ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA GRADIVO IN RAZPRAVE 13 ANDREJ STUDEN PEDENARCA, KSEL, KELNERCA, ŽNIDAR Socialnozgodovinska analiza izvora in poklicne strukture stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic Iz let 1869 -1910 Andrej Studen PEDENARCA, KSEL, KELNERCA, ŽNIDAR Socialnozgodovinska analiza izvora in poklicne strukture stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic iz let 1869 - 1910 Izdal in založil: Zgodovinski arhiv Ljubljana Zanj odgovarja: v.d. ravnatelja Janez Kopač Lektor: Anton Šepetavc Prevajalec v nemščino: Niko Hudelja Računalniška priprava stavka: Andrej Mohorič Fotografije: Fototeka Zgodovinskega arhiva Ljubljana Tisk: Marginalija Petrovče Naklada: 300 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.344.24(497.12 Lj.)"1869/191 O" STUDEN, Andrej Pedenarca, ksel, kelnerca, žnidar: socialnozgodovinska analiza izvora in poklicne strukture stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic iz let 1869 - 1910 I Andrej Studen. - Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 1993. - (Gradivo in razprave I Zgodovinski arhiv Ljubljana; 13) ISBN 961-90054-0-6 36685312 Finančna sredstva je zagotovila Republika Slovenija - Ministrstvo za kulturo. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-603/93 mb z dne 28.9.1993 je publikacija obremenjena 5 5% davka od prometa proizvodov. Andrej Studen PEDENARCA, KSEL, KELNERCA, ŽNIDAR Socialnozgodovinska analiza izvora in poklicne strukture stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic iz let 1869 -1910 Ljubljana 1993 OHK - Zgodovina o 2350/13 ~~~~jN~~d~~, KS EL, KELNEI [11~ ~ ~ml m(liil~II(I~II~ljl[[~ j .n.) "\8691 \9\ 0 " Socialnozgodovinska analiza i2 43000030603 izbranih ljubljanskih ulic iz let 1 bu~ - ,~, u Izdal in založil: Zgodovinski arhiv Ljubljana Zanj odgovarja: v.d. ravnatelja Janez Kopač Lektor: Anton Šepetavc Prevajalec v nemščino: Niko Hudelja Računalniška priprava stavka: Andrej Mohorič Fotografije: Fototeka Zgodovinskega arhi~,\ ~ubljana Tisk: Marginalija Petrovče lJ~c :;014 r Naklada: 300 izvodov , <-''''''~ ...J ~ {;;v' '°""0" •• ~-~ t:;; .. ~"- . r;"'C d> " ... ~ ·V· -:- ''( " \I)n b~- - -DbO~(0~ , CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.344.24(497.12 Lj.)"1869/191 O" STUDEN, Andrej 'li C09ISS II Pedenarca, ksel, kelnerca, žnidar: socialnozgodovinska analiza izvora in poklicne strukture stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic iz let 1869 - 1910 / Andrej Studen. - Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 1993. - (Gradivo in razprave / Zgodovinski arhiv Ljubljana; 13) ISBN 961-90054-0-6 36685312 Finančna sredstva je zagotovila Republika Slovenija - Ministrstvo za kulturo. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-603/93 mb z dne 28.9.1993 je publikacija obremenjena s 5% davka od prometa proizvodov. Gradivo in razprave 13 PREDGOVOR Stanova~je je bilo veliko in razkošno: tri sobe, pred soba, kuhinja, izba za posle, moderna kopalnica in stranišče. Letna najemnina zanj je znašala 1187,20 kron . Takšno stanovanje v Knafljevi ulici št. 10 si je leta 1910 lahko privoščil znani ljubljanski zobozdravnik dr. August Schweiger. Rodil se je 18. marca 1877 v kraju Deutsch-Bogschau v Banatu. V Ljubljani se je stalno naselil leta 1890. Njegova žena Mizi (tudi Mary, rojena Hais) se je rodila 10. ok1obra 1879 v Kočevju. V Ljubljano se je priselila leta 1909. 5. marca 1910 je privekala na svet njuna prvorojenka Mizi. Leta 1911 in 1913 sta se ji pridružila še sestra Ema in brat Harald. Ker se je družina znatno povečala, se je dr. August Schweiger 1. septembra 1914 preselil na Gradišče št. 8 v večje stanovanje, sestavljeno iz štirih velikih sob, predsobe, kuhinje, izbe za posle, kopalnice in stranišča. 1 Ja, ja! Tako je bilo nekoč, v dobrih starih časih, ko je bil na primer poklic c.kr. profesorja še zelo ugleden in cenjen, predvsem pa, v primerjavi z dandanašnjo stvarnostjo, dobro plačan. Kar z nekakšno nostalgijo in zavistjo sem prebiral prašne arhivske dokumente o ljudeh, ki so si lahko tako kot dr. Schweiger privoščili razkošna stanovanja in številno služinčad. Po drugi strani pa sem tudi sočustvoval s številnejšimi mestnimi reveži, na primer z ubogim beračem , ki mu je posestnica hiše nekje v Poljanskem predmestju milostno dovolila, da prenočuje v tesni šupi na njenem dvorišču. Postrežnica, hišni posestnik, klobučar, šivilja, urar, tobačna delavka, trgovec z manufak1urnim blagom, bankir, mestni stražnik, advokat, "milostljiva" in njena služkinja. In še bi lahko naštevali poklice stanovalcev kranjske prestolnice. Naštevali bi lahko mikrostrukture, ki so zarisovale utrip takratnega vsakdanjega življenja. Nekateri stanovalci so bili domačini, rojeni v Ljubljani, mnogo pa se jih je v času postopne industrializacije in urbanizacije mesta vanjo priselilo. Fran Krapež, znan ljubljanski kavarnar, se je na primer kot ubog in nepismen čevljarček leta 1884 odpravil iz Angelske gore na Krasu v Ljubljano, kjer je s svojo marljivost jo in podjetnost jo uspel. 2 Znani so tudi brivci s Hrvaškega, ali pa laški "maronarji" (prodajalci kostanja) in sladoledarji, ki so s svojim glasnim kričanjem privabljali kupce. In še bi lahko naštevali. Zgodovinski arhiv Ljubljana (dalje ZAL): Popis prebivalstva leta 1910, Knafljeva ulica 10, in Popis prebivalstva leta 1921, Gradišče B. 2 Več o lem Andrej Studen, Poskus mikroraziskave dveh ljubljanskih hiš, njunih stanovanj in stanovalcev v drugi poJovici 19. in na začetku 20. stoletja, Sinteza 83,84,85,86, Ljubljana 1990, str.171 . Gradivo in razprave 13 Kratek izsek iz življenjske zgodbe zobozdravnika dr. Augusta Schweigerja, ki smo ga podali na začetku, vsebuje tri pomembne elemente, ki predstavljajo bistvene sestavine pričujoče raziskave. Vsebuje elemente o stanovanjski kulturi, o izvoru posameznika in o njegovem poklicu. 2 Gradivo in razprave 13 UVOD Dandanašnji je tudi na Slovenskem vsaj med mlajšimi zgodovinarji ponovno porastlo zanimanje za vsakdanje življenje naših predhodnikov. Izrazito se je povečalo zanimanje za teme, ki so jih zgodovinarji doslej raje prepuščali etnologom, saj je bil med njimi dolgo časa zakoreninjen stereotip o trivialnosti, bizarnosti in celo banalnosti vsakdanjega življenja, ki zavoljo tega pač ni bilo vredno raziskovalnega napora "resnih" raziskovalcev. Za razliko od tradicionalnih zgodovinarjev, ki se ukvarjajo oziroma so se ukvarjali predvsem s politično in gospodarsko zgodovino, zgodovinarja vsakdanjega življenja ne zanima več dogodkovna zgodovina in zgodovina velikih osebnosti ali kar celega naroda. Ne zanima ga torej več zgodovina, v kateri so državniki in vojskovodje historični heroji, pač pa ga zanima vsakdanjik malega človeka , anonimnega posameznika, ti. zgodovina od spodaj. V središču njegove pozornosti ni več samo "topo, četud i več ali manj vestno registriranje vojnih pohodov, obleganj in mirovnih pogodb, diplomatskih spletk, zvijačnosti in letnic vladarjev ter parlamentarnih razprav,'" pač pa ga bolj privlači človek kot tak; prodreti želi v njegovo notranjost in duševnost, razkriti hoče prepletanje materialne in duhovne kulture v njem, spoznati njegovo delovanje. Zanima ga, kako so se naši predniki prehranjevali in oblačili, kako so stanovali in se zabavali, zanima ga njihov vsakdanjik. Zanimajo ga torej vsi fenomeni, ki so zarisovali človekov vsakdanjik v preteklosti. ln med mnogimi tovrstnimi fenomeni sem se že pred nekaj leti odločil za raziskovanje stanovanjske kulture. Tako kot prehranjevanje in oblačenje spada namreč tudi zadovoljevanje vsakdanjih potreb po bivališču že od nekdaj med bistvene probleme človeštva. Potreba po bivanju kot "totalni družbeni fenomen" (Marcel Mauss) nastopa v vseh krajih in časih in je posredno ali neposredno povezana z vsemi drugimi življenjskimi področj i človeka . Bivanje je skratka "conditio humana" in sestavlja temeljno konstanto antropologije. 2 Pri razkrivanju bivanjskega vsakdanjika (stanovanjske kulture) ljudi v preteklosti naletimo na širše raziskovalne sklope, ki jim lahko posvečamo pozornost. Zanima nas lahko bivanje na podeželju ali v mestih, tudi hiša, komunalna ureditev, struktura stanovanja, pohištvo, pa družbena funkcija bivanja, pogojena z zunanjimi (npr. sosedje, prijatelji, sorodstvo ... ) oziroma notranjimi dejavniki bivanja (npr. število stanovalcev v stanovanju, sestava gospodinjstva, starost, spol, vera, izvor, poklic stanovalcev ... ) ipd. Notranji dejavniki bivanja se z zunanjimi seveda tesno prepletajo in dopolnjujejo ter s tem tvorijo območje družbene interakcije tako bivanja kot tudi doživljanja bivanjskega prostora. 3 1 Josip Mat. Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana 1957, str. 5. 2 Prim . Hans Jurgen Teuteberg, HOMO HABITANS, MOnster 1985, str. 1. 3 Zanimiv je predlog raziskovanja bivanjskega vsakdanjika, ki ga v pregledni shemi predlaga Hans JOrgen Teuteberg, HOMO HABtTANS, MOnster 1985, s1r.3. 3 Gradivo in razprave 13 Skupno fizično bivanje ljudi v stanovanju oziroma v določenem bivanjskem miljeju, kjer prebivajo, je hkrati potrebno tesno povezati tudi s procesi socializacije in enkulturacije. Pojem "BIVALIŠČE" pa je med drugim "podobno kot termine mesto, naselbina in soseska, tudi zelo težko definirati, saj se tu pravzaprav odvijajo vsi fenomeni človeškega življenja in stanovanje pravzaprav še enkrat v malem odseva veliki zunanji svet,"4 ki ga obdaja. Oris stanovanjske kulture v Ljubljani v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja zaradi široko zastavljene in še precej neobdelane problematike še zdaleč ni preprost. Zgodovinar se mora namreč spopasti s številnimi metodološki mi problemi in jih kolikor mogoče ustrezno razrešiti. Raziskovanje enega najpomembnejših področij vsakdanjega življenja ljudi v preteklosti - stanovanjske kulture pa je seveda odvisno predvsem od ohranjenega arhivskega gradiva. Ohranjeni viri zgodovinarju kot večnemu "ujetni ku svojih dokumentov"S namreč vedno ne dopuščajo, da bi si zastavljal vsa raznovrstna vprašanja, ki bi jim jih želel v zvezi z obravnavano problematiko postaviti. Nasprotno. Zgodovinar se mora vedno vprašati, ali mu na novo sestavljena vprašaina pola, ki je namenjena ohranjenemu arhivskemu gradivu, zagotavlja tudi uspešne odgovore na njegovo prizadevanje. To spraševanje je potrebno, da bi na novo odkril in kolikor mogoče "totalno" predstavil (v našem primeru) podobo stanovanjske kulture Ljubljane v I času pospešene industrializacije in urbanizacije mesta, ki je nastopil po dograditvi južne železnice Dunaj - Trst (1857) in po uvedbi obrtne svobode (1860).6 Razkritje podobe stanovanjske kulture Ljubljančanov v preteklosti je torej odvisno predvsem od ohranjenega arhivskega gradiva, to je od sledi, ki so jih za sabo pustili naši predhodniki. Raziskava, ki je pred vami, seveda predstavlja le delček širšega raziskovalnega projekta, ki nosi okvirni naslov "Stanovanjska kultura in stanovalci izbranih 4 Ibidem, str, 2. 5 Jacques Le Goff. Življenje kot zgodovina , Preporod biografije, Times literary Supplement. (Naši razgledi, leto XXXVIII, št. 21 (908),10. nov. 1989), str.639. 6 ·Obrtni red izdan leta 1859 in ki je začel veljati lela 1860, je oživil slagnirajoče gospodarstvo. S lem, da je odpravil pravne ovire pri odpiranju obrtnih in industrijskih obratov (npr. postopek za pridobivanje koncesije z dokazi o poklicni usposobljenosti in o razpolaganju s potrebnimi sredstvi Ipd.), je poživil interese domačih in tujih podjetnikov za vlaganje kapitala v nove (industrijske) obrate· ... (glej: Jasna Fischer, Čas vesolniga socialnega punta se bliža, Ljubljana 1984, slr.23). O razvoju ljubljanske industrije v času od uvedbe obrtne svobode do prve svetovno vojne so pomembne še naslednje razprave: Vlado Valenčič, Starejša ljubljanska industrija; katalog k razstavi, Ljubljana 1973; Rudolf Andrejka, Najstarejše ljubljanske industrije, Kronika slovenskih mesI 1934 (slr.58-59. slr.135-137, str.186-188. str.288-290), in isti. Razvoj ljubljanskih industrij med 1859-1869, Kronika slovenskih mest 1939 (slr.91-96). O gradbenem razvoju Ljubljane glej: Vlado Valenčič, Gradbeni razvoj Ljubljane od dograditve južne železnice do potresa 1. 1895, Kronika, leto IX, št. 3, 1961 (str. 135-144). Tehtno razpravo o rasti mesI na Slovenskem (torej o urbanizacij;) pa je napisal Vasilij Melik, Rast mestnega prebivalstva na Slovenskem pred prvo svetovno vojno; Ekonomska revija, letnik VII, Ljubljana 1956, slr.507-524. 4 Gradivo in razprave 13 ljubljanskih ulic v letih 1869-1910". Projekt naj bi kot mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino zaključil do konca leta 1994. Raziskava temelji skoraj izključno na arhivskem gradivu, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Pričujoče delo je nekoliko dopolnjena magistrska naloga, ki sem jo maja 1991 uspešno zagovarjal na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. V raziskavi obravnavam le dva vidika stanovanjske kulture, ki ju lahko raziščemo s pomočjo ohranjenega arhivskega gradiva. Omejil sem se samo na raziskavo dveh zelo pomembnih notranjih dejavnikov bivanja, in sicer: 1. IZVORA in 2. POKLICNE STRUKTURE stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic v letih 1869 - 1910. Metodološko gre za vzorčno raziskavo (case study) , saj sem v okviru Ljubljane kot celote izbral pet različnih ulic, ki so primerne za medsebojno primerjavo. Reprezentativnost oziroma relevantnost vzorcev naj bi določale izkušnje predhodno opravljenih raziskav zgodovine mesta Ljubljana, ki so že opozorile na nekatere posebnosti posameznih mestnih predelov, predvsem glede poklicne strukture in socialne stratifikacije prebivalstva. Ulice oziroma mestni predeli so izbrani tako, da reprezentativno ilustrirajo tri/štiri tipe po kakovosti različnih stanovanjskih (bivanjskih) ambientov, hkrati pa predstavljajo po socialni sestavi raznolike mestne četrti . Detajina raziskava izvora in poklicne strukture stanovalcev izbranih bivanjskih miljejev se dandanes, to je v letu 1993, izkazuje še za kako pomembno in potrebno. Tovrstnih podrobnih analiz je v okviru zgodovine mesta Ljubljana pred prvo svetovno vojno namreč primanjkovalo, njihov pomen pa se odraža zlasti pri najnovejših raziskavah modernizacije in urbanizacije mesta pred prvo svetovno vojno. Le detajina študija poklicne strukture nas opozori in nam nenazadnje prikaže številne podrobnosti v gospodarskem, upravnem, javnem in družabnem življenju v takratni Ljubljani. - Kot že omenjeno, temelji raziskava predvsem na arhivskem gradivu, ki ga hrani 1 Zgodovinski arhiv Ljubljana. Glavni vir predstavljajo na srečo ohranjeni originalni IV statistični popisi prebivalstva Ljubljane. Te popise so izvedli v letih 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910. Gradivo je urejeno po ulicah, ulice pa po abecednem redu . Ohranjene naznanil nice (Anzeigezettel) in ovojne pole (Umschlagsb6gen) prej omenjenih popisov prebivalstva zato, ker so ohranjene v originalu, predstavljajo edinstven tovrstni vir tudi v srednjeevropskem okviru, saj so za številna druga mesta ohranjeni le uradni statistični podatki, ki so zbrani, obdelani in objavljeni v uradnih publikacijah npr. avstrijske ali pa pruske statistike. Naznanilnice in ovojne pole za posamezna popisovaina leta vsebujejo zelo bogato podatkovno bazo. Pri stanovalcih so popisovali priimek in ime, sorodstven o ali drugačno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj 5 Gradivo in razprave 13 rojstva, domovinstvo in državljanstvo, veroizpoved, rodbinski stan, občevalni jezik (od leta 1880), pismenost, telesne hibe in glavni poklic. Popisi prebivalstva so se med seboj tudi razlikovali, saj je c.kr. centralna statistična komisija na Dunaju podatkovno bazo popisov iz leta v leto dopolnjevala in jo s tem skušala izboljšati. Kljub temu pa lahko bistvene podatke popisov spremljamo skozi ves obravnavani čas . Za popise prebivalstva lahko skratka zapišem, da so prav gotovo izjemen in izredno bogat vir za raziskovalca zgodovine stanovanjske kulture - bivanjskega vsakdanjika v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja. Kopica podatkov o nekdanjih stanovalcih mesta Ljubljana, ki jih srečamo v popisih, namreč predstavlja bogate biografske notice, kratke izseke iz življenjepisov posameznikov, skratka, podatke o ljudeh, katerih življenje (razen redkih izjem?) ni našlo odseva niti v ohranjenih biografijah ali spominih, niti ni izraženo v literaturi ali upodabljajoči umetnosti. Med množico zanimivih podatkov o nekdanjih stanovalcih Ljubljane imata nedvomno izjemen pomen tudi podatka o njihovem rojstnem kraju in poklicu, ki sta tudi glavna podatka pr ičujoče analize. Izvor stanovalcev posameznih mestnih četrti - bivanjskih miljejev - je prav gotovo izredno pomembna kategorija za razumevanje vseh značilnosti in posebnosti določenega življenjskega okolja. Natančno opazovanje izvora stanovalcev (t.j. domačinov in priseljencev) nam torej pomaga razkrivati skrivnostno podobo stanovalcev posameznih miljejev, saj se v njihovem izvoru odraža vsa prepletenost bivanjskih razmerij, podoba življenjskega prostora, kjer so se ti stanovalci za stalno ali pa le začasno naselili. Priseljenci namreč spreminjajo prizorišče vsakdanjega dogajanja in prinašajo s seboj nove navade, nov način življenja. Odgovor, od kod so ti stanovalci izvirali, pa nenazadnje pomembno dopolnjuje tudi ostale strukture, umeščene v opazovanje in razkrivanje širšega sklopa bivanjskih pogojev in razmerij. Kot primer naj samo omenim etnično ali pa poklicno strukturo stanovalcev B Vprašanje bivanjskih razmer stanovalcev moramo nujno povezati z njihovo pripadnost jo nižjim, srednjim ali pa višjim socialnim slojem prebivalstva. Pri opazovanju bivanjskih razmer moramo ločevati bolj ali manj bogate oziroma bolj ali manj revne prebivalce. Bivanjske razmere stanovalcev so namreč lahko primerne ali neprimerne, lahko so bolj ali manj udobne ali sprejemljive, ali pa obratno: neudobne, zasilne in nesprejemljive. 7 npr. Ivan Hribar. Moji spomini, 1. in II. del, Ljubljana 1983. 1984. 8 Kako pomembno je za zgodovinarja pri raziskovanju etnične ali poklicne strukture prebivalstva poznavanje in opazovanje izvora prebivalstva glede na rojstni kraj , izvemo npr. iz razprave: Vlado Valenčič, Etn ična struktura ljubljanskega prebivalstva po ljudskem štetju 1880, Zgodovinski časopis XXVIII 1974, št .3-4, disertacije: Jasna Fischer, Čas vesalniga socialnega punta se bliža, Ljubljana 1984, ali pa iz razprave iste avtorice: Delavke tobačne tovarne v Ljubljani v letih 1871-1914, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XXIV, 1984. 6 Gradivo in razprave 13 Nekateri stanovalci se morajo stiskati v pretesnih, nehigienskih prostorih, drugi si lahko privoščijo velika in modernizirana stanovanja. Ravno zato je poznavanje poklicne strukture določenega bivanjskega miljeja za raziskovalca stanovanjske kulture v preteklosti tako pomembno. Če poznamo poklic, poznamo do določene mere tudi način in količino zaslužka, vse to pa nam je v veliko pomoč pri razkrivanju podobe stanovanjskega standarda različnih slojev prebivalstva, stanovanjske kulture določenega bivanjskega okolja. Avstrijska statistična služba ni poznala posebnega štetja po poklicu, temveč so bila vprašanja o glavnem poklicu, kot sem že omenil, poleg številnih drugih vprašanj vključena med posamezne rubrike naznanilnic prej navedenih popisov prebivalstva. Čeprav so se obrazci naznanilnic za posamezna ljudska štetja med seboj razlikovali, so podatki o glavnem poklicu primerljivi, saj je ta rubrika vseskozi ostajala enaka. Analiza poklicne strukture stanovalcev in spremljanje njenih sprememb v letih 1869 - 1910, to je opazovanje poklicne stratifikacije, ki je v desetletnih razmakih ostala zabeležena na ohranjenih naznanilnicah uradnih statističnih popisov prebivalstva, je kljub vsem težavam, ki jih bom omenil v nadaljevanju, torej možna. Spremljanje poklicne sestave stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic pa naj bi nazorno prikazalo najpomembnejše razvojne trende spreminjanja gospodarske, poklicne strukture prebivalstva. Pokazalo naj bi sliko poklicne stratifikacije na mikro ravni, to je v okviru vzorčno izbranih bivanjskih miljejev Ljubljane v letih 1869 - 1910. Pri nastanku knjige mi je posredno ali neposredno oziroma zavedno ali nezavedno pomagalo veliko ljudi in na tem mestu se jim prisrčno zahvaljujem. Zgodovinskemu arhivu Ljubljana se zahvaljujem za pripravljenost, da mojo raziskavo uvrsti v zbirko Gradivo in razprave. Še posebno zahvalo pa si prav gotovo zaslužita vestna uslužbenca arhiva Ana Kambič in Tone Majcen. 7 Gradivo ln razprave 13 PREDSTAVITEV VZORČNO IZBRANIH LJUBLJANSKIH ULIC a) Kratek oris vzorcev Za raziskavo sem izbral pet vzorčnih področij mesta Ljubljane, pet tipičnih ulic, primernih za medsebojno primerjavo. Prvi vzorec - STARI TRG - je eden najstarejših mestnih predelov. Stare hiše na obeh straneh trga so bile večinoma zgrajene ali prezidane v 17. in 18. stoletju, nato pa deloma popravljene in dograjene po katastrofalnem ljubljanskem potresu leta 1895. Stari trg je imel izrazit trgovsko - obrtni značaj z majhnimi prodajalnami in obrtnimi delavnicami. Tudi drugi vzorec - GOSPOSKA ULICA - se nahaja v predelu starega mesta. Za to ulico je bilo značilno, da so se tam nahajale mestne hiše raznih plemiških rodbin. Nekatere so bile prave palače. Tretji vzorec - FRANCA JOŽEFA CESTA (današnja Cankarjeva) - se nahaja v novem delu takratne Ljubljane, ki je bil pozidan po dograditvi južne železnice Dunaj - Trst (1857), kot tudi po velikonočnem potresu leta 1895. Po potresu se je mesto namreč začelo še bolj intenzivno širiti navzven in decentralizirati. Za ulico so bile značilne predvsem velike dvo- in tronadstropne hiše. Hkrati je ulica predstavljala del novega poslovnega centra mesta Ljubljane. V stanovanjskih hišah, ki jih je tu začela graditi Kranjska stavb na družba v 70. letih 19. stoletja 1 in v popotresnem obdobju, so se nahajala predvsem velika in razkošna stanovanja, v katerih so prebivali premožnejši sloji takratnega ljubljanskega prebivalstva. Četrti - SVETEGA PETRA CESTA (današnja Trubarjeva) - in peti vzorec POLJANSKA CESTA - sta se nekoč nahajala v dveh ljubljanskih predme st jih - Šentpetrskem in Poljanskem. Zanju so bile značilne majhne in skromne hiše. Oba vzorca sta imela izrazit predmestni, marsikje še kmečki značaj. Za prve tri izbrane ljubljanske ulice - Stari trg2, Gosposko ulic0 3 in Cesto Franca Jožefa 4 - sem sistematično zbral, obdelal, prevedel ter vključil v raziskovalni 1 Vec o tem Vlado Valenčič: Gradbeni razvoj Ljubljane ... , Kronika, leto IX, št. 3, 1961, str. 136. 2 V raziskovalni projekt sem vključil naslednje podatke popisov prebivalstva Starega trga ~ ZAL: - Popis prebivalstva (dalje PP) leta 1869, Notranje mesto (Stari trg) - hiša št. 34, 33, 21, 22, 23, 14.138.151.152. 153.154.155,156,157,158,159, 161. 160. 162. 164, 163, 165. 166, 167, 168, 18. 17, 16, 15, 19 in 20 (dalje PP, Stari 1r9 1869); - PP leta 1880, Stari trg št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9,10,11 , 12,13, 14,15,16,17.18, 19.20, 21. 22.24.26,28.34 in 36 (dalje PP. Stari trg 18801; - PP leta 1890. Stari trg št.1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. 9.10.11.12.13,14.15.16.17.18,19,20,21. 22,24,26.28,34 in 36 (dalje PP, Stari 1rg 1890); 8 Gradivo in razprave 13 projekt vse podatke ohranjenih uradnih statističnih popisov prebivalstva za leta 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910, pri predmestnih vzorcih pa sem se moral nekoliko omejiti. Pri Cesti Svetega Petra sem tako v analizo zajel samo podatke popisov prebivalstva za strnjeno skupino hiš med današnjo Resljevo in Vidovdansko cesto s Na Poljanski cesti, ki se je leta 1869 delila na Zgornjo in Spodnjo Poljansko cesto, pa sem vključil v raziskavo le podatke za Spodnjo Poljansko cesto, t.j. podatke iz popisov prebivalstva za tiste hiše, ki so se nahajale med Ambroževim trgom in Mesarsko cesto (mestno klavnico).6 · PPleta t900, Stari trg št. 1.2, 3.4.5, 7.8.9.10.11.12.13.14.15,16.17,18.19,20,21.22, 24.26,28,30,32 in 34 (dalje PP. Stari trg 1900); · PP leta 1910. Stari trg št. 1.2,3.4.5.7.8.9.10.11.12.13.14.15,16.17,19.20.21, 22, 24, 26,28.30.32 in 34 (dalie PP. Stari trg 1910). 3 Gre za naslednje podatke popisov prebivalstva, ki jih hrani ZAL: · PP leta 1869, Notranje mesto (Gosposka ulica), hiša št. 213, 212, 214, 211, 215, 210, 216. 209,217,208,218,207,206,202 in 181 (dalje PP. Gosposka ulica 1869); · PP leta 1880, Gosposka ulica št. 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11,12,14,17 in 19 (dalje PP, Gosposka ulica 1880); • PP leta 1890, Gosposka ulica št. 1,2,3,4,5,6,7,8,9.10,11,12,14,17 in 19 (dalje PP, Gosposka ulica 1890); • pp teta 1900, Dvorni trg 3 = Gosposka ulica 1, Gosposka ulica št. 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 12, 15 in 17 (dalje PP, Gosposka ulica 1900); • pp leta 1910, Dvorni trg 3 = Gosposka ulica 1 in Gosposka ulica št. 3, 4, 5, 6, 8, g, 10, 12, 17 in 19 (dalje PP, Gosposka ulica 1910). Na Gosposki ulici nisem upošteval oziroma sem izločil podatke za stavbo Komende nemškega viteškega reda (Križanke). Leta 1869 je bila stavba označena s hišno številko 180, leta 1880 in 1890 se je naslov stavbe glasil Gosposka ulica št. 18, leta 1900 pa Gosposka ulica št. 22. Leta 1910 se je naslov popolnoma spremenil: Valvazorjev trg 1. 4 Gre za naslednje podatke popisov prebivalstva, ki jih hrani ZAL: - PP leta 1869, Kapucinsko predmestje, hiša št. 59 (dalje PP, Franca Jožefa cesta 1869); - PP leta 1880, Franca Jožefa cesta šl. 1, 3, 5, 7, 9 in 11 (dalje PP, Franca Jožefa cesta 1880); - PP lela 1890, Franca Jožefa cesta št. 1,3,5,7,9 in 11 (dalje PP, Franca Jožefa cesta 1890); - PP lela 1900, Franca Jožefa cesta št. 1,3,5,7,9,11,14,15,17,16,18 (dalje PP, Franca Jožefa cesta 1900); - PP leta 1910, Franca Jožefa cesta št. 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15, 16, 17, 20, 22, 26 (dalje PP, Franca Jožefa cesta 1910). 5 V raziskavo sem vključil podalke naslednjih popisov prebivalstva, ki jih hrani ZAL: · PP leta 1869, Šentpetrsko predmestje. hiša št. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27, 28. 29, 80, 81, 82, 83,84,85,86,87,88 in 89 (dalje PP, Svelega Petra cesla 1869); - PP leta 1880, Svetega Petra cesta št. 36, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52,53,54,55 in 57 (dalje PP, Svetega Petra cesta 1880); - PP leta 1890, Svetega Petra cesta št. 36, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 57 (dalje PP, Svetega Petra cesta 1890); - PP leta 1900, Svetega Petra cesta št. 34, 36, 38, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53,55 in 57 (dalje PP, Svetega Petra cesta 1900); - PP leta 1910, Svetega Petra cesta št. 34, 36, 38, 39, 40, 41 , 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51,52 in 53 (dalje PP, Svetega Petra cesta 1910). 6 Na Poljanski cesti sem obdelal podatke popisov prebivalstva naslednjih hiš - ZAL: 9 Gradivo in razprave 18 b) Lega izbranih utic v okviru upravne in cerkvene razdelitve mestne občine ljubljanske Ljubljana je bila v obravnavanem času (1869 - 1910) mesto z lastnim statutom. Značaj statutarnega mesta je dobila z uvedbo začasnega občinskega reda leta 1850 7 Ob popisu prebivalstva leta 1869 je prvi izbrani vzorec - Stari trg - v okviru upravne razdelitve mestne občine ljubljanske spadal pod notranje mesto, ki se je delilo na štiri mestne predele ali četrti. Stari trg se je nahajal predvsem v prvem - PP leta 1869, Poljansko predmestje (Spodnja Poljanska cesta), hiša št. 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56,57,59.60, 6t, 62, 63, 64, 65, 66, 3t, 32, 33, 34, 35, 36. 37, 38, 39, 40 in 40/a (dalie PP, Poljanska cesta 1869); • PP leta 1880, Poljanska cesta št. 26, 28, 34, 36, 38, 40, 44, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 60, 4t , 45, 47,49.51,53,55,57 in 59 (dalie PP, Poljanska cesta 1880); • PP leta 1890, Polianska cesta št. 26, 28, 34, 40, 44, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 60, 41, 45, 47. 49 , 51,53,55,57 in 59 (dalje PP, Poljanska cesta 1890); · PP leta 1900, Polianska cesta št. 24, 26, 32, 38, 42, 46, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 39, 41, 43, 45, 47,49,51 in 53 (dalje PP, Poljanska cesta 1900); - PP leta 1910, Poljanska cesta št. 24, Ambrožev trg 9, Poljanska cesta št. 32, 36, 42, 44, 46, 48,50,52,39, 41 , 45,47,49,51, 53 in 55 (dalie PP, Poljanska cesta 1910). Iz vzorca na Spodnji Poljanski cesti pa sem izločil nekaj hiš zaradi njihovih posebnosti: - Iz popisa leta 1869 sem izločil deželno poslopje umobolnice (P rovisar. Irrenhaus) - hiša št. 58. - Iz popisa leta 1880 sem izločil škofijsko poslopje - Dekliško sirotišče (Madchenwaisenhaus) baronice Uchtenthurnove (t.i. Uchtenthurn), ki se je nahajalo na Poljanski cesti 30 in 32. Poleg tega sem izločil tudi eno stanovanje na Poljanski cesti 36, ki je bito v lasti Vincencijevega društva, ter poslopje deželne infekcijske bolnice na Poljanski cesti 42. - Iz popisa teta 1890 sem izločil Uchtenthurn (Poljanska cesta 30 in 32), Marijanišče (deška sirotišnica (Knabenwaisenhaus)), ki je bilo v lasti Vincencijevega društva (Poljanska cesta 36 in 38), ter poslopje deželne infekcijske bolnice na Poljanski cesti 42. - Iz popisa leta 1 900 sem izločil Uchtenthurn (Poljanska cesta 28 in 30) in Marijanišče (Poljanska cesta 34, 36 in 40). - Iz popisa teta 1910 pa sem izločil Uchtenthurn (Ambrožev trg 8), Marijanišče (Poljanska cesta 28 in 30) ter poslopje Domobranske vojašnice na Poljanski cesti 40. 7 "S tem mestnim statutom so bili postavljeni temelji moderni mestni upravi, ki je izpolnjevala predvsem lokalne (krajevne) splošne naloge na območju mestnega teritorija (pomerija). Dopolnjeni statut leta 1887 je veljal - z nekaterimi spremembami leta 1898 in 1910 - do propada monarhije", v praktični uporabi pa je ostal tudi kasneje v stari Jugoslaviji, vse do sprejetja enotnega državnega zakona o mestnih občinah leta 1934. - (glej Marjan Drnovšek: Oris odnosa ljubljanskega občinskega sveta do mestnega razvoja 1850-1914 s posebnim poudarkom na Hribarjevi dobi: v Zgodovina ljubljane, Kronika, ljubljana 1984, slr.212). Leta 1850 je mestna občina obsegala: notranje mesto, Poljansko predmestje (Poljane). Šentpetrsko predmestje, Kapucinsko predmestje, Gradišče, Karlovško predmestje s Kurja vasjo, Trnovsko predmestje s Karolinska zemljo ter Krakovsko predmestje. Leta 1914 pa je obsegala: 1. šolski okraj, II. šentjakobski okraj, III. dvorski okraj, IV. kolodvorski okraj (h kateremu je bila 2. julija 1914 priključena še Spodnja Šiška (VIL)), V. okraj, h kateremu so spadali predmestni kraji: Črna vas, Ilovica, Hauptmanca, Karolinska zemlja, Hradeckega vas, Kurja vas, in VI., ki je zajemal del vasi Vodmat kot predkraj (od leta 1896). (Primerjaj Marjan Drnovšek: Oris odnosa ... . str. 215). 10 Gradivo in razprave 13 mestnem predelu, deloma pa je segal tudi v drugega B Ob naslednjih pOpiS ih prebivalstva (1880, 1890, 1900 in 1910) je Stari trg spadal pod II. šentjakobski okraj.9 Znotraj cerkvene razdelitve mesta se je Stari trg skoraj v celoti nahajal v okviru mestne župnije pri sv. Jakobu. Pod to župnijo nista spadali samo hiši s popisovalno številko 1 in 2, ki sta se nahajali še v okviru stolne župnije sv. Miklavža. 10 Leta 1869 je pod notranje mesto spadala tudi Gosposka ulica. Nahajala se je v tretjem predelu notranjega mesta. 11 Ob kasnejših popisih prebivalstva pa je bila Gosposka ulica v okviru itI. dvorskega okraja. 12 Spadala je pod stolno župnijo sv. Miklavža. 13 Cesta Franca Jožefa je leta 1869 spadala v okvir Kapucinskega predmestja,14 ob naslednjih popisih prebivalstva pa v itI. dvorski okraj.15 Sodila je pod župnijo Device Marije oznanenja. 16 Cesta svetega Petra se je leta 1869 nahajala v Šentpetrskem predmestju,17 ob naslednjih popisih prebivalstva pa v IV. kolodvorskem okraju. 18 Spadala je pod župnijo sv. Petra. 19 Poljanska cesta se je ob popisu prebivalstva leta 1869 nahajala v Poljanskem predmestju,20 ob naslednjih popisih prebivalstva pa je spadala v 1. šolski okraj.21 Tudi Poljanska cesta je spadala pod župnijo sv. Petra. 22 8 Glej Verzeichniss der Haus-Inhaber und der Besitzer der Kramladen in der Elefanten-Gasse ZU Laibach sammt der Pfarreintheitung und dem alphabetischen Namens-Verzeichnisse. Gre za dva natisnjena seznama z istim naslovom. Oba sta izšla v Ljubljani, prvi leta 1860 in drugi lela 1869 (dalje Verzeichniss der Hausinhaber ... ). 9 Glej Zapisnik hiš deželnega glavnega mesla ljubljanskega (Ljubljana 1877) in Zapisnik hiš deželnega stolnega mesla ljubljanskega (Ljubljana 1901) - (dalje Zapisnik hiš ... ) in pa ZAL: REG Iffasc .1258, Načrtna razdelitev popisoval nih tiskovin (fol. 451). 10Glej Zapisnik hiš ... 1B77 in 1901 . 11 Glej Verzeichniss der Hausinhaber. .. 1B60 in 1B69 . 12 Glej Zapisnik hiš ... 1B77 in 1901 ter ZAL: REG I/fasc. 125B, fol. 453/454. 13 Glej opombo št. B. 14 Glej opombo št. 9. 15 Glej Zapisnik hiš ... 1B77 in 1901. Opozoriti pa moram, da v III. dvorski okraj ni spadala celotna Cesta Franca Jožefa, temveč samo hiše št. 1, 3, 5, 7, 9, 11 , 15 in 17, medtem ko so hiše št . 16, 20, 22 in 26 spadale v IV. kolodvorski okrai (glei ZAL: REG Illase. 1258, 101. 453 in 463). 16 Glej opombo št. B. 17 Glej opombo št. 9. 18 Glej Zapis nik hiš ... 1 877 in 1901 ter ZAL: REG lItase. 1258, tol. 465,466. 19 Glej opombo št. B. (Pod župnija sv. Petra je spadala samo Cesta svetega Petra od popisovalne št. 15 in do konca.) 20 Glej opombo št. 9. 21 Glej Zapisnik hiš ... 1B77 in 1901 ter ZAL: REG I/fasc. 1258, fol. 444. 445 in 446. 22 Glej opombo št. B. 11 Gradivo in razprave 13 c) Težave z lokalizacijo hiš posameznih vzorcev Številna ulična preimenovanja 23 in prenumeracije, izvedene v drugi polovici 19. stoletja pa do konca avstroogrske monarhije, povzročajo težave pri današnjih raziskavah posameznih ljubljanskih hiš tega obdobja. Zaradi prvega uradnega poimenovanja ljubljanskih ulic leta 1876, pa tudi kasnejših poimenovanj in preimenovanj, kot tudi pogostih menjav hišnih posestnikov in hišnih številk, sem imel nekaj problemov pri natančnem določanju lokacije hiš vzorčno izbranih ljubljanskih ulic. Največ težav pri določanju natančne lokacije so mi povzročale vogal ne hiše, ki so stale na stičišču oziroma križišču dveh različnih ljubljanskih ulic. 24 Natančna lokacija hiš izbranih vzorcev je nujno potrebna in pomembna za iskanje podatkov ovojnih pol in naznanilnic posameznih popisov prebivalstva, saj so se skoraj pri vseh opazovanih hišah v obravnavanem času (1869 - 1910) spreminjale hišne številke, pri nekaterih pa tudi ime ulice. Oglejmo si, recimo, primer spreminjanja hišnega naslova na Poljanski cesti. Leta 1869 najdemo hišo Antona Kotnika na naslednji adresi: Poljansko predmestje - hiša št. 65 (Spodnja Poljanska cesta).25 Po uradnem poimenovanju ljubljanskih ulic zasledimo hišo ob popisih prebivalstva leta 1880 in 1890 na Poljanski cesti 28. Leta 1890 je prejšnjega lastnika hiše zamenjala Marija Stele. 26 Ob popisu prebivalstva leta 1900 so izvedli prenumeracijo hiše, ki se je tokrat nahajala na naslovu Poljanska cesta 26. 27 Leta 1910 pa je hiša dobila popolnoma nov naslov: Ambrožev trg 9. 28 Jeseni leta 1910 so mestne oblasti namreč izvedle še nekatera preimenovanja ulic, zlasti pa številne prenumeracije hišnih številk. Nova prenumeracija pa je povzročila veliko zmešnjavo. Kot nam poročajo viri, so morale mestne oblasti na ovojnih polah za popis prebivalstva s svinčnikom označiti hišo in gospodarja. Gre za popis z dne 31. decembra 1910. Pri novem oštevilčenju hiš je namreč tako pri hišnih gospodarjih kot tudi v javnosti marsikje še vladala negotovost, skratka, novo oštevilčenje se še ni povsem udomačilo. 29 23 Nedavno je o tem izšla tudi odlična knjiga Vlado Valenčič, Zgodovina ljubljanskih uličnih imen, Ljubljana 1989. 24 Pri lokalizaciji posameznih hiš sem si pomagal predvsem z že omenjenimi zapisniki hiš oziroma hišnih lastnikov iz let 1860. 1869, 1877 in 1901, z navedbami na ovojnih polah popisov prebivalstva, z Načrtno razdelitvijo popisovalnih tiskovin iz lela 1910 (ZAL: REG I/lase. 1258, fol. 444-475), kol tudi z ohranjenimi načrti mesta Ljubljane (predvsem načrti iz let 1840, 1860 in 1910) ter z adresarji Ljubljane, ki so jih izdali v tetih 1898,1907 in 1912. 25 Glej Verzeichniss der Hausinhaber ... 1869, str. 20, in tudi ZAL: PP leta 1869, Poljansko predmestje - hiša št. 65. 26 Zapisnik hiš ... 1877, str. 61, in ZAL: PP leta 1880 in 1890, Poljanska cesta 28. 27 Zapisnik hiš ... 1901 , str. 47, in ZAL: PP leta 1900, Poljanska cesla 26. 28 ZAL: PP leta 1910, Ambrožev trg 9. 29 Glej ZAL: REG I/fasc. 1258, fol. 443 (Zapisnik hiš in posestnikov po novi numeraciji). V nadaljevanju je dodana že omenjena Načrtna razdelitev popisovalnih tiskovin (fol. 444-475). 12 Gradivo in razprave 13 č) Velikost in sestava vzorcev Vsaka izmed izbranih ljubljanskih ulic je imela v obravnavanem času specifično strukturo stanovalcev, vzorci pa so bili glede na število prebivalcev različno veliki. Njihova velikost in sestava sta razvidna iz priloženih tabel. Znotraj strukture stanovalcev moramo ločevati tri temeljne kategorije takratnih gospodinjstev. Te kategorije so pogojevala stanovanjska razmerja: A) stanovalci, sorodstveno povezani z imetnikom stanovanja; B) podnajem niki in C) hišni posli. o Stari trg je največji med izbranimi vzorci. Vse do katastrofalnega ljubljanskega potresa leta 1895, ki je predstavljal zelo pomembno prelomnico glede poselitve posameznih ulic, je bil zelo gosto naseljen. PO potresu se je število stanovalcev Starega trga občutno zmanjšalo. Leta 1910 je število prebivalcev namreč padlo skoraj za petino v primerjavi s popisovalnim letom 1869. Iz priložene tabele je razvidno, da so ženske v okviru stolpcev A, C in D številčno prevladovale nad moškimi. Število podnajemnic je bilo v času prvih štirih popisov prebivalstva veliko nižje od števila podnajemnikov, ob zadnjem popisu leta 1910 pa je bilo število podnajemnic za malenkost višje od števila najemnikov sobe oz. postelje (glej stolpec B).30 ŠTEVILO STANOVALCEV IZBRANEGA VZORCA (STARI TRG) A B C D LETO M Ž l: M Ž E M Ž l: M Ž 1869 257 316 573 115 76 191 7 87 94 379 479 1880 233 339 572 110 74 184 6 74 80 349 487 1890 245 360 605 115 65 180 2 61 63 362 486 1900 222 320 542 87 57 144 2 68 70 311 445 1910 201 292 493 68 73 141 2 65 67 271 430 A = število z imetnikom stanovanja sorodstven o povezanih stanovalcev B ;::; število podnajemnikov C = število hišnih poslov O = števi:o vseh stanovalcev vzorčno izbrane ljubljanske ulice Index l: 1869=100 858 100 836 97,4 848 98,8 756 88,1 701 81,7 30 Odstotek žensk v okviru števila vseh stanovalcev Starega trga je bil naslednji: 55,8% leta 1869, 58,2% leta 1880, 57,3% leta 1890, 58,9% leta 1900 in 61 ,3% leta 1910. 13 Gradivo in razprave 13 STRUKTURA STANOVALCEV STAREGA TRGA V ODSTOTKIH Leto A B C Skupaj 1869 66,8 22,3 10,9 100 1880 68,4 22.0 9,6 100 1890 71,4 21,2 7,4 100 1900 71,8 19,0 9,2 100 1910 70,4 20,1 9,5 100 V koloni A so navedeni odstotki stanovalcev, ki so bili sorodstveno povezani z imetnikom stanovanja, v koloni B odstotki podnajemnikov in v koloni C odstotki hišnih poslov. Iz tabele je razvidno, da je v vsem obravnavanem času na Starem trgu prebivalo okoli 20% podnajemnikov, precej nižji pa so bili odstotki hišnih poslov, ki so bili zaposleni pri imetnikih stanovanja. 4') Za Gosposko ulico je bilo značilno , da je število njenih stanovalcev od leta 1869 do 1890 zelo na rastlo (za +23,6%). Močan ljubljanski potres leta 1895 je ulico zelo prizadel, zato so morali nekatere hiše podreti, druge pa popraviti. Učinek katastrofalnega potresa se kaže tudi v velikem upadu števila stanovalcev ob popisu leta 1900. V primerjavi z letom 1869 je bil upad 10%, v primerjavi s popisovalnim letom 1890 pa kar 27%. Leta 1910 pa se je število stanovalcev znova povečalo za +3,9% v primerjavi z letom 1869. Tudi na Gosposki ulici srečamo podobno kot na Starem trgu več žensk kot moških. 31 Moški so v skupini podnajemnikov številčno prevladovali v času prvih štirih obravnavanih popisov prebivalstva. Leta 1910 pa srečamo v okviru gospodinjstev na Gosposki ulici več podnajemnic kot podnajemnikov. ŠTEVILO STANOVALCEV IZBRANEGA VZORCA (GOSPOSKA ULICA) A B C o LETO M Ž L M Ž L M Ž L M Ž 1869 124 171 295 46 20 66 4 62 66 174 253 1880 132 174 306 64 50 114 6 69 75 202 293 1890 117 211 328 84 57 141 5 54 59 206 322 1900 115 138 253 59 29 88 5 40 45 179 207 1910 76 141 217 85 99 184 1 42 43 162 282 A = število z imetnikom stanovanja sorodstveno povezanih stanovalcev B = število podnajemnikov C = število hišnih poslov O = število vseh stanovalcev vzorčno izbrane ljubljanske ulice Index L 1869=100 427 100 495 115,9 528 123,6 386 90.4 444 103,9 31 Leta 1869 in lela 1880 je na Gosposki ulici stanovalo 59,2%. leta 1890 60,9%, lela 190053,6% in leta 1910 63,5% stanovalcev ženskega spola. 14 Gradivo in razprave 13 STRUKTURA STANOVALCEV GOSPOSKE ULICE V ODSTOTKIH Leto A B C Skupaj 1869 69,2 15,4 15,4 100 1880 61,9 23,0 15,1 100 1890 62,1 26,7 11,2 100 1900 65,6 22,8 11,6 100 1910 48,9 41,4 9,7 100 Struktura stanovalcev Gosposke ulice je bila bolj razgibana kot tista, ki smo jo srečali na Starem trgu. V času prvih štirih popisov prebivalstva se je število stanovalcev, ki so bili sorodstveno povezani z imetnikom stanovanja gibalo med 60 in 70%, ob zadnjem popisu leta 1910 pa je število teh stanovalcev padlo pod polovico vseh opazovan ih stanovalcev. Odstotek podnajemnikov je počasi rasel do leta 1890, leta 1900 je nato nekoliko padel, leta 1910 pa se je izrazito in strmo povzpel in znašal kar 41,4% vseh stanovalcev. Pri kategoriji hišnih poslov lahko zasledujemo padanje odstotka od leta 1869 do 1910. @) Cesta Franca Jožefa se je v obravnavanem času z novimi gradnjami kot ulica pravzaprav šele oblikovala. Izgradnja novih stanovanj je vplivala na neprestano večanje števila stanovalcev. Velikonočni potres leta 1895 nove gradnje v primerjavi s starimi stavbami na Starem trgu ali v Gosposki ulici ni tako prizadel. Po potresu so bile namreč potrebne le manjše adaptacije nekaterih hiš. 32 Na tej cesti lahko spremljamo skokovito naraščanje prebivalstva. Od leta 1869 do leta 1910 je število stanovalcev naraslo kar za +374,5%. Ženske so v okviru spolne strukture stanovalcev številčno prevladovale nad moškimi. 33 Pogled na priloženo tabelo nam pove, da je bilo število podnajemnic vseskozi nižje od števila podnajemnikov. Za skupino hišnih poslov pa lahko ugotovimo, da je bil to v glavnem ženski poklic. Število žensk v tej skupini je tudi odločilno vplivalo na spolno strukturo stanovalcev te ceste. Leta 1869 srečamo v skupini stanovalcev, ki so bili sorodstveno povezani z imetnikom stanovanja, več moških kot žensk, ob naslednjih popisih prebivalstva pa številčna prevlada žensk v stolpcu A ni bila izrazita. 32 Glej npr. gradbene spise za adaptacijo vile znanega lekarnarja Gabriela Piccotija na Cesli Franca Jožefa 15 . hranjene v ZAL: REG IIfasc.1140, XVII2. 33 V popisu prebivalstva leta 1869 srečamo na Cesti Franca Jožefa 54,5%, leta 1880 68,6%, leta 189060,7%, leta 190063% in leta 1910 62,8% žensk. 15 Gradivo in razprave 13 ŠTEVILO STANOVALCEV IZBRANEGA VZORCA (FRANCA JOŽEFA CESTA) A B C D LETO M Ž L M Ž l: M Ž l: M Ž 1869 11 8 19 9 4 13 5 18 23 25 30 1880 32 57 89 11 4 15 6 46 52 49 107 1890 54 55 109 10 4 14 7 51 58 71 110 1900 53 73 126 24 12 36 4 53 57 81 138 1910 77 102 179 15 10 25 5 52 57 97 164 A:: število z imetnikom stanovanja sorodstveno povezanih stanovalcev B = š1evilo podnajemnikov C = število hišnih poslov D = število vseh stanovalcev vzorčno izbrane ljubljanske ulice Index l: 1869=100 55 100 156 283,6 181 329,1 219 398,2 261 474,5 STRUKTURA STANOVALCEV CESTE FRANCA JOŽEFA V ODSTOTKIH Leto A B C Skupaj 1869 34,6 23,6 41,8 100 1880 57,1 9,6 33,3 100 1890 60,3 7,7 32,0 100 1900 57,6 16,4 26,0 100 1910 68,6 9,6 21,8 100 Struktura stanovalcev na Cesti Franca Jožefa je bila v primerjavi z ostalimi izbranimi vzorci najbolj zanimiva. Leta 1869 najprej bije v oči podatek, da je bilo število hišnih poslov večje od števila stanovalcev, ki so bili sorodstveno povezani z imetnikom stanovanja. Tudi podnajemnikov ni bilo malo. Odstotek hišnih poslov je ob naslednjih popisih prebivalstva neprestano počasi upadal. vendar je bil v primerjavi z ostalimi vzorci vseskozi zelo visok. V popisovalnih letih 1880, 1890 in 1910 lahko zasledimo izrazito zmanjšanje odstotkov podnajemnikov. Ta odstotek je bil nekoliko višji ob popotresnem popisu leta 1900. Primerjava deleža podnajemnikov na Cesti Franca Jožefa s preostalimi izbranimi ulicami nam pove, da si je v obravnavanem času na tej cesti poiskalo streho nad glavo precej nižje število podnajemnikov kot drugod. Nizko število podnajemnikov pa nas ne sme presenečati. Nanj je prav gotovo vplival dokaj visok stanovanjski standard na tej cesti (to velja šele za popise prebivalstva v letih 1880, 1890. 1900, 1910). Na tej cesti naletimo namreč na velika stanovanja, med katerimi so bila nekatera zelo razkošna in imenitna ter so od imetnikov zahtevala plačevanje visokih letnih najemnin. Zavoljo tega so si jih lahko privoščili le premožnejši sloji meščanov. Za te sloje se seveda najprej zastavlja vprašanje. če so sploh želeli sprejeti podnajemnike pod svojo streho. 16 Gradivo in razprave 13 Hkrati pa so se verjetno tudi sami podnajemniki raje odločali za najem sobe ali postelje v drugih mestnih predelih, kjer jih je plačevanje najemnine bistveno bolj blago udarilo po žepu. o Hiše na Cesti svetega Petra, ki sem jih vključil v raziskavo, so bile v času prvih treh popisov prebivalstva zelo gosto naseljene. Po potresu je število stanovalcev vzorca, če primerjamo popis leta 1869 in popis prebivalstva iz leta 1910, upadlo približno za petino. Ženske so v okviru spolne strukture številčno prevladovale v času popisov leta 1869, 1880, 1900 in 1910, leta 1890 pa zasledimo minimalno številčno prevlado moških.34 Iz priložene tabele je razvidno večje število žensk v stolpcu A in C, manjše pa v stolpcu B. ŠTEVILO STANOVALCEV IZBRANEGA VZORCA (SVETEGA PETRA CESTA) A B C o LETO M Ž 1: M Ž 1: M Ž E M Ž 1869 194 227 421 80 37 117 8 34 42 282 298 1880 200 236 436 76 62 138 9 33 42 285 331 1890 188 209 397 105 61 166 5 26 31 298 296 1900 161 234 395 82 36 118 3 33 36 246 303 1910 126 189 315 92 45 137 3 21 24 221 255 A = število z imetnikom stanovanja sorodstveno povezanih stanovalcev B = število podnajemnikov C = število hišnih poslov O = število vseh stanovalcev vzorčno izbrane ljubljanske ulice Index E 1869=100 580 100 616 106.2 594 102.4 549 94.6 476 82,1 STRUKTURA STANOVALCEV CESTE SVETEGA PETRA V ODSTOTKIH Leto A B C Skupaj 1869 72,6 20,2 7,2 100 1880 70,8 22,4 6,8 100 1890 66,9 27,9 5,2 100 1900 72,0 21,5 6,5 100 1910 66,1 28,8 5,1 100 Na Cesti svetega Petra se je število podnajemnikov gibalo med 20 in 30%. Nizki odstotki v koloni C nas opozarjajo, da je bilo pri imetnikih stanovanja zaposlenih zelo malo hišnih poslov. 34 Odstotek žensk na Cesti svetega Petra je bil v posameznih popisovalnih letih naslednji: leta 1869 51,4%, leta 188053,7%, leta 189049,8%, leta 190055,2% in leta 1910 53,6%. 17 Gradivo in razprave 13 o Od leta 1 B69 do leta 1 BBO je število stanovalcev Spodnje Poljanske ceste naraslo za +6,1%, ob naslednjih popisih pa je neprestano upadalo (leta 1910 kar za 39,B% v primerjavi z letom 1 B69). Število stanovalcev je močno upadlo zlasti po katastrofalnem potresu. Hkrati pa moram opozoriti tudi na stanovalce določenih stavb, ki sem jih zaradi njihovih posebnosti moral izločiti iz vzorca. Pri tem mislim predvsem na dekliško in deško sirotišnico (Lichtenthurn in Marijanišče), ki sta bili zelo gosto poseljeni. Pri obeh sirotišnicah lahko govorimo o pravih prenaseljenih kasarnah. Njuna izločitev je seveda odločilno vplivala tudi na padec števila stanovalcev vzorca. To velja še posebno za zadnje tri popise prebivalstva. V času prvih štirih popi sov so v okviru spolne strukture stanovalcev Spodnje Poljanske ceste številčno prevladovale ženske, ob zadnjem popisu pa moški.35 Na prevlado moških leta 1910 je odločilno vplivalo povečano število podnajemnikov (glej stolpec B) . ŠTEVILO STANOVALCEV IZBRANEGA VZORCA (POLJANSKA CESTA) A B c D LETO M Ž r M Ž r M Ž r M Ž 1869 220 229 449 46 51 97 10 30 40 276 310 1880 240 243 483 50 57 107 7 25 32 297 325 1890 178 228 406 34 47 81 12 12 24 224 287 1900 129 158 287 25 39 64 9 13 22 163 210 1910 133 137 270 41 23 64 7 12 19 181 172 A ::; število z imetnikom stanovanja sorodstveno povezanih stanovalcev B = število podnajemnikov C = število hišnih poslov O ::; število vseh stanovalcev vzorčno izbrane ljubljanske ulice Index r 1869=100 586 100 622 106.1 511 87,2 373 63,6 353 60,2 STRUKTURA STANOVALCEV SPODNJE POLJANSKE CESTE V ODSTOTKIH Leto A B C Skupaj 1B69 76,7 16,5 6,8 100 1880 77,7 17,2 5,1 100 1B90 79,5 15,8 4,7 100 1900 77,0 17,1 5,9 100 1910 76,5 18,1 5,4 100 35 Ob popisu leta 1869 je na Sp. Poljanski cesti prebivalo 52,9%, leta 1880 52 ,2%, teta 1890 56,2%, leta 190056,3' '10 in leta 1910 48,7% stanovalk. 18 Gradivo in razprave 13 Podobno kot na Cesti svetega Petra srečamo tudi tu izredno malo hišnih poslov. Odstotek podnajemnikov se je v letih 1869 - 1910 gibal med ·15 in 20%. Na Spodnji Poljanski cesti zasledimo v primerjavi z ostalimi vzorci najvišje odstotke stanovalcev, ki so bili sorodstveno povezani z imetnikom stanovanja. dl Primerjava števila v raziskavo zajetih stanovalcev s številom prebivalcev Ljubljane Opisane ljubljanske ulice so bile različno poseljene. Iz dodane tabele je razvidno skupno število stanovalcev, ki sem jih pri obdelavi popisov prebivalstva zajel v raziskavo (kolona C). Iz kolone A je razvidno, da je število prebivalcev Ljubljane v procesih urbanizacije stalno naraščalo, delež stanovalcev, zajetih v raziskavo pa je ob tem neprestano upadal (kolona Dl. Ob zadnjih dveh popisih prebivalstva se je s priključitvijo Vodmata (1896) povečal obseg mestne občine ljubljanske. S to inkorporacijo se je povečalo tudi število prebivalcev Ljubljane. Če od števila prebivalcev Ljubljane leta 1900 in 1910 odštejemo prebivalce Vodmata in upoštevamo le število prebivalcev, ki so prebivali na ozemlju mestne občine ljubljanske pred letom 1896 (kolona Bl, se odstotek v raziskavo zajetih stanovalcev nekoliko poveča (kolona El. Leto A B C O E 1869 22593 - 2506 11 ,1 - 1880 26284 - 2725 10,4 - 1890 30505 - 2662 8,7 - 1900 36547 33472 2283 6,2 6,8 1910 41727 38637 2235 5,4 5,8 A = Število prebivalcev Ljubljane po podatkih krajevnih repertorijev za posamezne popise prebivalstva. B = Skupno število prebivalcev Ljubljane leta 1900 in 1910, brez prebivalcev Vodrnata, ki so ga 6. novembra 1896 priključili mestni občini ljubljanski. C = Skupno število prebivalcev, zajetih v obdelavo statističnega pramateriala za vzorčno izbrane ljubljanske ulice. D = Odstotek prebivalcev, ki sem ga glede na podatke v stolpcu A zajel v obdelavo statističnega gradiva popisov prebivalstva izbranih ljubljanskih ulic. E = Odstotek v statistično obdelavo zajetih prebivalcev za leti 1900 in 1910, če od mestne občine ljubljanske odštejemo prebivalce leta 1896 inkorporiranega Vodmata. 19 Gradivo in razprave 13 IZVOR STANOVALCEV IZBRANIH LJUBLJANSKIH ULIC Z VIDIKA STANOVANJSKEGA RAZMERJA (1869 -1910) METODOLOGIJA IN PROBLEMI RAZISKAVE V prvem delu raziskave bom skušal podati čimbolj natančne rezultate izvora stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic. Analizo sem opravil s pomočjo podatka o rojstnem kraju, ki ga vsebujejo oh ranjene naznanilnice prej omenjenih popisov prebivalstva. Poleg odločitve za vzorčno obdelavo ohranjenega gradiva popisov prebivalstva je v metodološkem pogledu pomembna tudi delitev stanovalcev na tri kategorije. Takšno delitev narekuje značilna sestava gospodinjstev, pogojenost z bivanjskim razmerjem. Zato sem v raziskavi ločeno opazoval izvor A) imetnikov stanovanja (brez sorodstva), B) podnajemnikov 1 in C) hišnih poslov. Analiza podatkov o rojstnem kraju je potekala tako, da sem stanovalce posameznih kategorij glede na rojstni kraj najprej razvrstil po sodnih okrajih posameznih dežel slovenskega etničnega ozemlja, to je Kranjske,2 slovenske Štajerske,3 slovenske Koroške 4 in Primorske, ki je združevala Goriško in Gradiško, Trst ter sodni okraj Podgrad v Istri. 5 V preglednih tabelah sem najprej predstavil rezultate, dobljene za posamezne dežele slovenskega etničnega ozemlja in druge dežele in države, nato pa tudi podrobnejše rezultate, ki sem jih dobil z razvrstitvijo posameznih kategorij stanovalcev glede na njihov rojstni kraj. Pri tem sem ločeval sodne okraje slovenskega etničnega ozemlja, dežele preostalega dela avstrijske monarhije in druge države. Podatki za preostali del Avstro-Ogrske in druge države so zajeti v sklop "druge dežele in države"s. Če Za podnajemnike velja, da so bili v večini primerov samski. Če pa sem v virih naletel na podnajemniško družino, sem upošteval samo rojstni kraj družinskega poglava~a, I.j. moža, v nekaterih primerih pa vdove ali vdovca. Posebnost so predstavljali še primeri poročene, neporočene ali sodno ločene ženske z zakonskimi in nezakonskimi otroki. 2 Kranjska je bila v obravnavanem času razdeljena na 32 sodnih okrajev: Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče, Vipava, Kočevje, Velike Lašče, Ribnica, Krško, Kostanjevica, Mokronog, Radeče, Škofja Loka, Kranj, Tržič, Ljubljana· okolica, Vrhnika, Litija, Višnja gora. Idrija. Lož, Logatec, Cerknica, Kranjska gora, Radovljica, Novo mesto, Žužemberk, Trebnje, Brdo. Kamnik, Metlika, Črnomelj in mesto Ljubljana. 3 Na slovenskem Stajerskem je bilo 20 sodnih okrajev: Celje, Vransko, Slovenske Konjice. Smarje pri Jelšah, Gornji grad, Laško, Ljutomer, Gornja Radgona, Lenart, Maribor, Slovenska Bistrica, Ormož, Ptuj, Rogatec, Kozje, Sevnica, Brežice, Radlje, Šoštanj in Slovenj Gradec. Seveda sem v okviru analize upošteval samo sodne okraje, ki so se pojavljali. Enako velja tudi za sodne okraje na slovenskem Koroškem in Primorskem. 4 Slovenska Koroška je bila razdeljena na 10 sodnih okrajev: Šmohor, Borovlje, Celovec, Rožek, Beljak, Pliberk, Dobrla vas, Železna Kapla, Velikovec in Šentpavel. 5 Primorska je bila razdeljena na 13 sodnih okrajev: Trst, Kanal, Gorica, Ajdovščina , Komen, Sežana, Bovec, Kobarid, Cerkno, Tolmin, Koper, Piran in Podgrad v Istri. 6 V sklopu -druge dežele in države" gre za naslednje dežele in države: nemška Koroška, nemška Štajerska, Tirolska, Predariska, Spodnja Avstrija, Zgornja Avstrija, Češka, Moravska, Šlezija, 20 Gradivo in razprave 13 podatka o rojstnem kraju ni bilo, sem ga vpisal v rubriko "brez navedbe rojstnega kraja". Izvor stanovalcev sem kronološko spremljal. Upošteval sem desetletne razmike, hkrati pa sem opazovane stanovalce delil tudi po spolu. Obdelava podatkov o rojstnem kraju seveda ni potekala brez zapletov in težav. Naznanilnice popisov prebivalstva so v nekaterih primerih izpolnjevali posebni popisovalci po hišah (najpogosteje ob popisu 1869 in 1880), zelo pogosto pa kar sami imetniki stanovanja (predvsem ob popisih leta 1890, 1900 in 1910). Na to opozarja tako raznovrstnost pisanja got ice in latinice kot tudi raznobarvne vrste črnila. Zanimive so tudi naznanilnice, ki so izpolnjene v različnih jezikih. V popisovalnih letih 1869 in 1880 niso tako redki primeri, ko so izpolnjevalci naznanilnice navedli samo rojstni kraj. Od popisa leta 1890 dalje pa so od izpolnjevalcev naznanilnic zahtevali, naj navedejo rojstni kraj, politični okraj in deželo, zato je podatke zadnjih treh popisov pred prvo svetovno vojno nekoliko lažje obdelati. Seveda tudi pri teh vpisih ne gre brez zapletov, saj nekateri izpolnjevalci vprašanja o rojstnem kraju niso dobro razumeli oziroma se niso držali navodil. Zaradi metodologije obdelave podatkov pridemo tako kar nekajkrat v nerodno situacijo, v kateri se moramo odločiti po lastni presoji, v kateri sodni okraj bomo glede na kraj rojstva uvrstili stanovalca, katerega izvor opazujemo. Zanimiv fenomen so predstavljale npr. Moravče, ki so spadale v dva politična okraja - v politični okraj Kamnik in v politični okraj Litija. Hkrati so bile Moravče razdeljene med dva sodna okraja - med sodni okraj Brdo in sodni okraj Litija. Vso previdnost pri razvrščanju v sodne okraje nam zato narekujejo naslednji primeri: 1. Pozorni moramo biti pri vpisu vasi v okolici Moravč , kjer je vpisovalec namesto političnega oziroma sodnega okraja navedel samo občino Moravče. 2. Če je vpisovalec navedel politični okraj Kamnik oz. Litija, nam uvrstitev Moravč in okoliških vasi v sodni okraj Brdo ali Litija ne sme delati nobenih težav. 3. Na najtežji problem pa naletimo v primeru, ko je izpolnjevalec naznanilnice navedel kot rojstni kraj samo Moravče . V tem primeru nam praktično ne preostane drugega, kot da se sami odločimo, v kateri sodni okraj bomo glede na kraj rojstva uvrstili stanovalca oziroma stanovalko. Na srečo so takšni primeri zelo redki 7 Galicija, Bukovina, Istra, Dalmacija, Hrvatska, Bosna in Hercegovina, Srbija, Ogrska, Nemč ija , Italija ter druge države. 7 O Moravčah in okoliških vaseh se lahko prepričale v 1. Vo llstandiges ORTSCHAFTEN - VEAZEICHN1SS der im Reichsrathe vertretenen K6nigreiche und Uinder nach den Ergebnissen der Volksza.hlung vam 31. December 1880 (Wien, 1882) str. 140, 141 , 149. 2. Gemeindelexikon von Krain (Wien, 1905) str. 92, 152. ali pa v 3. AlIgemeines Verzeichnis der Ortsgemeinden und Ortschaften Osterreichs nach den Ergebnissen der Volkszahlung vam 31 . Dezember 1910. (Wien, 1915) str. 141, 149. Ti trije priročniki so mi bili tudi v veliko pomoč pri verifikaciji navedb rojstnih krajev in pri razvrščanju le-teh v sodne okraje dežel slovenskega etničnega ozemlja oziroma v dežele avstrijskega dela monarhije. 21 Gradivo in razprave 13 Ker opazujemo izvor stanovalcev med leti 1869 in 1910, naj zavoljo natančnosti mimogrede omenim še en problem. Umestna se zdi namreč odločitev, ali bomo v tabelah navajali sodni okraj Stična ali Višnja gora. Sedež sodnega okraja Stična se je namreč leta 1899 preselil v Višnjo goro.s Navedba Stične ali Višnje gore je v našem primeru zaradi časovnega razpona prepuščena lastni odločitvi. Za obdelavo popisov prebivalstva pred letom 1900 pa bi kateremukoli raziskovalcu zavoljo natančnosti raje svetoval Stično. Na koncu tega kratkega metodološkega uvoda pa mi dovolite, da opozorim še na dva zanimiva fenomena, ki ju lahko mirno uvrstimo med svojevrstne migracije. a) Prvi fenomen, ki bi bil vreden zgodovinarjeve pozornosti, so selitve, ki so potekale znotraj me~ta. Pri tem mislim na selitve posameznih imetnikov stanovanj iz enega v drugo stanovanje ali pa na selitve podnajemnikov od enega imetnika stanovanja k drugemu. Seveda se pri teh selitvah postavlja veliko zanimivih vprašanj, najzanimivejši odgovor pa je prav gotovo: ali je bila to selitev v boljše ali slabše bivanjske razmere?9 b) Drugi fenomen sodi v svet plemiških navad v tem času. Na Gosposki ulici srečamo namreč več hiš in stanovanj, katerih lastniki so bile razne plemiške rodbine. Zelo zanimiv je bil npr. primer barona Avguština von Wolkensperga (Oblaka), c.kr. nadporočnika in zemljiškega posestnika, lastnika zemljiškega gospostva Puštal pri Škofji Loki (Burgstall bei Lack), ki ga je po očetu Ferdinandu Danijelu podedoval leta 1861. Hkrati je bil vse do potresa 1895, ko so morali hišo podreti, tudi lastnik stanovanja na Gosposki ulici 1 v Ljubljani. Na naznanilnico popisa prebivalstva leta 1869 je baron zapisal za poznavanje plemiških navad sicer drobcen, a pomemben podatek: "V zimskem času stanujemo v Ljubljani, poleti pa na gospostvu Puštal." Gre torej za sezonske selitve, za sezonska bivanja. Iz podatkov popisov tudi izvemo (npr. za Turjačane (Auersperge)), da v času njihove odsotnosti skrbijo za stanovanje hišni oskrbniki oz. hišniki ali pa hišni posli imetnikov stanovanja.' o 8 Glej Reichsgesetzblatt fUr die im Reichsrathe vertrelenen K6nigreiche und Uinder (Wien, 1899), str, 974. 9 To misel lahko prime~ate npr. z razpravo - Andrej Studen, Nekaj drobtinic o vili II Šubičev; ulici 10 (o njenem nastanku, strukturi in prvih lastnikih); Borec 1, XUI, jan. 1990, str. 144-151 . V njej obravnavam nem~ko meščansko družino Vallentschag in opozarjam na njihovo selitev iz komfortnega stanovanja II PongratzQvi hiši na Dvornem trgu 3 II novozgrajeno meščansko vilo II Šubičev; ulici 10. lOVeč o tem lahko preberete II razpravi· Andrej Studen, Poskus mikroraziskave dveh ljubljanskih hiš, njunih stanovanj in stanovalcev v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja. (Sinteza B3,84,85,B6,ljubljana, okt. 1990, str.166-172). Jakob Alešovec pa je o hišnem gospodarju· plemenitašu, s katerim imamo opravka tudi na Gosposki ulici, hudomušno zapisal: "Tega poznajo stranke ali prebivalci hiše večidel le po imenu, ker ga le redkokdaj vidijo .... Vežni ključ pri takem gospoda~u nima posebne veljave. Ker ima tak plemenitaš razen hiše v mestu navadno še tudi kakšno graščino na kmetih, se preseli po končani gledališčni dobi "na deželo" in se vrne šele jeseni nazaj· zato bi se smel prištevati pticam· selivkam. Če se mu zdeha od dolgega časa. 22 Gradivo in razprave 13 REZULTATI RAZISKAVE Najprej bom predstavil rezultate analize, v kateri me je zanimal izvor vseh opazovanih stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic, nato pa še medsebojno primerjavo dobljenih rezultatov, ki zadevajo izvor posameznih kategorij stanovalcev v izbranih vzorcih. V besedilu bom seveda omenil samo nekatere bistvene značilnosti in posebnosti izvora stanovalcev izbranih vzorcev, podrobnejši rezultati analize pa so razvidni iz priloženih tabel in grafikonov. 11 Za vse izbrane ljubljanske ulice je bilo značilno, da je bila večina stanovalcev rojenih na Kranjskem. Med izbranimi ulicami so se seveda pojavljale zelo zanimive razlike. Drugo omembe vredno območje, od koder so se priseljevali opazovani stanovalci, so predstavljale druge dežele in države. Dotok iz preostalega slovenskega etničnega ozemlja, Lj. iz slovenske Štajerske, Primorske in še posebno iz slovenske Koroške, pa je bil zelo skromen. Nekaj stanovalcev - v večini primerov gre za aktivne vojake - ni navedlo rojstnega kraja. Pri aktivnih vojakih sta bila na naznanilnicah popisov običajno navedena samo dva podatka: priimek in ime ter čin. Civilni popisi prebivalstva namreč niso smeli zajeti aktivnega vojaštva, za katerega so izvedli posebne vojaške konskripcije. Rezultati analize izvora vseh opazovan ih stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic so podani v posebnih tabelah, ki so priložene. Poleg tega sta k tabelam priložena še dva grafikona, ki nazorno pokažeta razlike med izbranimi vzorci. Prvi grafikon prikazuje vse opazovane stanovalce, ki so bili rojeni na Kranjskem, drugi pa stanovalce, ki so bili rojeni v drugih deželah in državah. Najprej si oglejmo rezultate analize za osebe, ki so bile rojene na Kranjskem. Ob pogledu na grafikon najprej bijeta v oči periferna vzorca - Spodnja Poljanska cesta in Cesta svetega Petra. Odstotek na Kranjskem rojenih stanovalcev na Spodnji Poljanski cesti je kar dvakrat presegal 90% (leta 1880 in 1910), hkrati pa ni bil nikoli nižji od 86,7% (1900). Na predmestni Poljanski cesti je bil delež na Kranjskem rojenih oseb v vsem obravnavanem času najvišji v primerjavi z ostalimi izbranimi vzorci. Nekoliko nižji so bili ti odstotki na Cesti svetega Petra. Odstotki teh stanovalcev so se v času prvih štirih popisov gibali med 80 in 85%, leta 1910 pa je ta odstotek padel na 76,5%. Za vzorec Spodnje Poljanske ceste je bilo tudi značilno, da se je odstotek stanovalcev, ki so bili po izvoru Kranjci, ob prebira zapisnik najemnikov hiše, pa si imen navadno ne zapomni; zato prepušča skrb zanje rajši hišniku, katerega prebivavci bolj spoštujejo kakor njega." (Jakob Alešovec, Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom, Ljubljana 1911, 5Ir.3). 11 V raziskavi sem uporabil podalke o rojstnem kraju, ki so zapisani na naznanilnicah naslednjih popisov prebivalstva · ZAL: PP , Stari trg 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910; PP, Gosposka ulica 1869.1880, 1890.1900 in 1910; PP. Franca Jožefa cesta 1869, 1880. 1890, 1900 in 1910; PP. Svetega Petra cesta 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910 in PP, Poljanska cesta 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910. 23 Gradivo in razprave 13 zadnjem popisu prebivalstva v primerjavi z ostalimi vzorci, kjer je ta odstotek padel, povečal in povzpel. Iz grafikona je nadalje razvidno, da so odstotki na Kranjskem rojenih stanovalcev, ki so v obravnavanem obdobju stanovali na Starem trgu, v primerjavi z ostalimi vzorci dosegali srednje vrednosti in se gibali v mejah med 73 in 80%. Bolj razgibana sta bila preostala dva izbrana vzorca. V času prvih štirih popisov prebivalstva so na Gosposki ulici ti odstotki nihali med 69 in 74%, ob popisu prebivalstva leta 1910 pa je ta odstotek izrazito padel in znašal le še 59,4%. Za prebivalce Ceste Franca Jožefa lahko ugotavljamo strmo padanje odstotka na Kranjskem rojenih stanovalcev od leta 1869 (75%) do leta 1890 (57,3%), leta 1900 se je ta odstotek nekoliko povečal, ob popisu prebivalstva leta 1910 pa je nato ponovno padel na 60,1 %. Drugo pomembno področje priseljevanja v Ljubljano so predstavljale druge dežele in države. Na Cesti Franca Jožefa lahko od leta 1869 (8,3%) do leta 1890 (30%) spremljamo strmo naraščanje deleža stanovalcev, ki so izvirali iz drugih dežel in držav. Temu strmemu vzponu je v popotresnem času sledil upad in leta 1910 srečamo le še 21,05% stanovalcev, ki so bili rojeni izven slovenskega etničnega ozemlja. Za Gosposko ulico velja, da je odstotek stanovalcev, rojenih v drugih deželah in državah od leta 1869 (19,1%) postopoma padal do leta 1900(13,05%), leta 1910 pa se je dvignil, in sicer na 21,85% (primerjaj s Kranjsko!). Za Stari trg lahko ponovno zapišem, da so odstotki stanovalcev, ki so bili rojeni izven slovenskega etničnega ozemlja, v primerjavi z ostalimi vzorci dosegali srednje vrednosti. Za Stari trg je tudi značilno, da je ta odstotek neprestano padal (iz 16,9% leta 1869 na 9,8% leta 1910).Delež stanovalcev, ki so se priselili v Ljubljano iz drugih dežel in držav, je bil nekoliko nižji na Cesti svetega Petra, najnižji delež teh stanovalcev pa lahko ugotavljamo na predmestni Spodnji Poljanski cesti. Mnogo bolj skromno je bilo priseljevanje opazovanih stanovalcev na izbrane ljubljanske ulice iz preostalega slovenskega etničnega ozemlja. Ta ugotovitev velja še posebno za stanovalce, ki so bili rojeni na ozemlju slovenske Koroške. Rezultati izvedene analize za Stari trg, Gosposko ulico, Cesto Franca Jožefa in Cesto svetega Petra pa pokažejo, da se je ob zadnjem obravnavanem popisu prebivalstva leta 1910 nekoliko povečal dotok priseljencev z ozemlja slovenske Štajerske. Zelo zanimivo je nenazadnje tudi medsebojno primerjanje mobilnosti moških in žensk v geografskem prostoru. Za stanovalce Starega trga je bilo glede na njihov izvor značilno, da so bile ženske v vseh popisovalnih letih mnogo manj mobilne kot moški. Velika večina stanovalk Starega trga je bila namreč rojena na Kranjskem. Za stanoval ke Gosposke ulice lahko zapišem, da so bile manj 24 Gradivo in razprave 13 mobilne kot moški v vseh popisovalnih letih. Izjemo predstavlja le popisovalno leto 1890, v katerem razlike med mobilnostjo stanovalcev in stanovalk niso bile tako izrazite. Razlike v mobilnosti med spoloma so bile na Gosposki ulici največje za časa popotresnih popisov prebivalstva. Najbolj zanimive pa so bile primerjave mobilnosti moških in žensk na Cesti Franca Jožefa. Rezultati analize pokažejo, da so bile stanovalke v času popisa leta 1869 bolj mobilne kot stanovalci, v naslednjih popisovalnih letih pa so bili moški mnogo bolj mobilni kot ženske (glej Kranjsko) . Odstotek moških, ki so bili rojeni v drugih deželah in državah, je v vseh popisovalnih letih presegal odstotek žensk. Priloženi grafikon nazorno prikazuje tudi zanimive razlike med stanovalci in stanovalkami, ki so bili rojeni na ozemlju slovenske Štajerske. Če si ogledamo še rezultate analize predmestnih vzorcev, lahko zapišemo, da so bile stanovalke obeh opazovanih miljejev manj mobilne kot stanovalci. Na obratno podobo ob popisu prebivalstva leta 1900 izjemoma naletimo na Spodnji Poljanski cesti. Oglejmo si še medsebojno primerjavo izvora posameznih kategorij stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic - primerjavo razlik glede izvora imetnikov stanovanja, podnajemnikov in hišnih poslov. Tudi za opazovanje teh razlik med izbranimi miljeji Ljubljane se zdi najbolj primerna grafična predstavitev dobljenih rezultatov. Izdelal sem štiri grafikone. Prvi v odstotkih prikazuje imetnike stanovanja, ki so bili rojeni na Kranjskem, drugi pa imetnike stanovanja, ki so bili rojeni v drugih deželah in državah. Za opazovanje razlik v izvoru podnajemnikov in hišnih poslov, ki so se pojavljale med izbranimi miljeji, sem izdelal grafikona, v katerih sem primerjal samo rezultate, dobljene za Kranjsko. Analiza pokaže, da se je velika večina imetnikov stanovanja na Spodnji Poljanski cesti rodila na Kranjskem (največ 93,2% leta 1880), zelo malo pa je bilo imetnikov stanovanja, ki so bili rojeni v drugih deželah in državah (največ 8,3% leta 1869). Nekoliko nižji, a še vedno visoki, so bili tud i odstotki na Kranjskem rojenih imetnikov stanovanja, ki jih v obravnavanem času srečamo na Cesti svetega Petra. Odstotek je od leta 1869 (77,7%) do leta 1910 neprestano počasi naraščal (85,3%). Za imetnike stanovanja, ki so bili rojeni v drugih deželah in državah, pa lahko ugotavljamo nekoliko višja odstotka le ob popisu prebivalstva leta 1869 (16,9%) in leta 1880 (13,6%). Delež imetnikov stanovanja na Starem trgu , ki so v naznanilnicah popisov prebivalstva navedli rojstni kraj na Kranjskem, je od leta 1869 (69,6%) naraščal. Tako je bilo vse do leta 1900 (78%), odstotek se je nekoliko zmanjšal le ob popisu leta 1910 (74,9%). Odstotek imetnikov stanovanja, ki so bili rojeni v drugih deželah in državah, je od leta 1869 (22,1 %) do leta 1910 neprestano padal (11,95%). Če primerjamo rezultate, dobljene za imetnike stanovanja, z 25 Gradivo in razprave 13 rezultati vseh opazovan ih stanovalcev, ki so v obravnavanem času prebivali na Starem trgu, lahko zapišem, da so tudi odstotki imetnikov stanovanja podobno kot odstotki vseh opazovan ih stanovalcev dosegali srednje vrednosti v primerjavi z ostalimi izbranimi vzorci. Na Gosposki ulici so bili odstotki imetnikov stanovanja, ki so bili rojeni na Kranjskem, v primerjavi s Starim trgom nekoliko nižji. Od leta 1869 (65,5%) lahko zasledujemo trend počasnega naraščanja teh odstotkov vse do leta 1910 (71 ,6%). Obraten trend pa lahko spremljamo pri imetnikih stanovanja, ki so bili rojeni v drugih deželah in državah (25,3% leta 1869 in 25,8% leta 1880, pa samo še 14,9% leta 1910). Zanimiva pa je bila podoba izvora imetnikov stanovanja na Cesti Franca Jožefa. Ne smemo seveda pozabiti, da so tu skozi ves obravnavani čas gradili nove stanovanjske hiše, s tem pa se je neprestano večalo tudi število stanovanj in njihovih imetnikov.12 Če na hitro pogledamo oba priložena grafikona, dobimo vtis, da opazujemo nekakšno zrcalno podobo. Dobljeni rezultati so res zanimivi. Leta 1880 je bil odstotek imetnikov stanovanja, ki so bili rojeni na Kranjskem (40,7%) nižji od odstotka imetnikov, ki so bili rojeni v drugih deželah in državah (50%). Ob naslednjih popisih prebivalstva lahko spremljamo naraščanje odstotka na Kranjskem rojenih imetnikov stanovanja (59,7% leta 1910) in vzporedno s tem vzpenjanjem izrazito padanje odstotka imetnikov stanovanja, ki so bili rojeni v drugih deželah in državah (26,3% leta 1910). Grafikon, ki nam v odstotkih prikazuje podnajemnike, ki so izvirali iz dežele Kranjske, je tudi zelo zanimiv. Za Stari trg lahko ponovno ugotavljamo srednje vrednosti v primerjavi z ostalimi vzorci. Odstotek na Kranjskem rojenih podnajemnikov je bil najvišji leta 1890 (81,7%), najnižji pa leta 1910 (68,7%). Nekoliko nižji kot na Starem trgu so bili ti odstotki na Gosposki ulici. Odstotek le­ teh je od leta 1869 (61,3%) do leta 1890 (74,8%) naraščal , v času popotresnih popisov prebivalstva je nato globoko padel in leta 1910 znašal samo še 53,15%. Zanimivi so tudi rezultati, ki sem jih dobil pri analizi izvora stanovalcev predmestnih vzorcev. Na Cesti svetega Petra so se odstotki na Kranjskem rojenih podnajemnikov v času prvih štirih popisov prebivalstva gibali med 80 in 85%, leta 1910 pa se je ta odstotek znižal na 70,9%. Najvišje odstotke lahko 12 leta 1869 so bila na Cesti Franca Jožefa samo 4 stanovanja, leta 1910 pa jih srečamo že 57. Zeto zanimiva je primerjava izvora imetnikov in imetnic stanovanj na tej cesti (glej grafikon in tabelo). Lela 18BO je bilo na Kranjskem rojenih več imetnic kot imetnikov stanovanja. Ob naslednjih treh popisih je nato odstotek imetnic, rojenih na Kranjskem stalno naraščal, upadal pa je odstotek imetnic, rojenih v drugih deželah in državah. Pri imelnikih je odstotek rojenih v drugih deželah in državah od lela 1880 do 1910 stalno upadal , medtem ko je odstotek rojenih na Kranjskem v tem času naraščal vse do leta 1910, vendar ne lako izrazito kot pri imetnicah stanovanja. 26 Gradivo in razprave 13 ponovno ugotavljamo za Poljansko cesto, kjer so se odstotki gibali okrog 90%. Odstotek je bil najvišji leta 1880 (94,3%), najnižji pa leta 1900 (88,3%). Na Cesti Franca Jožefa je imelo v najemu sobo ali posteljo izredno malo podnajemnikov. Grafikon pokaže izrazit in globok upad odstotka podnajemnikov, rojenih na Kranjskem, od leta 1869 (77,8%) do leta 1890 (komaj 14,3%); leta 1900 je sledil nagel porast tega odstotka (56,8%), ob popisu prebivalstva leta 1910 pa lahko ponovno ugotavljamo upad tega odstotka, ki je tokrat znašal le 30% vseh opazovan ih podnajemnikov na Cesti Franca Jožefa. Rojstni kraj na območju Kranjske je v naznanilnicah popi sov prebivalstva naveden tudi pri večini hišnih poslov. Za predmestno Poljansko cesto je bilo značilno, da je delež na Kranjskem rojenih hišnih poslov ves obravnavani čas presegal 90%, leta 1910 pa so bili na Kranjskem rojeni vsi hišni posli na tej cesti. Zelo visoke odstotke ugotavljamo ob prvih štirih obravnavanih popisih prebivalstva tudi za hišne posle, ki so bili v času popisov zaposleni pri imetnikih stanovanja na Cesti svetega Petra (nad 88%). Ob popisu prebivalstva leta 1910 pa je ta odstotek izrazito upadel (70,8%). Za Stari trg je bilo značilno, da se je delež na Kranjskem rojenih hišnih poslov v času prvih štirih popisov prebivalstva gibal med 86 in 91 "lo, ob zadnjem obravnavanem popisu leta 1910 pa je padel na 80,6%. Pri hišnih poslih, ki so bili zaposleni pri imetnikih stanovanja na Gosposki ulici in so bili rojeni na Kranjskem, lahko od leta 1869 (89,4%) do leta 1910 sledimo trend upadanja tega odstotka (63,6%).Na Cesti Franca Jožefa je bil odstotek na Kranjskem rojenih hišnih poslov najvišji ob popisu prebivalstva leta 1880 (84,6%), v preostalih popisovalnih letih pa se je gibal med 71 in 77%. SKLEP Ljubljana je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja izrazito provincialno mestece, ki ga je po katastrofalnem potresu leta 1895 dopisnik nemškega časnika Frankfurter Zeitung und Handelsblatt dr. Heinrich Kanner slikovito označil z besedami "malo mesto, velika vas, oboje skupaj."13 V tem času je tudi Ljubljano tako kot mnoga druga središča monarhije zajel proces urbanizacije in industrializacije. Navkljub ugodni prometni legi, dotoku kapitala in nastajanju novih industrijskih obratov pa je bila Ljubljana pred prvo svetovno vojno med vsemi večjimi slovenskimi mesti najmanj industrijska 14 in obrt se je še vedno enakovredno kosala z industrijo. Vse do prve svetovne vojne ni bila 13 Frankfurter Zeitung und Handelsblatt, št. 126, 7. maj 1895, dr. Heirich Kanner, Eine "gestOtzte" Stadt. Glej tudi Leopold Stanek. Potres v Ljubljani 1. 1895, Kronika slovenskih mesI 1\ , št. " 1935, str. 30. 14 Vasitij Melik, Nekatere strani razvoja Ljubljane 1848· 1941, v: Zgodovina Ljubljane, Kronika, Ljubljana 1984, 51r. 201 . 27 Gradivo in razprave 13 pomembnejši poslovno-prometni in gospodarski center in je bila razmeroma malo zanimiva za avstrijski (habsburški) poslovni svet. Stara, pretežno obrtniško­ trgovska struktura je bila značilna predvsem za ožje mesto, industrijski obrati pa so se naselili v predmestja. Deželno stolno mesto Ljubljana je bilo največje središče na Kranjskem in njeno glavno mesto. Ker je bila upravno središče dežele, je bila tudi mesto uradništva, pomemben šolski in kulturni center, poleg tega pa tudi vojaško mesto, saj so v njej prebivali številni vojaki. V Ljubljano so se, kot nam pokaže analiza izvora stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic, priseljevali predvsem priseljenci s Kranjskega. Proces doseljevanja iz različnih sodnih okrajev Kranjske je bil zelo dinamičen (glej priložene tabele). Med vzorci so se glede na intenzivnost doseljevanja pojavljale izrazite in hkrati tudi zelo zanimive razlike. Prebivalci, ki so izvirali iz različnih sodnih okrajev Kranjske, so se najbolj intenzivno doseljevali v ljubljanska predmestja (velika večina na Spodnjo Poljansko cesto in nekoliko manj na Cesto svetega Petra), nato v predel starega mestnega jedra (Stari trg , Gosposka ulica), najmanj pa se jih je doselilo na Cesto Franca Jožefa v novem predelu mesta. Obratnosorazmerno intenzivnost doseljevanja pa lahko ugotavljamo za stanovalce, ki so bili rojeni v drugih deželah in državah. Doseljevanje s preostalega slovenskega etničnega ozemlja, še posebno s slovenske Koroške, je bilo zelo šibko. V rubriko "rojstni kraj" so bili na naznanilnicah popisov prebivalstva najpogosteje vpisani mesto Ljubljana in kraji, strnjeni v najožjem doselitvenem pasu okoli Ljubljane, ki so spadali v sodni okraj Ljubljana-okolica. 15 Poleg Ljubljane (mesta) 15 a) Število rojenih v Ljubljani, tj. domačinov, je bilo pri posameznih kategorijah stanovalcev izbranih ljubljanskih utic naslednje: IMETNIKI STANOVANJA STARI TRG: leta 1869 - 45. leta 1880 - 39. lela 1890 - 37, leta 1900 - 50 in lela 1910 - 40; GOSPOSKA ULICA: leta 1869 - 26, leta 1880 - 30. lela 1890 - 21. leta 1900 - 15 in lela 1910- 16: FRANCA JOŽEFA CESTA: leta 1880 - 6. lela 1890· 11, lela 1900 · 13 in kar 21 lela 1910. Pri t.i. domačinih torej naletimo na trend naraščanja, na težnje po selitvi v stanovanja v novejšem in modernejšem delu mesta. SVETEGA PETRA CESTA: leta 1869 - 18. leta 1880 - 25, leta 1890 - 31, leta 1900 - 33 in leta 1910 -25; SPODNJA POLJANSKA CESTA: lela 1869 - 32 ali 29.6%. leta 1880 - 30 ali 25,4%, lela 1890 - 23 ali 23,5%, leta 1900 ~ 29 ali 34,1% in leta 1910·26 ali 39,4% vseh imetnikov stanovanja. PODNAJEMNIKI STARI TRG: leta 1869 - 26, leta 1880 - 35,1ela 1890 - 20, leta 1900 - 23 in samo 9 tela 1910. GOSPOSKA ULICA: leta 1869, 1880 in 1890 - 16, leta 1900 - 4 in leta 1910 - 11: FRANCA JOŽEFA CESTA: 6 leta 1900; SVETEGA PETRA CESTA: leta 1869 - 11, leta 1880 - 16, lela 1890 - 12, leta 1900 - 6 in leta 1910 - 8; SPODNJA POLJANSKA CESTA: lela 1869 - 23, leta 1880 - 20, leta 1890 - 19, leta 1900 - 7 in lela 1910 - 18. 28 Gradivo in razprave 13 in sodnega okraja Ljubljana-okolica so pri opazovanju doselitvenih tokov v Ljubljano omembe vredni še nekateri sodni okraji - npr. Kamnik, Brdo, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Vrhnika, Litija, Višnja gora, Novo mesto .. l6 Znotraj HiŠNI POSU STARI TRG: lela 1869 - 11 in lela 1900- 5; GOSPOSKA ULICA: lela 1869-6; FRANCA JOŽEFA CESTA: lela 1880 -4; SPODNJA POLJANSKA CESTA: lela 1869 in 1880 • 4. V Ljubljani je bilo torej rojenih izredno malo hišnih poslov. b) Število rojenih v sodnem okraju Ljubljana-okolica: IMETNIKI STANOVANJA STARI TRG: lela 1869-20, lela 1880-19, lela 1890- 16, lela 1900-21 in lela 1910 - 16; GOSPOSKA ULICA: največ sedem lela 1890, po štirje pa leta 1869 in 1910; Priseljevanje imetnikov stanovanja kot tudi podnajemnikov na Cesto FRANCA JOŽEFA iz raznih sodnih okrajev in dežel je bilo sicer zelo razpršena, vendar sila redko naletimo na več kot tri osebe, rojene v istem sodnem okraju, deželi ali drugod. SVETEGA PETRA CESTA: lela 1869-16, lela 1880-24, leta 1890'23, leta 1900- 18 in leta 1910 - 8; SPODNJA POLJANSKA CESTA: izredno veliko imetnikov stanovanja se je v la predel mesta priselila iz vasi v neposredni okolici (npr. Štepanja vas, Bizovik, Sostro ipd.) - leta 1880 kar 41 ali 34,7% vseh imetnikov stanovanja, leta 1869 pa 22, leta 1890 - 23, leta 1900 - 16 in leta 1910- 14. PODNAJEMNIKI STARI TRG: leta 1869 - 24, lela 1880- 18, leta 1890 - 16, leta 1900-14 in leta 1910 - 15; GOSPOSKA ULICA: leta 1869 • 7, leta 1880 . 12, leta 1890 in 1910 - 11 in samo pet leta 1900; SVETEGA PETRA CESTA: leta 1869-15, leta 1880-20, leta 1890 - 30, leta 1900-16 in leta 1910-13; SPODNJA POLJANSKA CESTA: leta 1869 . 15, leta 1880 - 25, leta 1890 . 19, leta 1900 • 18 in leta 1910 - 12. Odstotek podnajemnikov, rojenih v Ljubljani-mestu in v njeni neposredni okolici, je bil najvišji leta 1869 (61,3% vseh podnajemnikov), v naslednjih popisovalnih letih pa je nekoliko upadel, vendar je še vedno predstavljal več kol polovico vseh podnajemnikov na Spodnji Poljanski cesti. HiŠNI POSLI STARI TRG: leta 1869 -15, leta 1880 - 6, leta 1890- 10, leta 1900 in 1910 pa 6; GOSPOSKA ULICA: leta 1869- 6. leta 1880, 1890 in 1900 - 7 in lela 1910- 6; FRANCA JOŽEFA CESTA: lela 1869 . 3, teta 1880 in 1890 . 5, lela 1900 • 7 in leta 1910 . 6; SVETEGA PETRA CESTA: leta 1869 in 1880 • 12 ter 5 leta 1890; SPODNJA POLJANSKA CESTA: leta 1869 - 10. leta 1880 - 6. leta 1890-7 in leta 1900 in 1910 pet oseb. 16 Omenil bom le tiste sodne okraje, dežele ali države, od koder je izviralo več kot pel tam rojenih oseb: IMETNIKI STANOVANJA STARI TRG - lela 1869: Nemčija 9; leta 1880: Brdo, Kranj 7 ter Novo meslo in Trebnje 6; lela 1890: Novo meslo 10, Spodnja Avsirija 7, Velike Lašče in Ogrska 6; lela 1900: Kamnik 7. Kranj, Višnja gora 6, in leta 1910: Ribnica. nemška Stajerska 7 ler Kranj 6 oseb. GOSPOSKA ULICA - lela 1880: Kamnik 7 , Češka 6: lela 1890: Kranj, Kamnik 7 in Radovljica 6; leta 1900: Kamnik 6, in leta 1910: Kamnik 9 oseb. SVETEGA PETRA CESTA - lela 1869: Kranj 10, Kamnik 8. Brdo in nemška Šlajerska 6; lela 1880: Kamnik 9. Kranj in Radovljica 6; leta 1890: Kamnik 8, Brdo in Kranj 6; leta 1900: Kamnik 8 in Vrhnika 6, ter leta 1910: Kranj 7 ter Brdo in Kamnik 8 oseb. SPODNJA POLJANSKA CESTA - lela 1869: Kranj 6; leta 1880 in 1890: Brdo in Kranj 6. ter lela 1900: Kranj 6 oseb. 29 Gradivo in razprave 13 dežele Kranjske je bilo doseljevanje najbolj intenzivno z ozemlja Gorenjske, nekoliko šibkejši so bili doselitveni tokovi z Dolenjske, najšibkejši pa z Notranjske. Razdobje pred prvo svetovno vojno je bilo v slovenskem prostoru kot celoti čas razmeroma velikih migracijskih gibanj.17 V Ljubljano, ki jo je v tem času , kot že omenjeno, zajel proces postopne industrializacije in urbanizacije, se priseljujejo predvsem priseljenci s Kranjske in mnogo manj iz drugih slovenskih dežel. Za prebivalce slovenske Štajerske so bila, vsaj tako menim, mnogo bolj privlačna mesta za doselitev Maribor, Celje in deželno središče Gradec. Za prebivalce slovenske Koroške je bil bližji Celovec ali pa Beljak, medtem ko je prebivalce Primorske privabljal predvsem Trst. Pri notranjih migracijah v pomembnejša PODNAJEMNIKI STARI TRG· lela 1869: Kranj 8, Radovljica 7; leta 1880: Kamnik 10, Kranj, Škofja Loka in Trst 6; leta 1890: Brdo, Kamnik 1" lilija 10, Vrhnika 9, Radovljica 8; leta 1900: Kranj 10 ter 7 aktivnih vojakov brez navedbe roj . kraja, jn leta 1910: Litija 8, Radovljica, Vrhnika, Logatec in Hrvatska 6 oseb. GOSPOSKA ULICA - leta 18BO: Radovljica 9. Trst 7; leta 1890: Logatec 9, Radovljica 7 in Kamnik 6; lela 1900: Kamnik 6, in lela 1910: Kranj 11 , Hrvatska 10, Spodnja Avstrija in Češka 7 ter Istra 6 oseb. SVETEGA PETRA CESTA· leta 1869: Kranj 7. litija, Vrhnika in Radovljica 6; leta 1880: Kranj 12. Kamnik 9 ter Tržič in Radovljica 6; leta 1890: Kranj 10, Kamnik 9, Litija 8, Ribnica 7 in Brdo 6; leta 1900: Kamnik in Brdo 6, ln leta 1910: Kamnik 11, Idrija 7 in Kranj 6 oseb. SPODNJA POLJANSKA CESTA - leta 1880: Krani 9 in Kamnik 8 oseb. HiŠNI POSU STARI TRG . leta 1869: Brdo 8, Novo mesto 7 in Radovljica 6; leta 1880: Brdo 9 in Kranj 8; leta 1890: Kamnik 10, in leta 1900: Kamnik 8, Brdo 7 in Kranj 6 oseb. GOSPOSKA ULICA - leta 1869: Brdo 9, Kranj 6; leta 1880: Brdo in Krani 6; leta 1890: Kranj 7 oseb. FRANCA JOŽEFA CESTA - leta 1890: Kamnik 8. ter leta t910: Krani 7 in Kamnik 6 oseb. SVETEGA PETRA CESTA - leta 1869: Brdo 6. in leta 1880: Kamnik 6 oseb. 17 Raziskava izvora stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic v letih 1869·1910 je seveda specifična in predstavlja samo droben kamenček v širokem mozaiku notranjih migracij na Slovenskem. Nikakor ne gre pozabiti, da so poleg notranjih migracij na Slovenskem potekale tudi zunanje migracije. Desetletja pred prvo svetovno vojno so bila tudi doba velikega izseljevanja. Industrija na naših tleh je bila namreč ob vsej svoji rasti mnogo prešibka, da bi mogla preživeti vse naše ljudi. -Del prebivalstva je še mogel odhajati v mesta v bližnji soseščini , kakor v Zagreb ali na Reko, da ne omenjamo drugih· velikanska večina pa je morala v tujino ... Razmeroma šibek razvoj industrije na Slovenskem (v primerjavi z nemškimi ali češkimi avstrijskimi deželami) je tudi vzrok, da imamo v obdobju pred prvo svetovno vojno na Slovenskem razmeroma malo velikih središč." (Vasilij Melik, Rast mestnega prebivalstva na Slovenskem pred prvo svetovno vojno, Ekonomska revija, letnik VII, Ljubljana 1956, str.522. Glej tudi Fran Zwi«er: Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni, Ljubljana 1936). V obravnavanem času je bil Trst edino velemesto. Ljubljana je poleg Celovca in Gorice štela nad 1 0000 ljudi že leta 1850. Število njenih prebivalcev je nato vse do prve svetovne vojne vztrajno naraščalo in leta 1910 je dosegla (skupaj z urbaniziranimi okoliški mi naselji) že ak. 50000 prebivalcev. Natančno opazovanje premikov prebivalstva iz podeželja v mesta, lo je procesov urbanizacije v soodnosu s postopno industrializacija, pa pokaže ekonomsko zaostajanje slovenskih dežel. (primerjaj Vasilij Melik, Rast mestnega prebivalstva ... ) 30 Gradivo in razprave 13 industrijska središča slovenskega etničnega ozemlja lahko tudi opazimo, da so se vanje doseljevali predvsem prebivalci dežele, v kateri se je to središče nahajala. Pri tem je potrebno poudariti, da so se najmočnejši doselitveni tokovi stekali v posamezna središča predvsem iz krajev, ki so bili strnjeni v ožjih doselitvenih pasovih okoli teh središč. Intenzivnejši doselitveni tokovi iz drugih dežel in držav so bili pogojeni s socialno - ekonomskimi razlogi oziroma pogoji. Zavezani so bili predvsem uradniškim, upravnim in vojaškim obveznostim in službam, po drugi strani pa sta jih pogojevala še dva pomembna dejavnika: A) notranja struktura različnih poklicnih skupin in B) možnost denarnih naložb. V okviru sklopa A mislim zlasti na primanjkljaj nekaterih poklicnih profilov, kot je npr. pomanjkanje kvalificirane delovne sile, ki jo je razvijajoča se ljubljanska industrija v tem času nujno potrebovala,18 hkrati pa ne smemo pozabiti na selitve državnih uslužbencev - npr. železničarjev. V sklop B pa spadajo predvsem številne možnosti denarnih naložb (naložb kapitala), ki jih je ponujala takratna Ljubljana - npr. možnosti ustanavljanja novih bank, zavarovalnic, industrijskih oz. obrtnih obratov, odpiranja trgovin ipd. Priloge: VSI OPAZOVANI STANOVALCI (STARI TRG) ODO = Druge dežele in države. 18 Jasna Fischer v svoji disertaciji ugotavlja, da so v okviru dosetjevanja v Ljubljano v večji meri izvirali iz drugih slovenskih dežel in z neslovenskega ozemlja predvsem pripadniki dveh poklicnih skupin: pomočniki in vajenci v trgovini ter kvalificirani delavci (vključno s tiskarji) . glej Jasna Fischer, Čas vesolniga socialnega punta se bliža, Ljubljana 1984, str. 63. 31 Gradivo in razprave 13 VSI OPAZOVANI STANOVALCI (GOSPOSKA ULICA) ODO = Druge dežele in države. VSI OPAZOVANI STANOVALCI (FRANCA JOŽEFA CESTA) DDD = Druge dežele in države. 32 Gradivo in razprave 13 VSI OPAZOVANI STANOVALCI (SVETEGA PETRA CESTA) DDD = Druge dežele in države. VSI OPAZOVANI STANOVALCI (POLJANSKA CESTA) DDD = Druge dežele in države. 33 Gradivo in razprave 13 IZVOR VSEH OPAZOVANIH STANOVALCEV - KRANJSKA 91 .7 76.5 1910 60.1 59.4 73.65 86.7 83.95 1900 64.95 69.8 79.6 87.5 1890 73.3 79.4 93.25 1860 70.05 76.8 88.6 1888 74.7 o 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 El Stari trg O Gosposka ulica • Franca Jožefa cesta O Svetoga Petra cesta • Poljanska cesta 34 Gradivo in razprave 13 IZVOR VSEH OPAZOVANIH STANOVALCEV - DRUGE DEŽELE IN DRŽAVE T 4.15 I 1 10.4 1910 21 .05 121 .85 19.' 5.1 I 1 4.' 1900 21 .65 1 13.05 1 ,0.4 4 ~ ~ 7.3 1890 1 15.' 1 11 .1 3.4 ,~ 1----~_27 . . + I , .. 9 o 35 30 30 Gradivo in razprave 13 IZVOR VSEH OPAZOVANIH STANOVALCEV (FRANCA JOŽEFA CESTA) - PRIMERJAVA MED KRANJSKO, SLOVENSKO ŠTAJERSKO IN DRUGIMI DEŽELAMI IN DRŽAVAMI (ODO) 1910 60.1 1900 64.95 18'" leao 62.9 1009 75 o lO 20 30 40 50 60 70 80 • Kranjska o Slovenska ~Iajerska !J ODO 36 Gradivo in razprave 13 IZVOR VSEH OPAZOVAN IH STANOVALCEV (FRANCA JOŽEFA CESTA)­ PRIMERJAVA MED KRANJSKO, SLOVENSKO ŠTAJERSKO IN DRUGIMI DEŽELAMI IN DRŽAVAMI (DDD) - MOŠKI IN ŽENSKE 1: ~ i ~ 12.3 I 31 .7 ~ D 1910 12.3 1,8.3 71.3 46.7 17.3 27.1 _S.7 1900 I 1 11.9 ! ~ l 73.3 54.2 20 d 44.S 1890 11.3 1 14.4 I .'1 66.2 44.5 -,~ ~8.3 ::::.J 43.3 1880 r 35 ' 1 76.7 40.5 F"1 5.25 11.8 186S 5.S 21 .1 -j 68.4 82.3 , o 10 20 30 40 50 ,O 70 80 90 • Kranjskam c3 Kranjska ž O Slov. ~tajerska m • Slov. ,s'ajerska ž EJ ODDm GI ODO ž 37 Gradivo in razprave 13 IMETNIKI STANOVANJA (STARI TRG) DDD ~ Druge dežele in države. I SODNI OKRAJ ~ 1880 ~ 1900 ~ M rMžrM rMžrM r 28 ~ 145 20 19 ~ 20 ~ 137 25 25 150 22 18 40 I Lj 8 12 20 10 9 19 9 7 16 12 9 21 8 8 16 1 1 2 1 1 2 1 2 3 o 1 1 o o o I Škofja Loka 5 o 5 1 3 4 4 1 5 ~ 3 4 3 1 4 I Brdo 3 1 4 6 1 7 1 4 5 1 2 3 2 o 2 I Kočevje o 1 1 1 2 3 2 1 3 1 o 1 2 o 2 LV~Lašče o o o o o o 4 2 6 o 1 1 2 2 4 I Krško 2 o 2 2 1 3 2 2 4 1 o 1 2 o 2 Itdrija 1 1 2 o 1 1 o o o 1 1 2 2 1 3 I Ilirska Bistrica o o 1 o 1 o o o o o o o o I Kranj 2 1 3 4 3 7 2 1 3 6 o 6 3 3 6 I Lož o o o 1 o 1 1 o 1 1 o 1 o o o o o o o o o o o o o 2 2 2 1 3 I Litija o o o 2 1 3 3 2 5 1 1 2 1 3 4 I Logatec 2 1 3 2 1 3 3 o 3 o 1 1 1 1 2 IMetlika o o o 2 o 2 o 1 1 o o o o o o 1 o 1 o o o o o o 1 1 2 o o o Tržič 2 o 2 1 2 3 o o o o o o o o o I Vrhnika 3 2 5 3 1 4 2 1 3 2 2 4 2 1 3 4 1 5 3 1 4 2 2 4 2 1 3 2 2 4 LRade~ 3 o 3 2 o ~o 1 o 1 1 1 2 1 o 1 38 Gradivo in razprave 13 Ribnica 2 1 3 - 1 1 1 3 4 1 2 3 2 5 7 Novo mesto 3 2 5 3 3 6 4 6 10 - 4 4 2 3 5 Žužemberk - 1 1 2 2 4 2 3 5 3 1 4 - 1 1 Senožeče - - - - - - 1 1 1 1 1 - 1 Kamnik 3 3 1 1 2 1 1 2 5 2 7 3 1 4 Trebnje 3 3 4 2 6 - 3 3 , , 2 2 Črnomelj , - , - - 1 - 1 - - - , , Višnja gora 1 2 3 2 - 2 2 2 4 5 , 6 2 2 4 Vipava 3 , 4 2 1 3 3 - 3 , 1 4 4 Cerknica - - - - 1 1 - Celje 3 , 4 2 1 3 - , 1 - 1 1 2 Vransko - - - 1 - , , - 1 - - Šmarje pri Jelšah - - - - - - - - , , 2 Gornji grad - 1 - , - - - - 2 2 Laško - - - 3 3 Ljutomer - - - - - - - 1 1 Gornja Radgona - - - - - - 1 1 Maribor 1 1 2 1 - 1 - - , 1 2 - - Pluj 1 - 1 1 - 1 - - 1 - 1 Brežice - - - 1 2 3 - 1 1 Slovenj Gradec - - - 1 - 1 1 1 Celovec 2 - 2 2 - 2 1 1 2 - - 2 - 2 Pliberk - - - 1 1 - - - 1 - 1 Železna Kapla - - - 1 1 - - - Podklošter - 1 1 - - - Trbiž 1 - 1 - - - - Trst - 1 1 2 - 2 1 1 2 2 3 5 2 2 4 Gorica - - 2 - 2 1 - 1 - - - 1 1 Tolmin - 1 - 1 1 1 1 - 1 - - - Komen - 1 1 1 - 1 - - Sežana - 1 1 1 - 1 1 - 1 - - Koper - - - - - 1 1 - - Bovec 1 - 1 - - - - - - - - Kanal - - - 1 - 1 - - - Nemška Koroška 1 - 1 1 1 1 1 2 - Nemška Štajerska 3 3 3 1 4 2 2 3 - 3 6 1 7 Tirolska 2 - 2 1 1 - 1 - 1 - - Predarlska - 1 - 1 - Spodnja Avstrija 2 1 3 3 2 5 4 3 7 3 1 4 1 - 1 Zgornja Avstrija 2 - 2 - - - 1 - 1 - Češka 5 5 3 1 4 4 1 5 - - 1 1 Moravska 3 3 1 1 2 1 - 1 1 - 1 1 - 1 Šlezija 2 - 2 1 - 1 - - 1 1 - - Galicija - 1 1 - - 2 - 2 2 - 2 39 Gradivo in razprave 13 Istra - - - - 1 - 1 Dalmacija - 1 1 1 1 1 1 Hrvatska - 1 1 2 - 2 4 1 5 4 1 5 3 3 Ogrska 4 4 5 5 4 2 6 1 1 - Nemčija 7 2 9 2 2 4 2 2 2 2 2 2 Italija 3 3 3 3 1 1 1 1 - 1 1 Druge države 1 1 1 1 - - - Brez navedbe 3 - 3 3 - 3 2 - 2 1 - 1 - - PODNAJEMNIKI (STARI TRG) DDD = Druge dežele in države. 40 Gradivo in razprave 13 Kranjska gora - 1 1 - 1 1 2 2 - 2 2 Lož 2 1 3 - - - - - - - - - Kostanjevica - - - - - - 2 2 Litija 2 1 3 3 2 5 3 7 10 2 3 5 5 3 8 Logatec 3 1 4 - - 1 1 2 1 - 1 6 6 Metlika - - - 2 1 3 - - Mokronog 3 3 1 1 2 1 1 3 1 4 1 1 2 Tržič 2 - 2 - - - 1 - 1 - 1 1 - 1 1 Vrhnika 3 - 3 2 2 6 3 9 2 1 3 5 1 6 Radovljica 5 2 7 3 2 5 7 1 8 3 2 5 4 2 6 Radeče 2 - 2 1 1 3 - 3 - 1 1 1 - 1 Ribnica 3 1 4 1 - 1 1 - 1 3 1 4 2 1 3 Novo mesto 1 3 4 1 1 2 1 2 3 4 1 5 2 1 3 Žužemberk - 2 2 3 - 3 - - - - - Senožeče 1 1 2 - 1 1 2 - 2 2 2 Kamnik 2 1 3 5 5 10 7 4 11 2 - 2 2 1 3 Trebnje - 1 1 2 2 - 2 - - 2 2 Črnomelj - - - 2 2 4 1 2 3 - 1 1 Višnja gora 4 1 5 3 1 4 4 1 5 2 2 2 2 Vipava - 1 1 2 2 - 2 1 3 Cerknica 2 1 3 3 1 4 - 3 - 3 - - - Celje 1 1 2 - 1 1 2 - - 1 2 3 Vransko - - - 1 1 - 1 - 1 1 1 2 Slov. Bistrica - - - 1 1 1 1 Slov. Konjice 2 2 - - - - 1 1 Šmarje pri Jelšah 1 1 - - - - 1 2 3 - Gornji grad - - 1 1 - - 1 - 1 Kozje - - - 1 - 1 - 1 1 3 3 Laško - - - 1 1 - - 2 1 3 Ljutomer - - - 1 - 1 - - 1 1 Maribor 1 - 1 1 - 1 - - - 1 1 Pluj - 1 - 1 - - - - Sevnica - - - - - - - - - 1 1 2 Brežice - - - - 2 - 2 1 - 1 1 - 1 Slovenj Gradec - - - - - - - 1 1 Celovec - - - 1 - 1 1 1 - - - Pliberk - - - - - - - 1 - 1 Oobrla vas - - - - - 1 - 1 - Velikovec 1 - 1 1 1 1 1 - - Trst 2 1 3 3 3 6 2 2 1 1 2 - 2 Gorica 1 - 1 2 - 2 - - 1 1 2 Tolmin - - - - - - 1 - 1 - Ajdovščina - - - - - - - 1 1 - - Sežana 1 - 1 - - 1 1 - - 41 Gradivo in razprave 13 Koper - - - - - - 1 - 1 Krmin 2 - 2 1 1 - - Nemška Koroška 1 2 3 - - - - - - - - - Nemška Štajerska 4 4 3 - 3 - - 1 - 1 Tirolska 1 - 1 1 - 1 - Spodnja Avstrija 3 - 3 2 1 3 - 1 1 1 1 1 1 Češka 2 3 5 - 2 2 2 2 2 1 3 1 - 1 Moravska - 2 2 1 - 1 2 2 Šlezija - - 1 - 1 - - - - - Galicija 1 - 1 1 - 1 - - Istra 1 - 1 - - 1 1 - 1 1 Dalmacija - - - - - - - - - 1 - 1 Hrvatska 2 1 3 4 - 4 4 - 4 4 4 5 1 6 Bosna in Herc. - - 1 1 - 1 - 1 - Srbija - 2 - 2 - - - - Ogrska 2 - 2 1 - 1 1 1 - - 1 1 Nemčija 1 1 2 1 - 1 2 2 - Italija 1 1 2 1 - 1 3 - 3 - - - - - Druge države 1 1 1 - 1 - - - Brez navedbe 2 1 3 1 - 1 3 3 7 7 3 3 HiŠNI POSLI (STARI TRG) DDD = Druge dežele in države. 42 Gradivo in razprave 13 I SODNI OKRA~ ~ M 1~0 1: M Z r M 19;0 r ~ r - 11 11 1 2 3 - 2 2 - 5 5 - 3 3 r - 15 15 - 6 6 1 9 10 - 6 6 - 6 6 - - - - 1 1 - - - - - - - - - Škofja Loka 1 2 3 - 1 1 - 1 1 - 1 1 - 1 1 Brdo 1 7 8 1 8 9 1 1 2 - 7 7 - 4 4 Kočevje - 1 1 - 2 2 - 2 2 - 1 1 - - - Velike Lašče - 1 1 - - - - - - - - - - - - Krško - 2 2 1 1 2 - 1 1 - 2 2 1 - 1 Idrija - - - - 1 1 - 2 2 - 2 2 - 1 1 Ilirska Bistrica - - - - 1 1 - - - - - - - - - Kranj - 4 4 - 8 8 - 4 4 - 6 6 - 3 3 , gora 1 - 1 - 1 1 - - - - - - - - - Lož - 1 1 - - - - - - - 1 1 - 1 1 i - - - - 3 3 - 2 2 - 1 1 - 3 3 Litija - - - 1 2 3 - 1 1 - 4 4 - 4 4 Logatec 1 - 1 - - - - - - - 2 2 - 1 1 Metlika - - - - - - - - - - - - - 1 1 - - - - 1 1 - 1 1 - 1 1 - 4 4 Tržič - 1 1 - 4 4 - - - - - · - - - Vrhnika - 4 4 1 2 3 · 1 1 - 3 3 - 3 3 lj 1 5 6 - 3 3 - 3 3 - 2 2 - 1 1 I Radeče - - - - - - - t 1 . - - - 1 1 I Ribnica - 1 1 · 3 3 - 1 1 - 1 1 - 2 2 I N.o"",-mesto . 7 7 - 2 2 - 4 4 - 3 3 - 1 1 7" - 5 5 - 5 5 - 2 2 - 1 1 - - - I Kamnik - 5 5 - 5 5 · 10 10 t 7 8 - 5 5 I Trebnje - . . - 1 1 - 1 1 - 1 1 - 1 1 - - - - 1 1 - 1 1 - - - - 2 2 I Višnja gora 1 1 2 · 1 1 - 3 3 - - - 1 3 4 I Vipava - 1 1 - 1 1 - 2 2 - 3 3 - 1 1 I Celje - - - - 1 1 - - - - - - - 1 1 vm"SKU - - . - - - - - - - 1 1 - 1 1 I Slov. Bistrica - - - - 1 1 · 1 1 - - - - - - I Šmarje pri Jelšah . - - - 1 1 - - - - - - - 1 1 I Gornji grad - - - · . - - - - - 1 1 - - - I Kozje - - - - - - - - - 1 1 2 - 2 2 I Laško - - - - 1 1 - - . . . · - - - - - - - - - - 1 1 - - - - - - I Sevnica - - - - - - - . . - . · . 2 2 I Brežice - - - - - - - 1 1 - 1 1 - 1 .", 43 Gradivo in razprave 13 Radlje o o o o o o o o 1 1 o o Šoštanj o o o o o o o o o o 1 1 Celovec o 3 3 o o o 1 1 o o o o Trst 1 1 1 3 4 o o o o o 1 1 Tolmin o o o o 1 1 o o o o o Sežana o o o 1 1 o o o o o o Nemška Štajerska 5 5 o o 1 1 o o o Tirolska o o o o o o 1 1 1 1 Spodnja Avstrija o o o o o 1 1 o Češka 1 1 o o o o Galicija 1 o 1 o o o o o Hrvatska o o o o 1 1 2 2 Brez navedbe o 1 1 o o o o o o 44 Gradivo in razprave 13 IMETNIKI STANOVANJA (GOSPOSKA ULICA) DDD = Druge dežele in države, I SODNI OKRAJ ~M 18;0 E~M 19;0 E~ 20 6 26 18 12 30 4 17 21 10 5 15 9 7 16 II l' 2 2 4 2 o 2 4 3 7 o 1 1 2 2 4 I Škofja Loka 1 1 2 2 1 3 2 o 2 o 1 1 o o o [ Brd"- o o o 3 o 3 3 o 3 4 o 4 o 2 2 I Kočevje 2 o 2 o o o o o o 1 o 1 o o o I Velike Lašče o o o o o o 1 o 1 o 1 1 2 - 2 Krško 2 o 2 o 1 1 o 1 1 o 2 1 o o o Idrija o o o o o o 1 o 1 1 o 1 o o Kranj 2 o 2 1 3 4 3 4 7 2 o 2 2 1 3 j , gora 1 o 1 1 o 1 o o o o o - o o o [ Lož o o o o o o 3 o 3 o o o o o o i o o o o o o o 1 1 o o o 2 - 2 [litija_ o 1 1 2 2 4 1 1 2 1 o 1 o o o Logatec 1 o 1 1 o 1 o o o 1 o 1 t o 1 Metlika 1 1 2 1 o 1 1 o 1 o o o o o o o o 1 o 1 o o o o o o o o o Tržič t o 1 o o o 1 o 1 o I 1 o 1 1 Vrhnika 1 1 2 1 2 3 2 1 3 1 o 1 o o o i o o o 2 o 2 4 2 6 o 1 1 o 2 2 I Radeče o o o o o o o o o 2 o 2 1 1 2 I Ribnica I o 1 1 o 1 I o 1 2 o 2 o 1 1 45 Gradivo in razprave 13 Novo mesto , , 2 2 3 3 3 · 3 2 2 Žužemberk · , , · , , · Senožeče · · · · · , , Kamnik 3 · 3 6 , 7 7 · 7 5 , 6 4 5 9 Trebnje · · · · · , , · , , Črnomelj 2 · 2 · · · · · · Višnja gora · · , , · , , · · · , , Vipava 2 , 3 · , , , , · , , Cerknica · · · · · 2 2 Celje · · · · · 2 2 , , , · , Vransko · · · · 2 2 , , · · · Slov, Bistrica · · · · · , , Šmarje pri Jelšah · · · , , · , · , Gornji grad · · · · · · · · · , · , Maribor , · , · · · · · · , · , Ptuj · · , · , · , , · · Rogatec , · , · · · · · Sevnica · · , , 2 · · Celovec , , , · , · , , · , , Šentpavel , , · · · · · · · Trbiž · , · , · · · Trst · 2 2 , , · · · , · , Gorica · · 2 · 2 · 2 · 2 · · Ajdovščina · · · · · 2 2 3 · 3 Komen · , , · · · · Sežana · · 2 2 · · Nemška Koroška · , · , · , , 2 2 , , Nemška Štajerska 2 2 4 , , 2 2 , 3 , , 2 · 2 Tirolska · · · · , · , · · · Spodnja Avstrija 2 · 2 3 , 4 · · 2 · 2 2 · 2 Zgornja Avstrija 2 · 2 2 · 2 , 2 3 · · · · · Češka 3 · 3 6 · 6 3 3 2 · 2 2 2 Moravska , , 4 · 4 3 2 5 , , , , Šlezija · 2 · 2 , , · · · Galicija , , · · · , , , , · · Bukovina · · · , · , · · · · · · · Istra · · · · · · · · , · , · · Dalmacija 2 · 2 · , , · · · · · · · HlVatska 2 · 2 · , , , , 3 · 3 Ogrska , 2 3 , , , , 2 , · , Nemčija , · , , , , , · · · Italija · · , , · · · · · Druge države , , · · · · · · · · · · Brez navedbe 2 · 2 , · , 2 · 2 · · 46 Gradivo in razprave 13 PODNAJEMNIKI (GOSPOSKA ULICA) DDD = Druge dežele in države. I SODNI OKRAJ ~M 1~0 E~M 19;0 E~ 11 5 16 B B 16 7 9 16 2 2 4 5 6 11 1" 6 1 7 6 6 12 B 3 11 3 2 5 2 9 11 · · · · · · 4 · 4 2 · l 2 1 3 Skotja Loka 1 · 1 4 · 4 1 1 2 1 · 1 1 4 5 Brdo · · · 1 · 1 1 1 2 · · · · · · KoCevje 1 · 1 · 1 1 2 1 3 · · · 1 · .1 Velike Lašče · · · · · · 1 1 2 · 1 1 1 1 2 Krško 4 · 4 · · · 1 · 1 2 1 3 · 1 1 Idrija 1 · 1 1 · 1 1 · 1 2 2 .4 2 1 3 Ilirska Bistrica · · · · · · 1 · 1 · · · · · · Kranj 1 · 1 3 2 5 4 · 4 2 3 5 2 9 11 I gora · · · · · · 1 2 3 · 1 1 · 1 1 Lo~ · · · · · · .~ · 2 · · · 3 2 5 i · · · · · · . 1 1 · 1 1 1 1 2 Litija · · · 1 · 1 3 1 4 4 · 4 2 2 4 Logatec . 1 · 1 · · · 2. 2 9 · · · 1 1 2 Metlika 1 · 1 · · · 1 · 1 · 1 1 · · · · · · · · · 1 · 1 · 1 1 1 · 1 Tržič 1 · 1 3 · 3 . · . · · · · 4 4 Vrhnika 1 1 2 1 · 1 2 1 3 · · · · 3 3 i · · · 6 3 9 3 4 7 · · · · 3 3 47 Gradivo in razprave 13 Radeče - - - - - - 1 1 2 Ribnica - - - 4 4 1 1 2 2 2 1 1 Novo mesto - - 2 - 2 2 - 2 1 4 5 Žužemberk - - - 1 - 1 1 1 Senožeče - - - - - 1 1 Kamnik - - 1 1 2 2 4 6 5 1 6 1 1 2 Trebnje 1 - 1 - - 1 1 - Črnomelj - - - - - 2 2 Višnja gora - - - - - - - 1 1 1 - 1 Vipava - 1 1 1 1 2 3 3 2 2 4 Cerknica 1 - 1 - 1 1 2 2 1 1 - 1 1 Celje 1 1 1 1 3 3 1 1 2 Vransko - 2 2 - - 1 1 - 1 1 Slov. Bistrica - - - - 1 1 Slov. Konjice - - - - - 1 1 Gornji grad - 1 - 1 - 1 1 2 Kozje 1 1 - - - 1 1 1 1 Laško 1 1 - - 1 1 1 2 3 4 1 5 Ljutomer - - - - - 1 1 Maribor - 1 1 2 - 1 1 1 1 2 Ptuj - - - - - - 1 1 2 Sevnica - 1 1 1 - 1 1 - 1 2 2 4 Brežice - - - - 1 - 1 Šoštanj - - - - 1 - 1 Radgona - - 1 - 1 - - - Celovec 3 3 - 1 1 1 1 2 Velikovec - 1 1 2 - Beljak - 1 1 1 - 1 Trst 4 3 7 2 3 5 2 2 1 3 4 Gorica - - - - - - 2 2 Sežana - - - 1 1 Krmin - - 2 2 1 1 1 - 1 Nemška Koroška - - 1 1 1 1 - Nemška Štajerska 1 3 4 1 1 - 3 1 4 - 1 1 Tirolska - - - - - 3 3 Spodnja Avstrija 2 1 3 1 1 2 - 1 1 1 1 6 1 7 Zgornja Avstrija - 1 1 - 1 1 Češka - - 1 1 2 2 1 1 5 2 7 Moravska - - - 1 1 - - 2 2 Šlezija 1 - 1 1 1 1 1 1 1 - - Galicija 1 1 - - Istra - 1 3 4 - 3 3 1 1 3 3 6 Dalmacija 1 1 - 3 3 2 1 3 Hrvatska 3 1 4 1 1 - 3 3 8 2 10 48 Gradivo in razprave 13 Bosna in Herc. - - - - - - - - - - - 2 1 3 Srbija - - - - - - 1 1 Ogrska 1 - 1 4 - 4 1 - 1 1 1 2 1 1 2 Nemčija 2 2 1 1 2 1 1 - - - 1 1 Italija 1 1 - - - - - - - - Druge države - - - - - - 1 1 2 Brez navedbe 2 2 4 2 2 - 4 - 4 - - HiŠNI POSLI (GOSPOSKA ULICA) ODO = Druge dežele in države. SODNI OKRAJ ~}"l: M 1~0 l:~M 19;0 l:~ I - 6 6 - 2 2 - 3 3 - 3 3 - 2 2 r - 6 6 1 6 7 1 6 7 2 5 7 - 6 6 - 1 1 - 1 1 - 1 1 - 1 1 - - - SkoJja Loka - 3 3 - 3 3 - 2 2 - 2 2 - 3 3 Brdo 2 7 9 1 5 6 - 2 2 1 - 1 - 2 2 Kočevje - - - - 1 1 - 1 1 - 1 1 - - - Krško - _ 1 1 - 2 ~ - 3 2 - ~ 4 - ~ 1 Idrija - 1 1 - 2 2 1 - 1 - - - - - - Kranj - 6 6 1 5 6 - 7 7 - - - - 2 2 , gora - - - - 1 1 - - - - 1 1 - - - Lož - 2 2 - 1 1 1 - 1 - - - - - - i - - - - - - 1 . 1 - . - - 2 2 Litija - 1 1 - 3 3 - 4 4 - - - - 1 1 49 Gradivo in razprave 13 logatec - - - 1 1 - - - - - Metlika 1 1 - - 1 1 3 3 2 2 Mokronog - - - 1 1 1 1 - 1 1 Tržič 1 1 - 2 2 1 1 - - - Vrhnika 1 1 2 - 3 3 - 1 1 2 2 - - Radovljica - 4 4 - 2 2 - 3 3 - 1 1 - Radeče - - - - - 1 1 - - - Ribnica - 1 1 2 2 - - 2 2 - Novo mesto 1 3 4 1 1 2 - 1 1 - 1 1 2 2 Žužemberk - - 5 5 1 1 - - 1 1 Senožeče - 1 1 - 1 1 - - - Kamnik - 5 5 3 3 - 1 1 - 2 2 1 1 Trebnje - 3 3 1 2 3 2 2 1 1 1 1 Črnomelj - - - 1 1 1 1 Višnja gora 2 2 2 2 1 1 1 2 3 - Vipava - - - 3 3 - - - Cerknica - 1 1 - - Celje - - 2 2 2 2 - 2 2 Vransko 1 1 - - 1 1 - - Slov. Bistrica - - - 1 1 Šmarje pri Jelšah - - - 2 2 - Gornji grad 1 1 - - Kozje - 1 1 - 2 2 Laško 3 3 1 1 Maribor 1 1 3 3 - - Ptuj - 1 1 - - - Sevnica - - - - - - - 4 4 Brežice - - - - 1 1 - - 1 - 1 Celovec - 1 1 - - - - - - Velikovec - - 2 2 - - - - - Beljak - 1 1 - - - - Trst - - - - - - - 1 1 Bovec - - - - 1 1 - Nemška Koroška - 1 1 - 1 1 1 1 Nemška Štajerska - - - 1 - 1 - - Tirolska - - - - 1 1 - - - - Spodnja Avstrija - - 1 1 2 2 - - Češka - - - 2 2 1 1 1 1 - - Istra - 1 1 - - - - Dalmacija - - - - - 1 1 Hrvatska - - - - - 1 1 - 3 3 Ogrska - 1 1 2 - - - Brez navedbe 1 1 - - - - 50 Gradivo in razprave 13 IMETNIKI STANOVANJA (FRANCA JOŽEFA CESTA) DDD = Druge dežele in države. I SODNI OKRAJ ~ 1880 ~ 1900 M lMZlM lMZlMZI: 2 - 2 4 2 6 6 5 II 8 5 13 13 8 21 - - - 1 1 2 - - - 2 1 3 1 1 2 - - - - - - - 1 1 - - - - - - I Brdo - - - - - - .2 - 2 1 - 1 - - - I Kočevje - - - 1 - 1 2 - 2 - - - - - - I Krško - - - - - - - - - 1 - 1 - - - Ildrija - - - 1 - 1 - - - - - - - - - I Ilirska Bislrica - - - - 1 1 - - - 1 1 - 1 1 I Kranj - - - 1 - 1 - - - 2 - 2 2 - 2 1 gora 1 - 1 - - - - - - - - - - - - I Lilija - - - - - - - - - - - · 1 - 1 I Logatec · · · · 1 1 · 1 1 - - · · - . I Vrhnika - - - - - - 1 - 1 - · · - 1 1 I Ribnica · · - - - - · · · . · · 1 . 1 I Kamnik · · - - · · 1 · 1 1 - 1 2 1 3 I Višnja gora - · · - - - - - - 1 - 1 1 - 1 i · · - - - · · - · . - · · 1 1 I Celje · · · · · · · · · - 1 1 2 - 2 I Gornji grad - · - - · · · · · - - - 1 - 1 · · · · - · · · · - - · 1 - 1 , Manbor - · · · - · 1 · 1 - · · · . - 51 Gradivoin razprave 13 Brežice o o o o o o 1 o 1 2 o 2 Celovec 2 o 2 1 o 1 o o o Pliberk o o o o o o 1 o 1 Trst 1 o 1 o o o o o o Kanal o o o o o 1 1 o Tržič (Montai.) o o o o o o o o o o o 1 1 Nemška Koroška o o o o 1 o 1 o o o 1 1 Nemška Štajerska o o o 1 1 1 1 o o Tirolska o o 1 1 o o o Spodnja Avstrija o 2 1 3 3 o 3 3 o 3 1 1 2 Zgornja Avstrija o 1 1 2 o o o Češka o o 4 4 3 1 4 3 o 3 Moravska 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 o 2 Šlezija o o o 1 1 o 1 1 o o o 1 1 Galicija o o o o 1 1 1 o 1 o o o Istra o o 1 1 1 1 2 2 3 1 4 Dalmacija o o o o o o o o o 1 1 Hrvatska o o 1 1 o 1 1 o o Ogrska o o o o 1 o 1 1 o 1 1 o 1 Nemčija o o 2 1 3 o o o 1 1 o o Italija o o 1 o 1 1 o 1 1 o 1 o o o Druge države o o 1 o 1 o o o o o o o Brez navedbe o o o 1 o 1 o o o PODNAJEMNIKI (FRANCA JOŽEFA CESTA) ODO = Druge dežele in države. 52 Gradivo in razprave 13 I SODNI OKRAJ 1880 . 1900 ~ MZ!:MŽ!:MZ!:MZ!:M L 1 o 1 o 1 1 1 o 1 5 1 6 1 o 1 o o o o 1 1 o o o 1 1 2 o o o I Škofja Loka o o o o o o o o o 1 1 2 o o o I Brdo 1 o 1 o o o o o o 1 o 1 1 o 1 I Krško o o o o o o o o o 4 1 5 o o o Ildrija o o o o o o o o o o 1 1 o o o I Kranj o o o 1 o 1 o o o o 1 1 o o o I Litija o o o o o o o o o o 1 1 o o o I Logatac o o o o o o o o o o o o 1 o 1 I Vrhnika o o o o o o o o o o o o o 1 1 I o o o o o o o o o o o o 1 o 1 I Radeče 1 o 1 o o o o o o o 1 1 o o o I Novo mesto o o o o o o 1 o 1 1 o 1 o o o o o o o o o o o o o o o o 1 1 I Kamnik 2 o 2 o o o o o o o o o o o o I Višnja gora 2 o 2 o 1 1 o o o o o o o o o I Celje o o o 1 o 1 o o o o o o 2 o 2 I Slov. Bistrica o o o o o o o o o 1 o 1 o o o I Maribor 1 o 1 1 o 1 1 o 1 2 o 2 o o o I Ormož o 1 1 o o o o o o o o o o o o I Pluj o o o o o o o o o .~ o 1 o o o I Brežice o o o o o o o o o 1 o 1 2 o 2 I Trst o o o o o o 1 o 1 2 o 2 o o o I Gorica o o o o o o o o o 1 o 1 o o o I Bovec o o o o o o o o o o o o 1 o 1 I Nemška Koroška o o o 2 o 2 o o o o o o o o o I Nemška o o o 1 o 1 2 2 4 2 2 4 o o o I Spodnja Avstrija o o o o o o 2 o 2 o o o 1 1 2 I Češka o o o o o o o 1 1 o 2 2 o 1 1 o o o 1 o 1 o o o 1 o 1 l o 1 I o o o o o o 1 o 1 o o o 1 o 1 o o o o o o o o o o o o 1 o 1 ! Srbija o o o o o o 1 o 1 o o o o o o I Ogrska o o o 1 o 1 o o o 1 o 1 1 o 1 I Nemčija o o o o o o o 1 .1 o o o o 1 1 Italija o o o 1 o 1 o o o o o o 1 o 1 Brez o o o 1 o 1 o o o o o o o o o 53 Gradivo in razprave 13 HiŠNI POSLI (FRANCA JOŽEFA CESTA) DDD = Druge dežele in države, SOONIOKRAJ ~M 1~0 L~M 19;0 L~ I - - - - 4 ,4 - 1 1 - - - - - - I 2 1 3 - 5 5 1 4 5 - 7 7 - 6 6 Postojna - - - - - - - - - - - - - 1 1 Škofja Loka - - - - - - - 2 2 - - - - - - Brdo - - - 1 3 4 1 - 1 1 3 4 - - - Kočevje - 2 2 - 1 1 - 1 1 - 2 2 - - - Velike Lašče - - - - - - - - - - - - 1 - 1 Krško - - - - 2 2 - 3 3 - 2 2 - 2 2 Idrija - - - - - - - - - - - - - 2 2 Ilirska Bistrica - - - - - - - - - - - - - 1 1 Kranj - ~ 1 - 5 5 1 3 4 1 3 4 1 6 7 , gora - - - - 2 2 - - - - - - - 1 1 Lož - - - - 1 1 - - - - - - - - - i - - - - - - - - - - - - - 2 2 litija - - - - - - 1 - 1 - 1 1 - 3 3 Logatec - - - - 1 1 - 2 2 - 3 3 1 - 1 Tržič - - - 1 3 4 - 1 1 - 2 2 - 1 1 Vrhnika - 3 3 - 1 1 - 3 3 1 3 4 - 1 _1 'i - 2 2 - 3 3 - 5 5 - 3 3 - 2 2 Radeče - - - - - - - - - - 1 1 - - - Ribnica - 1 1 - - - - - - - - - - 1 1 54 Gradivo in razprave 13 Novo mesto - - 1 1 1 2 3 4 4 - 2 2 Žužemberk 1 1 1 1 2 - - - - - - Senožeče - - - 1 1 - - - - - - - Kamnik - 2 2 1 3 4 - 8 8 4 4 - 6 6 Trebnje - - 1 - 1 - - - - - - - Višnja gora 2 - 2 - 1 1 - - - - 2 2 - Vipava - - 1 1 1 1 - - - Cerknica - - - - 1 1 - - - - - Celje - - 1 1 - 2 2 - - - - 1 1 Vransko - - - - 1 1 Slov. Bistrica - - - - - 1 1 - - - - - Gornji grad - - - 1 1 1 1 Kozje - - - - - 1 1 Laško 1 1 - - - - - 1 1 Gornja Radgona - - - - - 1 - 1 - - Maribor - - - - 1 1 Pluj - 1 1 2 2 - - - 1 1 Sevnica - - - - - - 1 1 - - - Brežice - 1 1 - - - 3 3 2 2 1 1 2 Slovenj Gradec - - - - - - - - 1 1 Sv. Lenart - 1 1 - - - - - Celovec - - - 1 1 - - - - - Velikovec - - - - - - - - - 2 2 - - - Šmohor - - - - - - 1 1 - - Nemška Koroška - - - 1 1 - - Nemška Štajerska 1 1 2 - 1 1 1 - 1 - - 1 1 2 Spodnja Avstrija - - 2 2 - - - 4 4 - - Zgornja Avstrija - - - - 1 1 - - - - - Češka - - - - - - - 1 1 - 1 1 - 1 1 Šlezija - 1 1 - - - - - - Ogrska - - - - 2 2 - - - - - Nemčija - - - - - - 1 1 - - - - - Italija - - - 1 1 - - 1 1 - Druge države - - - - - - - - - - 1 1 Brez navedbe - 1 1 - - - - - - - 2 2 55 Gradivo in razprave 13 MEDSEBOJNA PRIMERJAVA IZVORA IMETNIKOV IN IMETNIC STANOVANJA NA CESTI FRANCA JOŽEFA - KRANJSKA, DRUGE DEŽELE IN DRŽAVE (ODO) T 26.3 r 1 17 . 6 30 1910 I 1 59 . 7 f 16. 5 52.5 - 36.6 1 27 . 3 1900 L 40 _] 56.1 ~ 11 63 .6 53.4 42.2 1'0 1890 1 46.4 1 50 ~ 70 42.8 - 50 54.5 47.6 1 1 40 . 7 1880 t ' 1 4 5.5 38.1 - 25 o 1869 I 25 75 10 75 O 10 20 30 40 50 60 70 80 • Kranjska m O Kranjska Ž O Kranjska • ODO m D ooož II:J DDD 56 Gradivo in razprave 13 IMETNIKI STANOVANJA (SVETEGA PETRA CESTA) DDD = Druge dežele in države. I SODNI OKRAJ ~M 1~0 l:~M 19;0 l:~ 12 6 18 17 8 25 21 10 31 19 14 33 14 11 I 25 13 3 16 18 6 24 16 7 23 8 10 18 3 5 8 j 1 o 1 o o o o o o o o o o 1 1 I Skofja Loka 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 o 1 ! Brdo 4 2 6 1 2 3 2 4 6 1 3 4 2 4 6 IK~ 1 o 1 4 o 4 1 o 1 o o o o o o I Velike Lašče o o o 1 o 1 2 o 2 o 1 1 o 1 1 I Krško 1 o 1 2 o 2 o o o 2 o 2 1 1 2 i Idrija 1 1 2 1 o 1 1 1 2 1 o 1 o 1 1 I Kranj 7 3 10 3 3 6 4 2 6 3 1 4 2 5 7 l gora o o o o o o o . 1 J. o o o o 1 1 I Lilija 1 o 1 2 1 3 3 o 3 2 o 2 4 1 5 I Logatec 3 o 3 1 1 2 o 1 1 1 2 3 3 1 4 I Me.tlil<" o 1 1 o o o o o o o o o o 1 1 o o o o o o o o o o 1 1 o 1 1 I Tržič 2 1 3 1 1 2 2 1 3 2 1 3 1 o 1 'V~ 3 o 3 3 o 3 2 3 5 4 2 6 3 1 4 1" 3 2 5 3 3 6 3 2 5 o 1 1 2 2 4 Radeče o o o o o o o o o o 1 1 o 1 1 Ribnica 1 o 1 2 o 2 1 1 2 o 2 2 o 2 2 Novo mesto 1 o 1 o o o 1 1 2 o o o 1 2 3 57 Gradivo in razprave 13 Žužemberk , , 4 - 4 , , , , , - , Senožeče - - - - - , , - - Kamnik 8 8 7 2 9 7 , 8 7 , 8 2 4 6 Trebnje , , - , 1 - - - - Črnomelj - 1 1 - - 1 , - - Višnja gora 1 1 1 1 1 , 1 1 - Vipava 1 1 - - - - 1 1 1 1 1 - 1 Cerknica - - - - - 1 1 1 2 3 - - Celje - - 2 1 3 1 1 1 1 - - Slov. Bistrica - - - - 1 , - - Laško - - - - 1 1 - 1 1 Maribor - - - - - - 1 , - - Ormož - - - 1 1 - - - - - Ptuj - - - - , , - 2 - 2 Sevnica - - - - - - - 1 t 1 1 Brežice - - - - - - - - 2 2 Šoštanj - - - - , 1 - 2 2 - - - Celovec - , , - , 1 - - - - - - Železna Kapla - - , 1 , 1 - - - Šmohor - - - 1 1 - - Podklošter 1 1 2 - - - - - - Trst 2 2 - - 2 2 - 1 , - 1 1 Gorica - - - - - - , 1 , 1 2 Tolmin 1 1 - - - 1 , 1 1 2 - Ajdovščina - 1 1 - 1 1 - Nemška Koroška - - - - 1 1 - - - - Nemška Štajerska 6 6 2 2 - - 2 2 - - - Spodnja Avstrija 1 1 - 1 1 - - - - 2 2 Če~ka 2 2 5 - 5 4 1 5 1 , , - 1 Moravska 3 3 1 1 2 1 1 - - - ŠJezija 1 1 - - - - - Bukovina - - - - - - - - 1 - 1 Istra - - - - - - - , - 1 Hrvatska 1 , 2 - 2 2 2 1 1 - Ogrska 2 2 1 - 1 , 1 1 , , 1 Nemčija 3 3 2 1 3 - - - - - Italija - - 1 1 - - - - - Brez navedbe - 2 2 1 1 58 Gradivo in razprave 13 PODNAJEMNIKI (SVETEGA PETRA CESTA) DDD ~ Druge dežele in države. • SOD NI OKRAJ ~M '~O ~~M 19;0 ~~ ;" 5 6 11 6 10 16 3 9 12 4 2 6 5 2 B 9 6 15 8 12 20 18 12 30 8 8 16 6 7 13 o o o 1 1 2 1 1 2 1 o 1 o 2 2 Škofja Loka 1 1 2 3 1 4 5 o 5 ~ ~ 4 3 2 5 Brdo o 2 2 o 3 3 4 2 6 3 3 6 o 3 3 Kočevje 2 o 2 o o o 5 o 5 4 o 4 1 o 1 Velike Lašče o o o 1 o 1 o 1 1 3, o 3 2 o 2 Krško 1 o 1 1 o 1 o o o 3 o 3 3 1 4 Idrija 1 o 1 1 1 2 2 1 3 2 o 2 5 2 7 Ilirska Bislrica o o o o o o o o o o o o 1 o 1 Kranj 6 1 7 10 2 12 7 3 10 2 1 3 5 1 6 1 gora 2 o 2 o o o 2 o 2 1 o 1 1 o 1 Lož 1 1 2 1 o 1 2 1 3 2 1 3 o o o j 3 o 3 o o o o o o 1 o 1 o o o Lilija 5 1 6 2 2 4 5 3 8 3 2 5 4 1 5 Logatec 2 o 2 1 1 2 o 2 2 4 o 4 4 o 4 -'- ~ _2 o 1 _1 o o o 1 1 2 o 1 1 Tržič 2 1 3 4 2 6 1 2 3 o 1 1 2 1 3 Vrhnika 5 1 6 3 2 5 1 2 3 4 1 5 1 o 1 5 1 6 5 1 6 4 o 4 1 --' ~ 1 ~ 3 Radeče 1 o 1 o o o o o o 1 o 1 1 1 2 59 Gradivo in razprave 13 Ribnica o o o 1 o 1 6 1 7 2 1 3 1 o 1 Novo mesto 2 1 3 2 2 4 3 o 3 2 1 3 1 2 3 Žužemberk 2 o 2 o o 1 o 1 2 o 2 o o Senožeče 1 o 1 o o o o o 1 o 1 o Kamnik 4 1 5 5 4 9 7 2 9 5 1 6 4 7 11 Trebnje 1 1 o 1 1 1 o 1 o o o o Črnomelj o o 1 1 o 1 1 o 1 o 1 Višnja gora 2 1 3 1 1 2 o 4 4 o 1 1 2 2 4 Vipava o 2 2 2 o 2 2 o 2 Cerknica 1 o 1 1 1 1 o 1 2 2 1 o 1 Celje o 1 1 2 2 1 1 4 1 5 1 1 Vransko o o 1 o 1 1 1 o o o o Slov. Konjice o o o 1 1 o o o o o o Šma~e pri Jelšah o o o o 1 o 1 1 1 2 Gornji grad o o o o o o o o 1 o 1 1 1 Kozje o o o o o o 2 o 2 Laško 1 1 2 o o o o o 1 o 1 2 1 3 Ljutomer o o 1 o 1 o o o o o o o o o Maribor o o o o o o o o o 1 2 3 o o Ormož o o o o 2 o 2 o o o o Ptuj o o o o o o o o o 2 o 2 Sevnica o o o o o o 1 o 1 Brežice o 1 1 o o o o 1 1 2 Radlje o o o 1 1 2 o o o Celovec 1 2 3 o 1 1 2 o o o Podklošter o o 1 1 o o o o Trst 1 o 1 1 1 2 1 3 1 o 1 o Gorica o o o o 1 1 o 1 1 2 2 Tolmin 1 1 o o 1 o 1 o o o o Ajdovšč ina o o o o o o o 1 o 1 Sežana o o 2 o 2 o o 2 o 2 Bovec o o o 1 o 1 o o o o Nemška Koroška o o o o o o o o o 1 o 1 Nemška Štajerska 1 1 2 1 o 1 o o 1 1 1 o 1 Tirolska o o o o 2 o 2 o o o o Spodnja Avstrija o o o 1 1 o o o 1 o 1 o o Češka o o o o 2 2 o o Moravska o o o o o 1 o 1 o o o Šlezija 2 2 o o o o 1 1 Sukovina o o o o 1 o 1 o Istra 1 o 1 o o o Dalmacija o o 1 o 1 o Hrvatska o o 2 2 o 1 1 4 1 5 Ogrska 1 1 3 1 4 o 2 2 o o 3 3 60 Gradivo ln razprave 13 Bosna in Herc. o o o o o o o o o 1 1 Srbija o o o o o 2 2 o o o o Nemčija 3 3 1 1 o o o 3 o 3 Italija o 1 1 3 o 3 o o 2 o 2 Druge države o o o o o 1 1 2 Brez navedbe o o o 4 4 1 o 1 1 o 1 HiŠNI POSLI (SVETEGA PETRA CESTA) DDD = Druge dežele in države. SODNI OKRAJ ~M 18;0 L~M 19;0 L~ I o 2 2 o 1 1 o o o o o o 1 1 I ~ 8 12 3 9 12 2 3 ..s.. o _2_ 2 o 2 2 o 1 1 o o o o o o o o o o o o Škofja Loka o o o o o o o 2 2 o 2 2 o o o Brd-,,- o 6 6 2 2 4 o o o o .3.. 2 o .3. 2 Kočevje o o o o 1 1 o 1 1 o . o o o . Krško o 2 2 o 2 2 o 2 2 1 3 4 o 1 1 Kranj o 2 2 1 4 5 o 2 2 o 2 2 o o o I gora o 2 2 o o o o o o o o o o 1 1 Lož o o o o 1 1 o o o -'- '. o o o Lilija o 2 2 o 1 1 o 2 2 1 3 4 o 3 3 Logatec o 1 1 o 1 1 o 1 1 o 1 1 o o o Tr~ 1 o 1 o 1 1 o 2 2 o o o o o o 61 Gradivo in razprave 13 Vrhnika 1 2 3 o o 1 1 2 o 4 4 o 1 1 Radovljica o o 2 2 o 1 1 o 1 , o , , Ribnica o 1 , o 1 , o 1 , o o Novo mesto o o o , , o o 2 2 o Žužemberk o o o o o 1 1 o Kamnik o 3 3 3 3 6 o 2 2 o 5 5 o o Trebnje o 1 1 o o o o , 2 3 Črnomelj o o o o o o o 1 1 Višnja gora , 1 o , 1 , , Vipava o 1 1 o o Cerknica o o o o 1 1 o 1 , Celje 3 3 1 1 o o 1 1 1 1 Kozje o o o o o o o o 1 , Laško o o o o o o o o 1 1 Ljutomer o o o 1 o 1 o o o o Sevnica o o o o 2 2 o Brežice o o , , o 1 1 o , 1 Šoštanj o o o o o 1 o 1 Trst o 1 1 1 1 o o o o Tolmin o 1 1 o o o o o o o Nemška Štajerska o o o o o o 1 1 o o Ogrska o o o o o o o o o o o 2 2 62 Gradivo in razprave 13 IMETNIKI STANOVANJA (POLJANSKA CESTA) DDD = Druge dežele in države, SODNI OKRAJ ~M 18;0 L~M 19;0 L~ l' 22 10 32 I 24 6 30 18 5 23 21 8 J9 ~8 ~. 26 l' 20 2 22 I 31 10 41 16 7 23 10 6 16 6 8 14 Škofja Loka 1 o 1 3 2 5 o 1 1 1 3 4 o 1 1 Brdo 3 1 4 3 o 3 5 1 6 3 2 ~ o 1 1 Kočevje o o o o o o 2 o 2 o o o o o o Velike Lašče 1 o 1 o o o 2 o 2 o o o o o o Krško o 1 1 o o o 1 o 1 o o o 1 1 2 Idrija o o o 2 o 2 1 o 1 o 1 1 o o o Kranj 6 o 6 3 3 6 3 3 6 4 2 6 1 o 1 1 gora o o o o o o 1 o 1 o o o o o o i 1 o 1 o o o o o o o 1 1 o o o Litija 1 2 3 4 2 6 2 1 3 o o o o o o Logatec 1 o 1 2 o 2 1 o 1 o o o o o o o o o o o o 1 o 1 2 o 2 o o o Tržič 2 o 2 o o o o o o o o o o o o Vrhnika 4 o 4 1 o 1 o o o 1 1 2 3 1 4 i 1 1 2 o o o 1 2 3 o 1 1 1 o 1 Ribnica 2 1 3 1 1 2 1 o 1 o o o o o o I Novo mesto 1 o 1 2 o 2 2 o 2 o 1 1 2 1 3 1 o 1 o 1 1 o o o o o o 1 1 I Kamnik 2 o 2 o 2 2 1 2 3 3 o 3 2 1 3 63 Gradivo in razprave 13 Trebnje - - - - - - - - 1 - 1 Črnomelj 1 - 1 1 - 1 - - - Višnja gora 3 3 4 1 5 1 1 2 1 1 2 2 Vipava 1 1 1 1 1 1 - - - - Celje 1 - 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Vransko - - - 1 1 - Slovenske Konjice 1 1 - - - - - - - - Gornji grad - - - - 1 - 1 - - - Maribor - - - - 2 - 2 - - - Ormož 1 1 - - - - - Sevnica - - - - - - 1 1 - - Brežice - - - - - - - - - 1 1 2 Celovec 2 2 - - - - Podklošter - 1 1 - - - Trst 2 2 1 1 2 2 - - Gorica - - - 2 - 2 1 - 1 - - - - Ajdovščina - - - 1 1 - - Cerkno - - - 1 - 1 - - Kanat - - 1 - 1 - - - - - - Krmin - - 1 1 1 1 - - Nemška Štajerska - - 1 1 1 - 1 1 - 1 Spodnja Avstrija - 1 1 - - - - - - - - Češka 3 3 1 1 3 3 3 1 4 1 - 1 Moravska 2 2 - 1 1 2 1 1 - - - Galicija 1 1 - - - - - Dalmacija - - - - - - 1 1 Hrvatska 1 1 - - - - - Ogrska - - - 1 1 - Nemčija 1 1 - - - - Italija 1 - 1 - - 1 1 - - - - - 64 Gradivo in razprave 13 PODNAJEMNIKI (POLJANSKA CESTA) ODO = Druge dežele in države. I so ONI OKRAJ ~ 1880 ~ 1900 ~ M ~MŽ~M ~MŽ~M ~ 13 10 23 10 10 1 20 11 8 19 2 5 7 12 6 18 6 9 15 11 14 25 5 14 19 9 9 18 7 5 12 I Škofja Loka 2 1 3 2 1 3 2 1 3 - 1 1 2 - 2 I Brdo 1 3 4 _1 2 _3 2 3 5 2 1 3 1 - 1 I Kočevje - - - - - - - - - - o - 3 - 3 I Velike Lašče - - - - 1 1 - o - - 1 1 - - o I Krško - - - 1 - 1 o o o 1. - .1 2 - 2 I ldrija o o - - o - 1 o 1 - o o - 1 1 I Ilirska Bislrica o o - o - - 1 o 1 o o - - - o [!