St. 255 PiHnioa plsCasa t sotavlul (tesffl csmafc ob la pssla)	V Trstu, v soboto 27. oktobra 1923.	Posamezna številka 20 cent.	Letnik XLVI91
fthsji, (zvzemftl pondeljek, vuk dan zjuto^r Uredništvo: ulica »v. Prao&Bta
Aslškcga št 20, L nadstropje. Dopis! pisma se «e sprejemajo, rokopisi se n Anton Oerbec. — Lastnik tisk znaša za mese L 7.—, 3 mesece 1 Za fsesemstvo mesečno 4 lire voC. —
>&Jjajo uredr	nkirsaa
tajatelj L	JUA
tiskarn« l	oCntai
32 — in celo lete L & —» Ifitva ln uprave St 11-67-
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računa)« v fookost! ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L I — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L Z — Oglasi naročnina in reklamacije ae pošiljajo iskljnčno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s* Frančiška Asttfceg* štev. 20, L njdstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-5Z.
Včeraj je prejelo ravnateljstvo .našega lista sledeči odlok:
R. Preiettura deila Provincia di Trie ste. 041 - 5394, Trieste, 26 ottobre 1923.
A lla Spet t. Direzione del giornale «Edinost>.
Per cpportuna norma si comunica a codesta Direzione clie resta sospesa 1'ap-plicazione deila determinazione di questa Preiettura del 22 corrcnte mese No. 041 -5323, relaiiva all'obbligo deila bilinguiia dei giornali pubblicati in qnesta Provincia in lingua non italiana. — II Prefetto: CRISPO MONCADA.»
V	prevodu:
«Kr. prefektura tržaške pokrajine. 041 - 5394, Trst, 26. oktobra 1923.
Ugledno Ravnateljstvo lista «Edinost», Trst.
V	primerno ravnanje se javlja naslovljenemu ravnateljstvu, da se odlaga izvrševanje odloka podpisane prefekture z dne 22. tek. meseca, $t. 041 - 5323,^ tičo-čega se obveznosti dvojezičnega izhajanja listov, ki se v tej pokrajini objavljajo v
neitaižjanskem jeziku. — Prefekt: CRISPO MONCADA,»	—
Značilno za razmere, v katerih živimo, in za duševno stanje, ki se nas je polastilo vsled teh razmer, je, da je bil prvi utis, ki nam ga je izzval ta odlok, začudenje, katero se je šele v drugi vrsti umaknilo zadoščenju. Torej je vendar mogoče, da pri upravi n?še dežele, ali bolje pri upravi nas, julijskih Slovanov zmaga zdrav človeški razum nad kampanilistično politično kratkovidnostjo! Čudimo se le še vedno, zakaj gospod prefekt samo začasno odlaga izvrševanje krivičnega in nezaslišanega odloka z dne 22. oktobra. Ali hočejo italijanske upravne oblasti posnemati nekdanje postopanje avstrijskih oblastev, ki so se v svojem slepem vsenemškem šovinizmu marsikedaj zaletela, a potem, ko so njihove odredbe naletele na splošen odpor, zopet skušala z raznimi zakulisnimi potezami doseči, da je bil ugled Dunaja navidezno varovan, narodi pa pomirjeni, da je bil volk sit in koza cela?
Če je zmagal zdrav človeški razum, če se je spoznala naredba z dne 22. oktobra kot to, kar je, namreč krivična, nezaslišana, tedaj bi bilo logično, da ima g. prefekt tudi koraižo preklicati jo definitivno, v celoti, ko je bilo, odkrito povedano, treba prej še precej korajže stopiti s tako odredbo pred kulturni svet!
Razne misli nam prihajajo. Ravno danes nam je prišel iz Rima tudi državni uradni list < Gazzetta ufficiale» št. 250, z dne 24. oktobra 1923., kateri prinaša kr. odlok z dne 1. oktobra 1923., št. 2185. Čl. 4 tega odloka glasi dobesedno tako-le: «V vseh ljudskih šolah Kraljevine se vrši pouk v državnem jeziku. V občinah, v katerih se običajno govori drugačen jezik, bo ta (jezik) predmet učenja v dodatnih urah. Pouk drugega jezika je obvezen za drugojezične učence, za katere so stariši ali izvrševalci očetovske oblasti podali v začetku šolskega leta tozadevno vpisno izjavo.» Mimogrede rečeno so s tem žalostnim, a jasnim besedilom objavljenega zakona postavljena na laž vsa zavijanja «Piccola» in piccolovskih krogov, češ, kaj kričimo, ko nihče ne misli vzeti slovanskih šol, ko so slovanski učitelji zopet nastavljeni itd. Krvavo jasne so besede tega zakona! Da se povrnemo k gornji naredbi tržaškega prefekta; Mogoče se je g. Crispo Moncadi in njegovim velikim zakulisnim mojstrom v Rimu zdelo vendar preveč udarcev naenkrat na ubogo slovansko rajo v Julijski Krajini. Zakaj resnično: V zadnjem času so padali tako hudi udarci na naše narodno telo, da ni čuda, da tudi najbolj zakrknjen naš sovražnik, domači, zagrizeni, kratkovidni upravni kampanilizem, kliče udrihajoči palici vsaj: <Počasi!», če ne že «Stoj!»
In tako stopamo z današnjo števiko pred svoje čitatelje zopet v svoji stari obleki v nadi, da se bo naša želja in naša pravica upoštevala, namreč, da se nam ta obleka pusti. Tridnevni prisilni jopič, ki ga s tem odlagamo, pa naj bo predvsem g. tržaškemu prefektu in vsem, ki imajo našo usodo v rokah, v dokaz, da zna naš narod doprinesti najbolj težke, najbolj ponižujoče žrtve v obrambi svojih člove-čanskih pravic. (Federzoni).
Narodni bo|8 v naši pokrajini
Politični in narodni boji na tem ozemlju J drugega proti drugemu. Danes se je zdelo,
imajo svojo staro zgodovino. Začeli so se po letu 1848., tej «pomladi narodov*, vzklile iz idej velike francoske revolucije. Te ideje so tudi naš živelj vzdramile k narodni zavesti. Posebno pa je narodno gibanje Slovanov v sedanji Julijski Krajini zadobivalo vedno večjega razmaha od trenutka, ko je bivša Avstrija postala konstitucijonelna država, ki je v svojih temeljnih državnih zakonih proglasila enakopravnost vseh državljanov v vsakem pogledu In ustanovila pravico vsakega plemena do rabe svojega jezika v šoli, v uradu in v vsem javnem življenju! To je pomenilo zmago nacijonalne ideje, ki je bila zvezda-vodmea posebno italijanskemu narodu v vseh njegovih gigantskih bojih za narodno svobodo.
Da pa dunajski mogotci, vedno slepi, nepoboljšljivo sledeč svojim absolutističnim, vsakemu svobodn, dihu nenemških plemen sovražnim nagonom, niso praktično izvajali svojih lastnih jdržavnih temeljnih zakonov, da so z obema rokama odtegali narodom, kar so jim zagotavljali ti zakoni: to ne izpreminja nič na dejstvu, da so bile jezikovne in narodne pravice tudi našemu ljudstvu na tem ozemlju zakonito pripoznane. To pravico, to zmago nacijonalne ideje, si je naše ljudstvo na tem ozemlju zapisalo na svojo zastavo, ki ji je z neomajno zvestobo sledilo vse do danes. Vse naše borbe za narodne in jezikovne pravice so imele sankcijo zakonitosti in pravičnega narodnega načela! To ljudstvo je vsa svoja stremljenja oslonilo na to granitno podlago.
Će pa uvažujemo že dejstvo, da so Italijane, podrejene prejšnji vladavini, pestili ista brutalna volja in ista večna, krivična železna pest dunajska, je težko razumljivo, kako da se nista obe plemeni na tem ozemlju strnili v vrste za skupno borbo proti istemu strahovalcu in kri-vičniku?! Za vsakogar, ki pametno in logično misli, je enostavno nerazumljivo, kako so mogli nastati tako srditi boji med Italijani in Slovani na tem ozemlju, ki so šli najizdatnejše na roko izvajanju in-famnega dunajskega gesla: divide et im-pera — tistemu peklenskemu računu: ker že ne moremo odrekati narodom pravice na zakoniti podlagi, pa glejmo, da si jih bodo sami kratili medsebojno! Tako je dunajski režim rafinirano izigraval narode
da pogoduje temu, jutri drugemu. Tako je podžigal medsebojno nezaupanje, ki se je
—	ob zavratnem sodelovanju birokracije, pokoreče se dunajskim oblastnikom — razvnemalo v požar medsebojnega nasprotovanja. In če še uvažujemo, da je bilo
—	sodržavljani druge narodnosti naj nam ne zamerijo te iskrenosti — na italijanski strani vse preveč politikov, ki so iz strankarskih, ali celo osebnih razlogov šli na roko dunajskim načrtom, imamo razlago, kako je moglo priti od tako dolgotrajnih, neprestanih in srditih bojev med obema plemenoma v tej deželi. Zgodovina delovanja |nekdanye italijanske delegacije v dunajskem parlamentu bi bila kaj poučna, zanimiva in porazna za tedanje zastopnike Italijanov prejšnjega Primorja v dunajskem prlamentu .
Vsebina naših bojev v tej pokrajini je bila: na eni strani za popolno enakopravnost v smislu veljavnih državnih temeljnih zakonov, na drugi pa za nadvladje enega plemena nad drugim, torej stremljenje, da bi za naše ljudstvo ne veljali državni zakoni!
Nismo napisali teh spominov, da bi re kriminirali, marveč da ugotovimo zgodovinska dejstva, ki dajejo razlago vzrokov in postanka narodnih bojev v tej pokrajini.
Avstrije ni več. Tu pa je treba ugotoviti zgodovinsko resnico, da se je po nje padu od jnarodnih strani ,£n odgovornih činitelje v slovesno zagotavljalo našemu ljudstvu, da bo uživalo še več pravic in svoboščin, tudi v narodnem pogledu, nego jih je uživalo pod prejšnjo vladavino. Te obljube so neizbrisno zgodovinsko dejstvo.
Kako se te obljube izvršujejo — o tem nočemo govoriti tu. Saj kričijo v svet vsakdanji dogodki. Pač pa izjavljamo, da ne zahtevamo, da bi se dane obljube izvajale v toliki meri, da bi mi uživali «še več pravic in svoboščin»( marveč, da bomo povsem zadovoljni in pomirjen! če bomo videli, da nam je zagotovljena mera pravic, označena v § 19 državnih temeljnih zakonov prejšnje vladavine! Če se to zgodi, bo zapisano na častni strani zgodovine Italije, da je napravila konec za obe strani pogubnim narodnim bojem v teh krajih, ki jih je preračunjeno in zločinsko netil nje dedni sovražniki
NOVA VALUTNA JEDNOTA V AVSTRIJI
DUNAJ, 26. Avstrijska narodna banka namerava v kratkem črtati ničle na avstrijskih bankovcih. Številke bi delila za enkrat s tisoč, tako da bi značil stari tisočak novo valutno enoto. 100-kronski bankovci bi veljali za drobiž. Pozneje bi se izvršila še delitev z 10, tako da bi predstavljali najmanjšo valutno enoto današnji desettisočkronski bankovci. 100 tisoč kron bi bilo potemtakem 10 novih valutnih enot.	j
Važna izkopanja v bližini Dunaja.
DUNAJ, 26. V bližini stare rimske naselbine Carnuntum ob Donavi, kjer so bile pred nekoliko leti odkopanc važne rimske razvaline in krasen amtiteater, je bil te dni odkrit drug amf i teater, kateri izhaja iz časov Hadrijana. Ta amfiteater, ki leži od prvega oddaljen nekoliko kilometrov, je velika zgodo vinsko-ar-heologične" važnosti, ker potrjuje obsežnost in pomen mesta Caruntum, kjer je bil Septimij Sever proglašen za cesarja. Izkopavanja se bodo nadaljevala, čim bodo zbrana potrebna sredstva.
Pred refltoljo reSReja gpraftnjfl
Jugoslavija pristala na aneksijo Reke k Italiji?
BEOGRAD, 26. Včeraj se je izvedelo, da je predvčerajšnjim italijanski odpravnik poslov Summonte izročil odgovor italijanskega min. predsednika Mussolinjja na zadnje Pašićevo pismo. O vsebini je bil kralj takoj obveščen.
Od vlade pozvani so včeraj prispeli v Beograd predsednik jugosl. /delegacije paritetni komisiji dr. Rybar, predsednik posvetovalnega odbora dr. Laginja in dr. Šišić ter so konferirali popoldne z dr. Ninčičem, Gavrilovičem in Nešićem.
Seja ministrskega sveta pod kraljevim predsedništvom se bo vršila danes popoldne. Z ozirom na to važno posvetovanje se je izvedelo iz poučnega vira sledeče:
Na današnji seji vlade bi se imelo sklepati o zadnjem predlogu Mussolinija, po katerem naj odstopi Jugoslavija Reko Italiji, za odškodnino pa dobi Baroš, Delto in korekturo meje na Kastavščini. Jugosl. vlada namerava sporazum zvezati s stalnim sporazumom med Jugoslavijo in Italijo.	_
UKINJENJE MINISTRA ZA SOCIJALNO POLITIKO V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD, 26. Včeraj popoldne od 17. do 21. ure se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bil v posameznosti sprejet zakon o centralni upravi. V smislu tega zakonskega načrta se ukinejo ministrstva za konstituanto, socialno^ politiko in agrarno reformo ter se njihovi posli izroČe drugim ministrstvom. Načrt je zelo obširen. Zakon se izroči Narod, skupščini že v nekaj dneh. Skrajni rok za likvidacijo ministrstva socialne politike je 6 mesecev, za likvidacijo ministrstva agrarne reforme 12 mesecev po proglašenju zakona. Nato je ministrski svet pretresal zakon o tisku. V ministrskem odboru, ki se bavi s tem vprašanjem, so ministri Trifković, dr. Srskič, dr. Ninčič, dr. Perič in dr. Janjić, Dalje je na ministrski seji finančni minister Stojadsnovič poročal o delovanju finančnega odbora in izrazil željo, da se začne razprava o državnem proračunu v finančnem odboru že v soboto opoldne. Takrat bo finančni minister imel daljši ekspoze o finančni politiki. Koncem seje so govorili o programu prihodnje seje ministrskega sveta, ki ji bo predsedoval kralj.
protest jugoslovenskeg* učiteljstva proti italijanski šolski politiki v Primorju.
LJUBLJANA, .62 Deputacija Udruženja Ju-goslovenskega Učiteljstva je izročila ministru "prosvete spomenico, ki slika nasilno šolsko politiko Mussolinijeve vlade na Goriškem, na Krasu, v Istri in na Reki. Spomenica odločno protestira proti odstranivi materinskega jugo-slovenskega jezika iz ljudskih šol ter naproša vlado, da se v Rimu zavzame za naše šolstvo v Primorju. Spomenica je bila tudi izročena nekaterim zastopnikom tujih držav in parlamentu. Posebno opozarja spomenica na svoje-časne obljube Italije ter energično protestira proti nektdturnemu činu ital. vlade nad slovanskim šolstvom.
Ivan	▼ novi grobnici.
LJUBLJANA, 26. Zemske ostanke pisatelja Ivana Cankarja, ki so se nahajali dosedaj v grobnici rodbine Rohrmann, so prepeljali v novo grobnico na pokopališče k Sv. Križu, v kateri bodo počivali skupno z zemskimi ostanki pesnikov Dragotina Ketteja in Aleksandra Murna. Grobnico bo oskrbovala ljubljanska mestna občina, ki postavi poleg tudi grobnico in spomenik žrtvama septembrskih demonstracij v Ljubljani leta 1906., Ivanu Adamiču in Rudolfu Lundru.
Stojan Protič nevarno obolel
BEOGRAD, 26. Stojan Protić je težko obolel na španski bolezni. Bolezen je zelo komplicirana, ker bolnik že delj časa boleha na slabosti srca in tudi na pljučih. Tekom noči so mu morali zdravniki olajšanje bolečin vbrizgati eter. Bolezen je zelo kritična. Bati se je katastrofe.
POLOŽAJ NA GRŠKEM
ATENE, 26. Uradno poročilo vojnega ministrstva se glasi: V Epiru so čete, poslane iz Janine, razkropile upornike 242. polka in aretirale častnike, ki so načelo-vali upornemu gibanju. General Tsimi-kalis je zapodil upornike iz Kavale in vseh krajev vzhodne Macedonije. V srednji Macedoniji so se vsi načelniki gibanja, ki so se nahajali v bližini kraja Kilkiš, vdali. V uradnih krogih upajo,"" da se bodo v najkrajšem času vdali uporniki na Pelo-ponezu, še posebno, ker se je puč tako klavrno obnesel; na ta način se bo preprečilo prelivanje bratske krvi, predno bi bila vlada prisiljena, da vzpostavi red s sredstvi, ki jih dovoljuje zakon.
SOLUN, 26. Popoldansko uradno poročilo naznanja, da so se zadnje uporne čete vdale včeraj zjutraj pri kraju Kiiinder. Polkovnik Zi-ras in dva podpolkovnika sta zbežala na gr-ško-srbsko mejo. Na ta način je končno udu-šeno uporno gibanje v Macedoniji.
Boji med separatisti in uMnimi pristni! se nadaljujejo
Ustanovitev posredovalnega urada med vlaflo in Pomrlem — Siresemannov govor
BERLIN, 26. Wolfov dopisni urad poroča iz Mainza, da se je tam položaj zelo poostril. Separatisti so dobili pomoč ter imajo mestni dom še vedno v svojih rokah. Nekatere oddelke mesta so zastrazile francoske čete. Tudi v Wiesbadenu sta občinski dom in policijska palača v posesti separatistov. V Biebrichu in Wormsu pa so se morali separatisti umakniti pred množico demonstrantov ter niso mogli proglasiti Porenske republike. Uradniki se nočejo vrniti v službo pod vodstvom separatistov. Francoski poveljnik je ukazal zastopnikom nemške vlade, naj stopijo v stik s separatisti; francoske čete krožijo po mestu, da na ta način lahko podpirajo separatiste.
V Hamburgu je nekaj oddelkov komunistov skušalo popoldne spet nastopiti. Toda policija jih je odločno zavrnila, tako da je upor popolnoma potlačen. Komunisti so napravili ogromno škodo. Za odstranitev barikad, izpolnitev jarkov in za prenos požaganih dreves bo treba veliko časa.
Za proglasitev republike v Pala t ina tu.
Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Speyerja, je francoski general De Metz sklical danes popoldne deželni svet ter zastopnike industrije, trgovine in konfederacij v svrho proglasitve neodvisne republike v Palatinatu. Zdi se, da Francija ne stremi samo za odcepitvijo Paiati-nata od Bavarske, ampak od Nemčije sploh.
Hude obtožbe Stresemann-Poincarejeve politike.
Kancclar Stresemann in ministri, ki ga spremljajo so imeli v Hagenu važen pogovor z zastopniki vseh strank in gospodarskih udru-ženj, z zastopniki upravnih oblasti in policije v Porurju in Porenju, ki so nalašč tja prišli. Ob zaključku tega pogovora je bil ustanovljen stalni odbor, ki bo sestajal iz 15 članov, predstavnikov vseh strank in gospodarskih organizacij iz zasebnih krajev; odbor bo nekak posredovalni urad med nemško vlado in zasedenimi kraji.
SnoČi se je vršila velika konferenca. Predno je Stresemann povzel besedo, je izjavil minister Sollman, da je kancelarjev govor naslovljen na ves svet. Dostavil je, da krivda strašne nesreče, ki je zadela nemški narod pada z vso težo na Francijo.
Stresemanna so navzoči pozdravili z burnim ploskanjem. Rekel je, da je boj za Porurje in Porenje dosegel svoj višek. Ako bi Francozi in Belgijci ne podpirali separatistov z bajoneti, bi vse porensko prebivalstvo takoj napravilo konec pustni komediji,-ki so jo uprizorili separatisti.
Podpiranje separatistov s strani Francozov in Belgijccv pomeni hudo kršenje mednarodnih pogodb. Pasivni odpor je pokazal, da so milijoni Nemcev kljub najhujših preizkušenj ostali zvesti Nemčiji, dasi je sedaj sama revna in brez moči. Sedaj nam grozi brezposelnost, je dodal Stresemann. Vsa odgovornost za to nesrečo pade na Francijo, ker se je poslužila sredstev, ki so v nasprotstvu z zakonom in mednarodnimi pogodbami. Poincare je vedno izjavljal, da je edino pasivni odpor oviral pogajanja z Nemčijo. Sedaj, ko je odpor nehal, prihaja na dan s pretvezo, da se odpor nadaljuje. Ko Poincare zahteva vzpostavitev stanja pred 11. januarjem 1923., lahko vpraša, ali je bila takrat v Porurju francoska ali nemška uprava. Poren-ska in ruhrska ozemlja so nemška, to-je nemška zemlja; in železnice v Porurju in Porenju so last nemške države. Nikdar ne bomo potrdili s svojim podpisom ropa teh imovin.
Francozi izgnali župana v Koblenzu.
KOBLENZ, 26. Francozi so izgnali župana Russel-a. Ravno tako so izgnali tudi vše načelnike strank v Trierju. Demonstracije proti separatistom so bile razpršene. Načelnik porenske vojske je bil preteklo noč aretiran na poti iz Duisburga v Duten. Pri njem so našli veliko vsoto denarja in orožje ter veliko dokumentov, ki pričajo o izdajstvu domovine. Njegovi prijatelji, ki so potovali v drugem avtomobilu, so ušli.
BALDWIN POZIVA POINCAREJA, NAJ SPREJME AMERIŠKI PREDLOG
LONDON, 26. Včeraj je imel Baldwin v Plymouthu toliko pričakovani govor. Govoril je v dvorani, kjer je bilo zbranih okoli 5000 oseb, ter s pomočjo radioteiefona v drugi dvorani, kjer je bilo zbranih okoli 2000 ljudi.
Med drugim je rekel: Imamo dovolj razlogov, da mislimo, da bo mogoče pričeti s pogajanji, kakor hitro bo nehal pasivni odpor. Mi smo takoj sprejeli predlog predsednika ameriške republike Cooiidgea, za sklicanje konference, ki naj bi proučila plačilno zmožnost Nemčije; toda Amerika se ne bo udeležila te konference, ako ne bodo vse države pristale na predlog.
Pred kratkim mi je bilo v veliko veselje, da sem se mogel sestati s Poincare jem; in mislim, da sem s francoskim ministrskim predsednikom vzpostavil take odnošaje, da mi ne bo težko reči to, kar bi sedaj rekel; Poincare predstavlja danes praktično vso Francijo. Jaz ga prosim, zanj, za njegovo državo in za ves svet, naj pomisli enkrat, dvakrat, trikrat, predno zavrne ta predlog.
Kar se tiče Nemčije, je angleška vlada jasno povedala svoje mnenje: Nemčija je izgubila vojno, torej naj plača. Toda plačati bo mogla edino tedaj, ko se bo ustalila njena valuta. Znesek vojne odškodnine mora odgovarjati sedanjemu in bodočemu finančnemu stanju Nemčije. Razcepljenje Nemčije bi za dolgo let onemogočilo plačevanje odškodnine. Niti v poštev ne moremo vzeti delitev Nemčije, ki bi uničila versailleski mir.
UGOTOVITEV PLAČILNE ZMOŽNOSTI
NEMŠKE DRŽAVE Francija sprefcla amerikanski predlog
PARIZ, 26. Diplomatski zastopnik agencije «Havas» poroča, da je francoska vlada sporočila vladi v Washingtonu, da je pripravljena sprejeti Coolidgev predlog za sestavo komisije izvedencev, ki naj bi ugotovila plačilno zmožnost Nemčije, ter da bi bila srečna, ko bi videla, da v tej komisiji sodelujejo tudi ameriški izvedenci, a pod pogojem, da ostane versailleska pogodba nedotaknjena; na ta način bo odškodninska komisija sama imenovala izvedence. Zdi se, da ni angleška vlada še odgovorila, ali sprejme to postopanje. Po mnenju dopisnika, bo odškodninska komisija razpravljala o nemški spomenici v torek. Francoski delegat, predsednik komisije, bo najbrže predlagal tovarišem, naj sprejmejo to postopanje. Tudi ostali člani komisije bodo sprejeli ta način postopanja.
Ogromna redakcija uradaHtva aa Ruskem
BERLIN, 26. »Ost Espress« poroča, da se vrši na Ruskem ogromna, redukcija uradništva. Celokupno število državnih nameščencev bo reducirano za 65 odstot. Od 801 uradnika vse-ruskega sovjetskega centralnega eksekutivne-ga odbora jih je bilo odpuščenih 531.
Izid volitev v Avstriji.
DUNAJ. 26. Glede izida volitev v parlament so dosedaj znane sledeče številke, ki se morajo smatrati še kot provizorične, ki pa ne bodo mnogo različne od konečnih Številk: Izvoljenih je bilo: SI krŠČ. socijalcev, €6 socijaKstov, 12 vseaemcev. 6 članov Landbunda.
PREDSEDNIK MASARYK O VELIKI ANTANTI
LONDON, 25. Pred svojim odhodom v Oxford je predsednik dr. Masaryk sprejel 20 angleških vodilnih novinarjev. Med drugim je dr. Masaryk osebno naglašal svojo izrecno stremljenje, da doseže v Parizu in Londonu popoln sporazum za obstoj Velike antante, "ki edina more uspešno vplivati na nadaljni razvoj dogodkov in doseči uresničenje velikih ciljev po vojni, kakor je to storila med vojno. V vzhodni Evropi, kjer živi toliko malih narodov, je najbolj potrebna močna mednarodna avtoriteta.
Na vprašanje, ali predsednik razume pod mednarodno avtoriteto «Društvo narodov* ali «skupino velesil», je dr. Ma-saryk odgovoril, da sta oba faktorja za to potrebna. Evropa je bila po vojni kolikor toliko demoralizirana. Vsled tega je Ma-saryk že v Parizu zagovarjal nazor, da bi bil zelo srečen, če bi Velika antanta tudi po vojni nadaljevala svojo politično misijo.
Čehoslovaška ostane zvesta Društvu narodov, toda sedaj to društvo nima potrebne avtoritete, zato mora iskati podpore pri Veliki antanti. Vzgledu Velike antante bodo sledile male države.
Glede Nemčije je predsednik Masaryk izjavil, da ne veruje na popoln razpad te države. Bavarska in Saška sta bile vedno več ali manj neodvisni in skušate sedaj še razširiti obseg svoje neodvisnosti, ker je Berlin zelo slaboten.
LONDON, 25. Svetovna univerza v 0x-fordu je včeraj na svečan način izvršila promocijo predsednika Masaryka za častnega doktorja oxfordske univerze. Promo' cija se je izvršila na najsvečanejši način po univerzitetnem pravilniku. Pred predsednikom so v promocijsko dvorano vkorakali štirje pedeli, za njimi predsednik dr. Masaryk, oblečen v rdeč doktorski ta-lar.
Masarjk je zapustil Anglijo
LONDON, 26. Čehoslovaški predsednik Masaryk je včeraj zapustil London. Na postajo se je podalo mnogo osebnosti, da ga pozdravijo, med njimi Lord Curzon.
BOULOGNE SUR MER, 26. G. Masarvk
se je tu izkrcal prihajajoč iz Londona. Nadaljeval bo svoje potovanje v Švico.
AMNESTIJA OB OBLETNICI FAŠI-STOVSKEGA POHODA NA RIM
RIM, 26. Podpisan je dekret za amnestijo povodom obletnice fašistovskega pohoda na Rim. Amnestija ima prispevati k socijalnemu pomirjenju med prebivalstvom. Za proslavo obletnice je izdelan končni program. Dne 28. t. m. se bodo vršile za fašiste, ki so padli od 1. 1919. do sedaj, maše na prostem. Slavnosti se prično v Cremoni ter se nadaljujejo v Milanu, Bo-logni, Firenci, Perugiji in Rimu, kjer se razvije ogromna povorka. Mussolini bo govoril v Crempni in Milanu, v Bologni pa Acerbo.
NAPAD NA FAŠISTE V PARIZU
PARIZ, 26. Ko sta mehanika Italijana Ruggero Ozioni in Domenico Porti stopila iz kavarne v ulici Monteuil, jih je obkolilo kakih 10 neznancev, izmed katerih je eden sprejel omenjena mehanika. Ta sta odgovorila, a med tem sta bila zabodena z bodali v hrbet. Neznanci so takoj zbežali. Ranjenca sta bila v težkem stanju prepeljana v bolnišnico Saint Antoine. Pričetek zasedanja mednarodne komisije za letalstvo. RIM, 26. Na Kapitolu se je vršila slavnostna otvoritev V. zasedanja mednarodne komisije za letalstvo.
Senat bo sklican 12. novembra.
RIM, 26. Vsled dogovora med predsednikom senata in ministrskim predsednikom je bil dan za odobritev senata preložen od 8. na 12. novembra. Kot prva točka na dnevnem redu bo razprava o preosnovi volilnega zakona, nato razprava o carinskih tarifah in o prenovitvi zakonikov.
Demisija poljskega zunanjega ministra
VARŠAVA, 25. V kabinetu je izbruhnila parcijelna kriza. Minister zunanjih zadev Seyda se je odločil, da demisijonira. Min« predsednik Witos je nocoj konleriral t voditeljem nacijonalistov Dmovskim, ki jd načelno pripravljen prevzeti zunanji port« felj.
Preiskava o varšavski eksploziji Se nI končana in se vladi dosedaj Še ni posrečilo izslediti krivce.
DNEVNE VESTI
Držaollant ietrtMo razreda i Jutimer »tmija i Mm
^ Nedavnome ^Edinost poudarjala, da imamo v Italiji tri vrste državljanov. Državljani prvega razreda so Italijani po rodu; v drugem redu pridejo tirol. Nemci, katerim se neprimerno slabše godi, v tretjem redu pa mi, julijski Slovani, katerim se vedno nekoliko slabše godi nego Nemcem, (Trentinski prefekt n. pr. do danes ni izdal odloka o dvojezičnosti nemških listov in ga najbrže tudi ne bo; tako bodo nad nami obviseli začasno odloženi dekreti naših julijskih prefektov, tirolskim Nemcem pa je bilo, če ne drugega, prihranjeno trodnevno vsiljeno in zato poniževalno prevajanje listov). Puljski prefekt pa je nas julijske Slovane razdelil nadalje na dvoje vrst državljanov. Državljani tretjega razreda ostajamo mi, Slovenci, državljani četrtega razreda pa so postali jadni Hrvati v tužni Istri.
Puljski prefekt g. Giannoni se namreč v svojem odloku o dvojezičnosti naših listov ni omejil kakor njegova tovariša v Trstu in Vidmu na to, da je prepovedal izdajanje samo slovenskih in hrvatskih li-stvo v svojem področju, ampak prepovedal je tudi razpečevanje takih listov. — Tužna je bila Istra od nekdaj, danes pa je dvakrat tužna.
Z^rešenci obmejna politika
Pod naslovom «obmejna politika, energičen odlok prefetka glede slov. tiska», prinaša torkovi «GiornaIe di Udine » znani odlok videmskega prefekta ter mu dodaja sledeča pojasnila:
«Kakor znano, izhajajo v Gorici in Trstu slovenski listi: V Trstu «Edinost» (L'Unione), v Gorici «Goriška Straža^ (Ve-detta Goriziana) in «Cuk na Pal*ci» (La ci-veta sul palo). Medtem ko se je že pred meseci večina tujerodcev, posebno v Fur-laniji, odločno pričela obračati k fašistov-ski vladi in to po zaslugi po našemu prefektu započete politike, so stremeli "rti listi, ki izražajo v bistvu le misel nekaterih vediteljev-zgagarjev, za tem, da vzdržujejo med starimi in novimi državljani Italije nepremostljiv prepad.
Tako so v poslednjem času vodili strupeno in nasilno, naravnost k puntu proti državi, ščuvajoč borbo o priliki šolske reforme, ki uvaja v vse šole obveznost italijanskega učnega jezika.
Očividno pozabljajo ti gospodje, da so italijanski državljani in da pod fašistov-skim režimom ne morejo nemoteno škoditi suvereni državi, Kratkorifalo, slovenski voditelji se nahajajo v lažnjivem položaju napram tujerodni masi: ne zastopajo prav nikakega javnega mnenja.
Razven tega pa je tudi jasno, da tujerodno prebivalstvo Čuti živo potrebo se čimprej /priučiti italijanskemu jeziku. Se ne živi, se ne kroži, se ne trguje, duševno in gospodarsko, v okvirju velikega naroda, če se ne pozna njegov jezik.
Časopis je veliko, moderno prenosno sredstvo misli in kulture, uspešno in izdatno orodje gospodarskega življenja.
Odlok prefekta prihaja tedaj v dobrem Času. Ne da bi žalil naravno pravico novih državljanov uporabljati svoj podedovani jezik, stremi odlok za hitrejšo in popolnejšo državljansko skupnostjo prebivalstev iste dežele. Tako je podala faši-stovska politika nov dokaz energije in razsodnosti.
Znano nam je, da bodo podobni odloki izdani tudi v drugih vzhodnih deželah, v Trstu in Puli.»
Ker je bilo naše stališče napram šolski reformi že v več ko v dovoljni meri pojasnjeno v predalih našega lista in ker je bila ravnotako že neštetokrat zavrnjena zlobna in vedno ponavijaojča se laž o domnevni izolaciji slovenskih narodnih voditeljev, dodamo k opazkam videmskega lista le sledečo kratko opazko:
Iskreno smo se trudili premostiti prepad med nami in našimi sodržavljani, toda sedaj po Gentile-jevi šolski reformi in po poslednjih tiskovnih odlokih je posta! prepad res nepremostljiv. Že večkrat smo povedali videmskemu prefektu, da vodi zelo nesrečno obmejno politiko, ker pa vsi naši opomini in nasveti nič ne zaležejo, prepuščamo bodočnosti oziroma zgodovini, da ona izreče svojo sodbo. 1 *) Ta dopis je bil natisnjen, preden nam je prefektura sporočila, da je izvrševanje odloka o dvojezičnosti naših listov ustavljeno.
Razsoden italijanski glas
o prefektovskih odredbah glede dvojezičnosti naših listov.
Včerajšnji «-11 Giornale d*Italia» ima pod naslovom «Odredba videmskega in tržaškega prefekta, glasom katere se nalaga drugorod-nim listom izhajanje v dveh jezikih, |e po listu «Giustizia» ncliberalna in tudi «zelo neumna in nasprotna splošnim italijanskim interesom, kateri se vobče dajo zamisliti.* Odredba utegne dati vsem našim konkurentom v inozemstvu strahovito orožje proti nam. Gotovo nacionalistično sovraštvo vedno pozablja, da imamo 8 milijonov Italijanov, kateri živijo v tujini v velikih in malih središčih in kateri se poslužujejo krajevnih italijanskih listov. Će bi kak sunek argentinskega nacijonalizma zahteval, naj veliki in važni italijanski listi prinašajo španski prevod svojih člankov? In listi v Braziliji? In listi v Zedinjenih drŽavah? Mi smo trdno prepričani, da je bil ukaz (1'ukase) videmskega in tržaškega prefekta izdan brez vednosti zunanjega ministrstva; kajti ni mogoče predstavljati si ukrepa, ki bi bil bolj nevaren širjenju našega kulturnega vpliva v inozemstvu.* —
Beležimo in podčrtujemo na vsak način te kratke opazke in posebno še dejstvo, da jih je prinesel izrazit fašistovsko-vladni list kakor je «Giornale d'Italia».
Prejeli smo: Ko je že Kristus visel pribit na križu, so se zbrali okoli njega oni, ki so ga dali 'na križ pripeti in so se mu posmehovati, ga za-,'ničevali in poniževali. Mislili so, da bo, ko .Križani umrje, konec nevarnosti pred njim in njegovimi nauki!
Motili so se, kajti On in Njega nauki žive Še danes po 19 stoletjih!
Kakor Njemu, tako se tudi nam posmehuje-jo danes naši sosedje; zasramujejo nas in ponižujejo.
Gotovo tudi upajo, da bomo pritisnjeni na križ — poginili, a motijo se!
Ako niso Srbi poginili, ko so bili 500 let pod Turčijo, ako niso poginili Poljaki pod groznim pritiskom mogočne Germanije in so se ohranili celo maloštevilni lužiški Srbi pod isto Germani jo; ne poginemo niti mi, dasi smo križani zasmehovani!
Kedor ne bi hotel verjeti, da so te vrstice upravičene, naj vzame v roke «11 Popolo di Trieste* zadnjih dni in čital bo, kako nas tam «križajo»! _
Društvena vesti
«KoIo». V nedeljo in prihodnji četrtek odpade vaja.
«Veleje» od Ncvačana. To krasno socijalno dramo, katera nam jasno pokaže kaj je zakon brez ljubezni, ponovi Šentjakobska čitalnica v nedeljo, dne 28. t. m. ob 17. uri v dvorani ĐKD pri Sv. Jakobu. Pri premijeri je ganila občinstvo do dna duše in žela ogromen uspeh. Repriza gotovo ne bo zaostala. Osobje je navdušeno za to igro, kar nam jamči za gotov uspeh. Kdor se zanima za dramatiko ima v nedeljo lepo priliko, da si ogleda to prvovrstno dramatično delo.
Iz tržaškega ihrlienla
' Nezgoda nerodnega kolesarja. Šolar Egon Paulin, star 12 let, stanujoč v ulici Cologna št. 64, je včeraj popoldne vozil z veliko naglico s kolesom po ulici Giulia, sledeč nekemu tovornemu avtomobilu. Nenadoma je ta jel počasneje voziti in dečko ni utegnil zadržati kolesa in tudi nc kreniti v stran. Zavozil je z vso silo v avto ter padel na tla, kjer je obležal pol nezavesten. Liudre, ki so prisostvovali prizoru, so priskočili dečku na pomoč in nekdo je obvestil o dogodku rešilno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je ugotovil, da se je deček pobil na raznih mestih po glavi, na desnem komolcu ter si poleg tega tudi pretresel možgane. Potem ko mu je zdravnik za silo obvezal rane, je dal nerodnega kolesarja prepeljati v mestno bolnišnico.
Hud živčni napad ženske. Pri ponočnem »-čiščenju* v starem mestu so preteklo noč policijski agenti aretirali 27-letno Josipino Bona-pace, stanujočo v zagati Scala št. 2. 2enska je imela že opetovano opraviti s kvesturo, radi prestopkov proti javni morali; tudi to pot je bila aretirana iz sličnega vzroka. Odvedena je bila na kvesturo, kjer so jo zaprli v neko celico. Tam pa je ženska jela razgrajati kakor obsedena; razbijala je po vratih, se zaletala vanje z glavo ter pri tem kričala, kakor da bi jo kdo na meh drl. Njenemu razgrajanju so napravili konec agenti; prijeli so žensko ter jo držali dokler ni dospel zdravnik relilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta. Ta je ženski obvezal Številne bunke po glavi in po rokah, posebno leva roka je bila težko poškodovana, najbrž zlomljena v zapestju. Ko se je ženska nekoliko pomirila, so jo prepeljali v mestno bolnišnico. Okrevala bo v 20 dneh.
Ponesrečen skok na tramvaj. Kavamar Ivan Marion, star 24 let, doma iz Pazina, je hotel snoči skočiti na tramvaj v ulici Sani ta. Tramvaj je bH v teku in mladenič je skočil tako nerodno, da je padel ter si pri tem zlomil desno nogo v kolenu. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico z avtomobilom «Zelenega križa«.
Slabo končano potovanje. 27-letni Dominik Trovano, doma iz Isole se je v Benetkah vtihotapil na parnik «Iside» z namenom, da bi se prepeljal brezplačno v Trst. Skril se je na parniku, a ko je ta dospel v našo luko so ga mornarji iztaknili ter ga izročili orožnikom na pristaniškem komisariatu. Ker se je Tavano pri čepenju v svojem skrivališču precej utrudil, so ga orožniki spremili v zapor v ulici Coroneo kjer se bo lahko odpočil.
rpri tem poškodoval na glavi Tudi njega so prepeljali v goriško bolnišnico.
Is MŠke doHne. Trgovci i lesom imajo smolo in jih bo obubožalo menda največ pri tej kupčiji Prva leta, ko smo upali, da se bd dalo kaj zaslužiti, nas je varala zanesljivost. Zanesli smo se na tuje trgovce in jim prodajali na kredit. Pri tem jih je veliko moralo opustiti kupčijo. ^Ostale pa je pritisnilo davčno oblastvo. Sedaj pa, ko se je upalo, da bodo stare rane zacelile, nas je doletela zopet huda nevihta in lilo je kakor iz škafa. Voda je narasla tako, da je odnesla vsa v bližini vode se nahajajoča drva, štoke i. dr. Od žag, je odneslo jezove, tako da se bo moralo čakati na mesece, preden se bo moglo zopet kaj delati. Na več krajih je odneslo tudi cesto. Trgovci od Kneže do Podbr-da imajo nad 250 tisoč lir škode. Vsa stvar kaže tako, da se bo les posekal, trgovci bodo pa obubožali. Davčno oblastvo naj blagovoli pri odmeri davkov upoštevati tudi to.
Sport
Tržaško kolesarsko društvo «Balkan* — Trst. V nedeljo 21. t. m. je Sporino društvo «Adrija» zaključila svoje delovanje z zaključno 98 kilometersko dirko na progi Trst (Facca-noni), Opčine, Senožeče, Postojna, Št, Peter, Skocjan s ciljem v Bazovici.
Znamenje za odhod je dal starter g. Podbr-šček ob 11. uri in 27 minut osmim kolesarjem. G. Vekjetu se je tik pred odhodom pokvarilo kolo, tako da ni mogel odditi. Medpctoma je moral odstopiti od borbe vsled indispozicije tudi g. Kovačič. V splošnem se je dirka dokaj hitro razvila, kar priča velika povprečna brzina (skoraj 30 kilometrov na uro) prvodoŠlih na cilj, t. j. ob 14 h 48 27".
Evo uradnega poročila clirkc: 1. Kralj Fran S, D. A. Trst prevozil progo v 3 urah 21 minut 27 sekund; 2. Lukša Jernej S. D. A. Prošek 3 urah 21 minut 28 sekund; 3. Peroušek Stanko S. D. A. Trst v 3 urah 38 minut 40 sekund; 4. Jurkič Marij S. D. A- v 3 urah 41 minut 26 sekund; 5. Gomil*Šek Zorko S. D. A. v 3 urah 59 minut. Izvojevali so navedeni dirkači po vrsti svojega prihoda sledeče svetinje: veliko zlato, malo zlato, veliko srebrno pozlačeno, malo srebrno pozlačeno in pa veliko srebrno.
Rediteljstvo je bilo v rokah odbornikov Športnega društva »Postojna* in pa motocikli-sta g. Perhauca, katerim gre radi tega posebna hvala.
Mali oglasi
«• računajo po 20 stot beseda. — Najmaojfe pristojbina L 2.— Debelo črke 40 sto«, beseda. — Najmanjša pristojbina t 4-* Kdor išče službo« placa polovično
cena
BABICA, diplomiranat sprejema noseče. Največja snaga, tajnost zajamčena, govori slovensko. Corso Garibaldi 23/1.	1506
KRONE, goldinarje, plačam stotinko dražje na objavljenih cenah. Kronske zlate L 89.— Zlatarna Ponte della Fabbra, (blizu Piazza Goldoni.	1509
BARVALNICA in čistilnica v suho. Cene zmerne. Delo se izvrši tudi v dveh dneh. Via Filippo Corridoni ex Salice 2, vogal Piazza Garibaldi in Via Udine 49. Pellizzaro.
1507
Vpondeljek odpretje
IDI
In čevljarskih potrebščin
MARCOtfICH 1
Trst — via m ettoUre 15.
Vos« z Gorlffceea
Praznovanje obletnice rimskega pohoda.
Za praznovanje obletnice je določeno, da se v nedeljo, 28 t m. vršijo spominske slavnosti v Vidmu, kjer se ta dan zbereta soška in tilmentska legija narodne milice.
Praznovanje v Gorici se bo vršilo v pon-deljek, 29. t. m. istotako v prisotnosti obeh legij.
Iz Otlice nad Ajdovščino. V noči od nedelje 21 do pondeljka so neznani svedrovci vlomili v tukajšnje Župnišče, kjer ima sedež tudi posojilnica. Z največjo spretnostjo so v pn tlič-nem oknu izrezali Sipo — omenjeno bodi, da okna nimajo železnih križev — ter prišli nemoteno v uradno sobo. Prevrtali so železno "blagajno *Wertheimerco» ter iz nje pobrali ves denar do zadnjega vinarja. Denar je bil last deloma posojilnice, deloma pa cerkve in g. župnika, ker se je v blagajni hranil ves denar. — Nato so vlomili v miznice ter odprli vse predalčke in pobrali vse vrednosti. Odnesli so tudi kelih, staro delo, v vrednosti okoli 2000 Lir. — Enega so pozneje našli na vrtu, kjer so ga najbrž v temni noči izgubili. - Škoda znaša skupno okoli 5000 Lir. — Zanimivo je dejstvo, da se je izvršil vlom ravno na večer ko je bil g. župnik odsoten v bližnji župniji radi misjona. —
Še bolj zanimivo pa je, kar priča tudi o veliki predrznosti vlomilcev, da se je ta vlom izvršil v župnišču, ki lezi takorekoč na križ-potju ter da orožniki stanujejo le kakih 20 korakov od župnišča.
Žrtev gor. Gorski vodnik Kari Otrošnik iz Gor. Trebuše je spremljal v pondeljek nekega planinca po strmi stezi ter mu kazal razne prelaze, ki vodijo na tamkajšnjo gorsko sku-
{>ino. Ko mu je ravno kazal neki nevaren pre-az, se mu je nenadoma utrgala izpod nog skala, na kateri je stal, in je zdrčal v par metrov globoki prepad. Z zlomljeno roko in v precej nevarnem stanju so ga prepeljali v goriško bolnico.
Žrtev otročjega cirkusa. Deček Ivan Bavdaž iz Ročinja se je producira] pred svojimi sovrstniki v držanju ravnotežja. Splezal je na ozki dvoriščni zid, ter ga je hotel prehoditi vzdolž, toda, ko je prišel do polovice, je zgubil
Te in ono
Jesenski salon. Salon d'Automne, to je velikanska pariška palača, kjer se prirejajo slikarske razstave. Sedaj prisodijo celo kuharski umetnosti svoj oddelek v tej zgradbi; ideja, ki se ji niti Taine ne bi protivit saj je smatral vse občutke za enakovredne. Mnogo uglednih pisateljev sodobne Francije ni smatralo pod častjo, pisati o kuhinjskih zadevah, n. pr. Leo d' Or£er. Francija se ponaša Z Apiciji kot Vatel, ki si je vzel življenje, ker niso pravočasno prišle ribe za obed Ludo viku XIV; M. A. Ca-remc — Čigar ime »Štiridesetdanski post» se slabo strinja z njegovim poklicem! — je napisal več del o kulinarski umetniji; potem La Guipiere i. dr. Frantz Jourdain, početnik te novotarije, obeta razen tega prirediti izložbo ovočja in vin. Tu boš lahko na licu mesta spoznal tisoč načinov, kako se pripravljajo race, jajca, govedina, zelenjava. Potem te bo čakala rajska kapljica. Pravcata Koromandija.
Batinanje. Irski senat je z 20 glasovi proti 8 sklenil zakonsko predlogo, ki določa bičanje za nekatere zločine kot vlom, napad z oboroženo roko ali rop. Morda bi ta kazen tudi pri nas včasi več zalegla nego človekoljubno zapiranje zlikovcev.
Kam gre denar. Nedavno so v Amsterdamu na dražbi prodali sedem slik, ki jih je flanski mojster Goswin van der Weyden izvrši^ L 1505. za opatijo v Tongerlooju. Predočujejo Življenje svete Dlmfae. Prisodili so jih za 100 tisoč nizozemskih forintev, t. j. blizu 1 milijon lir. Kupil jih je — berlinski muzeji_
MLEKARNO s prodajo sadja, zelenjave i. t. d. prodam za L 1800.— Prostor je pripraven tudi za vsako drugo obrt. Luzzatto, Raffine-ria 3, gostilna.	1510
BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec. Via Giulia 29.
1413
MLEKARNA na Gorenjskem, dobro vpeljana, dobičkanosna, se radi družinskih razmer, takoj proda z vsem inventarjem. Cena 150.000 Dinarjev. Naslov pri upravništvu. (1501)
IŠČE SE pridno kuharico z daljšimi spričevali. Naslov pri upravi Edinosti.	1508
ZLAT« srebrn in papirnat denar se kupuje In prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, IL *	(45)
KRONE« srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	58
KRONE 1.80, goldinarje 4.80, dvajsetkronske zlate L 88.— Večja množina — cena po dogovoru. Via Pondares št. 6/1.	44
Vedno novi dohodi
pohištva
modernega — solidnega
po originalnih tovarniških cenah. Trst — Via Udine 25
Velika iz&tra v prosti laki brez carine.
Bonna ooro<lla*
Valuta a« tržaške« trg«,
ogrske krone •	• • • • • • • O*12
avstrijske knme...... • . . 0.0312
češkoslovaške krone ••••••• 65.75
dinarji . ................^-fj)-—
marke« ••••••• za miliafdo —-MJ
dolarji «•••••••«••• •22.15
francoski franki ••••••••• 129.75
Švicarski franki ••••••••• 396*—
angleški funti papirnati......
Tečaji:
Cotulich
Dalmatia
Gerollmlch •
labera Triestina
Lloyd
Lussino
Maitlnolich
Ocean Ja «••*•'•••••••*•****
Prerauda • •••••••
Trlpcovlch •••••••••#••***'
Ampelea
Cement Dalmatia •••••••••••••
Cement Spalato	*
<H4
0.0320 65.25 26.70
11.85 J.—
2230 130.25 398 — 100*10
•	803 . 275
•	1115 . Ml
•	1415 . 590 .
. 108
. 565 . 5*78 . 4t>5
•	314
•	216
Pedpetnlki Iz pristnega kavčuka.
Največje Čevljarnice pritrjajo pedpetnik iz pristnega „kaučuka" PALMA, kjer so odjemalci spoznal^ da se le tako obvarujejo utrujenosti. Prodajalnlce obuvala in čevljarji naj vprašajo cenike, katere jim pošlje zastopnik Ermanno Mcrgonatcrn, Trst, Via Coronao 5.
TržolKo Mini® in hranilnica
registrovsna zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
na
!
Sprejema navadne hranilne vloge knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, meujice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne are za stranki od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67.
OtMi in prihodi 'Mos?
JUŽNI KOLODVOR.
Trst, Tržič, Červinjan, Portogruaro - Benetke.
Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; brz.; 14.— eks.;
15.40 o.; 18.— o.;
0.40 eks.; 14.— brz.;
5.40 o.; 15.40 eks.;
8.15 o.;
19.^3 o.;
10.10
19.05 eks.
Dohodi: 10.05 eks.; 23.25 eks.
Trsi, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.j 9.40 o.; 13.10 o.; 16.40 brz.; 18.— o.
Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o.
Trst, Nabrežlna, Divača, St. Peter, Postojna.
Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; J1.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz.
Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 17.30 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.50 o.
KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni). Trst, Koper, Baje, Poreč. Odhodi: 5.40. 8.50*. 12.35. 18.30*. Dohodi: 8.30% 12.30, 17.55*. 21.25.
Trst, Gorica, Pcdbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 11.5 16.30 brz.; 17.25 o.
Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 15.45 21.15 o. 23.45 brz.
Trst, Herpelje, Buzet, Pula.
Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50" brz.; 21.32 o, • Ne vozi ob nedeljah.
I
i i i
IM »I
L
izvrttje vsa MmtM tis točne in solidno Meri lita k nahajalo v uliti Sv. Mila Mšm i m
m m
PODLISTEK
Ljudmila Pivkova:
KRIMINAL
(IV
«Dobro. Lahko torej vložite tudi protest proti temu, da ste zaprti.»
O, to mi je ugajalo. Mislila sem, da me pošljejo domov, ako podam protest.. Kako sem bila naivna! Protest je fola formalnost, iz katere ne sledi ni«, nepotrebna potrata časa in papirja. Ko se j« spisal protest, je izpregovonl dr. Steer, naj z resnico pomorem, da se late izsledi Tse, kar se je dogodilo na fronti. Ah imam kaj omeniti k protokolu, ki ga je sestavil z menoj g. komisar Janko? Ne.
«Prosim vas torej, da nam pojasnite nekatere točke iz vašega dnevnika.*
Nato jaz: «€emu raCunite s to neumno in nesrečno knjižico kakor g kakim dokumentom/ Tam so vendar fantazije« bedastoče, nespamet-nosti, ki ne značijo nič in nimajo za vas pomena ..»
«Pardon, pardon?» me je pretrgal. «0 tem, ali je vaš dnevnik dokument, si povemo pozneje. Ta zapisnik ni nikakor neumno pisan, narobe, pisan je iako lepo. Cstal sem ga vsega, od začetka do konca. In vi, gospa doktorjeva, boste tako ljubeznivi in mi daste nekaj pojasnil k posameznim Mestom, ki niso jasna. =>
Njegov ugovor je donet kakor kompliment.
ravnotežje, padel iz znatne viiine na tla in re Dolgo že nisem sliiala nobenega in to ie menda
zopet utešilo razdraženo nezadovoljnost v meni.
Podala sem mu popolno spoved. Vse sem pojasnjevala: o sestrinem zaročencu, Roubiku, o katerem sem pisala v dnevnik maja 1917; potem o moževih kartah, katere mi je pisal maja, junija in julija, o nekem njegovem delu, in nemiru, o svojem nekakem strahu; o moževem dopustu, do katerega potem ni došlo. Predstava o onih dneh doma in razburjenje sedanjega položaja mi je jelo utrujati misli. Polastil se me je strah, da jim ne bom mogla vsega dobro pojasniti. Tudi Vera se je jela glasiti — hodila sem z njo malo po sobi. Zapisnik se pa nadaljuje. Dr. Steer narekuje, lepo stilizuje in meri mene nepretrgoma z očmi. Sedaj se mi zdi, da je vse tako zamotano,, da ne vem, kaj odgovorim. Vera je iznova zaplakala. Pravim, da je menda lačna in da jo motam nasititi.
Oba gospoda sta bila jako ljubezniva. Takoj se je pretrgalo zasliševanje in dr. Steer mi je pokazal divan v kotu, kjer lahko brez strahu napravim z otrokom, kar hočem. Odklonila sem, v celico hočem iti. Poklicali so torej nekoga, ki bi me spremil.
«To bo menda dolgo trajalo 7* je vprašal dr Steer. «Ako želite, gospa doktorjeva, lahko danes to stvar zaključimo in jo dovršimo jutri*
•Hvala! Prosim odločno, da dovršimo danes; midve z Vero sva takoj zopet pripravljeni.« —
Po hodniku je hodil oče. Bil i« razburjen. Češ, da nam tra|a vse to jako dolgo. Niti nisem opazila — bilo je Še kmalu sedem.
Verica se je napila In bila je zopet docela tiha, iaz sem se pa osvežila s požirkom vode
in polna nHe, da se mi posreči vse pravilno pojasniti, sem se vrnila v pisarno.
Nadaljevali smo.
V dnevniku je opazka: «16. IX. Moj god. L. list «pozor!» Popoldne sežgala nekaj listov.
Oba gospoda sta pri tej točki živahna, oba sta zbistrila pozornost.
«Čemu ste sežigali dopisnice?*
Popolnoma mirna sera ob zavesti, da to ni bilo nič nepravilnega. Zakaj bi ne bila srocia sežgati, kar hočem, kar je mojega?
-Kaj ste si mislili pod besedo Pozor? Jn kaj je bilo v dopisnicah, da ste jih uničili?«
Pojasnjujem, da si nisem mnogo mislila. Teh kart ne bi bila sežgala zaradi njih samih — storila sem to šele na očetovo željo, ki je bil oz-kosrčen v svojih skrbeh. Nak postopanje in postopanje mojega moža je bilo vselej pravilno, čisto, prozorno. Ako mi je mož včasih na-značil v dopisnici pod šifro kraj, kjer se nahaja, je bil to čin proti predpisom — ergo — take dopisnice sem sežgala. Toda ne vseh. Bilo mi je žal moževih poročil, zato nisem sežgala vseh. Dasi me to težko obdolžuje in govori zoper mene, da sem sežgala korespondenco, izjavljam, da v tem ni bilo nič posebnega.
Dne 19. septembra je bila v dnevniku opazka, da smo čitali v časopisih o laškem vpadu v Carzano in da nas je ta vest vznemirila. Čemu? Odgovor, tako priprost, se mi je izvijal Je s težavo: «Razburjalo nas je, ker je to bii kraj, t katerem je stal moj mož.»
Dne 25. septembra Je dospela brzojavna vest, da je mo£ ujet. Sedaj je čital dr. Steer strogo ono mesto v mojem dnevniku, kjer pi-šem: Prepričana sem, da je Ljudevit šel prostovoljno v Italijo.« — Triumf, pisala sem proti sebi.