Preden zagledajo te-le vrstice be.li dan, se bo skoro gotovo že izvršilo posvetovanie zastopnikov učiteljstva centralnih dveh držav, to je Nemčije in Avstrije, ki je naineiijeno na dan 25. inarca v Breslavi. Na to posvetovanje se snidejo sedaj le zastopniki »Nemškega centralnega učiteljskega društva« (iz Nemčije) in »Nemškoavstrijske učiteljske zveze«. Predsednik »Nemškega centralnega učiteljskega društva«, tovariš Rohi v Berliini, je v glasilu- tega društva, v »Deutsche Schule«, obelodanil simpatieno pisan članek o pomenu in nanienu te zveze.1 Konec članka se glasi: »Deželna učiteljska društva Nemčije in Avstro-Ogrske« ustanove »Srednjeevropski odbor učiteljskili dtuštev.« Ta ima nalogo, da skupno življenje srednjeevropskega prebivalstva s poukoni in pouča\ anjem ljudstva zbuja in krepi in medsebojno razmerje društev čvrsteje zvcže. Odbor obstoji iz okroglo 40 članov, ki jih volijo deželna učiteljska društva.« Misel — ki ni nova — je sama na sebi prav dobra, in vsak pravi človekoljub, vsak pravi učitelj, ki irna smisel za pravo 1 Članek objavimo v eni priliodnjih številk »Učit. Tovariša«. Op..pisca. človeško vzgojo, mora to rnisel prav srčno pozdraviti; to je korak, ki nas niora dovesti prej ali slej do lepše prihodnjosti. Glasilo »Nemško-avstrijske učiteljske zveze«, »Deutsch-osterr. Lehrer-Zeitung« — ki v svoji letošnji 5. številki prinaša prav dobro pisan članek izpod peresa starega bojevnika Jessena, kjer je dokaj zgodovine nanizane o sličnih poizkusili, kakor ga navaja tovariš Rolil — se ne ogreva posebno za tp idejo ter navaja kot glavni zadržek za uspešno delovanje te zveze mnogojezičnost naše Avstrije, češ, delegatje se ne bodo mogli razuineti na sestankih, posebno tedaj ne, če se pritegnejo v to zvezo še naši bojevni1 zavezniki — Bolgari in Turki. — Iz ravnokar omenjenega članka, ki nosi naslov »Ein \veitausgrcifender Eiiiigiuigsgedanke«, pa prav lahko posuamemo, da glasilu »Nemško-avstrijske učiteljske zveze« ne diši posebno načrt tovariša Rohla, zakaj med vrsticami tega članka se jasno kaže, da izgube pri eveniualiii izvedbi take zveze avstrijski neinški učitelji svojo veljavo in da bodo vselej i)reglasovani od svojih slovanskili delegatov. In potem je njih hegemonija izgubIjena, zakaj Nemcev v Avstro-Ogrski nionarhiji jc le 25%.  Ako abstrahiramo vse te predbojne strahove in ako se postavimo na edino paiiietno stališče, da mora po vojni izginiti vsak do sedaj pogosto prav umetno upriz-orjen narodnostni boj — zakaj upamo, da nas bo po vojni sklenjeni mir vendat našel na edino pravem stališču, da se vsak narod razvijaj po svoji individualnosti na podlagi materinega jezika — moramo toplo pozdravljati na dan 25. marca sklicano posvetovanje o ustanovitvi »Srednjeevropske učiteljske zveze«. Vojna nam bo pač zasekala jako globoke rane, ne Ie na človeški eksistenci in gospodarskem polju, temveč še globlje na duševnem polju. Čim prej bo človestvo te rane zacelilo, tein bolje bo za njcga. — In ravno tej »Srednjeevropski učiteljski zvezi« bo pač pripadala v veliki meri naloga pospešiti celjenje teh zadanih ran. Zakaj tu si bomo pač lahko podali k vzajemnemu delu roke, da bomo tudi lahk(r uravnali naše šolstvo, t. j. šolstvo slovenskega naroda, po onih načelih, po onih nazorih in vzorili, ki so jih veliki narodi, pred vsemi pač neinški narod, spoznali za dobre ter šolstvu in njega razvoju najprimenieje. Na ta način stopimo tudi mi slovenski učitelji v areno svetovnih nazorov, da ne borno tavali še v temi onih srednjeveških nazorov, ki je z njhni, žalibog, še prepojeno ravno slovensko šolstvo, ko vidijo razni s šolstvom v najožjetn stiku se na~ hajajoči faktorji v šoli le osebo učiteljevo, a ne njega dela; ko sodijo delo najboljših učiteijev po osebi, a ne po uspehih! Sicer smo imeli slovanski učitelji širom naše drage inonarhije že dokaj let slično učiteljsko zvezo, a ker so gotovi faktorji videli v tej zvezi vse drugo, samo tega ne, za kar je bila zveza ustanovljena, se ni mogla pospeti do tiste veljave, do tistega dela, do katerega bi se lahko tako po svojih načelih, kakor ttidi po kakovosti izvcljenih delegatov. V upanju, da dobi ravnokar se snujoča »Srednjeevropska učiteljska zveza« življenske moči, kličemo novovoljenemu pripravljalnemu odboru: Na delo! Ziveli! Ivan Šega.