vašega dragega moža, očeita, prijatelja, temveč je to udarec za celotno našo družbo v kateri bomo tudi odslej morali tesno iin še tesneje sodelovati, da lahko višaj delno premagamo težko vrzel, ki je nastala s to izgubo- Otroci, ki so vsakokrat z veseljem pričakovali svojega očeta, ko se je vračal z napornega dela, tega več ne bodo dočakali, ne bodo se mogli več poigrati in poveseliti v prisrčnem družinskem okolju in vsega tega ne bo mogoče nikoli pozabiti in tega tudi miikolli nadoknadita s talko radostjo in ljubeznijo kot je bilo bo doslej.
Svojemu, ženam, otrokom in prijateljem izražamo iskreno so-žalje in obljubljamo, da bomo skrb za njihovo nadainje življenje delno prevzeli tudi med naše vsakodnevne skrbi.
Srečno, dragi tovariši in večna vam slava!
Jelen (Baltazarja) Alojz roj. 14. 6. 1931 v Št. Ilju okraj Celje, poročen, oče dveh otrok, kvalificiran kopač, stanoval v Zidan -škovi 7, Velenje zaposlen v RLV od 22. 12. 1953.
OB HUDI NESREČI, KI JE DOLETELA NAŠ KOLEKTIV SO NAM POSLALI SOZALNE BRZOJAVKE:
Vida Tomšič, Viktor Avbelj, Miha Marinko, Franc Simonič, OK ZKS Celje, Rudnik Trbovlje — Hrastnik, Občinski komite ZKS Šoštanj, Občinski hO Šoštanj, Občinski LO SZDL, Šoštanj Občinski sindikalni svet Šoštanj
In tisti dan bo žalosten in grozen in iz prepada temnega na vrh, kjer sije sonce, kjer življenje
utriplje, gor, gor vas spravijo tovariši, mrliče, ki vas težko bo spoznati, vas, stokajoče v bolečinah strašnih, umirajoče mučenike dela ...
Odlomek iz pesmi »Delavčeva pesem o premogu«, ki jo je napisal Anton Aškerc leta 1893 oto strašni tragediji, ki se je taikrat zgodila v Velenjskem rudniku.
Občinski komite LMS, Šoštanj, Rudnik Mežica, Solkanska industrija apna Nova Gorica, Varteks Varaždin, Oganj Verbas, Podjetje »Kamnik«, Občinski LO Zagorje ob Savi, Oddelek za rudarstvo, Ljubljana, Merkur — Sisak, Rudarski inštitut Beograd, DRVT Čantavir, Savet. rudn. uglja Beograd, Sindikalna podružnica rudnika Trbovlje, Kolektiv Kostolac (dir. Ivoševič). »Bosanka« Zrenja-nin, ZGRMIT L RS Ljubljana, DS »Kurivo« Maribor, Kolektiv »Kuriva« Maribor, NK Železarna — Fužinar, Ravne na Koroškem, UO Geološki zavod, Ljubljana, Rudnik Zenica, Kolektiv Medjim. rudnika, Mursko Središče, »Drvopro-met« Rijeka,. CO sind. radnika rud. met. in hem. ind. Jugoslavije Beograd, Perovac — Crikve-nica, »Les« Ptuj, Gradjevinsko preduzeče »Radnik« Dugo selo, »Rudar« Zagreb, Veletrgov. Sa-mobor, Kurivo — prodaja, Ljubljana, Sind. podružnica rudnika Sečovlje, Streljački savez Jugoslavije Beograd, Redakcija lista »Strelac« Beograd, Kolektiv »Smreka« Maribor, Tehnoimpex Ljubljana, »Kurivo« Nova Gorica, Kolektiv »Ugljen« Zagreb, Kolektiv »Gorenje« Velenje, Atletska zveza Slovenije (VII. prv. Evrope), ki trenira v Velenju, STT Trbovlje, Uprava in sind. podružnica rudnika Raša, »Suma« Zagreb.
Podjetje »Tehnoimpex« Ljubljana je darovalo 80.000 din za družine ponesrečenih rudarjev.
m. u GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE »
& Dragi tovariši - heroji dela! &
Vise prefbivavce Velenja, posebno člane kolektiva RLV je močno pretresla vest o nepričakovani nesreči, Iki se je dogodila v petek, dne 10. 8. 1962 popoldne na zapadnem obratu rudnika.
Olb največjem delavnem elamu je nepremagljiva narava povzročila zrušek in vdor pldina v območje ideLoviiišoa diragih tovarišev. Darovali so svoja življenja v svojem največjem delovnem poletu v najlepši življenisiki dobi z da-letoosežniimi načrti za sebe, za svojo družimo in našo družbeno Skupnost.
K
Nahtigal (Jožeta) Jože roj. 18. 2. 1932 v Ravnah okraj Celje, poročen, pomočnik kopača, stanoval v Ravnah št. 56 občina Šoštanj, zaposlen v RLV od 8. 8. 1957.
To so tovariši, ki so že od začetka zopoisiliiitve v RLV požrto-valno sodelovali na raznih delo-vtiščih v jami, 'pri družbenem samoupravljanju, kakor tudi pri vseh ostalih akcijah naše družbene skupnosti. Prav tako, kakor na vseh, je tudi na njihovih žuljih zraslo naše novo rudamsko Velenje, v katerem so si ustvarili pogoje za svoje nadainje življenje, ustvarili svoj dom in družino z velikima načrti za bodočnost.
V kolektivu so bili priljubljeni, dostopni vsakomur, svoje izkušnje so posredovali tistim, kateri so jih potrebovali. Tudi sami so čutili potrebo po pridobitvi večjega znanja v rudarskem poklicu, katerega so si po stvoji volji izbrali. Težko je z besedami izraziti izredno žalost, ki je prizadela kolektiv RLV, posebno pa njihove najdražje: žene, otroke, starše, ostale svojce in prijatelje s (katerimi so v vsakodnevnem življenju najtesneje sodelovali.
Peroša (Ivana) Srečko roj. 30. 7. 1927 v Flegi okraj Koper, poročen, oče enega otroka, kvalificiran kopač, stanoval v Tomšičevi 21, Velenje, zaposlen v RLV od 9. 3. 1954.
prevzeti to, kar so oni nudili doslej v svoje breme s tem, da se bo življenje odvijalo naprej zadovoljivo in na potrebni višini s posebno skrbjo za njihove otroke.
Petek (Jakoba) Kazimir roj. 16. 2. 1934 v Ključarovci okraj Koper, poročen, oče dveh otrok, pomočnik kopača, stanoval v Tomšičevi 11, Velenje, zaposlen v RLV od 3. 5. 1957.
Drage žene, otroci, starši in ostali svojci!
Hudo prizadeti sočustvujemo z vami, kajlti nesreča, ki vas je doletela, ni samo udarec za vas, ko vam nikoli ne bo mogel povrniti
Vemo, da jim je njihova izguba prizdejala nepopisne težave za njihovo nadainje živlenje. Naša družbena skupnost bo morala
Hutb nssreco ¥ rudniku fe zahtevala 4 smrtne žrtve
V petek, 10. avgusta, pet minut pred 7 uro zvečer je zamolklo odjeknil glas rudniške sirene in naznanil, da se 380 metrov globoko pod zemljo dogaja nekaj strašnega.
Dežurni reševaveo jamske reševalne ekipe je sprejel kratko sporočijo: V zahodni jami je bila eksplozija. Zgodila se je nesreča. Kličemo na pomoč.
Se nekaj minut pred nesrečo je ta rov v zapadnern polju obiskal Marjan Pavčič, vendar o kakem plmu ni bilo sledu. Dosedanje u-gotovitve kažejo, da je prišlo do večjega udara, ko so delali na pripravah % odkopnim strojem PK-3, v neizkopani plasti lignita je bila namreč večja komora napolnjena ? ogljikovim dioksidom in metanom, ki je z vso močjo udaril iz nje, ko so z rezilom stroja prebili plast premoga. Plin je vdrl v rov; pri eksploziji je premog zasul podkopni stroj in rudarja Petka ter Jjlena, rudarja Nahtigal in Peruša, ki sta delala oddaljena SO metrov, sta se od plina zadušila,, p^ti rudar Justin Dravšnik, ki je bli od udora plina oddaljen priblinžo 150 metrov je pričel teči iz rova, a je tudi on obležal zastrupljen z ogljikovim dioksidom pomešanim z metanom.
Rudarji, ki so delali v bližini so hitro sprožili alarm in nekako četrt ure po nesreči so reševalne skupine že vdrle v rov s strupe-
nim plinom. Najprej so odnesli iz jame nezavestnega Dravšnika, ki je bil takoj prepeljan v bolnišnico in je zaradi manjše količine plina, zahvaljujoč se takojšnji zdravniški pomoči že okreval. Nato so prinesli iz jame še mrtva tovariša Nahtigala in Peruša, ki pa na žalost z vsemi prizadevanji zdravnikov — umetnim dihanjem
ln inekcljami — nista oživela. Rudarja Jelena in Petka so prinesli okoli 23. ure iz jame. Bila sta zasuta in sta se pri tem zadušila.
Posebna komisija, ki se je sestala da bi natančno proučila vzroke nesreče, je še zaposlena pri tem delu in svojega dokončanega poročila še ni dala. Njene izjave bomo objavili v naslednji številki.
Rudarji izkazujejo svojim tovarišem poslednjo čast.
Petek, sobota in nedelja so bili za novo Velenje najbolj žalostni dnevi od svojega nastanka.. Z rudarji in družinami ponesrečenih je žalovala za štirimi mladimi življenji vsa Šaleška dolina in njena okolica. Vse mesto je bilo odeto v črnino in oči slehernega Ve-lenjčana so bile solzne. Z nebotičnika je plapolala velika črna zastava, medtem ko so nacionalne, rudarske in partijske zastave visele spuščene na pol droga in nemo govorile o veliki tragediji.
V soboto popoldne so v avlo Kulturnega doma položili krste pokojnikov. Množice ljudi so pri-hale, da bi se še zadnjič poslovile od ponesrečenih rudarjev. Tovariši v uniformah — častna
straža, je neprekinjeno izkazovala poslednjo čast ponesrečencem. Številni rudarski in drugi kolektivi iz zasavskega bazena, iz Mežice, Lendave, Celja, Maribora in drugih krajev so izrazili svoje globoko sočustvovanje prizadetim velenjskim rudarjem. Preko 100 vencev je krasilo krste z mladimi rudarji.
V nedeljo, ob 16. uri, se je pričela pogrebna svečanost. Udeležilo se jo je nad 5.000 ljudi, med drugimi razni predstavniki kolektivov, množičnih organizacij, prišli so člani republiškega Izvršnega sveta, Riko Jerman, predsednik OLO Miro Cvenk in drugi. Med igranjem žalostinke so prenesli krste na ploščad pred Kulturnim domom. Prvi je govo-
ril predstavnik organizacije SZDL Jože Vovk, v imenu rudniškega komiteja ZKS se je od pokojnikov poslovil Ciril Grebenšek. Oba sta izrazila globoko potrtost zaradi mladih tovarišev, ki so darovali svoja življenja v največjem delovnem poletu in v svojih najlepših letih. Zagotovila sta tudi, da bo rudarski kolektiv Velenja in vsa družbena skupnost stala njihovim družinam ob strani in po svojih močeh skrbela zanje.
V Imenu izvršnega sveta LRS je spregovoril Riko Jerman. Med drugim je dejal, da nas ta žalostni dogodek opozarja da moramo vedno in povsod storiti vse za zavarovanje zdravja in življenj delavcev oziroma proizvajavcev. Nobeni napori, nobena materialna sredstva niso prevelika, da bi o-pustili ukrepe za zagotovitev var-
Na njihovi zadnji poti so jih spremljali tudi prapori
nosti. Tovariš Jerman je ob koncu svojega govora izrekel sožalje prizadetim družinam in rudarskemu kolektivu.
V slovo pokojnikom je zapel domači pevski zbor »Kajuh«, nakar se je razvil dolg žalosten pogrebni sprevod, ki je segal prav do središča novega Velenja pa do pokopališča v Šmartnem.
Na čelu sprevoda je bilo čez dvajset nosivcev praporov, za nji-^ mi okoli 400 rudarjev v črnih uniformah nato nešteto nosivcev vencev, člani kolektiva in skoraj vse prebivavstvo Šaleške doline. Pogreba se je udeležila tudi atletska državna reprezentanca, ki se te dni mudi v Velenju. Krste so vozili na dveh kamionih. Pet godb: velenjska, rudarska godba iz Za-bukovce, Trbovelj in Zagorja ter godba šoštanjske Svobode so igrale pogrebne koračnice in razne žalostinke tovarišem v slovo. Predsednik rudniške sindikalne podružnice Rahten Erno in Hu-domal Emil sta se na pokopališču, ki je bilo veliko premajhno da bi sprejelo vse navzoče, spregovorila še zadnje ganljive besede žrtvam „ nesreče v slovo. Nato je Velenjska godba zaigrala žalostinko in [zadnji pozdrav je bil poklon pra-I porov nad jamo s tavariši. Alojza ^Jelena in Srečka Perušo so po-
Ikopali na velenjskem pokopališču, Jožeta Nahtigala na Šaštanjskem, Kazimira Petka pa na šaleškem pokopališču.
Problematika fluktuacijo na RLV
od 1.1.1962 do 31. 6. 1962
Fluktuacija In gibanje zaposlenih je za podjetje resen problem. Ce ugotavljamo, da se sleherno leto izmenja skoraj tretino vsega kolektiva. Iz kadrovske evidence je razvidno, da je samo iz jame vzhod in zahod, če ne upoštevamo onih, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi odsluženja kadrovskega roka in upokojitve, od 1. 1. 1962 do 30. 6. 1962, fluktulralo 107 delavcev.
Po priznanih kvalifikacijah je fluktuiralo:
kval. delavcev	25
polkv. delavcev	13
nekv. delavcev	69
107
od tega: rudarske stroke
kval. delavcev	18
polkv. delavcev	12
nekv. delavcev	69
kovinarske stroke kval. delavcev	7
polkv. delavcev	1
nekv. delavcev	—
107
od teh je bilo;
samskih	69 ali 64.0 %
poročenih 37 ali 35.0 % ločenih	1 ali 1.0 %
Skupaj	107
Med zaposlitvijo pri RLV so stanovali:
v Velenju	85
Šoštanju	3
Skalah	2
Družmirju	2
Saleku	2
Lokovici	1
Podkraju	1
Sockl	1
Sv. Florjanu	1
Paki	2
Hramšah	2
Studencih	2
Lazah	1
Sm. ob Pakl	1
Doberni	1
Iz zgornjega podatka je razvidno, da je v Velenju stanovalo 78.7% delavcev, ki so fluktu-irali v omenjenem razdobju.
22 delavcev od 107 jih je stanovalo izven Velenja, 85 pa v samskih stanovanih rudnikih, oz-v rudniških stanovanjih.
Pregled delovnega staža pri RLV je bil takle:
od tega
		KV	PK	NK
1 mesec	2	2	-	-
2 meseca	2	-	-	2
3 mesece	5	1	-	4
4 mesece	5	1	-	4
5 mesecev	7	1	1	5
6 mesecev	7	3	-	4
7 mesecev	10	2	1	7
8 mesecev	12	3	-	9
9 mesecev	7	3	-	4
10 mesecev	7	3	1	3
11 mesecev	6	2	3	1
12 mesecev	8	1	2	5
13 mesecev	4	2	-	2
14 mesecev	5	1	-	4
15 mesecev	4	1	-	2
16 mesecev	2	-	1	1
17 mesecev	3	-	-	3
od 18-24 mes. 3		-	1	2
2 in več let	8	-	3	5
Skupaj:	107	26	13	68
Način prenehanja del. razmerja:
poskušnja	4
odpoved delavca	13
samovoljno	72
ali od 107 fluktuiranih 67.2 %. sporazumno	14
odpov. podjetja	4
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da povzročajo fluktuacijo v glavnem mladi, samski delavci ter poročeni, ki so ločeni od svojih družin. Neznatna pa je fluktuacija poročenih delavcev, ki stanujejo v rudniških stanovanjih ali v bližnji okolici.
Največ rudarjev je zapustilo rudnik brez odpovedi, oz. samovoljno. XI delavci ne pridejo v kadrovsko-soc. oddelek, zato razloge za prekinitev dela težko ugotavljamo. V kolikor imamo priložnost, poskušamo poiskati globlje vzroke fluktuacije.
Posamezniki navajajo predvsem sledeče vzroke:
1. pretežko fizično delo in težki delovni pogoji (novinci ne morejo slediti tempu starejših)
2.	sorazmerno z drugimi panogami prenizek zaslužek.
3.	nepravilni odnosi med predpostavljenimi in podrejenimi, v nekaterih primerih tudi med starejšimi in novimi delavci (starejšimi po stažu).
Pri odnosih ni problem toliko v tem, da bi bili odnosi grobi, sovražni ali podcenjevalni. Kaže, da je problem bolj v tem, da pri nekaterih nadrejenih in starejših manjka znanje in razumevanje za materialne, fiziološke in društvene težave novincev, ki se zelo težko prilagodijo delu v jami.
Zainteresirati bi blo potrebno vse predpostavljene in starejše delavce, da bi ti bolj upoštevali novince in njihove začetne težave, da bi jih vzpodbudili in- da bi bili strpni v času, ko se prilagajajo na življenje in delo v jami.
Problem fluktuacije je problem celotnega kolektiva, zato bi morali angažirati vse upravne in samoupravne organe, kakor tudi vse posameznike pri reševanju tega problema.
IV. zasedanje centralnega delavskega sveta RLV
Prikaz fluktuacije	po starosti:
od 18 — 20 let starosti	20
20 — 25 let	42
26 — 30 let	26
30 — 35 let	17
od 36 let dalje	2
Skupaj	107
Na 4. rednem zasedanju centralnega delavskega sveta RLV, ki je bilo 31. julija, so najprej obravnavali spremembe finančnega plana za 1962. leto.
Ker po napovedih pričakujemo, da se bo obrestna mera za obresti iz poslovnega sklada znižala za premogovnike od dosedanjih 4 % na 1 % (to znižanje pa bi pomenilo za naš kolektiv nekaj nad 90 milijonov dinarjev) so člani centralnega delavskega sveta menili, da predlog za spremembo finančnega plana predložimo v dokončni obliki na naslednjem zasedanju. Temeljito pa so obravnavali tiste postavke v spremenjenem finančnem planu, ki so dokončne.
Dodatni socialni prispevek predstavlja dokaj močno stroškovno postavko v našem finančnem planu. Zato ni čudno, če so člani delavskega sveta živahno razpravljali o problemih socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Razprava je pokazala, da se stopnjuje interes neposrednih proizvajavcev za to vprašanje. Vsi diskutanti so pokazali dobro voljo, da bi bili problemi iz socialnega in zdravstvenega zavarovanja čim bolj zadovoljivo rešeni v prid skupnosti in kolektiva.
Po končani razpravi so člani Centralnega delavskega sveta sprejeli naslednje sklepe:
HTV komisija pri CDS naj obdela problematiko socialne in zdravstvene službe s posebnim ozirom na naš rudnik. V tej problematiki naj analitično obdela gibanje bolnih in nezgodnikov v preteklem polletju, kakor tudi prikaže vlogo in vpliv kolektiva v urejanju perečih problemov, ki jih kaže ta problematika.
za katere meni, da bi mogli koristno služiti za znižanje staleža za bolne in nezgodne.
Na posebno obravnavo te problematike naj centralni delavski svet povabi svet za zdravstvo pri ObLO Šoštanj, zdravnike zdravstvenega doma v Velenju in Šoštanju ter zavod za socialno zavarovanje v Celju.
Poleg tega pa so na zadnjem zasedanju obravnavali tudi poročilo komisije za investicije o na-dalnji investicijski izgradnji.
V družbenem planu RLV za leto 1962 je za novogradnjo projektivnega biroja predvideno 80,000.000 dinarjev za gradbena dela. Ker pa je ZIS izdal priporočilo, da naj se ustavijo vsa dela na administrativno upravnih zgradbah, so začeta dela ob koncu aprila na tem objektu ustavili. Med drugim priporočilo ZlS-a tudi izrecno poudarja, da je potrebno za slučaj prekinitve del objekte zavarovati. Zaradi tega je obratni delavski svet gradbenega obrata imenoval komisijo, ki predlaga kot najboljšo zaščito dograditev objekta do III. faze.
Ugotovljeno je, da se novogradnja biroja ne smatra kot admini-strativno-upraviia" zgradba, temveč kot poslovna, zato je centralni delavski svet sprejel sklep, da objekt pravilno zaščiti in odobril za nadaljevanje del do vključno III. faze znesek 38,755.000 dinarjev iz investicijskega sklada.
Gradbeni obrat je dela na lesnem skladišču, predvidenem po proračunu, dokončal do sredine aprila, ker so v naslovnem spisku amortizacije za leto 1962 predvidena sredstva v celoti izčrpana. Zato je centralni delavski svet na zadnjem zasedanju odobri! iz sredstev amortizacije pokritje teh del v višini .9,469.231 dinarjev.
Glede nadaljevanja del na les-
Sindikalisti iz Sovjetske zveze ? Velenju
Od 12. do 15. avgusta je bila v Velenju šest članska delcgaeija Sindikata delavcev-rudarjev, metalurgov in delavcev kemične industrije Sovjetske sveže. Goste so v nedeljo popoldne sprejeli predstavniki naše sindikalne podružnice in predstavniki organov delavskega samoupravljanja. Naslednji dan so si sovjetski sindikalisti ogledovali naprave velenjskega rudnika, popoldne pa so bili razgovori z družbeno-politič-nim aktivom o delu delavskih samoupravnih organov. Pred odhodom so si gostje ogledali novo Velenje, kulturni dom, delavski klub ter imeli daljši razgovor s predstavniki izvršnega odbora Sindikata Rudnika lignita Velenje o vlogi sindikalne organizacije pri reševanju pravic in dolžnosti članov delovnega kolektiva. Ob odhodu so izrazili vse priznanje nad socialistično zavestjo delovnih ljudi in navdušenje nad lepim mestom.
nem skladišču je centralni delavski svet menil, da mora ureditev celotnega skladišča predhodno programsko rešiti, posebno zaradi tega, ker je potrebno istočasno urediti tudi premestitev žage iz starega jaška. V programu se naj upošteva perspektivno nadomeščanje lesa z drugimi načini podpiranja v jami. Zato je centralni delavski svet sklenil, da moramo po temeljiti proučitvi tega problema izdelati program in pripraviti potrebno tehnično dokumentacijo pred nadaljevanjem del in pred odobritvijo za to potrebnih sredstev.
Mimo tega so na tem zasedanju, ko so razpravljali o poročilu komisije za investicije, sprejeli še naslednja sklepa:
Za gradnjo skladišča plina se odobrijo sredstva v višini din 3,000.000 iz amortizacije. Z deli naj pričnejo takoj, ko bo odobrena za to potrebna tehnična dokumentacija.
Programsko naj obdelajo potrebo po razširitvi garderob na jašku v Prelogah. Pri iem naj investitor upošteva primeren prostor za malice in za sestanke. Dela se naj prično takoj, ko bo pripravljena in odobrena potrebna dokumetacija.
Centralni delavski svet je potrdil še investicijski program za II. etapo izgradnje počitniškega doma v Fiesi v skupnem investicijskem znesku 96,915.000 dinarjev in sprejel ter potrdil pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov.
Na koncu so člani razpravljali in sklepali o posameznih predlogih obratnih delavskih svetov.
OPRAVIČILO KOLEKTIVU
Oprostite nam, ker je izšel časopis z nekajdnevno zamudo. Zaradi nesreče v rudniku je bilo potrebno že izdelan časopis delno spremeniti in dopolniti.
Uredništvo
IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA RUDNIKA LIGNITA VELENJE
PRAVI LNIK
O KORIŠČENJU SKLADA SAMOPOMOČI SINDIKATA PRI RUDNIKU LIGNITA
Splošna določila:
1.	člen
Sklad samopomoči smo ustanovili z namenom, da s sred-stvii niudi prizadetim članom sindikata in njihovim ožjim svojcem občasno pomoč, Ob pogojih, ki so določeni v tem Pravilniku.
2.	člen
Sredstva sklada iormiramo s prispevkom članov v znesku 100 dinarjev mesečno in dotacijami iz proračuna sindikata za socialne dajatve. Blačanje je prostovoljno. Kdor ne plačuje, ni upravičen do nobene pomoči iz tega Pravilnika.
3.	člen
Sklad upravlja odbor sklada. S sredstvi sklada pa razpolagajo sindikalni odbori podružnic pri ekonomskih lin obračunskih enotah, razen v primerih, ki so posebej določeni v tem Pravilniku.
4.	člen
Upravni odbor sklada imenuje in razreši izvršni odbor sindikata RLV.
5.	61en
Sklepe sindikalnih odborov podružnic, ki se nanašajo na dajatve in sklada samopomoči, izvršuje upravni odbor sklada. Če sklepi niso v skladu z določili tega Pravilnika, jih Upravni odbor sklada zavrne z obrazložitvijo na sindikalne odlbore podružnic.
6.	člen
Če sindikalni odbor podružnice na zavrnjen sklep Upravnega odbora iSklada ponovno sklene, da ni v skladu z določili Pravilnika, o tem lahko dokončno določi izvršni odbor sindikata RLV.
7.	člen
Zoper sklepe Sindikalnega odbora podružnice je dopustna pritožba v roku 8 dnii na izvršni odbor sindikata RLV. Pritožbeni postopek mora ibiti v skladu z določili Zakona o splošenm u-pravnem postopku.
Koriščenje sredstev sklada
8.	člen
V primeru daljše bolezni in težje poškodbe pri delu, se po dveh mesecih dodeli občasna pomoč v znesku od 3.000 do 6.000 dinarjev.
9.	člen
Svojci umrlega člana so upravičeni (tudi do pogrebnine v znesku 25.000 dinarjev. Če je vzrok smrti nezgoda pri delu, pa znaša pogrebnina 50.000 dinarjev. Član je upravičen tudii do pogrebnine za ožjega1 svojca (zakonskega druga iin otroke), če ga je -neposredno pred smrtjo vzdrževal. Pogrebnina znaša za otroka do 7. leta starosti 10.000 din. Nad 7. let starega otroka .in zakonskega druga pa znaša pogrebnina 15.000 dinarjev.
10.	člen
Svojcem člana, ki se je smrtno ponesrečil pri delu je mesečna pomoč v znesku 5.000 dinarjev za nepreskrbljenega družinskega člaina. Pomoč iz tega člena dajemo do uveljavitve pokojnine, do ustrezne zaposlitve ali eventualne ponovne sklenitve zakonske zveze. Dajatve iz tega člena ne morejo trajati več od 6 mesecev.
U. člen
Otrokom smrtno ponesrečenega člana pri delu dajemo stalno pomoč v znesku 2.000 dinarjev do 15. leta starosti.
Dokler prejema družina pomoč iz 10. čl. t. Pravilnika pomoči iz 1. odstavka t. 61. ne dajemo.
VELENJE
Končna določila
12.	člen
Pravico do pomoči iz sklada samopomoči dobi član po 6. mesecih članstva v sindikatu RLV, pod pogojem, da od vsega začetka redno plačuje določen prispevek (2. člen Pravilnika) v sklad samopomoči.
Določila prvega odstavka t. čl. ne veljajo za pomoč, do katerih so upravičeni svojci pri dolu smrtno ponesrečenega člana.
13.	člen
Če član preneha plačevati določen prispevek, izgubi vse pravice določene v tem Pravilniku.
14.	člen
Član nima pravice, zahtevati povrnitev vplačane vsote v »klad samopomoči.
15.	člen
Dajatve oiz sklada samopomoči se tzačno dajati, ko bo Pravilnik veljaven.
16.	člen
Dokončno ali posamezno lahko določila iz tega Pravilnika spreminja le najvišji organ, t. j. redni ali izredni občni zibor Sindikata RLV.
Srečno!
Predsednik Eimo Rahten
Regulacija Pake ^»T&š^f
Izgradnja Velenja je terjala dokaj obsežna komunikacijska dela, od katerih sodijo med najvažnejša regulacija PAKE in gradnja cest.
Stara struga Pake je bila neurejena lin je vsled svojega nepravilnega dn vijugastega toka povzročila pogosto poplavljenost terena, fai je bil zaradi tega nepri-kladen za zazidavo. Visled tega smo vzporedno z (izgradnjo spodnjega Velenja morali začeti regulirati Paiko v njenem gornjem toku skozi Velenje. Z deli na regulaciji Pake smo pričeli v letu 1956- Nadaljevali pa smo jo postopoma v naslednjih letiih. Tako je
bila prva etapa reguliranje struge, ki poteka od Šaleka preko »centra«, starega Velenja ido stare žage »ŠPENK«, cca 350 m niže železniškega mostu s item kooča-
na. K izgradnji regulacije, izvršeni v prvi etapi, iso veliko prispevali prebiva vci Velenja z udarniškim delom, ter s tem pripomogli z svojim deležem, k hitrejši iin cenejši izgradnji Velenja.
Kompleks parcel med Velenjem in Šoštanjem je predviden iin rezerviran za industrijsko izgradnjo. Zaradi tega simo takoj po izgradnji prve etape regulacije začeli s pripravami za drugo etapo.
To z namenom, usposobiti teren za nadailjmjo zazidavo. Z deli na drugi etapi smo pričeli v 1. 1961 in isicer na dveh odsekih: Pesje— Velenje in Šoštanj—Pesje. Celotna -dolžina obeh odsekov znaša 3.950 m. Od tega prvi odsek 1.550 metrov drugi pa 2.400 m. Dela na odseku Pesje—Velenje izvaja gradbeni obrat RLV, ki je doslej izvršil vsega 970 m, na odseku šoštanj—Pesje pa vodna skupnost Celje, ki je izvršila do sedaj 1.030 m. Neizvršenih je ostalo od celotne idiruge etape, upoštevajoč do kanca julija tega leta izvršena dela, še 1.950 m, kar pa bo možno prav lahko izvršiti do konca leta 1963.
Vzporedno z regulacijo Pake gradita oba izvajavca tudi novo cesto, kii 'bo v poznejših obdobjih nadomeščala sedanjo cesito Velenje—Šoštanj, fci (bo opuščena. Celcitna dolžina predvidene ceste znaša 4.500 m. Od tega odsek Pesje—Velenje 2.000 m, odsek Šoštanj—Pesje pa 2,500 m. Z delii na obeh odsekih ceste so pričeli proti koncu lanskega leta. Bo planu je predvideno, da na obeh odsekih izvršijo letos po 1.500 m kompletno z vsemi deli, razen površinske obdelave z asfaltom. To bodo opravili, ko bo pripravljena za to celotna dolžina ceste. Izredno neugodno vreme je bilo vzrok iin je vplivalo, da dela na cesti niiiso izvršena več kot s 30% letošnjega
(Nadaljevanje na 5. srtrani)
Del nove struge in regulirane P ake ter bodoče ceste Velenje—
Šoštanj
Kulturna tradicija v rudarskem poklicu
Ze od pradavnine so v Sloveniji rudarji. To povedo zgodovinske listine in kažejo na mnogih krajih vidna stara rudarska dela. Tako vemo, da so rudarili že pra-narodi Ilirov in Keltov v bližini utrjenih gradišč s stolpnicami. Tu je znamenita okolica Litije s prazgodovinsko naselbino na Vačah enako kot Magdalenska gora pri Šmarju pod Ljubljano. V grobiščih starih gomil so našli številne predmete tedanje kulture iz bakra, brona, svinca in pozne železa. Da je bilo rudarstvo v naših Alpah v bakreni in poznejši bronasti dobi zelo razvito, nam pripovedujejo pravljice o pritlikavcih rudarjih-palčkih, ki so hranili ključe zemeljskih zakladov. Pripovedujejo o Benečanih,
Pred kulturnim domom v Velenju starejši rudarji na slovesen način, z običajem »Skoka preko kože« na rudarski praznik, 3. julij, sprejemamo v svojo sredino mlade rudarje, učence Industrijske rudarske šole.
REGULACIJA PAKE IN NOVE CESTE VELENJE—ŠOŠTANJ
(Nadaljevanje is prejšnje strani) plana. Oba izvajavca bosta morala sedaj v drugem polletju krepko poprijeti!, da bosta nadoknadila zamujen/o. Dela so sedaj v polnem teku in po vseh predvidevanjih sodeč ne bosta ostala, v zaostanku.
Nova oesfta 'bo zelo sodobno grajena, isaj znaša celotna širina ceste 12,00 m. Od tega odpade na vozišče 7,00 m, na kolesarsko stezo in hodnik pa 2 X po 2,50 m. Po dosedanjih predvidevanjih bi naj bila celotna dolžina predvidene trase 'končana do leta 1963. Predhodno izvršeni odseki pa naj bi že služili pripravljalnim delom za začetek del na energo-kemičnem kombinatu.
Dokončanje .regulacije Pake in doviršitev ceste bo v funkcionalnem in pa tudi v estetskem pogledu nadaljnja pridobitev Šaleške doline.	Božnik K.
ki so pri nas našli zlato. Od tedaj poteka bajka o Zlatorogu, katerega zlati rogovi odpro zaklade v planinah pod Bogatinom. V Zilj-ski dolini na Koroškem so slovele topilnice brona, v Rublju svinčeni premeti, poleg železnega o-rodja iz Kanalske doline. Rimljani so iskali pri nas predvsem plemenite kovine. Toda enako na visoki stopnji je bilo tedaj naše rudarstvo barvnih kovin, npr. okrog Litije in v Knapovžah. Rimski pesniki opevajo norijsko jeklo, slovito za izdelavo orožja in orodja. Slovenci, ki so v 6. in 7. stoletju naselili naše kraje, so že znali topiti in obdelovati železo na poseben način, ki se je ohranil skozi ves srednji vek. Slovenci so bili rudarji v Eisenerju, ki ga omeni zgodovina leta 712 in kovinskem rudniku Sentlenart leta 890 v Avstriji. Po pomembnem rudarjenju svinčene rude na Spodnjem Koroškem je dobilo mesto Pli-berk-Velikovec v 13. stoletju svoje ime. Zgodovinski viri omenjajo v Mežici prevoze na Peci že leta 1442. Ob prehodu v novi vek okrog leta 1493 je našel neki kmet živo srebro v studencu v Idriji. Italijan Virgilij Formenti-ni je pa v Čedadu zaprosil za rudno dovoljenje za živo srebo, ki ga je zagledal na bregovih Idrijce. Rudnik Idrija je 200 let zalagal ves svet s cinobrom. V Železnikih, Kropi, Kamni Gorici in v Gorenjskem kotu so pričeli v 14. stoletju pridobivati železno rudo in v fužinah z izrabo vodnih moči razvijali železarsko obrt. V prevratni dobi industrializacije konec 18. stoletja postane premogovno bogastvo v Zagorski dolini, dalje ob Savi in Savinji vir dolgoletne rudarske, topilniške in steklarske dejavnosti.
Rudarstvo se je razvijalo v zgodovinski dobi v samosvojih okoliščinah, večkrat od ostalega ljudskega dogajanja. Zaradi tega so pridobili rudarji svoje posebne navade in običaje, nosili so posebne noše-oblačila, na poseben način so se izražali. Ustvarjali so posebna rudarska naselja in živeli v svoji veri in s svojimi vražami različno življenje od sosedov. Velike vrednote, ki so jih ustvarjali, so jim pridobile posebne privilegije, tako svoje posebno pravo, svoje lastno vodstvo z rudarskim sodnikom, pravice do svobodnega naseljevanja v rudarskih krajih, s čimer so postali osebno prosti in so lahko ustanovili svoje korporacije z lastno samoupravo in rudarskim oskrbnikom.
Svojo upravo so imeli rudarji zagotovljeno v rudarskih redih, kjer je bil določen za vodilnega nameščenca rudarske družbe rudarski mojster, ki je sprejemal in odpuščal rudarje in skrbel za njihovo izplačilo. Za pravilno in ugodno odkupovanje so skrbeli izvoljeni porotniki, medtem ko sta bila zastopnika družbe jamski in šihtni mojster. Jamnik je pisal šihte in spravljal rudo v skladišče, šihtni mojster pa je skrbel za
prodajo izračunal dobiček ali izgubo na posamezne družbene deleže — kukse.
Rudniki so postali zgodaj kulturna središča. Tako so v Idriji prezidali že leta 1775 shrambo orodja v gledališče in dobili na-slednijq leto 1776 svojo rudarsko godbo. Prva nedeljska šola se je pričela 1581, rudnik pa je vzdrževal rudarsko šolo od leta 1737 naprej. Zaradi težavnega m nevarnega dela so rudarji ustanovili prve socialne ustanove za podpore vdovam in sirotam ponesrečenih rudarjev, sirotišnice in bolnišnice s prispevki od naklad oproščenih kuksov, pozneje imenovane »Bratovske skladnice«, za katere so izšla pri nas že leta 1696 glavna navodila.
Rudarji so imeli na svojih rudarskih mejah pravico lova in ribištva in so kot osebno prosti smeli nositi orožje, s katerim so večkrat branili svojo neodvisnost in domovino. Štajerski rudarji so pomagali braniti Dunaj med obleganjem Turkov, koroški rudarji so za pomoč pri obleganju Beograda leta 1717 od vojskovodje princa Evgena svilnato zastavo, idrijski rudarji pa od cesarice Marije Terezije oblačilo za praznik dneva rudarjev, ker so leta 1739 pomagali porušiti v Belem gradu turške utrdbe.
Rudarska slavnostna noša-ob-leka, ki poteka od praktične poklicne obleke iz sredine 18. stoletja, je bila sledeča: rudar je nosil čez tilnik segajoče lase povezane med delom s trakovi, srajco z naborniki, usnjene čbokolenske hlače, rdeč progast telovnik, črn jamski suknjič s kovinskimi gumbi z izbočenim rudarskim znakom, bele nogavice, čevlje z zaponkami, na glavi kapo, pri delu pa klobuk iz debelga črnega usnja in rudarsko usnje čez zadnjo plat hlač. Rudarski nameščenci, profesionisti in godci, so nosili kape-čake s perjanicami in jamske palice z izrezljanimi sekiricami ter okrašenimi toporišči. Za zaplinjene jame nevarne le-ščerbe-svetilke, prvotno majhne lončene posodice, napolnjene z voskom, pozneje še železne z repičnim oljem, v katerih je gorel stenj, so zamenjali šele začetkom 20. stoletja za varnostne bencinske svetilke. Rudarske zastave, ki veljajo stoletja kot simbol tovarištva in nerazdružnosti rudarjev, so bile prvotno enake zastavam obrtnih cehov, po navadi črno-bele barve z upodobljenim patro-nom rudarstva in rudarskim znakom: kladivom in železom v lo-vorjevem vencu.
Med rudarji je nešteto pregovorov in besede, katerih pomen je prikrojen običajem rudarstva kot npr. jama je mama; zapravljati ali zalivati sloj, pomeni pijanče-vati, nekomu sedeti na rudarski koži, pomeni, da ga strogo nadzorujejo, vzeti komu rudarsko kožo, pomeni, rudarja spoditi iz službe zaradi nečastnega dejanja.
Rudarji, ki so delali v Nemčiji, vedo povedati, da je tam v na-
vadi pozdrav edino »Gliickauf«, za kar se je udomačil sedaj domači pozdrav »Srečno«, kar pomeni, da se vrne rudar srečno iz jame.
Ze od nekdaj so ljubili rudarji petje, tako pravi Agricola v svoji zgodovini rudarstva »De re me-tallica-«, ki je izšla sredi 16. stoletja, da si rudarji, ko končajo težavno podzemeljsko delo, o lajšajo srce s pesmijo, iki jo pojejo v zboru rudarskega kroga. Nekateri napevi kot rudarske himne so znani rudarjem celega sveta, čeprav jo pojo z različnimi besedili rudarskih narodov. Prej so v starih rudnikih običajni kna-povski ples izvajali le moški na prostem zunaj vihteč prižgane jamšarice-svetilke, obračajoč se po taktu godbe in so predstavljali prispodobe iz rudarskega življenja. Ta ples se je obdržal do leta 1854 na Koroškem.
Rudarske javne veselice je prirejal prej rudnik na svoje stroške ob obletnicah, pomembnih za njegovo delovanje. Tako so praznovali v Idriji dolgo dobo do leta 1948 dan, ko so našli po skoraj že opuščenem in dolgem brezplodnem iskanju 22. junija leta 1508 globoko pod zemljo zopet srebrno žilo. Baje »se je pokazal tedaj rudarjem v sanjah sv. Ahacij in pokazal kraj, kjer naj začnejo kopati«. Rudarski praznik se je začel na predvečer, s slavnostno razsvetljavo po mestu. Rudniški objekti so bili razsvetljeni z jamšarica-mi, z obhodom, z godbo in z baklami. Drugo jutro se je pričelo z budnico. Dopoldne so opravili slavnostno mašo s procesijo k okrašenim vhodom v rove. Mašo je spremljala godba in petje po mestu okrašnem z zastavami, med zvonjenjem vseh zvonov in streljanjem z možnarji. Pri paradi u-niformiranih rudarjev, nadzornikov z rudarskimi palicami čez ramo, z zasta/oami v štirih redih, je vodil mimohod najpostavnejŠi rudar s potegnjnim rudarskim mečem pred rudniškim vodstvom, ki se je zbralo pred ljudsko šolo. Praznovanje je zaključila javna veselica v Mejci, kjer je bilo postavljeno zvečer na z lampami okrašenem veseličnem prostoru strelišče in kegljišče. Igrali so tombole in imeli druge zabave. Tam so zvečer spuščali rakete. V spomin na veliko rudniško ne-srečo, ko je leta 1532 zasulo v jami 50 rudarjev, so v Idriji praznovali tudi »zaščitnico rudarjev sv. Barbaro«, ki so jo slavili od 14. stoletja naprej tudi v drugih rudnikih. Zanimivo je, da je bila v rudniku Idrija za nove rudarje že leta 1829 predpisana rudarska prisega.
Rudarji so verjeli »v dobre in zle duhove-", ki naj bi prebivali med njimi v tesnih jamah. Nekateri teh »duhov« naj bi bili že veliki, najmanjši pa otroške postave — b ergmandelci — podobni pravljičnim škratom. Napravljeni v zelene suknjiče, pokriti z rdečo kapico, nosili pa so jamšarice, »kazali« rudarjem nahajališče rude ter »preprečevali« jamske nesreče. Zgodovinar Valvazor piše l. 1683, da »opozarjajo« škrati rudarje kje se bo utrgala zemeljska plast. Baje se je pokazal »bergmandelc« zadnjič pri težki nesreči, ko se je ponesrečilo leta 1846 17 rudarjev. V idrijskih jamah je bila prazna vera, da zahtevajo »zli duhovi« v določenem (Nadaljevanje na 12. strani)
Po Sovjetski zvezi
Pogled na stavbo Brezidijuma vrhovnega sovjeta ZSSR in Sovjeta ministrov. V njej je živel in delal od marca do aprila 1918. leta veliki revolucionar Vladimir Iljič Lenin. Stanovanje Lenina, ki je še sedaj dobro ohranjeno je Ho nad vse skromno. Stavba je bila zgrajena od 1776. do 1788 leta po načrtu arhitekta M. Kaza-
ikova.	t
Huda* luknja
bo adaptirana
Ena glavnih nalog, ki si jih je zadalo turistično društvo v tem letu bo adaptacija Hude Luknje. Čeprav so jamo že pred vojno raziskovali in jo pripravljali, da bi bila dostopna vsem, še vseeno skriva v sebi mnogo neznanega.
Vsekakor bo ta jama mnogo doprinesla k perspektivi turistične dejavnosti v Velenju. Verjetno bo bravce zanimalo pismo, ki ga je poslal velenjskemu turističnemu društvu pionir skrivnostne jame dr. Vidmar Roman, ki ga v celoti priobčujemo.
Turističnemu društvu VELENJE Slovenj Gradec
Ker je bil naš sprehod po ulicah BudimpeSte v primerjavi z njeno razsežnostjo zelo površen, smo laliko Videli le zunanjo podobo tega milijonskega mesta. Nedvomno so tudi tu, kot v vsakem večjem mestu, neštete posebnosti, ki .privlačijo popotnika in na njega napravijo nepozabni Vtis. Razumljivo je, da jih v tako kratkem času nismo mogli opaziti.
Ko smo ponovno sedeli v vlaku in nadaljevala polt, smo o vtisih z budimpeštanskih ulic vsak po svoje razpravljali. Neokusno aranžirana 'izložbena okna, slabo razvit cestni promet iin dolge vrste čakajočih ipred nekaterimi pro-dajalnami, so bili motivi, ki so razvili široko in klepetavo debato. Mene je motilo, da so nas, čeprav smo molčali in s tem prikrili spoznavni znak itujca, povsod spremljali radovendni pogleda domačinov. Morda smo bili za njihove pojme malce preveč »zahodnjaško« oblečeni.
Utesnjen prostor v vagonu, žgoče sonce in črne saje, bi so tru-momn obsipavale naša preznoje-na telesa, so nam kmalu zagrenile dobro voljo. Naveličali smo se nad3lnje vožnje po Madžarski. Dežela je enolična, še bolj kot panorama naše Panonske nižine. Tu in tam manjša naselja, med temi pa zelo slabo obdelana polja, ki
Na kamenitem podstavku pred zvonikom Ivana Velikega je postavljen mogočni zvon — car. Ker je to največji zvon na svetu, se zato imenuje car. Ves zvon je težak 200 ton. Od 1733. do 1735. leta so ga v Kremlju odlili ruski mojstri. Prii izdelavi sta mojstra oče in sin Motoirinima uporabila star razbit zvon iz časov carjev Borisa Godunova dn Alek-seja Mihajiloviča. Ko je leta 1737. zgorela skoraj vsa Moskva in Kreanolj, je bil v tem požaru poškodovan tudi zvon — car. Od ognja razžarfjen zvon je padel iz zvonika v jamo z vodo. Pri nenadnem ohlajenju je zvon počil in od njega je izpadel del, ki je težak 11,5 ton. To je dobro vodno tudi na sliki.
Ljuban Naraiks
jih obdelujejo skoraj povisod brez mehanizacije.
Razgovor smo navezali z rde-čearmejei, ki služijo triletni kadrovski rov v Madžarski. Potovali so na krajši dopust k domačim. Kmalu smo postali dobri »druzja«, in Vasja, ki je že dalj časa v vojaški suknji, nam je preganjal čas z 'igranjem na harmoniko. Mi smo želeli ruske pesmi iz Ukrajine, Kavkaza iin drugod, njemu pa je bila bolj všeč »Marina« Roca Granatta in še nekateri drugi šlagerji starejšega tipa. Vse kaže, da počasi prihaja »vpliv z zahoda« itudi v vrste dobro prekaljene Rdeče armade. Sicer pa je »Marina« v Sovjetski izvezi bolj priljubljena kot »Bod-moskovniije večera«. Na našo željo pa nam je Vasja tudi to melodijo večkrat zaporedoma zaigral. Morda je ravno Vasjino prijetno igranje vplivalo name, da sem zagotovo sklenil kupiti originalni posnetek gramofonske plošče »Bodmoskovnije večera«. Ko smo prispeli v Moskvo, smo takoj zvedeli, da so gramofonske plošče pri njih izredno poceni in da imajo nanje posnete vse mogoče stvari, razen seveda jazza. Kljub 'temu, da imajo v specialnih trgovinah, kjer je nad vhodom pisalo »Plastinica«, plošče s celotnim potekom Gagarinovega poleta v vesolje, vsa dejanja opere M. Musorgskega »Boris Godu-nov« in še originalne Leninove govore, sem zaman preletel vhode mnogih »Blistinic v Moskvi, Leningradu, Kijevu in;čopu, da bi se vrnil domov z izbrano ploščo. Popularne »Podmoskovnije večera« niisem nikjer dobil.
»DOBRODOŠLI PRIJATELJI IZ JUGOSLAVIJE...«
Valentin, vodič »Sputnika«, nas je s temi prijaznimi besedami sprejel na peronu železniške postaje v Čopu, takoj, ko je zvedel, da smo Jugoslovani. Začele so se carinske formalnosti. Na deklaracijo smo vpisali predmete iz zlata in tujo valuto. Potem smo odšli v posebno sobo, kjer so sovjetski cariniki brez kakršnega koli pregleda potrdili vpisane predmete in valuto v deklaracij-sko izjavo.
Takoj, ko smo prestopili sovjetska tla, smo 'bili deležni posebne pozornosti, ki so jo naši gostitelji še večkrat ponovili. Ko so pregledali in »carinili prtljago ostalim potnikom, bi morala priti na vrsto skupina madžarskih mladincev, ki je že stala pred nami. Kar naenkrat pa so iz vrste izločili Madžare in uvrstili nas. Malenkostna poteza, ki v Sovjetski zvezi mnogo pomeni! Spoznali smo, da so bile besede: »Dobrodošli prijatelji iz Jugoslavije ...« s katerimi nas je sprejel Valentin, resnični odraz njihovih želja. Hoteli so biti nadvse pozorni in nam nuditi čim več, da bi iz Sovjetske zveze odšli z najlepšimi vtisi. Njihova pozornost je bila včasih že preveč očitno zrežirana. Vendar ipa jim tega ne smemo šteti v zlo, saj igre v Sovjetski zvezi vse po planu. Zato se ne smemo čuditi, če je bil tudi naš sprejem »plansko« pripravljen.
Zelo sem se razveselil, ko sem bral v »Delu« dne 30. 6. 1962., da nameravate ziopet restavrirati »Hudo Luknjo«.
V središču moskovskega Krem-Ija stoji zvonik Ivana Velikega, arhitektonska stvaritev iz XVI. stoletja.
2
Pojasnil bi vam sledeče:
1. 1934 (ne 1930) smo začeli urejati s prostovoljnim delom dohod v Hudo Luknjo. Bilo nas je 8 ljudi. Prednji del smo minirali v živo skalo z rudarjii velenjskega rudnika. Prednji del jame smo očistili. Drčo pred jamo smo zaprli s tramovi, da se ni posipalo pred j amo. Bred j amo je velik prostor. Več vam bi ustmeno povedal.
Onstran hriba ob ponikalnici je več jam in je mogoče priti globoko vanje. Le jama, kjer ponikne voda, je zasuta s hlodi. Ob nizki vodi prideš vanjo približno 150 m. Je pa silno nevarna (bila je vsaj — sedaj je mogoče drugače), ker stoje hlodi navzkriž in se radi podirajo, ker so nekateri trohneli. Če bi ta dohod nekoliko očistili), Ibi ise llahiko zvezali s spodnjo jamo. Brehod tod bil pa vsekakor lepši skozi zgornjo jamo (na oni strani hmiba). Le odprtino pred jezercem bi bilo treba nekoliko razširiti. Onstran jezerca je pa mala odprtina, precej zasuta z lilovko. Tam bi lahko napravili prehod v spodnjo jamo. Odprtina pri ponikalnici tvori majhen slap cca 8 — 10 m. Zaradi obilnega lesa nismo prodrli dalje, ker smo imeli opravka s spodnjo [jamio. Delo smo odložili za poznejši čas, vendar nas je vojna prehitela.
(Nadaljevanje na naslednji sitr.)
Mladinska knjiga pasi. Vedenje seznanja tateresente-fcupce z učbeniki, ki so predpisani za šolsko leto 1962-63. Navedene knjige so predpisane od Sveta za šolstvo Ljubljana. Navajamo ime knjige, založbo, ki jo je izdala ter ceno. 1. razred
1.	Prvo berilo (DZS 1959) diin 320.
2.	Prva računica (MK 1961) din 385.
2. razred
1.	Drugo berilo (DZS 1959) din 250.
2.	Računica za drugi razred (DZS 1959)' din 100.
3.	razred
1.	Tretje 'berilo (DZS 1960) din 300.
2.	Računica za tretji razred (DZS 1958)
4.	razred
1.	Četrto berilo (DZS 1960) din 290.
2.	Računica za četrti razred (DZS 1959) din 80.
+3- Slovenska jezikovna vaidnica za četrti razred (MK .1962).
4.	Spoznavanje narave za četrti razred (DZS 1961) idin 360.
5.	razred
1.	Peto berilo (DZS 1961) din 300.
2.	Angleška vadnica za 5. razred (MK 1959) din 320.
3.	Spoznavanje družbe za 5. razred (DZS 1961) din 400.
4.	Spoznavanje narave za 5. razred (DZS 1961) din 580.
5.	Računica in geometrija za 5. in 6. razred (MK 1957) din 320.
+ Nemška vadnica I (MK 1962) din 280.
6.	razred
1.	Slovensko berilo II (DZS 1955) din 440.
2.	Srbsko hrvatsko berilo za 5. in 6. razred (MK 1958) din 275.
3. Angleška vadnica za 6. razred (MK 1961) din 230.
+4. Zemljepis za 6. razred (MK 1962).
+5. Spoznavanje narave za 6. razred (DZS 1962).
6.	Računica in geometrija za 5. in 6. razred (MK 1057) din 320. Nemiška vadnica II (DZS 1957) din 280.
7.	razred
1.	Slovensko berilo III (DZS 1955) din 300.
2.	Srbsko hrvatsko berilo za 7. in 8. razred (MK 1958) din 300.
3.	Angleška vadnica III (DZS 1956) din 400.
4.	Zemljepisni pregled izvenev-ropskih zemljin (DZS 1957) din 290.
5.	Zgodovina za osnovno šolo (DZS 1957 din 210.
+6. Fiaika I (DZiS 1962).
+7. Kemija za 7. razred osn. šole (DZS 1962).
8. Nauk o človeku (DZS 1957) din 240.
+9. Matematika za 7. razired osn. šol (MK 1962) din 350. Nemiška vadnica III (DZS 1957)
8. razred
1.	Slovensko berilo IV (DZS 1955) din 350.
2.	Srbsko hrvatsko berilo za 7. in 8. razred (MK 1959) din 300.
3.	Angleška vadnica IV (DZS 1957) din 240.
4.	Zemljepis FLRJ (DZS 1957) din 220.
5.	Zgodovina za 8. razred (MK 1961) din 370.
6.	Kemija (DZS 1956) din 360.
7.	Fizika II (DZS 1957).
+8. Matematika za 8- razred (MK
1962)
9.	Teorija glasbe (DZS 1961) din
280.
10.	Nemška vadnica IV (DZS 1956)
Opomba: (DZS 1955) aili (MK 1957) pomeni, da je knjigo (tiskala in izdala »Državna založba Slovenije« leta .1955, ali tiskala ta izdala »Mladinska knjiga« leta 1957. Od navedenega leta dalje so vsi ponatisi veljavni v šolskem letu 1962-63.
Nemiška vadnica je obvezna samo za tiisfte šole, kli .poučujejo namesto angleškega nemški jeziik (Mozirje, Šmartno ob Paki, Oir-kovce, Paka pri Velenju itd.
Znamenje + pred zaporedno številko pomeni, .da so ti učbeniki letos novi, (Stani .so neveljavni).
Obveščamo kupce, da imamo razen nekaj učbenikov, ki so letos novi vse druge na zalogi enako vse ostalle šolske potrebščine v kvalitetni in bogati izbiri po starih cenah iz 1961 leta.
Pohitite z nakupom!
Nekaj napotkov pri reševanju utopljenca
(Nadaljevanje) V vodi, še posebno, če je hladna, se večkrat zgodi, da nas zgrabi krč. Da bi krč čimpreje popustil, je nujno mišico, ki je pod njegovim vplivom, močno raztegniti: npr. če nas krč prime v mišice na zadnji strani podkolenice, (meča), se vležemo na hrbet, primemo Za stopalo in ga močno potegnemo v smeri kolena. Ce nas krč prime v sprednji del stegna, poskušamo leže na hrbtu skrčiti nogo v kolenu, prijeti za skočni sklep z istoimensko roko in močno pritegniti stopalo k zadnjici. Pri krču, ki je zajel trebušne mišice, oz. mišice trupa, je edina rešitev v tem, da se obrnemo na hrbet in leže na hrbtu po možnosti z rokami veslamo proti bregu. Predvsem v tem primeru, kakor
HUDA LUKNJA BO ADAPTIRANA Pismo turističnemu društvu Velenje — Slovenj Gradec
(Nadaljevanje s prejšnje sitrani)
Več bi povedal osebno.
Glede turističnega pomena mislim, da ni pomislekov. L. 1936 Ob otvoritvi prvega dela jame do slapa je bilo 20.000 ljudi ta smo kasirali čistega dohodka 80.000 diin (starega denarja). Vlaki so se ustavljali pred tunelom. Avtobusi so prišli iz Celja itd. Pni drugi prireditvi Ob otvoritvi sifona (ki smo ga razstrelili) je bilo ca. 15.000 ljudi. Kasirali smo 70.000 din. Tako smo krili vse stroške in iše nadalje urejevali. Vojna je nadaljnje delo preprečila. Od takratnih jamarjev ise mi zdi, da nd nihče več živ. Padli so v NOV, oziroma pomrli v taboriščih.
Zgodovinsko bi vam poročal za sedaj sledeče: Špehovka: Jama iz časa: husterien, orinak. Našlo se je praognjiišče, razno orodje, koščeno .orodje, obleke, bodala, zaponke itd. Shranjeno je v Celjskem muzeju oziroma v Ljubljanskem muzeju. Sodelovali je tudi prof. Brodar Srečko (sedaj v Ljubljani na univerzi).
Bilanca: Napravili smo poiz-kusnii rov. Našli smo črepinje, nekako iz halstadske dobe — nova kamena doba (zaradi vojne se je
izgubilo in ni bilo diferencirano). Tam je še veliko arheološko bogastvo. Sigurno več kot v Spe-hovtoi. Izplača se raziskovati, čeprav je nekoliko težavno zaradi odvoza gramoza in nekaterih plasti. Vendar se bi to dalo napraviti, le ljudi je treba podučiti, da pravilno delajo, da predmeti ne zgube svoje kulturnozgodovinske vrednosti. (O tem se bomo pogovorili).
Huda luknja je bila že zaevtišče starim Rimljanom. Našli smo celo novec Antoniusa Pinsa 160-135 p. n- štet jem, ta več drugih stvari.
Jamski profili so bili v Hudi Luknji tudi že izdelani (napravilo jih je jamomerstvo takratnega Rudnika Velenje). Po moji internaciji 1. 1942 so se izgubili oziroma so bili od gestapa pokradeni.
Svetoval bi vam naslednje: Le nekoliko plezalnih vaj ta nekaj ljudi, pa jamo zmerimo, ito ni tako težko z jamskim teodolitom. Zmeriti je treba prečni in po-dolžni premer jame Hude Luknje. Zmeriti ta nivelirati jame onstran hriba ta v zgornji jami zmeriti smer ta profil. (Dolga je bila po odkopu približno 130 m). (Nadaljevanje na naslednji sitrani)
tudi vseh prej navedenih, je najvažnejše, da se človek ne prestraši. Večina utopitev se zgodi prav zaradi strahu, ki iz tega izhaja, da si prizadeti ne zna pomagati. Pri tem običajno dviga roke nad glavo in kriči. S kričanjem iztiska zrak iz pljuč in z mahanjem nad glavo, povzroča, da se telo še globlje potopi in požira vodo.
II. POMOČ ONEMOGLEMU TOVARIŠU. Pri plavanju čez široke reke ali v morju se zgodi, da ste v družbi plavavca, ki onemo-re. Da ne bi bilo utapljanja, naj bo vaša prva skrb, ohraniti onemoglega in mu s pomirjujočimi besedami svetovati, kaj mora storiti. Plavavcu, ki je precenil svoje plavalne sposobnosti in onemogel, ne bo dovolj samo po-čivanje leže na hrbtu, temveč mu moramo pomagati tudi z vlečenjem, da bi tako čimpreje prišli do brega, oziroma obale. To lahko storimo na dva načina. V prvem primeru svetujemo onemoglemu, naj se z iztegnjenimi rokami prime za ramena, mi pa v prsnem stilu plavamo in ga tako vlečemo, (glej slika 1). Ta način uporabljamo pri onemoglem, ki ne kaže vidnih znakov prestraše-
med razmaknjenimi nogami onemoglega in ga pritiskamo proti obali. — Razen teh dveh načinov poznamo še kombinacijo, ko lahko pomagata onemoglemu dva tovariša. V tem primeru prime onemogli enega tovarišev s steg-njenimi rokami za ramena, drugi tovariš si pa da noge onemoglega na ramena (glej sliko 3) in tako plavajo proti obali. Ta način je mnogo hitrejši, ker je onemogli bolj na površini vode in sodelujeta dva plavaca. Hitrost plavanja daje drugi plava/vec, da se »most« — kot se ta način poma-ganja imenuje — ne bi podrl.
III. REŠEVANJE UTOPLJENCA. Kaj moramo vedeti oziroma znati za uspešno reševanje?
Mirno presodite položaj in se odločite za najprimernejši način reševanja. Rešujemo lahko: s kopnega, iz čolna in s plavanjem.
V mnogih primerih lahko celo neplavavci pomagajo utapljajočemu, ne da bi bilo v nevarnosti lastno življenje. Ce je utapljajoči blizu obale, mu lahko dodajo ali vržejo kakšen predmet, za katerega naj bi se prijel. To je lahko
1. s l ika
nosti. Ko si malo opomore, lahko celo pomaga pri plavanju z zamahi nog. Težja je pomoč pri onemoglem, ki se je prestrašil. Pri njem je razen pomirjevalnega svetovanja važno tudi to, da ga imamo pred očmi. Zato mu sue-tujemo, naj se obrne na hrbet, razmakne noge in se s stegnjeni-mi rokami upre ob naša ramena, (glej slika 2). Plavamo torej prsno, obrnjeni drug proti drugemu
veja, dolga palica, deska ali kaj podobnega. Lahko prirvežete tudi rešilni obroč, ali katerikoli predmet, ki plava na vodi na dolgo vrv in ga vržete v bližino utapljajočega. Vemo, da utapljajoči grabi okoli sebe in bi se »prijel za vsako bilko«. Obstaja možnost, da pograbi privezan predmet in ga tako lahko tudi neplavavec reši.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Nekaj napotkov pri reševanju utopljenca
(Nadaljevanje s 7. strani)
Pri reševanju iz čolna je važno predvsem to, da se utapljajočemu nikakor ne približamo, tako, da bi imel možnost oprijeti se čolna s strani. Priporočljivo je, da se utapljajočemu približamo s čolnom le toliko, da mu ponudimo veslo in ga z veslom privedemo na zadnji konec čolna. Toliko lažje je reševanje, če je zadnji konec širok in utapljajočega tako lažje potegnete v čoln.
Sele takrat, ko res ni druge možnosti, pomagati utapljajočemu, se odločimo za plavanje. Tudi sedaj poskušamo najprej, pomagati si s kakšnim predmetom, da bi čim dlje ostali od utapljajočega. Lahko se poslužimo palice, ki smo jo že pred skokom v vodo vrgli v njegovo bližino. Utapljajočemu ponudimo en konec, medtem, ko za drugega primemo sami in ga tako vlečemo proti obali (glej sliko 4).
Čim boljši in hitrejši plavavec rešuje utapljajočega tem več mož-
močjo se oprime vsakega predmeta in je reševanje zaradi tega zelo nevarno. Boljše je, malo počakati, da utapljajoči izgubi zavest in tone, da pride v tako imenovano tretjo fazo. Takrat ga ni težko prijeti in transportirati k obali.
Reševavec bi moral znati torej razne prijeme in načine transpor-tiranja utopljenca, kakor tudi razne načine reševanja samega sebe od utopljenca, ki se povrne v drugo fazo. To se zelo rado zgodi, ako utopljenec še čuti, da ga je nekdo prijel. Te načine bi bilo potrebno obdelati v posebnem tečaju, kjer ne bi samo prikazali, temveč tudi vadili pri reševanju.
Tudi način, kako nositi utopljenca iz vode na kopno in prva pomoč, so zelo pomembni. Pri izlivanju vode iz notranjih organov utopljenca je zelo važno, da ga nikakor ne primemo kar za noge z glavo navzdol. Pri tem načinu se lahko zgodi, da mu razen vode tudi vsa kri udari v gla-
2. slika
3. slika
4. slika
nosti je, da bo reševanje uspešno. Reševavec mora dobro poznati faze utapljanja, da bi lahko brez nevarnosti posredoval. Razen tega se mora znati ubraniti prijemov utapljajočega, če je to potrebno. Pri utapljanju razlikujemo tri faze. V prvi fazi je utapljajoči še pri polni zavesti. Sprejemljiv je za nasvete reševavca, kliče na pomoč in dela nesmiselne gibe, ki mu otežujejo držanje na površini vode. Odločno reševanje v tej fazi lahko rodi uspeh. Pri neplavavcih ta faza, kakor tudi ostali dve, traja le nekaj trenutkov, medtem, ko pri plavavcu lahko traja tudi deset in več minut. Toda druga in tretja faza sledita hitreje druga za drugo.
V drugi fazi utapljajoči ni več sprejemljiv za vizuelne in akustične občutke (vidne in slušne) temveč samo še grabi okoli sebe in ni več pri polni zavesti. Z nepopisno
vo. Zaradi pritiska krvi v možganih mu lahko počijo žilice in u-mre zaradi krvavitve, ne pa zaradi utopitve. Postopek pri izlivanju vode naj bi bil naslednji: reševavec poklekne na koleno, čez drugo položi ponesrečenega s trebuhom na kolenu. Z roko pritiska na hrbtni strani v ledvenem predelu in tako pospešuje iztekanje vode. Ko je vsa voda iztekla, najprej očisti dihalno pot, oz. usta in nos nesnage (pesek, alge), po tegne jezik iz ust in mu ga pritrdi preko spodnje ustnice, da ne bi pri umetnem dihanju oviral. Kako izvajamo umetno dihanje, bi bilo pa že novo poglavje, katerega bi pa prav tako kot prej navedene prijeme pri samoobrambi in transportiranju, obdelali na posebnem tečaju, ki bo ob koncu avgusta. Kogar ta stvar zanima, naj se nam priključi.
M. P.
OBVESTILO
Avto-moto društvo Velenje obvešča vse koristnike kolesarnice na novem jašku, da bo uvedlo s 15. avgustom strožji kriterij za čuvanje koles in motorjev. Zaradi tega, ker se še pojavljajo posamezne nepravilnosti pri parkiranju in čuvanju vozil, zlasti kraja posameznih delov, je upravni odbor sklenil naslednje:
V kolesarnici je dovoljeno parkiranje le tistim vozilom, ki so predpisano opremljena npr. zvonec, žaromet, dina-mo in zadnjo luč.
Vsa vozila morajo biti zaklenjena.
Prepovedano je vsako zadrževanje v kolesarnici.
Eventuelna popravila na vozilih so dovoljena le izven parkirnega prostora.
Vstop in izstop na parkirni prostor je dovoljen le z ugaslim strojem.
Strogo je treba upoštevati navodila čuvaja. Zlasti lastniki motornih koles nedisciplinirano parkirajo.
Kdor ne bo upošteval vseh na/vodil, mu bomo prepovedali uporabo parkirnega prostora.
Ugotovili smo, da je preko 300 koristnikov kolesarnice, ki ne plačujejo tako minimalnega zneska pristojbine. Z ozirom na to, da ima društvo
veliko odgovornost in s tem izdatke pri čuvaju ca 700 koles in ca 300 motornih koles, smo primorani izterjati od vsakega uporabnika kolesarnice pristojbino mesečno din 70. Da ne bi uvedli preveč kompliciranega sistema plačevanja pristojbine, je bilo odločeno, da vsem zaposlenim delavcem na novem jašku, ki ne plačujejo avtobusne vozovnice odtegnejo pristojbino za kolo. Vsi tisti, ki pa hodijo peš na delo pa bodo morali pri čuvaju kolesarnice izpolniti prijavo, da nikoli ne uporabljajo kolesarnice in bodo prejeli povrnjeno odtegnjeno pristojbino. V bodoče bodo računske pisarne za te ljudi vodile evidenco, da jim ne bodo odtegovali pristojbine.
Poudarjamo, da ob kraji ali podobnem ne odgovarjamo za tista vozila, ki niso predpisano opremljena ali ki nimajo poravnane pristojbine.
Računske pisarne ne bodo sprejemale nobenih reklamacij za pristojbine.
Vse reklamacije bodo sprejemali čuvaji kolesarnice.
Upamo, da bodo koristni-ki kolesarnice z našim ukrepom zadovoljni, saj je v njihovem interesu, da bodo vozila na varnem.
Odbor AMD
Huda luknja bo adaptirana
Pismo turističnemu društvu
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Zimeriti položaj in smeri ter tlorisa Pilance in Špehovke. Ti dve jami imata vse polno stranskih rovov, če niso sedaj že zasuti.
Tako bi dobili medsebojni odnos vseh jam, oziroma celega hriba, in bi se lahko sistematično lotili dela. Prepričan sem, da bi vam uprava Rudnika lignita Velenje pomagala in bi bili tudi prostovoljci, ki bi to uredili. Če nas je takrat osem ljudi jamo »napravilo« (seveda po svojih močeh in finančnih sredstvih) prehodno v dveh letih in le v prostem času iter nedeljah — je danes to veliko lažje. Naj povem le nekaj v ilustracijo. Tov. Mervic — stnugar pri rudniku Velenje, star 46 let, (takrat) ki je v Mat-hausenu umrl, je bil velik pijanec, ki je svojo plačo zapil še, preden je prišel od rudnika do doma. Ko sem ga navdušil za jamo 'in za izkopavanje, je pijačo popolnoma opustili. Vso plačo je dal žeoi in postal zelo dober družinski oče 'in delavec. Celo prosto popoldne je prečepel v jami, pridno delal in kopal ter pravilno delal zapisnike o najdeninah, skratka silno poraben človek. Vsa čast mu!
Morda samo nekoliko tehnike v plezanju, ki smo jo mi uporabili pa bo šlo. Do prve brzice ni težko priti: Cez prvo brzico vrzite približno 4 m dolgo lestev. Nato 'pridete skozi Okno k slapu in dalje z lestvijo nad Slap in po zgornji polici do prihodnjega brezna. Nato po skalah v brezno (lepi sestopi) in nato zopet na vrh — so slabe stopinje. Seveda mi smo šli prvič drugače in je
bilo bolj naporno, ker nismo jame poznali. Za malo izkušenega plezavca ni nevarno.
V Hudi Luknji je tudi posebna favna in flora: Aoophabiela Tis-nisieris (slepi hrošč) je edinstven in je bil prvič odkrit v Hudi Luknji. Nahaja pa se še v nekaj primerkih v naravoslovnem institutu zagrebške univerze. Tu je vse polno pajkov in hroščev, zelo redkih na svetu. — Več usitno.
Med favno prevladujejo vrste gob. Bile so zelo lepe, podobne našemu podlesku —samo rumen-kastonbele barve (bile so fotografirane). Skrbno smo jih čuvali in le malokateremu pokazali. Če so še zdaj, ne vem — zaradi raznih povodenj.
Opozorilo: Voda v Hudi Luknji silno hitro naraste tudi od 2 do 3 m višine, če se nivo vodne gladine dviguje, je najbolje, da jamo čimprej zapustiš. Mi smo enkrat sami nastradali in smo morali prenočiti v jami, (približno 18 ur smo bili notni).
Toliko na kratko o prelepi jami, o kateri sem prepričan, da ima lepo turistično in kulturnozgodovinsko bodočnost. Vse podatke v kulturnozgodovinskem pogledu lahko dobite od prof. Srečka Brodarja, Naravoslovni institut Zagreb, nato v muzejih Celje in Ljubljana, delno tudi od mene samega, ker sem vam vedno na uslugo in v prostem času tudi na razpolago.
Če mi (bo čas dopuščal, vas o-biščem v začetku avgusta 1962 in se bom pamudil nekaj dni pri vas.
Lepo vas pozdravljam z rudarskim in jamarskim pozdravom
Srečno!
Dr. Vidmar Roman-

Start Rudarja v SGL
Na stadionu
že trenira
državna reprezentanca
Kdor pozna razvoj in delo športnega živlenja v Velenju, bo moral priznati, da je STVD Partizan — Rudar napravilo uspešno delo. Izšlo je iz skromnega nogomet-ntga kluba Rudar. V splošno telesno vzgojno društvo pa združuje 10 sekcij oz. klubov: rokomet, košarka, odbojka, plavanje, veslanje, splošna vadba, dviganje uteži, lahko atletika, namizni tenis in ju-do.
Z poživitvijo dela lahkoatletski sekciji pa je vprašanje, kako usposobiti obstoječe kotalkarske objekte in naprave, saj so bili delno nestrokovno napravljeni. Poleg tega pa jih je tudi že načel zob časa. (Ti objekti niso bili več let primerno negovani, ker društvo ni dobilo sredstev za vzdrževanje športnih objektov). Za urejevanje objektov in naprav pa je še bolj vzpodbujala vest, da obstaja možnost, da bi se vršili treningi državne lahkoatletske reprezentance v Velenju, v kolikor bi seveda lahkoatletski objekti in naprave v takem stanju to omogočili. Po razgovoru s prestavni-kom oblasti, podjetij in množičnih organizacij smo se odločili, da zaradi slabih finančnih sredstev vsa dela v glavnem opravimo s prostovoljnim delom. Zaradi prostovoljnega dela so vidni rezultati. Opravljenih je 3593 udarniških ur. Pravočasno so izvršeni športni objekti in naprave tako, da sedaj lahko že vidimo vsak dan naše državne reprezentante na treningu. Za opravljeno delo je potrebno pohvaliti člane UO STVD Partizan — Rudar in vodje posameznih sekcij, ki so predvideno delo uspešno opravili. Posebno pa tehničnega vodje prostovoljega dela tov. Maksa Dvoršaka, ki je z
vestnim in požrtvovalnim delom zelo pripomogel, da so bila dela izvršena do roka. Zahvaliti pa se moramo tudi gojencem IRŠ, članom gradbenega obrata in direkcije in članom kolektiva »VEG-RAD-«, ki so se zadovoljivo odzvali pozivom za prostovoljno delo, kar na žalost za druge kolektive ne moremo reči. Za dobro funkcioniranje športnega parka bi bilo nujno zgraditi na severnem delu stadiona pritlično stavbo za garderobo in kopalnice, saj so sedanje garderobe neprimerne (Predvidene so bile samo za nogometno in rokometno sekcijo) in funkcionalno niso dobre. Upamo, da bodo pristojni organi to upoštevali pri sestavi družbenega plana občine v letu 1963.
J. A.
Dvoršak Maks ima vsekakor največ zaslug za preureditev stadiona
iz šahovske beležnice
2e v zadnji številki »Rudarja« smo poročali o šahovskem turnirju, ki ga prireja maša sekcija za kategorizacijo članov. Sam turnir se je zavlekel nepredvido-norna še v julij. Sedaj simo se dokončno zedtoili, da objavimo rezultate s 9. 8. 1962. V tem »pomladnem turnirju je sodelovalo 24 igravcev, od katerih prvih 12 plasiranih igra še finalni turnir. Prvih šest iz tega turnirja pa si pribori zasluženo IV. kategorijo. S tem smo seveda povišali število članov sekcije 4-to kategorni-kov na ca 40 članov.
Naj omenim, da bomo v naslednji zimski sezoni izvedli še turnir IV. kategomilkov za pridobitev III. kategorije. Zanimanje članov za turnir je že zdaj veliko, kar daje dovolj zanimivega komentarja o plasmanih posameznih igravcev.
Poleg izvedbe turnirja smo v preteklem razdobju letos odigrali nekaj tekem, V kratkem bom opisal n »katar«. V aprilu smo
organizirali občinsko sindikalno moštveno prvenstvo občine. Povabilu so se odzvali v glavnem vsa sind. moštva po podjetjih. Zal smo pogrešali udeležence iz tovarne gospodinjske opreme »Gorenje«, ki ima nekaj dobrih šahistov. Tekmovalo je 8 moštev po 6 članov. Prvo mesto si je priborila Železniška kurilnica Velenje — Preloge in prejela kot nagrado pokal. Drugo mesto, moštvo simd. podr. RLV, tretje »Vegrad« itd. Organizacija tekmovanja je bila dobra, saj je spremljalo tekmo več simpati-zerjev šaha, predvesm mladih rudarjev. Odigrali ismo tudi klubski brzotumir, ki je sicer najbolj priljubljen med našimi šahiisti. Vendar se je tokrat udeležilo turnirja samo 11 članov. V opravičilo odstotnih bi povedal, da so le ti večji del rudarji iz nočine izmene.
V mesecu juniju pa je bila osrednja šahovska prireditev »okrajni iahoveki brzotumir«.
Kmalu bomo lahko na stadionu ob Jezeru gledali prvenstvene tekme slovenske nogometne lige, v kateri letos sodeluje tudii »Rudar«. S pripravami našega Rudarja pred samim prvenstvom srno lahko kar zadovoljni, saj so v nekaterih prijateljskih tekmah prikazali zelo dober nogomet. Upravičenost za uvrstitev 'v najboljšo slovensko nogometno ligo pa so potrdiM v tekmovanju za pokal FLRJ, kjer so najprej osvojili okrajno pokalno prvenstvo potem, ko so premagali ZND »Celje« in »Olimp« Celje. Kot pokalni okrajni prvak so isli pridobili pravico, tekmovati v zaključnem delu tekmovanja za pokal LRS. V prvem kolu zaključnega pokalnega tekmovanja so v nedeljo, 5. 8. 1962, na domačih tleh presenetljivo premagali istoimenski klub iz Trbovelj in se tako uvrstili naprej v četrt finale, kjer bodo igrali z Mursko Soboto. Vsekakor je to za »Rudarja« velik uspeh, saj se je v pokalnem tekmovanju
uvrstil med 8 najboljših moštev v Sloveniji.
Upajmo, da mas v igri ligravci Rudarja tudi v prvenstvu ne bodo razočarali. Kot sem že rekel, bomo kmalu gledali prvenstvene nogometne tekme. Prvo kolo SNL bo že na sporedu il9. 8. 1962, ko bo »Rudar« sprejel v goste NK »Odred — Krlim« iz Ljubljane. Pred pričetkom prvenstva prosi uprava »Rudarja« vise ljubitelje nogometa, da na tekmah športno in dostojno bodrijo svoje igravce, da ne bi bilo nepotrebnih izgredom ln obrekovanja sodnikov, ker bi to samo škodovalo društvu. Uprava društva nadalje prosi vse gledavce, da uporabljajo tribuno in da ne posedajo na zelenicah južno nad istaidionom.
Spodaj Objavljamo vsa kola slovenske nogometne lige za jesenski deli tekmovanja. Igrajo vedno na igrišču prvolimenovane-ga. Pričetek vseh tekmovanj treh kol je ob 17. uri.
(Glejte lestvico na nasled. strani)
Sodelovalo je 11 moštev šahovskih sekcij to sicer iz tehle krajev. Celja, Laškega, Konjic I. in II., Zreče, Rogaška Slatina, Šempeter v Sav, dolini, Žalca »Vegrad« Velenje, Velenje I. in II. Najboljša je bila ekipa Celja, ki je prejela pokal, drugo mesto Rogaška .Slatina in tretji Žalec. Vseh udeležencev šahilsitov je bilo okrog 50. Poleg ,tega pa je tekmovanju prisostvovalo večje število gledavcev in siimpaitizerjev. V nedeljo 15. VII. 1962 so odigrali posamični brzotumir v Rogaški Slatini. Naše moštvo je sodelovalo na turnirju z 10 člani. Najuspešnejši je bil tov. Drev Ivan, ki je v drugi izločilni skupini prejel lepo nagrado v obliki dragocene vaze. Tudi na tej .prireditvi je sodelovalo ca 50 do 60 šahistov. Organizacija tekmovanja je bila brezhibna in so udeleženci odšli z najboljšimi v.tisi.
V mesecu avgustu je predvidenih še dvoje ali troje tekmovanj. Med temi bo organizirano okr. šahovsko prvenstvo posameznikov. Tako bo eno teh -tekmovanj nekje na zelenem Pohorju-
Pridno udejstvovanje šahistov naše sekcije se ne kaže samo na prireditvah šahovskih tekmovanj, temveč .tudii v prispevkih prosto-
voljnega dela pri ureditvi športnih objektov »Partizana« Velenje. Tako so doslej člani šahisti opravili več kot 70 prostovoljnih ur. Prepričani smo, da take akcije poglabljajo in povezujejo odnose med športniki to doprtoaša-jo finančni delež naši skupnosti.
Iz nanizanih beležk se jasno kaže »nov veter« v vrsti odbora šahovske sekcije. V zadnjem času je vodstvo šahovske sekcije prevzel agitoi tovariš Gorjanc Ferdo, kot pomoč odboru pa je bil kooptiran za tajnika sekcije tovariš Habjan Peter.
Za uspešno delo odbora sek. gre zasluga tudi tovarišu Hojanu, ki posveča vso pažnj.o to agilnost pri organiziranju raznih šahovskih dvobojev. Ob tej priložnosti moramo priznati, da tudi novo vodstvo v delavskem klubu s tovarišem Dervasriičem in Godcem, po svojih močeh prispeva k uspešnemu razvoju šaha
Prihodnjič bomo objavili pod to rubriko o repertoarju šahovske sekcije za jesensko in zimsko dobo, to pa izid okrajnega šahovskega tekmovanja posameznikov, ki je v Velenju ravno te dni. šahisti, izkoristite priliko in si oglejte vrhunsko tekmovanje (posameznikov celjskega okraja.
ZB
Štev. 14 ■— II. »vgusta 1962
ItmU* Q
spofthi dagodki
Rokomet
Waterpolo
6., 7- in 8. avgusta je bilo v Velenju na jezeru mladinsko republiško prvenstvo v waterpolu. Vreme je bilo ugodno, prireditev dobro organizirana. Sodelovalo je pet klubov in sicer: Neptun iz Celja, PK Ljubljana, Koper iz Kopra, Ilirija iz Ljubljane in domaČi Rudar. Mladinci plavalnega kluba Celuloza iz Krškega niso prispeli. Zelo /zanimiva tekma je bila med Koprom in Neptunom. To je bila zadnja tekma. Neptun je vodil že 4:0 proti Kopru, vendar je potem Koper zmagal z rezultatom 7:6 proti Neptunu. Kočni vrstni red je naslednji:
I.	mesto Neptun — Celje
II.	mesto Koper — Koper
III.	mesto PK Ljubjana — Ljubljana
IV.	mesto Ilirija — Ljubljana
V.	mesto Rudar — Velenje
Malo za šalo, malo za res in v prijetno zabavo gledavcev, ki jih je bilo začuda veliko, so igrale 7. 8. prijateljsko tekmo roko-metašice Lokomotive iz Zagreba z rokometaši domačega Rudarja.
Rezultat je bil 14:13 za »nežno« ekipo iz Zagreba. Dekleta zagrebške Lokomotive že več let trenirajo v poletnih dneh v Velenju. So članice zvezne rokometne lige, pa tudi naši rokometaši niso od muh, saj so okrajni prvaki in so se v letošnjem letu plasirali v slovensko ligo. Na tekmi z Lokomotivčankami so sicer pokazali neko zadržanost proti ženskemu spolu, vendar se je videlo, da še niso dorasli eksplozivni in napadalni ekipi iz Zagreba. Tudi na tej tekmi bi lahko zabeležili najboljšega igravca. To je bil Terglav Avgust.
Treba bo še mnogo vestnih treningov, da bodo naši rokometaši kos igravcem v slovenski ligi.
Odbojka
Nogomet
Od 1. do 8. avgusta je v Velenju treniralo nogometno moštvo iz Reke, član I, zvezne lige. Med bivanjem v Velenju so igrali več prijateljskih tekem: Reka : Kladivar — Celje 10:0, Reka-.Maribor 0:0 in za zaključek še z Velenjem 7:4. Velenjčani so tako lahko prisostvovali izredno dinamični in lepi tekmi, ki se je proti pričakovanju končala z dokaj lepim rezultatom. NK Rudarj je nastopil v naslednji postavi: Mar-kan, Koren, Oblak, Rednak, Ivenč-nik, Tomšič, Jovič, Bizjak, Maj-dak, Fijavž, Kurent, Žižek in
Jelen.	,
Gole so dali: Majdak, Zizek, Bizjak in Jovič.
Po končani tekmi je trener nogometašev iz Reke izjavil, da v vseh prvenstvenih tekmovanjih niso prejeli toliko golov kot v Velenju. Pohvalil je dobro igro domačinov, njihovo požrtvovalnost in živahnost.
Odbojkaši so pričeli z resnim delom. Pod vodstvom marljivega Maksa Dvoršaka so si preuredili igrišče. Se nekaj treningov in že bomo lahko gledali prijateljska srečanja in to moška in ženska. Se ta mesec se bodo naši odbojkaši pomirili z rehomirano ekipo iz Raven na Koroškem. TJpamo, da jim bo drugo leto le uspelo tekmovati v ligi.
PREKLIC
S k o r n i š e ik Franjo, stanujoč v Velenju, Šaleška cesta 16, zaposlen pr.i RLV, preklicujem veljavnost plačilnega kartončka (za dviganje plače) matična številka 241.
PREKLIC
L e m e ž Franc, stanujoč v Padkraju št. 44, Velenje, zaposlen pri RLV, preklicu jem veljavnost izgubljenega plačilnega kartončka za dviganje plač — matična številka 4.
V	MESECU JULIJU IN AVGUSTU SO BILI SPREJETI V STA-LEZ PRI RLV NASLEDNJI:
Na direkcijo:
Kadiiček Ivan, uslužbenec in Tepej Alojzija, usilužbenka-
V	jamo:
Krivec Jože, -kvalificirani kopač; špagar Marijan, nekvalificiran ikopač; Sevšek Franc, pal-kvallificiran kopač; Kager Franc, kvalificiran električar; Jurjovec Franc, kvalificiran kopač; Koče-var Božidar, kvalificiran rezka-lec; Sentočniik Slavko, kvalificiran kopač; Podgoršek Jakob, nekvalificiran kopač; Kavše Stanko, nekvalificiran kopač; Tamše Ivan, nekvalificiran kopač; Avberšek Alojz, mekvalifidiran kopač; Lamovšek Jože, kvalificiran kopač; Cater Vincenc, podkvali-ficiran kopač; Hlačar Franc, kvalificiran kopač in Retar Franc polkvalificiman kopač.
V	klasirnico:
Petek Adoilf, ključavničarski mojster in Potisk Valjem, priučen ključavničar.
V	»Efe«:
Ramišak Peter, nekvalificiran delavec.
Na zunanji onbrat:
Voršnik Frainc, nekvalificiran delavec.
V	MESECU JULIJU IN AVGUSTU SO ODŠLI IZ PODJETJA:
Polak Ivan, samovoljno; Beo-vič Franjo, samovoljno; Jerčin Vladimir, poizkušnja; Pogorevc Mirko, poiizikušnja; Bregar Franc, na lastno željio; Eberfiinc Bogomir, poizikušnja; Britovšek Jože, samovoljno; Beflšak Janez, samovoljno; Jezernik Ivan, poizkušnja; Andrej evec Stanko, samovoljno; Mrzilaik Ivan, samovoljno;
Volavšek Boris, samovoljno; Go-tič Stjapan, samovoljno; Lihti-neker Ivan, samovoljno; Šipek Marko, samovoljno, Borštiner Janko to Danica, na lastno željo; Tacer Ivan, na lastno željo; Šbi-miulaik Jože, sporazumno, Drolc Vlasta sporazumno; Glavač Matija, samovoljno; Škoflak Ana, sporazumno; Plohi Alojz, samovoljno in Rihiter Rudi, samovoljno.
V JLA:
Meh Cvetko, Levar Franc, Vrtačnik Ivan, Rednak Herman, Capi Jože, Crep Franc, Gole Vinko, Gaber Junij, Grmšak Ivan, Ha-miik Valter, Mrazovič Josip, Robnik Anton in Stebernik Anton.
Spored tekem slovenske nogometne lige
I.	kolo - 1». 1962
Celje : Ilirija
Rudar Trb. : Ljubljana
Grafičar : Delamaris
Železničar : Triglav
Sobota.: Slovan
Rudar Vel. : Odred-Krim
Gorica : Kladivar
II.	kolo - 26. 8. 1962 Ilirija : Kladivar Odred-Krim : Gorica Slovan : Rudar Vel. Triglav : Sobota Delamaris : Železničar Ljubljana : Grafičar Celje : Rudar Trb;
III.	kolo - 2. 9.
Rudar Trb. : Grafičar Graf'čar : Celje Železničar : Ljubljana Sobota : Delamaris Rudar Vel. : Triglav Gorica Slovan Kladivar : Odred-Krim
IV.	kolo
. Sirija : Odred-Krim Slovan : Kladivar Triglav : Gorniea Delamaris : Rudar Vel. Ljubljana : Sobota Celje : Železničar Rudar Trb. : Grafičar
V.	kolo
Grafičar : Ilirija Železničar : Rudar Trb.
Sobota : Celje Rudar Vel. : Ljubljana Gorica : Delamaris Kladivar : Triglav Odred-Krim : Slovan
VI.	kolo
Ilirija : Slovan Triglav : Oderd-Krim Delamaris : Kladivar Ljubljana : Gorica Celje : Rudar Vel. Rudar Trb. : Sobota Grafičar : Železničar
VII.	kolo
Železničar : Ilirija Sobota : Grafličar Rudar Vel. -. Rudar Trb. Gorica : Celje Kladivar : Ljubljana Odred-Krim : Delamaris Slovan : Triglav
VIII.	kolo
Ilirija : Triglac Delamaris : Slovan Ljubljana : Oderd-Krim Celje : KladivaT Rudar Trb. : Gorica Grafičar : Rudar Vel. Železničar : Sobota
IX.	kolo
Sobota : Ilirija Rudar Vel. : Železničar Gorica : Grafičar
Kladivar : Rudar Trb.
Odred-Krim : Celje Slovan : Ljubljana Triglav : Delamaris
X.	kolo
Ilirija : Delamaris Ljubljana : Triglav Celje : Slovan Rudar Trb. : Oderd-Krim Grafičar : Kladivar Železničar : Gorica Sobota : Rudar Vel.
XI.	kolo
Rudar Vel. : Ilirija Gorica : Sobota Kladivar •. Železničar Odred-Krim : Grafičar Slovan : Rudar Trb. Triglav : Celje Delamaris : Ljubljana
xn. kolo
Ilirija : Ljubljana Celje : Delamaris Rudar Trb. : Triglav Grafičar : Slovan Železničar : Odred-Krim Sobota : Kladivar Rudar Vel. : Gorica
XIII. kolo
Gorica : Ilirija Kladivar : Rudar Vel. Odred-Krim : Sobota Triglav : Grafičar Delamaris : Rudar Trb. Ljubjana : Celje
PREKLIC
Zemljak Anton, stanujoč v Velenju, Prešernova ul. 1, zaposlen pri RLV, preklicu jem veljavnost plačilnega kartončka za dviganje plač — matična številka 30.
PREKLIC
Jurko Ivan, stanujoč v Cirkov-cah pili Velenju št. 1, zaposlen pri RLV, preklicujem veljavnost plačilnega kartončka za dviganje plač — matična številka 131-
Športna igrišča so zaživela
Kadar koli smo razpravljali v Velenju o športni dejavnosti, smo skoraj vedno naleteli na mrtvo točko. Seveda so nogometaši pri tem izvedeti in morda še kakšna druga panoga športa, velika večina pa je spala skupaj z Matjažem in čakala na boljše dni. Igrišča so bila prazna in nehote se nam je vsiljevala misel, le za kaj in za koga so bila zgrajena. In vendar je tudi temu konec. Naša športna igrišča so zaživela! Košarkaško, odbojkaško in rokometno igrišče sprejme vsak dan nič koliko mladih igravcev. Pa tudi gledavcev ne manjka. Le kdo ne bi z veseljem spremljal tega mladostnega poleta in občudoval vešče roke, ki se tako spretno igrajo z žogo. Res, za Velenjčane je nastopil nov čas, ko se lahko po mili volji nauzijejo športnih spretnosti. Prav ta mesec se mudi v Velenju državna atletska reprezentanca, ki se pripravlja na evropsko prvenstvo. Tudi to je prava paša za nase oči, saj lahko od blizu vidimo vse naše predstavnike kraljice športa, kot pravijo atletiki.
Prepričani smo, da naša igrišča ne bodo več samevala, temveč bodo služila namenu, kateremu so bila zgrajena — za razvedrilo, za vadbo, za zdrav duh v zdravem telesu.
Globoko v gozdu ob reki Iški se je tisti čas zadrževala četa partizanov. Borci te čete so bili predvsem mladi ljudje, po večini v starosti od 19—27 let. S hrano so jih preskrbovali terenski delavci OF na "ta način, da so aktivisti — terenci zbirali hrano okrog ljudi in jo dostavljali tej četi.
V drugi polovici meseca septembra sta se v poznih nočnih urah oglasila v Ravniku pri Lojzetu dva partizana Ahac in Dušan, borca te čete. Ker sta bila potom organizacije dobro informirana, da so v Ravniku štirje aktivisti, ki aktivno delajo za OF, sta vprašala Lojzeta, če se lahko takoj vsi skupaj sestanejo, da bi se nekaj pogovorili. Lojze je odgovoril, da lahko takoj pokliče še Jožeta in Pepeta, dočim četrtega ne more poklicati, ker je odpotoval v Ljubljano. Ker sta se Ahac in Dušan s tem strinjala, čeravno ni bilo vseh doma, se je Lojze takoj napotil k Pepetu, ga zbudil in mu rekel,
da naj hitro pride k njemu na dom, ker sta prišla dva tovariša. Pepe mu je odgovoril: »Takoj se oblečem in pridem.« Lojze mu je še obenem naročil: »Pojdi in mimogrede pokliči še Jožeta potem pa pridita skupaj k meni. jaz moram hitro nazaj, da ne bosta tovariša predolgo sama.«
Pepe se je hitro oblekel, nataknil čevlje ter se spustil po stopnicah navzdol.
»Kaj neki je spet novega«, si je mislil. »Ali bo treba zopet kam odpotovati, ali pa bodo kake posebne naloge.«
Ko je stopal proti sosedovi hiši, je razmišljal o tem, kako težko mora biti za partizane, ker nimajo nobenega miru, ampak morajo potovati vse noči in prehoditi
velike razdalje.
Med tem razmišljanjem je prišel do sosedove hiše, narahlo potrkal na okno in zaklical: »Jože! Jože! Ali spiš?«
»Kaj pa je?« se je oglasil Jože.
»Jože vstani«, je tiho rekel Pepe. »Greva k Lojzetu, ker sta prišla dva partizana in želita, da se nekaj pogovorimo.«
»Ali si bil tam?« je vprašal Jože. »Ne, nisem bil tam, pač pa me je Lojze poklical in naročil, da naj še tebe pokličem,« mu je odvrnil Pepe.
»Dobro«, je dejal Jože. »Pa pojdimo, da bomo videli, kaj bo novega.«
Hitro se je oblekel, nataknil čevlje in kmalu je stopil pred hišo.
m^r - —
ivvdsl& Mu %mfQT"
VELENJE-mesto na lignitu
(Nadaljevanje)
Nastanek premogovništva
Domnevajo, da so premog poznali že stari Grki. Bolj gotovo trdimo to o starih Rimljanih, ki so ga morda tu in tam že uporabljali za kurjavo.
V srednjem veku iso se s premogom seznanili na Angleškem, kjer so z njim že greli stanovanja. V Nemčiji in Avstriji so začeli kopati v XVII. stoletju, toda prav v skromni meri. Večjo pozornost so mu začeli posvečati v -drugi polovici XVIII. stoletja. Tedaj se je začela razvijati industrija in pričela so rasti mesta. S tem se je povečala poraba goriva. Za gozdove ®o se začeli bati. Konec stoletja je vlada že isama dala pobudo, da bi v večjih mestih v tovarnah to pri ogrevanju prostorov namesto lesa uporabljali premog. Ljudje so se za novo gorivo zelo počasi navduševali. Toda kopanje premoga je obetalo nov vir dohodkov, ki so jih bili željni tako -plemiči kakor meščani. Tudi na kmetih je bilo mnogo delovnih rok, ki so si iskale zaslužek. Mnogostranske težnje so vendarle rodile uspeh, pridobivanje premoga se je sicer počasi, vendar stalno večalo.
V naših krajih so postali pozorni na premog šele konec XVIII. stoletja in v začetku XIX. stoletja je bilo pri nas že vse polno podjetnih ljudi, ki se jim je zdelo premogovništvo- dober vir za obogatitev. -Sčasoma -so ga začeli v večji meri uporabljati. V Libo-jah je nastala v devetdesetih letih XVIII. stoletja tovarna galuna, ki so jo kmalu nato spremenili v steklarno. V tej tovarni so že kurili s premogom. Imeli so ga v neposredni -bližini.
Premog so lahko našli, saj so njegovi izdan tki marsikje segali na površino in so kmetje prav dobro vedeli zanje. Tu in tam so s premogom celo kurili, saj jim je celo bolj pri rokah, kakor -les v čes-to oddaljenem in težko dostopnem gozdu.
Početki
Velenju
Po poročilih, -ki jih imamo, so za širšo j-avnos* na bivšem Spodnjem Štajerskem premog najprej odkrili v okoli Šoštanja (torej nekje pri Velenju). Kovač Zaje je bil tisti, ki je leta 1767 opozoril nanj kot na »črni premog«. Drugi kraji so kmalu sledili- V prvi polovici XIX. stoletja so ga že na mno-gih mestih kopali. Med njimi je bilo tudi Velenje s sosednjimi kraji.
Pl. Gadolla navaja v svojem rokopisu, ki je v graškem deželnem arhivu, da je najemnik -graščine Turn Matevž Sajovic v tridesetih letih pod graščino našel limionit (rjavi žeilezovec) 'in ga kopal. Lotil se je tudi premoga, ki ga je dobival pod -graščino, pri »Cementušu« in izapadno od njega pri »Kurniku«. Razen tega, tako pravi Gadola, so zadeli tedaj na premog vzhodno od Turna, pri »Lukežu« v »-Šiškovici« ,in v Besjem. Bo navedbi istega pisca je okrog leta 1845 kopal premog velenjski poštar Brager.
Zanimivo je, kar pravi Gadoilla o s vincu in cinku v Skonnem. Tam je pl. Adelsitein začel kopati rudo in je vložni-1 v podjetje toliko sredstev, da se je gospodarsko uničil. Bil je samo ena izmed žrtev preoptimištične rudarske podjetnosti. V zgodnjem kapitalizmu -so se mnogi uničili in dvignili so se sam-o nekateri. Vse klice ne požen-o stebel.
Iz le deloma ohranjenih rudarskih aktoiv graškega deželnega arhiva so znani še nekateri drugi podatki o začetkih velenjskega rudnika.
Od leta 1829 do 1840 je v Besjem kopat premog pl. Anton Bo-nazza, lastnik tedaj že več k-ot 100 let starega železarskega podjetja v Mislinju, ki ga je dObi'1 (Nadaljevanje na 12. strani)
TEKAVtC aože
Noč je bila mirna in tiha, ko sta stopala po vasi. Nekje v daljavi sta zagledala velik utrinek zvezde, ki je izgledal tako, kot da bi potegnil svetlo črto od neba do zemlje.
Prišla sta do Lojzetove hiše. Pred hišo sta zadržala korak in prisluhnila. Ker ni bilo slišati ničesar, sta odprla vrata in stopila v sobo.
»Ali sta že -prišla?« je vprašal Lojze. »Da, prišla sva«, sta mu odgovorila ter se obenem pozdravila z Ahacem in Dušanom.
»No sedaj se pa že lahko pogovorimo«, je rekel Lojze, obrnjen proti Ahacu in Dušanu. »Dobro«, je rekel Ahac, »pa začnimo.« Po-mel si je roke. se odkašljal in spregovoril: »Midva sva poslana iz čete, da se pogovorimo glede nabave hrane. Naša četa nima nikake zaloge več, zato je potrebno, da se preskbi nekaj hrane in dostavi na dogovorjeno mesto, kamor bomo prišli s četo in jo odnesli. V četi smo se raz-govarjali, da bi najprej stopili do vas in se z vami dogovorili, da bi tudi vi nekaj hrane preskrbeli. Mislim, da bo sedaj, ko so kmetje pospravili svoje pridelke lažje dobiti hrano, kot pa bi to bilo pred kakim mesecem.«
»Res je«, mu je odvrnil Lojze. »Sedaj se bo tudi pri nas lahko dobilo nekaj hrane, čeravno je kraj zelo pasiven. Prepričan sem. da se bodo ljudje odzvali tej akciji, seveda, če jim bomo znali potrebo po zbiranju hrane pravilno pojasniti.«
»To je popolnoma točno«, je rekel Ahac. »Pri taki akciji je potrebno veliko političnega dela. Čimbolj boste obiasnjevali, tembolj bodo ljudje razumeli, da je treba vzdrževati našo narodno osvobodilno vojsko.«
Lojze se je počehljal po bradi se nasmehnil in vprašal: »Kakšno hrano pa predvsem najbolj potrebujete?«
»To ni važno«, je odvrnil Ahac. »Saj veste, da partizani ne izbiramo hrane po jedilnem listu. Karkoli boste preskrbeli, toliko nam bo dobrodošlo.«
Nasmehnil se je in nadaljeval: »Imamo pa tudi partizani želodce iz takega materiala, da dobro in močno hrano raje prebavljajo, kot kak nezabeljen krompir.« Tej pripombi so se vsi nasmehnili.
»Do kdaj bi morali zbrati hrano in kam naj bi jo dostavili«, je vprašal Pepe.
»To se moramo še dogovoriti«, mu je odvrnil Dušan. »Nanes je torek, ali bi lahko zbrali do petka?«
»Tri dni« je dejal Jože. »dovolj je časa, da neka i zberemo. Kam pa naj jo pošljemo?« je še nadalje vprašal Jože.
Ahac je naredil par korakov po sobi. se odkašljal in nato dejal: »Prinesite jo na tako mesto, da bomo lahko prišli s četo.« Po kratkem premoru je Lojze dejal: »Kaj misliš Ahac, če bi jo dostavili k Sv. Urhu nad Zavrh, mislim, da bi bilo tam najbolj primerno mesto.«
»RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Teka-vec — Tehn. urednik Pavla 2ang*j — Ostali člani: Franc Prisbovčelk, Alojz ing. Diaci, Marjan Sušter-šič, Ivan D rev in Vinko Smajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski tisk«, Celje — cena 20 din.
OBISK IZ CILEA
7. 8. je Velenje obiskal predsednik social. stranke Cila in direktor dveh družb g. GODOJ. Zanimalo ga je predvsem družbeno samoupravljanje, ter razvoj Velenja, rudnika in mesta. V knjigo gostov je napisal: »Presenečen sem nad vsem, kar sem tukaj videl in slišal. Mnogo ste storili za dobrobit vašega rudarja in vam želim še lepše življenje na poti iizigradnlje socializma«. Ko je ogledoval g. Godoj Velenje in arhitekturo je na kancu še dodal: »Sedaj pa vidim, da si okno in socializem nista nasprotna.
PREKLIC
Zerak Kart, stanujoč v Velenju, Jurčičeva 3, zapslen pri RLV, matična številka 75, preklicu jem veljavnost plačilnega kartončka za dviganje plač.
PREKLIC
Repas Ludvik, stanujoč v Lip-ju št. 40 pri Velenju, zaposlen pni RLV, preklicujem veljavnost plačilnega kartončka — matična številka 125.
Kulturna tradicija v rudarskem poklicu
(Nadaljevanje s 5. strani) času neko število, najmanj 2 smrtni žrtvi vsako leto. Ce se to število ni izpolnilo, »Uro je prišla — človeka ni«, kličejo »zli duhovi« po7wči rudarje zunaj na kraj, kjer bi se »mogli ponesrečiti«. Zato naj se rudarji ne oglašajo neznanim klicem ponoči.
Posebno slovesno so vedno praznovali sprejem mladih rudarjev — novincev v rudarsko skupnost. Iz 16. stoletja, iz slovaških rudnih revirjev, potekajoča navada »SKOKA PREKO KOZE«, je prišla iz rudnikov na rudarske šole in fakultete in se praznujejo tudi že drugo leto, na rudarski praznik 3. julija, industrijski rudarski šoli v Velenju. Na naš rudarski praznik starejši rudarji po starem običaju »Skoka preko kože« tako sprejmejo v svojo sredino učence — rudarje, ki postanejo na ta dan poklicni kopači premoga.
V primerjavi z drugimi poklici je poklic rudarja vezan na kulturno tradicijo, ki živi v modificirani obliki naprej, medtem ko se je drugod le še spominjajo. Razlog za to je, da dela rudar pod zemljo, kjer so osnove njegove dejavnosti razne rude, premogi in različne kamenine od njih postanka ne izpremene, četudi se spreminja orodje in postopek pri delu z naprednejšo rudarsko tehniko. Tradicija je tu povezana z realno sedanjostjo.
Samo rudar pripada poklicu, ki se ozira na s kulturo prežeto tradicijo. Rudar je še obdržal zdravo stanovsko zavest, četudi v obliki, kakor jo zahtevajo potrebe in problemi sedanjosti. Ing. Za-goričnik S.
VELENJE
mesto na lignitu
(Nadaljevanje s prejšnje strani) za Zigcum baronom Zoisom, znanim pospeševavcem slovenskega slovstva. Glede naslednjih let zvemo iz istih virov, da je v Velenju pridobival premog Franc Rahor iz Prevalja na Koroškem. Seveda je bila proizvodnja majhna. Talko Bonazza kakor Rahor sta zaposlovala samo po nekoliko delavcev. Bonazza je npr. leta 1829 nakopal 678,80 starih centov premoga, v naslednjih letiih proizvodnja ni bila višja, ali pa sploh niso delali. Cent premoga so cenili tedaj na 4 krajcarje An je bila torej letna proizvodnja vredna samo 45,15 goldinarja. Ne Bonazze ne Rahorja ne najdemo v rudarski knjigi-
V njej miti ne najdemo Viktorja Ruarda, zinanega lastnika mnogih rudnikov sirom po slovenski zemljli, ki je bil okrog leta 1840 lastnik talko svinčenega in cin-kovega rudnika v Skornem, (Pohorju) kakor tudi premogovnika pri Velenju. Riuard je skoraj vso svojo rudiniišlko posest prodal svojemu tastu Jožefu Aitulu. Atzl je imel glede svojiiih podjetij iširo-kopotezen načrt. Ker pa ni imel dovolj sredstev, da bi ga uresničil, je leta 1842 ustanovil rudarsko družbo, kli se je imenovala Zagorska rudarska družba (Ge-werksdhaft am Savesferom), kajti težišče podjetja je bilo v Zagorju. V graških aktih se torej rudnik v Pasjem (leta 1846) pojavlja kot last Zagorske rudarske družbe. Toda bil je še vedno majhen. V njem sta delala samo dva delavca, ki sita leta 1846 nakopala 338 starih centov premoga.
Delo družbe v Pesjem je že imelo pravno podlago. 18. oktobra 1844 ji je bilo .rudarsko glavarstvo v Leabnu .podelilo tu dve dvojini jamski meri. Pirva se je menovala jamska mera velenjskega rova -in je bila pod njivsko meijo kmeta Valentina Vra-biča, podlložnika nadžupniijske go-spaščine v Skallah. Druga je bila jamska mera rova Marije Vnebovzetje in je bita na travniku Andreja Hudovermika. Podelitev je bila izvršena na osnovi cesarskega patenta iz leta 1819. Dvojna jamska mera je tvorila pravolkot-nik, čigar daljiša stranica je merila 224 sežnjev (=525 m) krajša pa (212 m). Enojna jamska mera je bala pa ožja. (Se nadaljuje)
KINO
Od 15. do 17. avgusta: »PLES V
DEŽJU«, domači film Od 18. do 20. avgusta: »ZENA IN NJENA IGRAČKA«, francoski barvni film Od 21. do 22. avgusta: »EDI DU-
HIN«, ameriški barvni film Od 23. do 24. avgusta: »ZADNJI
BO PRVI«, nemški film Od 25. do 27. avgusta: »CAS ZA
UBIJAVCA«, franooski film Od 29. do 30. avgusta: »MATI IVANA ANGELSKA«, poljski film
Od 1. do 3. septembra: »ZLATO V DŽUNGLI«, ameriški barvni film
Poslednja pot ponesrečenih tovarišev. (Foto Habat)
Trije posnetki
s pogrebne svečanosti
Na_čelu tega žalostnega sprevoda so stopali člani kolektiva s prapori, za njimi pa se je vila dolga vrsta žalostnih tovarišev — rudarjev v črnih uniformah- (Foto Habot)
■i
Pred kulturnim domom se je v nedeljo zbrala skoraj vsa Šaleška dolina, da bi se poslovila od ponesrečencev. (Foto Habot)