poštnino plufana v gotovini LETO V! Ljubi jami, dne 27. februarja l1)^ Ste v. ^osame/iui številka I Din Posamezna številka I Din, mesečno, če se spre jema list v ui>ravi,naročnina 4 Din, na dom in fio pošti dostavljen isl 5 Din - Celoletna uaročuina je 50 Din, polletna 25 Diu, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru VONEDEEJSKI VENEC Uredništvo Kopi larjeva ul. št. 6/1II Telefon št 2050 in .'9'ih — Rokopisi se ne vračajo Uprava. Kopitar jeva ulica štev 6 Poštni ček račun Ljubljana 111 Telefon štev Japonci zapustili Ženevo Poslovilno pismo japonskega deiegata - Amerika odobrava sklepe ZN - Litvinov se bo še posvetoval Tebe mislim Pariz, 26. februarja. AA. Japonska delegacija, ki je zastopala tokijsko vlado v Ženevi, ie davi prispela v Pariz. Ženeva, 26. lebruarja. AA. Prvi japonski delegat Macuoka ie poslal ženevskim časnikarjem iz Pariza to-le brzojavko: Globoko čuvstvo ganjenosti me prešinja, ko zapuščam Ženevo. Svoj čas sem odpotoval iz Toki-ja s trdno voljo, da bom storil vse potrebno, da obrazložim japonsko stališče in da omogočim evropskim narodom vpogled v naš položaj in v naše stiske. Šlo mi je za to, da preprečim spor med Društvom narodov in Japonsko in da ouio^o_.m Japonski nadaljnje prisostvovanje v Društvu narodov. Po treh mesecih pa zapuščam Ženevo z občutkom žalosti in resignacijo. Moji upi so padli v vodo. Žal mi je, ne morda Japonske, marveč Društva narodov, ki je sprejelo tako prenagljeno resolucijo. Čas bo pokazal, da bo od tega imelo Društvo narodov več škode kakor Japonska. Obžalujem tudi Kitslsko. kajti akcija Društva narodov ne bo ničesar .»redila, marveč bo samo še pomnožila sedanjo m.edo na Kitajskem, ki |e že dovolj obžalovanja vrf-n. in bo ustvarila novo zapreko japonski b<> otem je gotovo, da se bo kmetijstvo gospodarsko in kulturno povzpelo in doseglo življenjske pogoje nekdanjih premožnih kmetov. Mora se izvesti popolna kolektivi-zacija kmetijstva. Nekateri omahujoči tovariši bi »i radi osnovali samostojne kmetije, toda ta pot polje na vsak način v kapitalizem. Kolektivizaeija dustri jski delavec priboril sedanji položaj, se mora I vodi v socializem, tretje poti ni Črno-belo-rdeča fronta Berlin, 26, febr. tg. Dane« je bilo v vsej državi zopet mnogo volivnih shodov, v Berlinu pa je bila tiskovna konferenca črno-belo-rdeče bojne fronte. Državni podkancler Papen se je posebno obrnil na inozemski tisk, katerega špekulacije na posebne dogodke po petem maTcu razočarane. Peti marec bo prinesel samo nadaljevanje razvoja, ki se je začel 6 30. januarjem. Voditelj Stahlhelma in delovni minister Seldte je imel na shodu Stahlhelma govor, v katerem je izjavil, da je Nemčija zopet zrela za »Scharnhorst«, Državni gospodarski minister Hugenberg je tudi govoril za črno-belo-rdečo bojno tronto in javil, da se nemški nacio-naloi priznavajo za tradicijo kraljev in cesarjev, za barona Steina in za Bismarka. Po ostrih napadih na sisteme zadnjih 14 let se je Hugenberg branil očitka, da uganja enostransko agrarno politiko. Njegova agrarna politika je nasprotno predpogoj za boj proti velemestni brezposelnosti. Berlin, 26. febr. tg. Državni kancler Hitler se bo po končanih volivnih govorih preteklega tedna jutri zopet vrnil v Berlin in za jutri ali pojutrišnjem sklical sejo kabineta, na kateri bodo razpravljali o onih gospodarskih vprašanjih, za katera namerava še pred volitvami doseči odločitev. Gospodarski in prehranjevalni minister Hugenberg je sicer nekoliko obolel, tako da je moral danes svoj nameravani volivni govor govoriti po radiu kar iz svoje sobe. Kljub temu se smatra, da se bo f>osvetovanje o tekočih gospodarskih problemih ahko nadaljevalo. Državni proračun se bo sestavil šele spomladi, ker bodo šele tedaj dobili približni pregled o davčnih dohodkih in o izdatkih. Manjšinska revija (v Berlinu usahnila V Berlinu je prenehala izhajali revija »Kultnr-aeJir. , ki je bilo narodno obrambno glasilo manjšin, živečih v Nemčiji, to je Lužioanov, Poljakov, Dancev, Frizov in Litvancev, in ki g« je izdajal Stanislav Sierakowsky in urejeval Jan Skala. Grof Si.,rakovvsky, ki ima veleposestvo v Vzhodni Pru-s.ji, e zašel v gospodarsko stisko. Prvotno je revija izhajala kol mesečnik, v zadnjem času pa .samo štirikrat na lelo, Pol milijona policistov v Nemčiji Berlin 26. februarja. AA. Poučeni krogi sodijo, da bo štela nemška policija po priključitvi hitlerjevskih čet in jeklenih čelad skupno 500.000 mož. Dunaj. 'JO. febr. Dunaj ima zopet novo senzacijo. Narodni socialist Theodor Habicht. ki se je te dni vrnil iz Berlina, je priobčil v glavnem glasilu avstrijskih narodnih soeialistov »Deutschosler-reichische Tageszeilung• senzacionalni članek, v katerem pravi. roli Avstriji. Seefehlnerjeva afera je izključno notranja stvar Avstrije, njena izraba po tujih državah pa bi pomenila vmešavanje v notranje zadeve suverene države, ki se mora zavrniti z vbo odločnostjo. Dalje pravi list: Tudi kar se tiče dejstva, da so tuja letala preletela avstrijsko ozemlje, ne morejo biti veljavne za Avstrijo nobene druge obveznosti kakor veljajo zu druge države. Avstrija se drži jiojiolnoma stališča, ki ga je izrekel italijanski državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich v italijanski poslanski zbornici, t. j. da Evropa ne sme ostati še nadalje razdeljena na dve kategoriji držav, v države, katerim je vse dovoljeno, in države, katerim ni nič dovoljenega. Mnogi mislijo, da človeško bitje km taksno nima nikakih pravic; niti pravice nima di, lit. ljonja. Drugi zopet nekako mimogrede smatrajo i da človeškega bitja ne smemo pustiti, rtu strada I toda pri tem ne trpijo ne njihovi živri, nc njihov« I rasum ali vest in sami prav za prav nc veda, zakaj I tako mislijo, ker ne poznajo v tem pogledu nik« kega moralnega nauka. Določna manjšina mi-li, da ni mu. človeško bitje -mn« pravice do življenja temveč tudi dn polnega deleža iui vseh dobrinah, ki jih človeško občestvo proizvaja. Ti ljudje sii sc nekdaj nalivali socialisti, danes se ini......jejo kit munisti; človeku ne priznavajo samo pravice Ho podpore, temveč do deleža »a celotni proizvodnji vse človeške skupnosti, toda od njega zahtevajo, da žrtvuje bistvo človekovega dostojanstva: pravico. da razpolaga sam s seboj. Duma skupina ljudi zopet daje človeškemu bitju pravico do živ. Ijciija. toda pod pogojem, da ka).)1 določene moralo«' lastnosti, ki jih oni odobravajo. Nekateri od teh mislijo, da človek lahko zakonito pogine, ako ga rad srka; drugi zopet, da prav lahko pogine, ako ne dela pridno in vztrajno. Družba, v kateri živimo, ui krsč*nska in je kot nrkatnliška prišla do spoznanja, da je človeškemu bitju irelia zagotoviti življenje in minimalne ilr-Ijenjske pogoje, da sc pri življenju ohrani. Toda do te na zaključka ni prišla morita ua podlagi krsran skr morale, temveč deloma iz strahu pred neredom. deloma iz ljubezni d« organizacije kot taksin deloma iž strahu za ogromni industrijski stroj: tako je vzdrževanje človeka pri golem življenj« neke vrste zavarovanje, ki ga plačuje kapitalizem, ilu bi ohvarovul »voj sistem pred polomom. Katoličana vodita v tej zadevi dve popolnoma jasni načeli. Prvo: Človeško bitje ima prav rmdi tega. ker je človeško bitje, pravico do človeške*« kruha; ni potreba, da bi ta pravic* izvirala n kakega drugega naslova. Pravico ima živeti r življenjskih razmerah, ki mu omogočajo, d« ohrani svojo popolno človečnost. Ce je hote parasitao, kaznuj ga. da se poboljša,- ako ie slabotno volje, pazi nanje, ker samo ne more paziti »ase. Toda po katoliški morali ga ne smeš nikitur pustiti, da pade pod stopnjo, ki ustreza človeškemu dostojanstvu. Ne smeš ga pustiti, da trpi pomanjkanj«, skrbi, da ne ho lačno, da gu no ho zeblo, d« ho toplo oblečmio iu Ha bo pod primemo streho. !■ kadar pravim ti. n«' mislim dr/ave »li kake druge abstraktne ustanove, temveč tebe osebno. Ako živiš v izobilju in izobilja n<- deliš s svojim revnim sosedom: ako je njegova eksistenca t nevarnosti in je ne podpreš; ako si pisatelj in ne pišeš, ako si govornik in ne govoriš, ako si za-konoilaver in ne izdajaš zakonov v tem smislu, delaš po katoliški morali krivico. (H. Belloc). Japonskim vojakom merijo nove zimske obleke, ki so neobhodno potrebne v hudi zimi za prodiranje v kitajsko deželo Džehol. Kitajci se sicer več ali manj junaško tiranijo pred Japonci, vendar ne bodo zaradi slabe opreme uiti zdaleč kos japonskim armadam. Kitajci nimajo niti zadostnega orožja in so poleg tega slabo oblečeni, Veliki knez Aleksander umrl Nizza. 26. febr. AA. Davi je ruski veliki kne» Aleksander umrl v svoji vili »Roque Brune«, kjer je ležal že nekaj časa. Ril je sin velikega kneza Mihaela Mihajloviča in brat Gregorja Mihajloviča, ki so ga usmrtili boljševiki 30. januarja 1010. Pokojni je bil admiral ruske vojne mornarice in car jev pobočnik. V zadnjem času se je |»o8vetil verskim in okultističnim vprašanjem. OSKAR SMODEK Zagreb, 26. febr. ž. Danes dopoldne ie umrl v Zagrebu Oskar Smodek, dirigent in lainik »»• grebške opere. PROMET ZAGREB- SPLIT ODPRT Zagreb, 26. febr. ž. Danes je bil končno up« stavljen zopet železniški promet med Zagrebom in Splitom, ki je bil zaradi snežnih žametov pr«k»-njen 8 dni. SMUČANRSKA TEKMOVANJE NA SLEMENU Zagreb, 26, febr. ž. Danes je bilo na Slemenu smučarsko tekmovanje, ki ga je priredil RunoRst. Nastopili so senjori, junjorji. dame in subjunjori. Na progi 14.5 km ie zmagal od ^enjorjev Milc»ševič Vlado v času 1,13,05, od juniorjev Šurbek Vladi-slav 1,23,08. Na 4.5 km progi je v damskem tekmovanju zmagala Štefan Vlada 39.14, Od siibjunior-jev je zmagal Kangrga Mile 45,45. Zagreb, 26. lebr. ž. Hašk m Viktorija sta odigrala daaes rojo prvo tekmo. Zmagal ie liašk 4 : 3 (2 : 0). Dunaj, 26. febr. tg. Admira—Fac: 7 : 0 (3 : 0|; Rapid—Šport klub 4 : 1 (1 : 0); Donau—Kriketer; 5 : 0 (2 : 0); Slovan—FSK: 4 : 3 (2 : I). Strašen zločin pijanca V torek dne 7. t. m. je posestnikov sin. .loško Matevžič iz Polžove. občina Rikarjfl vas, obiskal svojo sestro Agato, ki je omoiena s posestnikom Culegnarjem, p. d. Petrom v Podkraju pri Galiciji. Zahtevni je od nje sadjevca, katerega pa mu sestra ni dala, ker ga je že tri litre |K>pil in bil |>opol-rtoma pijan. Matevžič se je radi tega razjezil, vrel kuhinjski nož in svojo sestro hudo ranil. Nato je prijel za lovsko puško in ustrelil najprej svojo sestro, ki je bila takoj mrtva, in nato usmeril pu ško proti samemu sebi. Strel ga je jiogodil v gbu in povzročil takojšnjo smrt. Matevžič je bil nr daleč, naokoli kot največji pretepič in pijance LJUBLJANSKO GLEDALIš' DRAMA Ponedeljek '27. febr.: Zaprto. OPERA Ponedeljek. 17. febr.: Zaprl« Dunajska vremenska napoved. Temperatura ho i okoli ničl^, pričakovati pa ie. d« bo nastopil« princ vratne. Ljubljana, 26. februarja. Danes popoldne se ic v vrtnem saloiui hotela *Loyd- vršil občni zbor združenja trafikantov, ki se »a je udeležilo večje število ljubljanskih članov, pa tudi nekaj trafikantov /.^dežele. Občpi zbor jc vodil predsednik Bal in c Franc, ki je v začetku pozdravil vse zbrane člane, v prvi vrsti dva draga gosta, gg. P o p o v i č a iz Belgrada, tajnika centralne organizacije trafikantov ter urednika glasila trafikantov, in g. M i I a k o v 1 č a , podpredsednika zagrebške organizacije trafikantov. Nato ie predsednik g. Beline podal članom v glavnih obrisih pregled društvenega delovanja v preteklem letu. Tajniško | poročilo je ;>odal občiiomu zboru agilni tajnik g. Peče Adolf. Povedal ie. da steie društvo trafikantov v Sloveniji 182 rednih, 1 častnih in 2 podporna člana. I/.mcd tolikega števila pa iul Ic 210 članov točno izpolnjuje svoje članske dolžnosti, dočim se ostali bolj malo brigajo zn društvo To jc pac slaba stran našo organizacije, ki bi morala biti bolj zvezana, strnjena, res disciplinirana. To tcmbeli, ker imamo v n?šcin lastnem interesu izvršiti šc toliko dola, ki bi gn zmogli uspešno le v veliki slogi in ob enakem zanimanju vseh članov trafikantov, /.o lani smo se veliko trudili, spraviti našo organizacijo na višino, ki |o zahtevajo društveni interesi. Zal sc nam kljub naporom to ni popolnoma posrečilo. Obrnili smo sc na vse glavne založnike, da bi nam pomagali, toda le poslovodjo glavnega založnika v Kranju jc razumel naše prizadevanje in nam je pomagal, da je zdaj organiziran ves kranjski okoliš. Pridobili smo v lanskem letu skupui 164 novih članov, docini jc iz različnih vzrokov odstopilo ti članov, eden pa jc umrl. Odbor jc bil vse leto v živahnih stikih s centralo v Belgradu, toda zaradi krize % centralni naši organizaciji ni bilo i njo mogoče delati lako, kakor bi radi. Zlasti najvažnejša trafikantska vprašanja sc niso .premaknila z mrtve točke. Veliko Mno ^i prizadevali, d:i se ne hi več podeljevale nove trafike. Zavedamo sc, da vsaka nova -.»rodnialna tobaka, ki nastane kjerkoli, v današnjih budili časih, ko ic konzum itak globoko padel, oilicda i rtih ostalim trafikantom v bližini. Toda proicui ■ nove trafike ie vedno več. Za različne prosilce posredujejo naira/ličncjši vplivni gospodje. Prav /ato ie naša borba proti novim trafikam zelo težka. Nekaj novih trafik sc nam je posrečilo preprečiti, toda kljub temu se ie ustanovilo precejšnjo .število novih nepotrebnih tratik. Letos boi",i prav' zato našo borbo v tem smislu še utrdili. Z »ip svoiira vplivom in organizirano inociii burno skušali doseči." da sv vsaj letos že enkrat uveljavi potreben pravilnik, po katerem naj i)i se ■ bodoče podeljevale nove trafike. Samo s !,iVyn pravilnik m bodo naši interesi popolnoma *a?8Mcnl ■•'ko icpotrcbn-i posredovanje poslan- Hat bo z dolarjem? \ ■ • 1:i.• m •"•usti se \ finančnih krogih vsega sv.-ti' -iluo nniioajo za dolar. Na dnevni led je •Tis!" vprašanje, ali bo dolar še ohranil zlato vn- ! Inlo i'li pn bo s|.. vedno z lahkoto*lahko vzdržala dolar. Tako Znašajo njene zlate zaloge še vedno okoli I '.niljarde in pol dolarjev, to so pravi eno tretjino vs.-gjii zlata na svetu. Njena trgovinska bilanca j.- še ■•••■ilno aktivna. Tudi papirnati obtok je pri federalni rezervni -toliki 'še vedno "dobro kril. saj /.naša zlato kritje *V200 milijonov dolarjev in je v zadnjem času nazadovalo samo za 58 milijonov. Dejansko kritje presega po zakonu predpisano višino. 'toda spričrt neprestanih zahtev po inflaciji od strani industrijo, ki pričakuje od nje poživljenju. se je v ameriški javnosti pojavila precejšnja nor-voznosi iu vlagatelji so pričeli dvigati vloge in kupovati zlato. Prav lako inozemski kapitalisti dvigajo svoje naložbe v Ameriki. Dolar ie zadnje dni 1ako v "Parizu knkor v Londonu nekoliko nazadoval prav zaradi teh negotovosti. Glavna zadružna zveza za olajšave zadrugam Belgrad. 213. febr. I. Glavna zadružna zveza je predložila finančnemu odboru v narodni skupščini sledeči amandemeiit zn lin. zakon za 1. 1933.-34.: Olajšave davčni . taksne, poštne in ostalo iz členov 32, iti!, 34 in '.'ti uredbe, ki jo je izdal kmetijski minister s štev. 77.762-5 od 21. decembra 193'-! o prilagoditvi zakonu o kmetijskem kreditu od 12. junija 1925, zakonu o privilegirani agrarni banki od 10. aprila 1920 s spremembami in dopolnili od 25. febr. 1930, 27. marca iu •>. dec. 1931 in zakonu o nazivu države iu razdelitvi kraljevino na upravna področja od ii. oktobra 1929 veljajo od dneva stopanja v veljavo tega finančnega zakona za zadruge (agrarne zajeduice) in njihove zvei}e, če pO svojih pravilih delijo članom- nu njihove vloge dividende, ne dajo članom svojih upravnih in nadzornih odborov tantjeni in povrhu lega še, če se njihov rezervni fond v nobenem slučaju ne more razdeliti mod člane. Ti predpogoji morajo biti zagotovljeni v pravilih teli zadrug (agrarno zajedliice) in njihovih zvez, nu ta način, da se no smejo menjati brez odobren.ju one zveze, v kateri je zadruga (agrarpa zajednicn) včlanjena, oduosno Glavne zadružne zveze kraljevine .lugoslavije, v kateri jc včlanjena dotična Zadružna zvozit. Zadružno zveze so dolžne ohraniti svoju pravila nespremenjena pri svojih članicah zadrugah (agrarnih zajednicali). Glavna zadružna zveza pu pri sebi in pri Zadružnih zvezah, ki so včlanjene v njej. Glavna zadružna zveza naglasa v svoji razlagi, dn ie svrlia amandenientn, da se olajšave, o katerih se tukaj govori In ki so bile podeljene z uredbo kmetijskega ministra o prilagoditvi zakona o kmetijskih kreditih, dane zudrugiiili za kmetijski kredit. razširjajo tudi na ostalo zadružništvo, ki sedaj teh olajšav ue uživa. KRALJ NA RAZSTAVI ARIUTliKTOV Belgrad- 'tli. febr. 1. Danes dopoldne ie poseli) kralj razstavo arhitektov nu tehnični fakulteti belgrajske univerzo. cev, senatorjev in drugih vplivnih oseb pa bo potem odpadlo.samo od sebe. Blagajniško poročilo je namesto obolelega blagajnika g. liesnika prebral tajnik g. Peče. Iz poročila posnemamo, da je združenje trafikantov v preteklem I. imelo 17.120 Din dohodkov in 15.005 Din izdatkov. Ob zaključku poslovnega leta je združenje imelo 2021 Din gotovine. Med dohodki i jc prinesla članarina M 8% Din, prostovoljni darovi pa 2221 Din. Glavni izdatki so bili: pisarniški prostor 0000 Din, plačilo centrali v Belgrad 1800 1 Din, pisarniške potrebščine 1933'Din, potni stroški 1010 Din, podpore 1300 Dip. Na predlog revizorjev ie bila odboru dana raz- , resnica in pohvala za delovanje. Pri volitvah so , bili soglasno izvoljeni vsi dosedan^ odborniki. Nato je pedal dalji« poročilo ■ g. Popovič iz. Belgrada. Govoril je največ o 'TI o v um pravilniku, ki sc izdeluje v upravi monopolov. Po tem pravilniku, ki bo menda do marca ze ev, Ipivlien, t« bodo nove trafike podeljevale lo tedni, če bo prosilec odprl svoj lokal na takem mestu, ki bo v sej 100 ni oddaljen od sosednih trafik. V mestih ■ ičjim prometom se bo nova trafika podeljevala !e po ugotovitvi prometa dveh sosednih trafik. Interesi trafikantov bodo na la način dovolj zaščiteni. O podrobnostih lc.!a pravilnika bo poročilo ('lasllo . organizacije trafikantov, ki ga ureja ludi g. Popovič, tajnik balgrnjslcc skupim, trafikantov. Pri tej priliki so č'ani na občnem zboru izrazili željo, da bi lo glasilo prinašalo tudi Janke v slovenščini, ker je med člani mnogo lakih, Ui srbohrvaščine ne razumejo, cirilske pisave pa zlasti ne. Občni zbor se ie mimo tc,!a bavil še z mnogimi drugimi vin risanji, ki ivlienjsVo -unimaio naše trafikante. Sklenjenih ie bilo tudi vee resolucij, ki so jih zborovalci odposlali na orislojna mesta, prvi vrsti upravi monopolov. Trafikanti se zlasti pritožujejo, da smejo prod;''ati monopolskc predmete razen trafikantov tudi drugi obrati, največ lioslilnicarski. l'rnv lucii ni da razni državni uradi dobivajo koleke kar pri finančnem ravnateljstvu, ki seveda na ta način državi priVani provizijo, ki bi io sicer zaslužili trafikanti. Tudi to. da nekateri državni uradi namesto kolkov nobircio kar gotovino, ie trafikantom škodljivo, Nniholj na so se trafikanti na današnjem občnem zboru jezi'i nad brezposelnimi, ki zlasti pred božičnimi in velikonočnimi prazniki orodaiajo od hiše do hiše razglednice in pisemski papir. S tem močno škoduieto trafikantom, ki nac prodajo nekaj znamk, razglednic oa prav malo. Kar pa trafikante naibolj boli, jc dejstvo, da taki prodajalci prudajaio te stvari pod eeno. Glede tega je prizadele člane pomirjeval predsednik, ki sc ie toplo z-tvzcl za brezposelne, ki pač iščejo zaslonka tam, kjer ga šc morejo dobili. Upoštevajmo, da je to skromni kruhek, ki jiin ie na moč potreben za njih življenje. Dijaki o.vfurdhke univerze se že pripravljajo za tekmo s Oanibridgein. Dali so si zgruditi nov čoln po vseb predpisih; izdelavo nadzira slavni strokovnjak Rossie 1'helpo. Junioiska in mladinska disalita tekma na drsališču Ilirije. Ljubljana, 26. lebruarja. Šc ena lepa nedelja je omogočila juniorsko mladinsko drsalno tekmo na drsališču Ilirije, ki je bila radi neugodnega vremena že parkrat preložena. Organizacija in priprava tekme je sicer zaostala nekoliko za običajnimi prireditvami tc vrste. Zato ludi udclc-žba, tekmovalcev in sodniškega zbora ni bila kompletna. Razveseljiva stran prireditve ie predvsem v izravnani lepi kvalitet! prvih šlirih tekmovalcev juniorske skupine ob očitnem napredku juniorske prvakinje Sevcrjcve ter prvoplasira-nega med dečki, malega Bettctu, kakor tudi prvo-plasirane deklice Metke Visjakove. Za prireditev ie bilo veliko zanimanje in glavni del programa, t. i. prosto drsanje, se ie vršil pred skoro 400 glodalci. Rezultati so biln V juniorski skupini so med 6 tekmovalci do-; segli: prvo mesto Biber Josip K 58.5 točkami, drugi ; Žitnik Ludovik z 49,. tretji Gogala Josip z 19, četrti Kari Smerkolj z 48.5 točkami. Zlasti ta skupina ie pokazala po svojem solidnem obvladanju svojih obveznih vaj kakor tudi prostega drsanja prav lepe rezultate letošnjega treninga. Met! juniorkami je zavzela z veliko prednostjo prvo mesto gdč. Se-verjeva. Pri dečkih jo bil prvi z znatnim naskokom Milan Betleto in pri deklicah tudi z. znatnim na-| skokom Metka Višja!,. Belgrad. 26. februarja. I Dahc-, Vopoldne |c bila v Beltfradu nogometna tekma hiet! 'eprczeri-ianco Belgrada in Novega Sada. Radi'blatnega le-i rcr.n ic bila igra zelo slaba. Tekma je končala z | r.ezulttom 1:0 (0:0) zn Belgrad. Boksarski boj Brusell, 2& febr. Prčtt It) t! zjutraj je bil stari. Prijavljenih je bilo 28 tekmovalcev. Proga je bila speljana od Ruške koče na llaigol, od Iu nu Klopni vrli, dalje na Pesek, potem je zavila v serpentinah na ltogel. Planineli iu nazaj ua Pesek in zopet čez Klopni vrb iu lin j gol k Ruški koči. Okoli 12 je javila telefonska postaja nn liajvotii. da vozi no pro-ri kol pivi st. 4 (Lado Šenčur) in čez pol ure se je pojavil isli tekmovalec im cilju Kmalu za njim jo privozil v izredni naglici skozi cilj št. 17. lanskoletni zmagovalec Stane Hervar iu takoj jo bilo jasno, ila si tudi letos pribori prvo mesto. Doseženi rezultati so bili sledeči: I. Slane Bervnr (SK Ljubljana) 1.20'M. ". Senčar Vlado (SK Ljubljana) -l.'.'H.'.iu. :i. Piutnr I rane (Železničar Maribor) l,;il.5l I. stolcer Leo (SK Sv. Lovrenc na Poli.) -1.31.52. 5. li-liks .lo.dl |SK Sv. Lovrenc) 4,43.21. li. Zore Zdravko (S1M) Kranjska gora) 1.14.10. 7. Privaršek Tonček (SIM) Mnriborl l.t/i.oli. H. Kiiuig Friderik (Oeslerr. \VinterSporlkliib \\ ieu) 1.411.00. O. Ing. Breltenlohner (OoNVS \Vieni 4.47.11. 10. Ivi« Franc (Mariborski smuč. klub) 4,54.23. II. šlnngl Zdravko (SK Maratoni 4,5(i.2i>. t-_'. Prlek Anion (Železničar Maribor) l.5(!.:"i."i. 13. Tkalčič Herman (SK Olimp Celje) 5,()(!.()(). Nekaj tekmovalcev je zaradi raznih nezgod in defektov sredi proge odstopilo. Rezultati so. izredno a t o« o Kranj, 20. februarju. Da vzbudi čim večjo propagando za lepi ziiu-st,i s|>ort. je moloklub Ilirija priredil danes v Kranju na progi Kranj—Naklo v vsakem oziru prav dobro in lopo uspele inoto-skviiring tekme, kot jih prireja žo še^t let, enkrat Iu drugič tam. Lani 11. pr. so se vršile na Bledu. K tekmi i^i se prijavili deloma Ljubljančani, najbolj živo pa so iso zanje zavzeli kranjski moto-ciklijli.mod katerimi je nekaj poznanih dobrih vo-zučov iu zmagovalcev kot g. Bidovcc Viko in g. Slarič Ludvik. Start .ie bil na Pivki pri Naklem, cilj pa pred gosi ilno pri Kroni , kjer se je zbrala komisija m pa polno občinstva, lii je tekmam prisostvovalo z velikim zanimanjem. Snsg je bil klju-b j toplemu vremenu dober — kajti vreme .io pri to-: vrstnih tekmah odločilnega pomena. Tudi prostor i so Ljubljančani zelo pohvalili, ker .je na obeli stra-! neli ceste veliko zvišan, kot naravna galerija za i gledalce, lepa cesta Kranj—Tržič .je pa itak znana ' kqt. zelo dobra za lekijic. Od Ljubljančanov 'motamo imenovati g. Zalo-karja, predsednika -MK Ilirija in g. L Gorjanca, generalnega tajniku in predsednika molo-zveze, ki je fungiral v komisiji na cilju. Pomagali in skrbeli za red pa so člani kranjske sekcije. Točno ob dveh so nu startu nu Pivki začeli .spuščati tekmovalce. — Proga je bila dolgo 2.5 leni. Tekma je pokazala tele rezultate: V kategoriji motorjev 350 ccm jo bil prvi Šiška Janko Al K I lilija motor A .1 S čas 1 minuto 37.10 sek. Drugi Jerko Fr.-inc M K Ilirija iliolor B S A Črs :-! min. 17,10 sok. .Mi.lor.li kategorija 500 ccm: prvi Slarič Ludvik MK Ilirija . luolor ■ Ariel , čas ! mili, 38.-10 sel;., drugi Vilko Mastefl MK Ilirija molor 15 S A, ras 1 min. 40.40 sek. Tretji Breznik Dušan molor Sun-betliii . čas 2 min. 5 sek Kategorija prikolic 500 ccni: prvi Levičnik di- Vsencmške smučke tc! mc v Frcudcnstad'-Bil> smučarjev. Prvi liogner, lavoril v kombinacijskem leku, za njiiu Leupold, mojster v dolgem teku. lepi, zlasti ItervHrJev, ki i" prevozil progo v ro-koriliUMii času in si tako priboril lepo prehodno darilo v -trajno last .Med tekmo .i" bila pri Ruški koči lepa in svo-.if-vT-lnii slovi snosl. Mr ribniški smučarski klub jo razvil l-f t prvi smučarski klub v državi svojo žari, i vn. IM svet m opravilu, ki "a je opravil v ka-pellci sc. Arelin dr. .leharl. (•■ bila hlng''>slovitev, ki io -'•> -izvršil dr. .leliart. Kiimov-nla je soproga liulribi >!v"g:i žilpniul ga. Ivanka Lipollovn. Slovesnosti je prisotvi.valn smučarska armada, ki-se ie od vseli nlr.itii zbrala pri -Kuški koči. i Pi poldne Idi pol 1 je bil drugi del smučar-Ue prireditve in sirer b-l;-- • v smuku po novi .-iiinški poli c I Ku~e koč ' ■ . Proga, ki je vzorno i/.pojjnna. vodi 10 km daljavo in imaMiad 1OO0 i.i višin, e i.-izlila- \ -lliuklf i" znijigal v rekordnem čaru Zdravko šlangl in si ii?vojft pl-elffldlio darilo, poJ;yl dravski.- podružnico SPD v Rušah. Slartiilo te "1 telrtiulVilleev bi -o bili rezultati 'J(Meči: 1. štangl Zdravko, (SK Mnralon, Maribor) 2. I-'i ic Franc (Sokol. Ruše) 23,03. i>. Leo .Iiiiiiiii!:ar (izven konkurence) 25.07). Pihler Maks (ntarib smuč. klub) 20.l'J. ."> Pijavee Adolf (Sršol, Ruše) 20.50. (i. Faned I Karel (Sokol, Msrlhor) 27.2»). 7. šknpln Boris (Sokol, Alacibor) 27.30. S Itataj Dima - (Sokol Ruše) 27,45. Zmaga Zdravita štungla ie tembolj pomembiin, ker je tekmoval ž. dopoldne nu 50 | kninvnk-i dosegli v gotovi li nio-meiilili ludi 80—tlll km. Najboljši čas dneva je do-segel Ljubljančan Šiška Janko z 1 min. 87.10 sek. Tekmovalci bedo dobili tudi darilu. Treba jc omenili, du so tekme potekle brez sleherno nezgodo. Današnjo moto-skyilring tekme v Kranju so vzbudile velik inlcn s uieii niotociklisti in občln-slvojii, Zato priporočamo MK ..Ljubljana- in sok-ci.ii v Kranju, da nam še organizirala lake prireditve. Ljubllann. 20. februarja. Današnjo pustno nedeljo so temeljito izrabili fantje In deklota. ki so tia vsak način boleli šo pred poslom v zakonski jarem. Samo pri frančiškanih jo bilo sklenjenih današnjo nedeljo čez 10 porok: če upoštevamo Se drugo iiublinnsite cerkve, lahko trdimo, du se je današnjo nedeljo v Ljubljani poročilo nad 20 novih parov. V bolnišnici so sprejeli dva mlada ponesrečenca, ki sta se ponesrečila pri smučanju. Bila sla t" 13 letni dijak llejak Henrik z Gline, irdre . Nalo ugo-tavlja Osservuloro Romano . ua ni inu-l ukrep jugoslovanskih škofov političnega ozadja, temveč Cerkiueffse vesli s Primorskega (i. Pran (mna/ar. kurat \ Opaljeni .-elu. je v januarju t. 1. prejel ukaz, da mora zapustili Hali jo. G Cemažiu je rojen Ljubljančan in je jugoslovanski državljan, Zameril se je |>olilič;iiiu nasprotnikom ker Ili oprai i 1 maše /,u neko parado. Verski listi ne prihajajo redno iz .Inpo lavije. •ze tekom lela 1932 nisi« prihajala v (loncu P>o-coljub in Glasnik presv. Sna . Kal->li. i m:-'-j«li so imeli ležave tudi na Tržaškem. 'I u in lam zapluiije. posamezne številke, lako da noben naročnik ne prejme celoliiei.M letnika. Naročniki 'tkn izgubijo vi -eljc do nadaljnjega naroč«-vanju. Lelo-s ee lo čedalje bolj pogo.-lo «h. .-»ju ludi na I rzaskem. Tudi katoliška revija tas ne prihaja naročnikom redno. Podobno se dogaja s pcšiljatv.imi knjig; sila dosti posluneg i se poizgubi. Nn zahtevo višje cerkvene tib|a-ti ..<■ dobil sm>-fijski zavod v Kopru začasne.«;« ravnatelja namestil inons. Sirotlljn. S|iorazniuiio med tržaško in porc-šk» škofijo ie bil imenovan /a r.aca-iu i-a ravnatelja Fortmint Pnru:i«ar«. kanonik i7 Piranu. samo versko. Zalo je I rob« le razloge i/.podbil; in ne jireiskovnli, kdo jih je svetoval. ostalem ju ludi la preiskava iiciiteiiioijena. Treba je upoštevati, da je bil storjen zadeven sklep glede loga ukrepa že 17. novembra UMI, in dn je bil ukrep objavljen šele, ko ni bilo več nobenega uputlj« z.a sporazum, šele tedaj sta /u vso zadevo zvedela apostolski nuncij in Vatikan P av zaradi lega je nadškof Anion Bauer, predsedni!. škofovsko konference. izjavil 27. januarju lai siiega leta Politiki , da zadostuje vedeli za stalno zadržanje Sv. slolice v takšnih primerili, da se prepričamo, da je domneva o inspiraciji z. njene strnili nemogoča in da je obložim političnega ščuvania naravnost strašna. Tako je bilo označeno pisanje, ki ya zasluži ludi Je suis partout gospoda lt. Ifieliarda in komentar Robert« Dreux« v Ordre . Vse lo smo zapisali zaradi izzivanjn in zavoljo r« uniči' iu pravičnosti. Jugoslovanski katoličani nikakor ne. potrebujejo zaščite lista Ordre , ker zanje skrbi sveli oče. Prav tako ne jugoslovanska vlada, ker v svojih diplomatskih odnosih do Sv. slolice ve za njeno odkrito mišljenje in neodvisno dostojanstveno zadržanje, ter ve ločiti netilftueljeiKi novinarska poročila od zainteresirane toiidcucioznosli- Tržaške novice Gospodarska kriza * Trstu ni še dosegla najnižje točke. V januarju tl^'1 je znašal celotni promet po morju in po ž..'I«'/.niči 24-1 tisoč ton proli lanskim 291 liocč tonam. Upadka je torej ž«' zopet S odsl. Demokratična depresija narašča. V letošnjem januarju je bilo v tržaški občini rojenih 200 oseb, umrlo pn jih j« S32. Izven mestne občine je bilo v mejah provincije 15-j rojstev iu 100 smrtnih slučajev. Dočim je torej dežela demografično še aktivna, j«' mesio globoko pasivno. Slavliiusku podjetja v 1'rstii so dogovorilo ud-puvedalu delo vsem delavcem r. namenom, «la jih nanovo sprejmejo z novimi 1'ogoji. /. drugo besedo,' da jim znižajo plače. ZNI2.VN.IL PLAČ Državnim uslužbencem hodu tudi »novic /ni-žlili plače. G.iviiri se ii I odstotkih. SKLADIŠČA Blizu Bazovice oz. vojaškega strelišča »a napravili velika skladišča municijc. V slučaju kake eksplozij.- bo vsa vas grozno trpela. Radio Uporabil iiNra-Ui-atkili valov Z letošnjo pomladjo sc ho pričel promet z ultra-kratkiini valovi me:l Calaisjcm i" Dovcrjcm nad Rokavckmi prelivom Ta pronict ho slu:;:l predvsem letalstvu, Po teh valovih sc bodo izmenjavala poročila o prihodu in odhodu letal. Ta poročila sc hodo , rhu tega sproti snemala. Prednost ultra-kratkih valov je, da nc poznajo niti fadingn niti motenj. Varnost letalskega prometa jc vprnv s temi valovi sililo zvišana. Prenosi i/. Japonske? Kakor zagonetka jc ta daljni vziiodni narod, ki i're preko mednarodnih nstanov svoja lastna pota, ne da hi gn kdo ustavljal. Zadnji čas sc pa mnogo govori o prenovil iz Japonske, ki da hodu skoro možni. Na Japonskem namreč grade močno postajo nn kratke valove, ki naj bi oddajala za Lvropo m \nieriko. Spomladi se bodo vrnili ie prvi poskusi. V Nemčiji se rc pripravljajo, d.i bodo kot prvi prenašali prve poseline koncerte i' I okia, namenjene evropskemu poslušalstvu. Za ministra dela je predsednik Rooievelt Inločil gospo Fiances Perkins. To je prva ministrica v zgodovini Združenih držav. Pri naših bratih na Koroškem Zasedanje kmetijske zbornice Lesni promet skoz i Trsi in Jagoslavišo Društvo lesnih Itgovcev v Trstu v zadnjem I času napravlju več korakov pri ministrstvih kor- j poracij in prometa, dr. bi ir.po.-lovalo larlnc m ; druge ugodnosti za lesni promet kozi list, ki neprestano pada. Ti koraki so bili zam • i, kc- je vlada odvrnila, d.i nikakor nc more izdali Trst posebnih tarifnih predpisov, ker so državne finance v krizi. L. 1924. jc znašal lesni promet sko/.i list 4.725.577 stotov, lansko leto še koinai <576.057 stolov in je lako prvič padci pod en milijon. Promet se jc skrčil lako po morju, kakor tudi po železnici. Skupni promet v 1. 103?. je znašal 80.06 od sto prometa prejšnjega lela, ned tem ko jc lesni pro-met znašal komaj 73.8 od slo. Nazadoval ie tudi uvoz iz Jugoslavije, i. s. od 385.203 stolov na 304.156. Res jc, ugotavlja poročilo Društva tržaških letnih trgovcev, ludi v Jugoslaviji lesna proizvodnja nazadovala, toda promet sko-ii Trst se je skrc.il tudi radi tega, ker Jugoslavija podpira o prednostnimi tarifi svoja lastna pristanišča, to jc Sušak in Solit. Iz Avstrije |e prispelo v t rst 122.375 stotov, t.'j. z.a 10.821 floiov manj kakor prejšnje leto. ludi dovoz iz PodojnJčine, od Sv. Petra ua Krasu in iz Ajdovščine je nazadoval ed 131.201 na 70.663 stolov. Značilno je, da je zelo nazadoval tuji dovoz lesa i/. Rusije (od 13.307 na 6.170), prav tak«) jc za polovico padel dovoz iz Turčije in iz Amerike od od 10.583 na 4075. Strašen konec ubogega kmeta Radi hude stiske na Krasu in v Vipavski dolini kmetje še vedno slikajo /.a - ojnim strelivom, ki leži zakopano v -strelskih jarkih na Fajlovem hribu in na Dobcrdobski planoti. Sam Fajtnv hrib jc bil že trikrat ves prekopan, zahteval jc /.e dolgo vrsto človeških žrtev; toda stiska sili ljudi, da «e lotijo vsega, samo da hi sc ohranili pri življenju. Šc vedno kopljejo zemljo >n iščejo sir slivo, ki ga potem prodajajo ra nizko ccno prcknpče-valccin. Alojzij Blažič iz Opatjega sela. star 30 let, se jc v četrtek podal na hrib Pečinko. cla bi tam nekaj kopal. Z moliko je udaril po 30.5 cm granati, ki je takoj eksplodirala sn ga raznesla. Glavo mu je odtrgalo in jo vrglo 130 m daleč od trupla. Drugi dan je jjrišla na mesto nesreče sodnijskn komisija. Nesreča je seveda napravila na vso okolico globok vtis. Nepismenost v JuBijski V Trstu je 5% ljudi nepismenih, v vsej Julijski krajini pa 13 od sto. Po številu pismenih je Julijska krajina na 6. mestu v primeri z drugimi deželami v Italiji. Najnižja nepismenost je na južnem Tirolskem, kjer znaša 2 od sto, za njo pride Pieinont s 4 od slo, l.ombardija s 5 od sto, ua to sledi še nekaj drugih pokrajin pred Julijsko krajino, za njo pa Toskana z l(i od sto, Abruzzi 34 od slo, Kampanja 36 od sto, Sardinija 36 od sto, Apulija 30 od sto, Sicilija 40, Lukanija (prej Ba-zilikata) -16 in Kalabrija 48. Lela 1871. je bilo v Italiji povprečno 60 od slo nepismenih, 1. 1931. pa 21 od sto. V T urinu je 2 od sto nepismenih, v Milanu 3 od sto, v Brcscii 3 od sto, v Trstu 5 od slo, v Veroni 5 od sto, Bologna in Genova 6 od slo, Rim, Firenze in Padova 7 od sto, Livoruo in Benetke 0 od sto, Ferrara 15 od slo, Palermo 23, Napoli 24, Cagliari 25, Messina 27, Catania in Ta-ranto 28, Bari 30, Reggio Calabria 37. Tržaški listi pripominjajo, da jc .število nepismenih v Trstu razmeroma visoko in da jc naraslo radi dotoka prebivalcev iz Italije. Fašistom priporoča naj uvedejo v dopolavorili (večernih delavskih krožkih) tečaje zn nepismene. Drobne Med fašisti. Goriški pokrajinski fašistični tajnik Avcnanli je odstavil fašističnega zaupnika v fcempasu dr. Franca Paula Bcvilscqua ter ga postavil v disciplinarno preiskavo, če», da nc ve? ksj jc fašistična doRnost in nc pozna fašističnega d*« a. Na njegovo mesto je bil postavljen Andrej Zrd-.ii, politični tajnik v Črničah. V Postojni je v dvorani Fxcelsior. predaval profesor Lacetiosa o veri in domovini. Dohodki iz vstopnine so namenjeni šolski blagajni. Predavanja so se udeležili pripravniki vojaških in poliiič-eih oblasti ter učiteljstvo. Sneg v Trstu. V četrtek zvečer jc temperatura v Trslu padla za I stopinjo pod ničlo in okoli 10 je pričeio snežiti. Snežilo pa ie samo 1 uro. Tržaiki iramvaj jc imel v preteklem lelu 1 milijon dohodkov manj kakor prejšnje; eto. Vodstvo bo letos nabavilo 8 novih tramvajskih vozov za barkovljansko progo. Vsak voz bo stal 110 iisoč lir. Poteg tega bodo rgradili pri Sv. Ivanu novo tramvajsko lopo, ki bo stala 600 tisoč lir. V Idriji priredijo nocoj v Didičevem hotelu fašistični ples. Nad imovino Oskarja Mlckuia, trgovca v Bovcu, je goriško sodišče priglasilo stečaj. Pokrajinski fašisti!tajnik za Istro Relli je prelekli leden obiskal Dekani .n ugotovil, da jc v Dali tli vpisanih 360 otrok, avangvardistov ic 51, mladih fašistov 00, fosislov 74, miličnikov 58 in dopolavoristov 180. — Pri razdražijivosli živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti, tesnobnostnera čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josei« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, dro^urijah in špecerijskih trgovinah. V Celovcu so jc te dni začelo prvo redno zasedanje kmetijske .•-hurnice, katerega uo sc udeležili vsi zbornični svetniki, deželni glavar, vladni komisar kmetijske bolniške blagajne. Tri ločke so bile na dnevnem redu: Poslovni red, volitev v odbore in kmetijska bolniška blaga jnn. Poslovni red kmet. zbornice, okrajnih in občinskih odborov: Poslom!, ic izdelal 12članski odbor (\ odboru ic zastopal Kmečko zvezo svel. Vošj/crnik), deželna vlada ga ie odobrila. Pri čitanju posameznih odstavkov je zbornica izrazi'.! marsikatere pomisleke. Zbov. sver-vk Poljancc je stavil vf-aianjn glede ncmtkegn poslavrega jezika. Sprejeto ic bilo mnenje, du jc poslovni jezik wnclij:ikih odborov l*hk t slovcniki, dočim vel j J n zb il ico in zu poslovanje z. njo jc neuitki poslovni jezik, Zbor. svetnik Vošpernik je predlagal, -iaj bi se v poslovnik spreieta . e določba, da se v odbore lahko volijo tudi zastopniki zadružnih zvez. Večina jc predlog odklonila, če da jc volitev zastopnikov ^ndrer-uh rvez v odbore ra'um-liiva sama pn sebi Di Ijta debat.- sc je razvila o vpratiunju, k,-: s sta-imi kmetijskimi odbori (Gau-verein-it. Svetni! Vošpernik jc bil trneiija, da nikakor nc s>re, da hi obstojala v eni občini dva kmetijska odbora, stari in novi postavno izvoljeni. Zbor. svetnik Gril ic navedel primer v Dohrli vasi, k;cr so novemu »dboru sicer izročili stare zapisnike, premoženje pa mie izroč'lj šoli pri Hopri-janu. Po razgovoru je- ziiornica spre;cla predlog, naj sc .s tem vprašanjem hnvi preridij in o tem poroča na drugem rednem zasedanju. Nato jc bil pošlo'ni red zlornice, okrainih in občinskih odborov sprejet. Volitev v odbore kmetijske zbornicc. V glavnem odburu jc testopana Kmečka zveza po zbor. svet, Votperniku, agrarni in socialno-pr Itiični odbor ima kot na";i£ga /astopn'ka svet. Poljanca, v odboru za racliorizacijc, rastlinstvo in sadjarstvo je svet. Gril, ki ie istotako v odboru za gozdarstvo, v živinorejskem in mlekarskem odboru pa jc kol zastopnik Kmečke zveze znor. svetnik Maver, v zadruiiieni odboru svet. Vosjicmik. V socialnu-političnem odboru kmetijskih delavcev in v šolskem odseku Kmečka zveza nima svojih zastopnikov. ! Reforma hntetskega zavarovania Komvar kmetijske bolniške blagajne g. Bardu j je jio.h.; t.uiimivo poročilu o kmetijskeni bolniškem zavarovanju. Odpor |iroli zavarovanju se jo rodil deloma i/, nepravilnega pojmovanja zavarovalnega zakon«. Zakon o obvoznem zavarovanju kmetijskih jki.-Iov ne predpisuje nikake višine jirispevkov, višin« se u:ur:i prilagodili gospodarskemu položaju v d želah. C'o hi holeli izvesti prostovoljno bolniško ziivarc van je, bi g^.-.podarji prijavili samo orilje posle tako, liij-kil; 'km.-lov. ki i • rajo v svoje bolniške blagajne plačevali iiepri-, n.'1'iio višje prispevke kakor koroški -.jHidarji. Dcdščina. '-i jo je prevzel komisar, je i/.redlii) žalostna. Ljudstvo se prolivi zavarovanju, nejuslavno se udjavi.i.ijo posli, in prispevki nor.vino jiliičujejo. medteui ko znašajo dolgovi ii:*H.'l<).) .šilingov. Do te.fa je |ici-lo. kei s(, >iiiiitrale polil -tu> stranke holni.-Jto zavarovanje za svojo •/adevo. < c Ijudstiii danes jn> imznn dobrot . ivarovaiija kmetijskih |r>-slov, je k. i - la blagajni; kili uradnikov, ki su Sedeli i liisarnui) iu s c niso brigali za mnenje ljudstva. Itl.i tajno so v c.Iransko i/rahljidi. a paral je bil I predrag, uradnikov |ires ■ mee rini je bilo ludi ; mnog« nezmoziiili, plače jih izredno visoke. V loku ! dveh tednov je komisar znižal blagajniške i/ laike j z.a četrtino, uprava boni '5 odsl. cenejša; odpustil ! je 17 uradnikov, drugim je znižal plače. Komisar ne razume, zakaj noč. jo pliičevali polovico t. ga j jiris|)cvk.i p. .-.;i, ki iiuaio od zavarovanja največ j dobrot. Po kr;i l k i lazjiravi je z.bornicii sogla-no s-pr--| j.'a koiiiisurjev predlog za reorganizacijo kmetij-' skega bolniškega zavarovanja, ki :rre /a leni. presneti... Maribor. 'M. februarja. Naše mesio po«l Piramido se je sicer na pred-pUotno soboto pojKildnc že precej i/praznilo. Koroški vlaki polni in tudi avtobusi, ki so 'ii v smeri Reke: 50 kili vzlrujnostna tekma I Tod« navzlic vsemu fe jc \r -r./j nn predpiii ino soboto v- nočnih urah v.-opov v Unionu, \ dvorani na Aleksandrovi 0, v Narodnem domu. pa tudi zunaj v predmestnih gostilnah in raznih špeluukah razgibal do viška juodkarnevalski dirindaj, ki je trajni v rane ure. Na dostojni višini poštene in dopustne zabave pa je bjla zlasti prireditev magistralnih uslužbencev v Narodnem domu in SSK Maratona v dvorani na Aleksandrovi 0, kjer so je ob svojem prvem javnem nastopu imenitno izkazal Dobrajčev .salonski orkester, potem trio Medvedič. Dujec in Fika z znanim komičnim prizorom iz prvega eJejanja ojierete -Boccaccioc, elrugi oelelujoči in zlasti naš popularni mariborski Gandi s svojimi tehtnimi in programatičuo resnobnimi izvajanji, v katerih je zlasti j)ohvah:o omenjal neumorno delovanje predsednik« SSK Maratona dr. Alfonza \V a n k m ii I -I o r j a. Revija pevcev in godbenikov -Dravcr. V mali dvorani Narodnega doma so se zbrali danes dopoldne člani iu prijatelji železni carskega pevskega ili godbenega društvu Drava . Vršil se .jc redni letni občni /.bor društva, sa katerega jo vladalo mnogo zanimanja. Vodil jc zborovanje predsednik Vokač, ki je uvodoma pozdravil predsednika Ipavčcvo pevske župe prof. Mirka, zastopnik« bratskih železničarjih jievskih in glasbenih društev iz Ljubljane in Zagre ba, nalo pa jc podal v glavnih obrisih pregled delovanja društva v minulem letu ler naloge, ki ga čakajo za bodeče. I/.-črpnejčo sliko o vsem velikem delu društva so podal« poročila društvenih funkcionarjev in voditeljev odsekov. Iz tajniškega |ioročil«, ki ga je podal g. Živko, je razvidno, da jo šlelo društvo v minuli sezoni !)3o rednih, (i častnih in •! ustanovne člane. Posamezni odseki so šteli: pevski 37. godbeni 3!) in lamburaški 20 rednih sodelujočih. Blagajniško stanje jc podal glavni blagajnik Pnr; finance društva so zadovoljive, dasi tudi njemu kriza ne prizanaša. — Za pevski odsek je poročal pevovodja Horvat. Odsek obstoju samo iz moškoga zbora; spada nedvomno incd prve pevske zbore v Mariboru in ludi v Sloveniji. Nastopal jc n« lastnem koncertu ter n« številnih' dobrodelnih in javnih skupnih pevskih prireditvah ler je žel pri kritiki ncdeljeno priznanje. —• Zn lamburoški odsek jo poročal kapelnlk Pivko. Pri volitvah jo bil izvoljen dosedanji odbor. Stcklenice su izginjale ... skladišče praznili slatmskih steklenic velctr-govc« Isini« Sciimidln v Gos|ie.ini ulici je bilo zadnje čase predmet posebne pozornosti neznanega obiskovalca, ki je pri vsakem obisku odnesel s m boj nekaj slcklcnic, dcklev lo število ni na-ra«llo nn !'2o Itonindov. Včeraj so škodljivega ob- kovuica in prijatelja prazniii sliklenk zasačili na dvorišču, kt> je »kusal oducali zopet '2». steklonic. Bil jia je urnih nog ter jo je pravočasno cxjkuri!. samo Ze dobljeni |)ien je mornl pustili lastniku. Odnašalcc ste,k|enic jc mlad, kakih 2.rvo pomoč, nato pa so jo •/. avtomobilom i)re|M:Ijali na stanovanje v Gregorči-vo ulico n »i Tczuo. Inž, Scefchlncr, ravna tclj avstrijskih železnic, ki se je proslavil v hir-tcnber.ški aferi. Socialistični strokovni organizaciji jc ponudil 150.000 šilingov pod pogojeni, ako bi mu železničarji, njeni člani, pomagali skrivaj spraviti 50 vagonov italijanskega orožja iz Hirtcnberga na Madžarsko. Ker sta Anglija in Francija zahtevali, naj sc orožje vrne Italiji, bi iz Hirtenbcrga odpravili v Italijo prazne vagone, dokumente hi pn izdali, kakor da hi š|o za polne. Socialisti so ponudbo zavrnili in o vsem obvestili vlado, ^i je morala odpustiti iz službe podjetnega ravnatelja, da reši čast Avstrije pred svetom. Meštrovičeva razstav« v Parizu Danes bo v Parizu odprta razstava dol kiparja Ivana Mešlroviča. Razstava jo pod protektoraloiu prosvetnega ministra de Monzie in jugoslovanskega poslanika dr. Spalojkoviča. Mestrovič jo razstavil •SO del. Razstava bo odprla mesec dni. Konec jezične pravde Ftamščina enakopravna s francoščino Belgijska vlada je začela uveljavljali splošni zakon glede jezika v javnih uradih, ki je bil sprejet lansko leto julija. Borba med Flamoi iu Va lonci radi poslovnega jezika se je zaključila v glavnem z zmago Flamoev, katerih jezik je dobil popolno enakopravnost s francoskim, ki ga uporabljajo Valonei. Po dolgih in ostrih razpravah v poslanski zbornici in senatu, ki so izzvale ludi več vladnih kriz, je bil sprejel zakon, ki priznava načelo samouprave in s tem tudi načelo, naj se v javnih uradih, občinskih in državnih uporablja jezik ljudstva samega. Stranka ima pravico, da uradnik občuje z njo v njenem materinskem jeziku, kakor tudi, ila prejme odgovor na pisano vlogo prav v tem jeziku. Pruv tuko dolgo so trajale razprave, ali naj bo znanje obeh jezikov, lo je flamskega in francoskega, polrebno za sprejem v državno službo. Zmagalo je načelo, da zadostuje za to znanje enega izmed teh jezikov. V tem pogledu je bilo torej d;uio zadoščenje Valoncem, ki se težko nauče flnmščino. Ker je v tem pogledu za armado v veljavi še starejši zakon, ni moglo n. pr. v zadnjem času več valon-akih stotnikov napredovati, ker niso napravili izpita iz flnmščine. Valonei upajo, da bo tudi armada prilagodila ujKirabo jezika splošnemu jezikovnemu zakonu in tako omogočila Valoncem vojaško ka- Ker je zmagalo načelo enega jezika in je bila obenem flainSčini priznana enakopravnost v uradu, je bilo nujno potrebno reorganizirati službo v ministrstvih. Vsako ministrstvo se je razdelilo r dva oddelka, v francoski in flamski, tako da lahko rešuje vloge v jeziku, v katerem so bile vložene. Edino zunanje ministrstvo in ministrstvo za kolonije so ohranili svoj dosedanji francoski značaj, ker itak občujeta z zunanjim svetom izključno v francoskem jeziku. V Bruslju in njegovi okolici je po izpeljavi novega zakona francoščina ohranila svoje dosedanjo postojanke. Posamezne okoliške občine so .se izrekle za francoščino, francoščina torej ostane kot l>oslovni jezik, vendar bo morala občina vse svoje objave tiskati v obeh jezikih. Uradništvo, ki pride v stik s tiskom, mora znati oba jezika, prav tako policija. Novi zakon se izvaja tudi v šoli, prizadeta je posebno valonska manjšina na Flamskem, ker se Valoncem ni posrečilo prodreti z zahtevo, naj bi se v flamskih krajih z valonsko manjšino odprle valonske osnovne šole. Vlada skuša prvotne določbe zakona pri podrobni izpeljavi nekoliko omiliti, ker se boji stroškov, ki jih zahteva njegova izvedba, v glavnem pa so ostala načela splošnega jezikovnega zakona neokrnjena. v • • • Viljemov duh plava nad Nemčijo Cerkev m volivni boi v Nemčiii Mlad na se vzgaja v sovraštvu proti Franciji Vseučiliški profesor Francoz Gaudefroy Demoni bynes se jo podal na studijsko potovanje v Nemčijo in prispel v Stuttgart. Dovolili so mu, da je lahko prisostvoval pouku francoščine na tamkajšnji gimnaziji. Že na hodniku ga je presenetil značilen zemljevid. Na njem so bile začrtane z rde-čilom poti, po katerih sta prispela v Nemčijo Morena in Napoleon. Druge puščice so zopet kazalo nn |whode Ludvika XIV. S|iodaj je slala tale razlaga: »Koparski pohodi Francozov; Nemčija kraj sestankov /.miroljubnih* Francozov.« Stopil je v razred odraslih dijakov in jih prosil, naj mu slavijo vprašanja, ki jih najbolj zanimajo. Prvi dijak ga vpraša: »Kaj mislite v o črncih?« Profesor pripominja, dn se je v tistem trenutku spomnil, da ne bodo Nemci nikdar odpustili Francozom, ker so poslali na stražo v Porenje nekaj črncev za časa okupacije. — Drugo vprašanje: -Kaj mislite o tujski legiji?« V istem hipu sem opazil, piše profesor, na zidu napis: Nemška mladina, ne zaupaj legiji! ln nato so me vpraševali: Kaj mislite o Poljakih, kaj o zepelinih« itd. Da bi so izognil neljubim incidentom, sem se odločil, da bom sam stavil vprašanja dijakom. Vprašal sem previdno: »Katera je največja gotska katedrala v Nemčiji?« Dijak mi odvrne: »V Strassburgu!« Po vojni bi se Nemčija morala povečati . , . V nekem drugem razredu sta visela na zidu dva zemljevida. Prvi je kazal Nemčijo, kakršna je postala 1. 1910 na podlagi določb versaillske pogodbe, drugi Nemčijo, kakršna bi morala biti v smislu pogojev za premirje v I. 19t8, kakor so jih seveda razlagali Nemci. — Tega zemljevida nisem točno razumel, zato sem vprašal profesorja za pojasnilo. »Čisto enostavno,« mi je odgovoril. »Nemci so odložili orožje in sprejeli premirje, ker so imeli zaujianje v Wilsonove točke; saj bi se morala v smislu teh Nemčija iz 1. 1914 še povečati(l) in sicer bi morala dobiti Avstrijo, del Češke in seveda ohraniti Alzacijo. Zavezniki niso spoštovali pogojev, na podlagi katerih je bilo sklenjeno premirje in so Nemčiji celo vzeli del ozemlja, mesto da bi ji dali nove dežele ...« Ženina bolezen. »Oh strašno sem bolnal Glava me boli, da bom znorela!« »Ali naj pošljem po zdravnika, ali zadostuje če ti kupim nov klobuk?« Kako velikega pomena je sedanja volivna borba v Nemčiji ne samo v političnem, temveč tudi v verskem pogledu, dokazuje pastirsko pismo ko-linskega nadškofa, kardinala Karla Schultcja, ki je bilo prečitano včeraj v vseh cerkvah kolinske nad'kofije »Spričo velikega pomena, ki ga imajo volitve v državni zbor, v deželni zbor in druge upravne edinice ne samo v političnem jmgledu, iemveč tudi radi vpliva na verstvo in pospeševanja verskih in nravnih dobrin vsega naroda io na stališče cerkve v javnem življenju, moramo v odločilni urn resno temeljito opozoriti vse kat. kristjane na domovinsko dolžnost, da uporabijo svojo vol. pravico tako. da bo ustreženo odgovornosti zvestega državljana in zvestega katoliškega kristjana. Zato obnnvliamo nekdanje svarilo: Volite poslance, katerih značaj in njihova prošlost daje jamstvo za mir in so«, blaginjo ljudstva, za zaščito konfesijonalne šole, krščanske vere in katoliške cerkve. Varujte se agitatorjev in strank, ki niso vredni zaupanja katoliškega ljudstva. Poučite sc o položaju, iz priznanih katoliških listo". To je svarilo vaših škofov ki ne .dovoljujejo, da bi politično strankaratvo zašlo v svetost cerkve, a vendar ne morejo mimo dogodkov, ki so za domovino in za cerkev tako velikega pomena, ne da bi v tem trenotku izprego-vorili svarilne besede. Kn'kor rečeno, je bilo to nismo prečitnno včeraj v vseh cerkvah kolinske nadškofije. Polrg tega ie nadškof odTedil, da se mora ob nedeliah. praznikih in tudi ob delavn:kih, kadar je v navadi prid:ga. prebirati »molitev krščanstva v nevarnih časih,« kii ! je biLa predpisana oktobra 1931. Za vo'no Nedavno je profesor angleščine na neki gimnaziji blizu Monakovega stavil dijakom tole vprašanje: Kdo je za vojno in kdo proti njej? Izmed 33 dijakov se je 31 izrekel za vojno, le 2 sta glasovala proti. Ravnatelj nekega berlinskega liceja je na konferenci o vojni krivdi Nemčije dejal: Sam za svojo osebo sem nasprotnik pacifizma, kajti naša mladina mora ohraniti duh borbenosti in možatosti; toda inozemski pacifisti so naši najboljši zavezniki... Nvm \a, hi ne smp v Belrfi o V Berlinu se zelo razburjajo radi ostrejšega vetra, ki veje nad nemško manjšino v okrajih Eupen-Malmedy pod Belgijo. Te dni je hotela ga. Teiisch. ki je poslpnkn cenlruma. nrrdavati v F.u- penu o krščanski družini. Belgijski poslanik je prošnjo za vizum na polni l;st zavrnil. Vsi protesti in vsa posredovanja [>ri belgijskih oblastvih niso prav nič zalegla. Ko so Relgijci izgnali nemškega duhovnika Gillesa, je nemški tisk pričel pisati, da je b lo proglašeno nad j>okrajino izjemno stanje. Belgijski poslanik je nato interveniral pri zunanjem ministru in izjavil, da to ni res. Nemce je sedanji incident zopet razburil. Berlinski listi pri tem ugotavljajo, da je ga. Teusch imela isto predavanje v Alzaciji, da so torej Francozi bolj ku-lantni kakor Belgijci. V šoli. Katehet konča ganljivo zgodbo iz sv. pisma in vpraša: No, otroci, je vam kaj nejasno? Kdor ni dobro razumel, naj kaj vpraša, da mu pojasnim — Gospod katehet, kako si pa pripnete ovratnik? vpraša Mihec. Radi preselitve prodam ali dam v najem ' s 1 aprdom svojo hišo. ! Inž A Štebi, Rožna do-i lina. cesta X 5t. 6. Ogled , vsak dan razen nedelje od 14—15. (p) Normo zo krmo oddata naicenete veletrgovina lil« tn moke A VOLK. LJUBLJANA Real|e«e <-««■ J4 Polenovko namočeno, priznano najboljšo — nudi delikatesa-špecerija Kovačič, Miklošičeva cesta 34. (1) Za pepelnico namočeno polenovko. — Priznana najboljša pri: I. Buzzolini, delikatesa, Lingarjeva ulica. Več stavbnih parcel pri kolodvoru Vižmarje, se proda. — Pojasnila: Vižmarje št. 100. (p) Nainuvejši modeli dvokoles, otroških in igračnih voz čkov, | revi znih tricik-Ijev, motorjev in šivalnih strojev. Velika izbera. — Najnižje cene — Ceniki franko Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana' Karlovska cesta št. 4. 191 »V znamenju križa« je geslo novega velefilma, ki ga je izdala družba Puramouni pod vodstvom Acila B. de Mille. Fredric Marcli v vlogi Murku Superba ineceriisho m hoioniioino biogo. umetno gnojilo, cement Ud. Itd. dobavlja Gospodorsho zvezo v Ltubllanl 1 -H S ' '" > . V' KAR JE RES - JE RES! Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOCRA-FIRANE ozir tiskane v BAKROT1SKU za reklamne namene, prav tako ludi KLISEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Izvršitev je prvovistna materral brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992 511 »omatl slovenshi zovod ie Vzaicirna zavarovalnica v Ltubllanl v lastni pa ač ob Miklošičevi in Masarykovi cesti. sprejema v zavarovanje: I. Proti požaru a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom eradbe bi vss premično blago mobi.ije. /vonove in enako: cl poljske pridelke, žito in krmo. 2 Spreiema v zivlieufk^n oddelku zavarovanje o« do-ivetie m •>mrt. otroške /lote dalje rentn« in ljudska /; varovanja " vseh kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Kar'las» . . , i. Ne/.gode noedincev. društev, kolektivna delavska zavarovanja. Jamstvena in vsa moderna avtomobilska zavarovanja 4. Vlom. zvonove in steklo jjroti prelomu ali razbitju Zavarujte sebe in svoje metle edino pr domači slovenski zavarovalnici K. R. Browne:: Ljudje so dobri »Lep dan imamo.« je začel .pogovor možiček, j ki je sedel poleg meno v zaklopnem stolu. »Soglašam«, sem odvrnil. »Razgled je naravnost krasen,« je nadaljeval mali mož. in mežika je gledal na sončno jezersko pokrajino in pisano množico, ki se je gnetla semintja po malem nasipu. »Samo — ljudje odbijajo. Kakor naprimer ta dva fanta, ki sedita nam nasproti.« je grenko dodal, »vidita gotovo nekaj nenavadno odbijajočega na meni. Kakor se zdi, me smatrata za starino, ki bi spadala samo še v muzej.« ; »Malenkostna pomota,« sem si mislil, kajti j možiokova zunanjost je hila tako čudna, da si je komaj mogoče predstavljati. Na sebi je imel neverjetno starinsko sukn jico in slamnik, ki je bil morda za časa kraljice Elizabete velika moda gizdalinov. Ozke hlače so bilo na konceh popolnoma razcofranc in skozi rež.eč.o sc luknjo na levem čevlju so gledali prsti nesramežljivo v obdajajoči jih svet. S to čudno obleko se je prav dobro ujemal kakor prezrola sliva modri j obraz, nos je' bil za spoznan je temnejši, ušesa pa velika in š-trleča ko ročaji na vrču. Fanta, katerih neprikrito norčevanje je povzročalo. da se je možic srdil. sta bila popolnoma preprosta: mlada kmečka človeka, ozkih ribjih obrazov, predivastih la« in prevelikih brad. Oba sta bila oblečena v škrlatno rdečo hlače dokolenke. Bilo je jasno, da je bil palčku podobni možic za njuno malenkostno življenjsko izkušnjo nenavadna prikazen, ki jc hila kakor nalašč 'poslana za njuno privatno zabavo. »Nikar si ne jemljite preveč k srcu,« sem ga skušal utolažiti. »Ona dva sta ravno tako smešna, samo nc zavedata se tega.« »Hvala vam.« je hvaležno odvrnil moz.ic. »Sic~r bi sc lahko nekoliko bolje izrazili, a gotovo ste dobro mislili... Pa vendar... Ona dva gresta predaleč... To jo preveč!« Nato je skočil raz stol in odkoračil proti svojima mučiteljema ter iu srdito pogledal. ■»Gospoda.« je nirzio dejal. »Če sem prav slišal je eden od vaju pravkar govori! o stari napiti gobi. Ali jc to meni veljalo?« Fanta sta se nekoliko umaknila in ga pogledala. Ljudje, ki so se vozili v sosednjih čolnih, so prenehali z govorjenjem in prisluhnili. »Kaj takega!« je vz.kliknil možic. »Zahtevam, da me prosite za oproščen je, gosjKKl! Če [jomislite. da sem star in slab... »Nc kujnjte se stari fant,« je odvrnil eden od fantov. »Nikar se ne pačite dolgo, fioberite se proč.« mu je zabrusil drugi. »Pa le pazite, da no boste dobili ozeblin. V vaših čolnastih čevljih se lahko smrtno pre-hladite.« je zopet zakričal prvi. Bušila sta v smeh. Ko sta se nasmejala svojim hudobnim šalam, sta se nagnila na svoje prostore in se zazibala v nemo vodrost. — Pa ne z.a dolgo, kajti mali mož. ki je bil nečloveško razjarjen, je planil proti njima in priselil najbližjemu zvenečo zaušnico. -Mrcine nemarno, jaz. vaju boni žo naučil!« -TTo. ho.« je zakričal udarjeni. »Vi oijair stari grešnik, samo enkrat še storite to!« Pijani stari grešnik, ki je jioipolnoma z.hes-nel. je storil, kakor je bilo ukazano, samo še malo več. Njegova grčasta j»ost je planila r*' zraku in priložila neotesancu gladko knockoul. Njegova žrtev, namreč nootesanoc. ki ni pričakoval kaj takega, je skočil s krikom po-konen, a pri tem izgubil ravnotežje, omahnil, so o potekel, zakrilil parkrat z rokami, hoteč dohiti s poslednjo silo ravnotežje, pa ni imel uspeha. Izginil je z neverjetno naglico na rob nasipa in glasen plosk tor množina brizgajoče votlo, je dala sklepati, da jo padel v jezero. »Ilu. hul« jo zatulil njegov tovariš. Sa j ne zna niti plavati!« Med ljudmi, ki se jih je nabralo s časom precejšnja množica, sta drgetala strah in vesel ie. Veselje, da jo je neotesanec iz,kupil, nekoliko |W šti sc I udi hali, da ne bi utonil. Vsi so bili mnenja, dn je bil tn dogodek vreden skoraj toliko, ko kakšna kinonrerlstnva. radi tega so se tudi stroški za nedeljsko prevozno karto desetkrat izplačali. — Nekateri so si celo vihali rokave, kar pa so delali v natli. da jim bodo soprogo, ki so bile poleg. — šc pravočasno odsvetovale, skočiti v vodo. Neka postavna dama s sivo kapo je tožila, kako je škoda, tla ni njen Berte zraven. r. j i- »O jej!« je vzkliknil možic skesano. »Brzdati bi se bil moral.« Ko je izrekel te besede, se je pogumno približal robu nasipa, položil svoj klobuk skrbno na tla, nato pu srčno skočil v globino. To ravnodušno dejanje je napravilo na gledalce nezasluten vtis. Nekateri so dirjali semintja in kričali na pomoč. Drugi so zopet silili okoli stoječe, naj skočijo v votlo in rešijo ubogega starega gospoda. Par jih je hitelo |>o rešilno jjomočnike. Neki temnolasi gosjiod bi silno rad zvedel, če je bil stari mož zavarovan. Dama s sivo kapo je ponavljala, da bo to še njena smrt. ... Mod to zmešnjavo jo krmaril mali inoz. ki se jc zdel v vodi veliko bolj domač, kol hi se zunaj pričakovalo, počasi, a varno s svojim ne-znvo tniin bremenom proti stopnicam |iomo!a. Par korajžnih ljudi je že čakalo nanj, močne rok" so zagrabile obe bremeni in ju potegnile na breg. kjer so jih sprejeli z gromkim vpitjem. »To je junak,« se je zopet oglasila dama s sivo kapo. - Kor mu je mladi mož tako nesramno odgovoril, bi ga bil lahko čisto mirno pustil, da u Ione. Toda toga ni storil, v trenotku je oil v vodi in ga privlekel ven. To presega vso.« ■Ah kaj,« je dejal mali mož, »utoniti je prehuda kazen za neotesano vedenje. Toda,« je obupano dodal. Bil sem morda res nespameten, ker sem skočil oblečen v vodo. Teh par reči, ki jih imam na sebi, je vsa moja garderoba... Bal sem se. da bi vaše mlado življenje končalo v mrzli vodi. Da. da, če je človek ubog in slab ...« Njegovo srovorjenje je prekinil rešenec, ki je stal poparjen ob strani, in začel z jokajočim glasom: »Prosim vas. da mi oprostite ... Zelo mi je žal za vašo obleko. Ali bi vam bilo s petimi šilingi kaj pomagano? Vse, kar imam pri sebi.« -Jaz imam pet in pol šilinga,« se je oglasil njegov tovariš. »Vzemite! To je vendar najina krivda.« »Odkrito povedano...« je zopet začel mali mož obupano. 'Seveda,« jo pritrdila dama s sivo kapo. Nič slabega, ani|iak s to malenkostjo si more kupiti komaj suknjo. Mož, tukaj imate pol dolarja Če bi bilo po mojem, bi vz.el nekdo svoj klobuk in zbiral za ubogega starega gos|ioda.« Predlog je bil z navdušenjem sprejet, kajti vsak pravi Anglež je hitro voljan plačati tako šalo, ker ve, da ga ne bo več stalo ko dve šestici. Neki gospod je vzel klobuk z glave, vrgel vanj nekaj drobiža, nalo pa obšel okoli stoječe in — z uspehom. Znesek je dal možicu, ki je izrekel par zahvalnih besed, se globoko priklonil in izginil med množico. Slučajno sem zašel tisti večer v neko beznico »Pri zlatem sidru« v zunanjem delu mesta, na kozarec vina. Če hočem biti odkritosrčen, da bi izpil svoj dnevni kozarec. Krčma je bila jiolna ljudi. Naenkrat sem zaslišal dobro znan glas: »Enajst šilingov,« je rekel glas. »Popolnoma zadovoljivo v lako neznatni okolici. Jutri pojdemo pa rajši v Suedbay. Sedaj si na vrsti ti, Artur, da štrbunkneš. ha-ha-ha!« »Je že prav, oče,« je rekel drugi glas, ki mi tudi ni bil popolnoma neznan. »Samo nikar me tako ne trešči, kot si Sidneya. Kar vrti se mu v glavi, tako slabo si ravnal z njim.« »Tega mi ne smeš zameriti. Kriva je moja vroča umetniška kri. Če igram kako vlogo, se tako uživini vanjo, da...« V tem trenutku je pogledal navzgor in se srečal z mojim pogledom. Nekaj hipov se je zdel negotov. Pa se je hitro zavedel in se z, ljubeznivim smehljajem na ustih priklonil. Opazil sem, da je sedaj oblečen v prav čedno obleko iz modrega sukna in da tudi bratovski par ni več tako smešno opravljen. »Tako!« sem rekel. »To je bila torej samo sleparska igra?« »Bilo bi brez pomena, če bi tajil,« je vedro začel možiček, »zato vam bom tudi čisto odkrito povedal. Ker smo sinova in jaz izvrstni plavači, smo izprevideli, da bi nam naša umetnija utegnila omogočiti, dn bi pokrili stroške nedeljske zabavo in poleg tega odnesli še nekaj denarja ...« »... Ki je pa s sleparijo pridobljen.« »To,« je menil možic zaupno, »je stvar okusa. Jaz mislim, da se zahteva denar tudi zn drugo, manjvredne reči. — Mi pa smo preskrbeli ljudem — katerim življenje enakomerno poteka — lepo zabavo in jim obenem dali priložnost, da pokažeio dobro srce. Ljudje so dobri, to moram reči. Med njimi ie bil celo eden, ki je zbiral zame. Sicer pa, če bi jim bilo žal za denar, jim ga lahko vrnemo. Ne? — Toda oprostite, gospod, iti moramo, drugače zamudimo vlak. Lahko noč, gospod, lahko noč.«