Lelo Vlil. - $t. 45 Glasilo Socialistično zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP -Kočevikl tlak« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Orlvec. Uredništvo ln uprava: Kočevje, Ljubljanska H/a. Telefon upr. in uredništva 86-090. Letna naročnina 100 din, polletna «00 din 1* jo Je treba plačati vnaprej. Sa Inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-ZV-l-Hi pri NB podružnica Kočevje KOČEVJE 1. novembra 1963 Cena 20 din Ustanovljen je občinski odbor sindikata industrije in rudarstva Najvažnejša storilnost Pretekli petek je bil v Kočevju ustanovni občni zbor občin-skcga odbora sindikata industrije in rudarstva. Iz poročila in raz-Prave je bilo razvideti, da bo glavna naloga novega sindikalnega odbora, ki zajema 9 delovnih organizacij, kako izboljšati storilnost •Jela v naših delovnih organizacijah in kako vzporedno zmanjševati materialne stroške ter skrbeti, da bodo osebni dohodki narasti skladno s skladi in storilnostjo. Ce hočemo, da bodo sindikal-!*e Podružnice po podjetjih tem nalogam kos, je nujno, da je v •^vršnih odborih sindikalnih podružnic več razgledanih ljudi, Vsaj predsednik pa naj bi bil tehnični strokovnjak. Na večjo storilnost bo nedvom-n° koristno vplivalo nagrajevanje delu. Prevladalo je mnenje, ^aj bi se čimbolj izogibali kolek-,lvnim učinkom in ohranili ter lzPopolnjevali vse oblike nagraje-ki vzpodbujajo posamez-, ka (norme, akordi itd.). Vsak tiavec naj bi vedel, kakšen bo ajegov osebni dohodek, če več k^redi. Vse to naj bo tudi uzakonjeno v statutih del. organizacij. Obisk italijanske delegacije Ribnica, 29. okt. — Danes do-j dan je obiskala Ribnico itali-rnska partijska delegacija iz cnečije. Delegacija je gost okraj-eea komiteja ZK Ljubljana. Med ratkini postankom v Ribnici so p. °Slcdali kraj, predvsem pa so Zanimali za trgovino z znanimi »niškimi spominki, ki so jih prc-eJ tudi kupili. V splošno veselje ki ^B°R>vili. da je tudi pri njih . ™njski valjar (za testo) zname-^ ženske demokracije... ° ogledu Ribnice so se itali-^nski gostje odpeljali proti Ko- Nedvomno vpliva na večjo sto- rilnost poleg sodobne opremljenosti podjetij tudi sposoben strokovni kader, ki ga pa skoro v vseh naših delovnih organizacijah primanjkuje. V nekaterih delovnih organizacijah je čutiti tudi odpor posameznih vodilnih ljudi, ki zasedajo mesta, za katera nimajo ustrezne izobrazbe, proti strokovnemu kadru. Upoštevati pa moramo, da je v interesu (Konec na 2. str.) Z jiswuiovnega občnega zbora sindikata industrije in rudarstva Delegacija italijanske KP v KOČEVJU; Kočevje 29. oktobra -• Danes je obiskala Kočevje sedemčlanska pet stojimo, naši dragi, lj sklonjenih glav in z bolečino v srcih nad va-flTni poslednjimi domovi. V lern žalostnem, turobnem dne-dnevu mrtvih, smo spet P°romali na pokopališča, na ?robišča in vam v zahvalo pri-e9ali sveče, vam prinesli ven-~?v in cvetja, ter v bolečini vioboko sklonjeni, izrekli be-seaico zahvale vseh nas. Spomin beži nazaj, v prete-rL°st- iz mrzle megle pa prši nel jesenski dež, da še bolj L°.Ue.čo tegobnost dneva. Spo-/“hjaTTio se številnih svojcev, v n at er e poznamo le še iz pri-dedovanja starejših, drugi so bili med nami še pred nekaj dnevi, vsi pa so nam blizu kakor bratje. Tako tudi tisti, ki počivajo svoj večen sen daleč od domov, daleč od družin, v gozdovih, po košenicah, še bolj pa oni, katerih poslednji pepel je zločinska roka raztrosila na vse štiri strani neba. Ni jih. Se poseben spomin naj bo posvečen tovarišem, ki so v najtežjih dneh darovali svoja življenja za današnje lepe dni, za svobodo in srečo tisočev bratov. Tudi njim naj velja topla beseda zahvale in neumrljivega prijateljstva... delegacija Regionalnega komiteja KP Italije za Benečijo, ki jo je vodil član CK KPI in sekretar Regionalnega komiteja Spartaco Marangovi. V razgovoru s predstavniki družbenih in političnih organizacij Kočevja — razgovor je bil v dvorani občinskega komiteja ZK — so se italijanski tovariši zanimali predvsem za delo samoupravnih organov, planiranje v gospodarskih organizacijah, za odnose med komuno in podjetjem in še za rtekatera druga politična in gospodarska vprašanja. Po razgovorih so obiskali še obrat KGP Mlaka in Kemično tovarno »Melamin«, kjer so se razgovarjali tudi s predstavniki organov delavskega samoupravljanja. Popoldne so si ogledali še dom telesne kulture in Seškov dom, kjer so sč seznanili tudi z razvojem oblasti na Slovenskem. Pripravljamo STATUTE VPRAŠANJE: Ko smo se na prvem sestanku komisije za sestavo statuta pogovarjali, kako bi se tega dela lotili, je član komisije vprašal, zakaj sploh robimo statut in kdo zahteva, da ga moramo imeti. Menil je, da smo tudi do sedaj dobro delali, presegali plan in tako bi bilo tudi v bodoče. Zakaj bi si belili glave s paragrafi? Predsednik komisije mu ni znal točno odgovoriti in mu je dejal, da občina zahteva, da sestavimo statut in če ga imajo povsod, tudi mi ne moremo biti izjema. Prosimo vas pojasnite nam, zakaj moramo imeti statut? ODGOVOR: Ustava določa, da mora vsaka delovna organizacija (podjetja, obrti, zadruge in samostojni zavodi) do začetka aprila imeti in sprejeti svoj statut. Torej tu ne moremo razpravljati o tem ali bi ga pripravljali ali ne. Ce bi podjetje do takrat ne imelo statuta, bi ga v skrajnem primeru lahko tudi ukinili. Toda zakaj mora vsaka delovna organizacija imeti svoj statut? Da je podjetje nastalo in pričelo poslovati, je potrebno, da se vpiše v register pri sodišču. Pogoj za vpis pa je, da ima poleg drugega tudi pravila svojega poslovanja. Z novo ustavno ureditvijo imenujemo ta pravila statut. V vsaki organizirani družbi, pa naj gre to za gostilniško omizje ali najbolj organizirano družbo — državo — obstojajo pravila, po katerih se ta družba ravna. Ni najbolj važno ali so ta zapisana ali ne! Važno je, da se po njih ravnajo. Delovna organizacija je prav gotovo taka oblika kolektivnega dela ljudi, ki zahteva dokaj natančno organizacijo, v kateri je jasno določeno, kaj kdo mora in kaj ne sme delati, če bi tega ne bilo, bi imeli anarhijo. S predpisi, ki veljajo za vse delovne organizacije, ni mogoče podrobno urediti posebnosti vsake delovne organizacije. Kdo in kako sprejema ali odpušča člane kolektiva, kako bo urejena organizacija proizvodnje, delovna disciplina, pravice in dolžnosti članov kolektiva itd. Vse to v vsaki delovni organizaciji nekdo določa, če to ni pravno in za vse obvezujoče urejeno v pravilih ali po novem v statutu, bo o tem odločala peščica vodilnih uslužbencev, ali celo ena sama oseba. Ali ni torej bolj prav in koristno, da si ves kolektiv svoje dolžnosti in pravice sam kroji ln zapiše v statut?! Kdaj v Kočevju mleko, kruh in pijače na dom? • Kočevska gospodinja, ki gre nakupovat, mora pogosto nositi domov že toliko drugih predmetov, da se raje odloči kupiti liter ali dva manj mleka, večkrat tudi manj kruha in že pri tem je toliko obložena, da na nakup piva ali kakšne druge pijače sploh ne pomisli. • Nekatere gospodinje prosijo tudi sosedove otroke, naj bi jim šli kupit še liter ali dva mleka in morda še kaj drugega. Za uslugo jih nagrade z deset ali več dinarji ali morda s čim drugim. • Marsikdo bi si včasih rad privoščil doma pivo, vino, sadni sok ali kakšno drugo pijačo, pa je ni doma, v gostilno ali trgovino pa se mu ne da. • Včasih bi si družina rada privoščila mleko ali belo kavo, pa pijejo črno kavo ali čaj, ker gospodinja ni mogla vsega prinesti domov. • Zgodi se tudi, da mati zmanjša zvečer obrok kruha, da ga bo nekaj še za zajtrk, ker ga je pozabila dovolj kupiti ali pa je bila že z drugim preobložena, ko se je vračala z nakupa. • Se pravi, da bi v Kočevju porabili verjetno občutno več mleka, kruha, pijač in drugega, če bi naša podjetja dostavljala vse to na dom, razen tega pa bi razbremenili gospodinje težkega nošenja. In kaj pravijo zastopniki podjetij? KGP — O DOSTAVI MLEKA NA DOM SMO ŽE RAZMIŠLJALI Inž. Franc Goršič, vodja kmetijskega sektorja: — O dostavi mleka na dom smo že razmišljali. Seveda bi se zaradi tega mleko nekoliko podražilo. Ker je razvažanje mleka v steklenicah precej nerodno in težko (steklenice so krhke in težke), smo napravili izračun, za koliko bi se mleko podražilo, če bi ga dostavljali pakiranega v »tetrapaku«. Za to obliko se nismo odločili, ker bi se mleko podražilo za okoli 10 din pri litru. Tako veliki stroški bi bili predvsem zato, ker prodamo v Kočevju le po 1000 do 1300 litrov mleka na dan. če bi s tako pakiranim mlekom prodrli še na druge trge (n. pr. na Reko) pa bi se ta nov način pakiranja znatno pocenil. Povsem pa je jasno, naj ne bi v Kočevju več dolgo dobivali mleka tako, kot ga doslej. Vprašanje pa je, če je nove oblike dostavljanje mleka bolj poklicana uvesti trgovska mreža ali mi. Verjetno bi bilo ceneje, če bi dostavo mleka prevzela trgovina. MESO NA DOM ALI SAMOPOSTREŽNICA? Inž. Goršič je povedal tudi, da bomo v Kočevju v doglednem času dobili verjetno tudi samopostrežno mesnico, ki naj bi bila predvidoma v prostorih sedanje tržnice. Tu bi gospodinje dobile meso že zavito v vrečke. Seveda bodo v prodajalni hladilne vitrine, ki bodo precej stale (manj bi se verjetno obnesel hladilni voz, če bi nameravali tudi meso razvažati po hišah). Samopost- režna mesnica pa bi bila hkrati edina mesnica v Kočevju. To bi med drugim imelo tudi to dobro na predpiše pakiranje kruha in peciva, če so za to podani materialni in tehručm nogoji. Le še dober korak nas loči od zime (mraz je pa že sedaj) in potrebna je bogata ozimnica. Po lanski hudi zimi se bomo letos bolje založili z drvmi... stran, da bi ukinili vse sedanje mesnice, ki so v glavnem v neprimernih prostorih in mesarija bi potrebovala manj mesarjev. PEKARIJA — O DOSTAVI KRUHA NISMO RAZMIŠLJALI Direktor Pekarije Jože Adamič: — O dostavi kruha na dom pri nas še nismo razpravljali, niti ne vemo, za koliko bi to kg kruha podražilo. Verjetno pa bi se tudi to dalo v doglednem času urediti, če bi lahko vkalkulirali nastale stroške v kruh, saj je tudi mleko, ki ga razvažajo na dom v Ljubljani, menda za 2 ali 3 din pri litru dražje. Kruh smo nameravali dostavljati z avtomobilom le gostilnam in menzam. Tudi ni še odločeno, če bomo morali kruh pakirati ali ga bomo lahko prodajali kot doslej. Novi predpis (uredba o kakovosti žitaric, mlevskih izdelkov itd.) namreč pravi, da lahko občinska skupšči- PIJAČ ŠE NE BO NA DOM Pri Trgoprometu in gostincih smo se pozanimali tudi, če imajo v bližnji prihodnosti predvideno vsaj enkrat na teden razvažanje pijač po hišah. Oboji so bili mnenja, da pri nas to še ne pride v poštev. To je le nekaj misli in mnenj nekaterih potrošnikov in predstavnikov delovnih organizacij, ki so najtesneje povezane s potrošniki. Nekateri predlogi oz. mnenja so bolj pereči, drugi manj ali pa sploh ne. Tudi pogoji za dostavo na dom so za kak artikel bolj dozoreli kot za drug. Vsekakor pa naj bi povedali mnenja še drugi občani (morda na zborih občanov) in organi pa tudi prizadeta podjetja. (iv) Najvažnejša storilnost (Nadaljevanje s 1. str.) posamezne delovne organizacije, članov njenega kolektiva in skupnosti, da vsaka delovna organizacija skupnosti čimveč prispeva, se pravi, da je njena produktivnost čim višja, ker bomo le tako imeli vsa čimveč koristi, posebno pa člani takih delovnih kolektivov. Produktivnost se da tudi povečati, oziroma znižati materialne stroške, če delajo delovne organizacije v več izmenah. Se pravi, da je nujno naprej sedanje zmogljivosti čimibolje izkoristiti in šele nato razmišljati o novih investicijah. V razpravi je bilo poudarjeno, naj bi novi občinski odbor sindikata industrije in rudarstva, ki je bil na občnem zboru izvoljen, pomagal reševati Vključenim podjetjem vse te in še druge probleme. Odbor naj bi skliceval delovne posvete, politične aktive in konference, na katerih bi razpravljali in reševali posamezna vprašanja, hkrati pa bi na njih izmenjavali člani posameznih delovnih kolektivov tudi izkušnje, ki so si jih pridobili pri reševa- nju raznih vprašanj. Sklenili so, naj bi bil med prvimi delovni posvet o izdelavi statutov, za njim pa morda posvet o prehodu na 42-umi delovni teden. (jp) Plan za letos bo predvidoma presežen Svet za finance in družbeni plan pri občinski skupščini Kočevje je na zadnji seji razpravljal o oceni realizacije družbenega plana občine in o podatkih g°' spodarskih organizacij za plan v naslednjem letu. Ocena kaže, da bo plan (V° vnovčeni realizaciji) celotnega dohodka dosežen s 102%, narodni dohodek s približno 100 % zaposlenost s 95,9 %. Po oceni bo plan najugodneje dosežen v in-dustriji, gostinstvu in obrti. Z0-1 pa kaže ocena tudi, da bomo ® izvozu zaostali za planom kar za 19.3 % (v glavnem na račun pod- jetja IT AS, ki bo izpolnilo le 4‘° letnega plana izvoza). , Kljub ugodnim pokazateljev1 ocene pa moramo ugotoviti, da nekatere delovne organizacije ne bodo dosegle plana (ITAS, Kočevski tisk in zaradi odcepita potniškega prometa tudi AVTO) in da v nekaterih gospodarskih organizacijah materialni stroški zelo hitro naraščajo. . Svet je delovnim organizacijah) priporočil, naj ponovno preveri jo oceno letošnje realizacije (ke1 meni, da je ponekod prenizko) in jo primerja z lansko reali2^' cijo ter da naj gospodarske or9a' nizacije, ki zaostajajo za pianoM skušajo plan (proizvodnje in lZ' voza) doseči. Za prihodnje leto predvideva)0 gospodarske organizacije, da z ozirom na letošnjo oceno zna' šal njihov celotni dohodek 10.3 % več kot letos, narodni d°, hodek za 13,5% več, zaposlenih bo za 1,6% več, medtem ko nm bi znašal izvoz kar za 47,1 % Svet je gospodarskim organizaci' jam priporočil, naj plane ponov' no prouče in naj temelje na ** kušnjah letošnjega in lanskeg leta, naj povečujejo proizvodni. artiklov, ki jih je moč plasinai na domačem in tujem trgu, nai pri porastu produktivnosti npr števajo uvedbo 42-umega det° nega tedna, naj realneje planiri jo investicije (predvsem nP^^e vire) in da naj za gospodarsk investicije združujejo sredstva■ Kostanj je L iv* <£r lepo obrodil. Kar poglejte »kostanjaJ od Sv. Gregorja, kako veselo se sklanjajo nad polnimi ^ Le časa je premalo za nabiranje. Šolske dolžnosti in “e<0 polju neizprosno kličeta... »Zidarjevi« zidarji v Skopju Gradbišče solidarnosti Odlašamo se vam z enega najetjih gradbišč solidarnosti v Jugoslaviji. Razgovori o Skopju in tegovi katastrofi so vsak dan ti-Ji; preglašujejo jih udarci kla-ly, ropot kamionov in hrup dvi- vsakem koraku srečujemo tlavce, oblečene v uniforme nji-ovih podjetij, kar vse skupaj da-h"i,V^*S <*<>*>rc organizacije. Ob J'h Pa srečujemo riunene uni-°rme tovarišev iz Sovjetske zve-g?' kakor tudi prijatelje iz Ce-^oslovaške, kateri prepoznava-. 0 Po karakterističnih kapah. „ns'eži, Švedi, Nemci in drugi e “'Satelitska naselja«, Sovjeti q, z buldožerji čistijo ruševine. : Štirideset slovenskih pod- li! O'060 delavcev) ima na skr-. lzgradnjo občine Idadija II, to v Ureditev okrog 2.000 stanovanj, j'aloga je zelo pomembna, zato je rcba vložiti vse sile, da bi jo Pravočasno opravili. Ko se raz-sovarjamo s prebivalci porušene-a Skopja, spoznavamo, kako so avdušeni nad delovnim poletom h enotnostjo ljudi z vseh krajev ase domovine. Gradbena skupina SGP Zidar iz Kočevja deluje v sestavu petih gradbenih podjetij, nosilec del pa je gradb. podj. iz Grosuplja. Delo se odvija normalno, čeprav pod težkimi pogoji in z zaščitno opremo. Niše intenzivno delo v Kočevju pred proslavo nam je bilo dober trening za delo na skopskih gradbiščih. Delamo po deset ur na dan, stanujemo pa v barakah, tirana je odlična in ima večjo kalorično vrednost kot v naši Jelki. Tudi sodelovanje med podjetji je lepo. S skupnimi močmi smo si nabavili televizor. Končno je tudi delo v Skopju dobra šola za vsa sodelujoča podjetja. Vse gradnje so preračunane na deveto stopnjo potresa. Naša skupina željno pričakuje vsake NOVICE, da vidi, kako živi Kočevje. Pošiljamo prijateljske pozdrave vsem delovnim ljudem v Kočevju, posebno pa našemu kolektivu SGP Zidar. Josip Pauček, vodja gradb. skupine SGP Zidar gradbišče Skopje, p. p. 41 i1 člen 15. Ta odlok postane veljaven z objavo. i1 Navedeni odlok je bil objavljen 1. marca 1944. leta. To je v času, ko so se vodili še najtežji boji z Nemci, slovenskimi domo- V brand, ruskimi Vlasovci in ostalimi vojnimi formacijami, ki so t se borile proti NOV in POS po našem ozemlju. t 1. marca 1944 je SNOS objavil tudi odlok o uvedbi in orga-(' nizaciji Narodne zaščite, ki je postala s tem odlokom izvršilni V organ narodnoosvobodilnih odborov za javni red in varovanje V prebivalstva in njegove imovine pred kriminalnimi elementi. V V navodilih za izvajanje navedenih odlokov je bilo poudar-i1 jena, da je nastopil čas, da se začne graditi narodno oblast :n V slovensko državnost v okviru federativne Jugoslavije bolj na- V črtno, bolj sistematično in s pogledom v daljšo perspektivo, V kakor so do tedaj dovoljevale in zahtevale okoliščine ter potrebe i1 NOB. Pogoji za razvoj ljudske oblasti so dozoreli, čeprav se je še V po vsej naši domovini vodila težka borba z okupatorji, ki je V trajala še več časa kakor leto dni, predno je bila priborjena i1 resnična svoboda. V ognju se je začela razvijati legalna ljudska i1 oblast na osvobojenem ozemlju, o kateri je pisal partizanski i1 tisk, ki je prihajal po ilegalni poti v postojanke sovražnika in V pred bunkerje okupatorskih vojakov in njegovih pomagačev. I1 Težko si je predstavljati aktivnost, požrtvovalnost in preda- V nost aktivistov OF in mladine danes, ko živimo v svobodi, kako f so ti aktivisti in mladinci prinašali Slovenskega poročevalca in V ostali partizanski tisk ter ostali propagandni material prav pred V bunkerje sovražnih postojank v Kočevje in Ribnico, da so sovraž- V niki kar besneli, ko so morali v jutrih pobirati to gradivo, da ga V niso ddbili ostali ljudje v roke. Nemška in domobranska propaganda je v letu 1944 trdila, da so partizani uničeni, kar jim ljudje V niso verjeli, verjeli pa niso tega niti sami domobranci, ki ro V imeli vsak čas priliko videti na svojih pohodih moč partizanskega f orožja in razvoj ljudske oblasti. Nešteto je bilo primerov, da ro i1 dobivali Nemci in domobranci propagandni material OF in ost^ l' lih organov NOB v svoje roke, ker so zato poskrbeli aktivis->.. i' V svojem izdajalskem delovanju pa so bili že tako globoko pad'i, f da ves trud aktivistov ni dosegel kakega posebneaa uspeha in f večina domobrancev je sodelovala z nemškimi okupatorji do t konca in si tako sama zadala pečat sramote in pokvarjenosti v i1 pobijanju poštenih rodoljubov in borcev, ki so se borili za svo-i1 bodo svojega naroda. i1 Navodila o izvajanju volitev so imela vse tiste karakteristike i1 rednega poslovanja oblasti, kakor v današnjem času. Govorila so i1 o združevanju manjših naselij v večje volilne enote, naravno i1 povezanost krajev in prometne prilike, želje prebivalstva, h kateri i* volilni enoti se želi priključiti itd. število članov krajevnih na-i1 rodnoosvobodilnih in okrajnih skupščin je določala okrajna volil-i1 na komisija. To število se je za krajevne narodnoosvobodilne od-i1 bore od 7 do 11 članov, okrajna skupščina Banja pa je imela 35 i1 članov. i1 Kandidatne liste so predlagale organizacije, ki so delale za i1 NOB, izdelali so se spiski vseh volilnih upravičencev za posa-'' mezne volilne enote, volilni listki, prostori za volitve so se izbi-i1 rali zelo skrbno, volilne komisije so skupno z aktivom skrbele 1' za to, da so bile volitve čim lepše organizirane. Skratka, volitve 11 v narodnoosvobodilne odbore so bile zelo skrbno organizirane. Od Gallusa do danes Jošk* S*e ze slišali za Pikinega j5a- ki ga je — če tako rečemo j ju Levstik zelo cenil in ga v svo-,j()- opisih večkrat omenja? Pikin v t(*- itbniški ljudski pevec, je «"} času zelo rad prepeval na-Levstikovo Pesem od žu- nkrat je blo prerokovan ta 6as gorje ljudem, <*ar bo gospostvo dano r°ke kmetiškim možem ,Prišli so tisti časi, ^akor vsak lahko spozna, se za gospoda glasi, 11 biriče vsak ima. ^ašče naj nam bodo priča, SGrn rekel, da je res, in jVfJsi je samga b’riča e 5 žandarjev vmes. z K?rska vas in Skrlovica LatnkZ>ŽCm naPrei žvenklja, tara vlači ploh pravica, ZuPan sitvo je doma Tamkaj so možje se zbrali, ino rekli so tako: »Mi zdaj bomo kraljevali, kmetom dali za uho!« itd. Našo pesem je Levstik zložil in jo. izročil Pikinemu Jožku, da jo je prepeval ljudem, ki se v svoji starokopitnosti niso mogli sprijazniti 'z novo srenjsko postavo in novo kmečko gosposko, to je z župani, občinskimi svetovalci in odborniki. Kakor so prej sovražili »oberrihtarje«, se pravi izvrševalce graščinske uprave, tako jim je bila zdaj neprijetna »kmečka gospoda«. Ta se je menda v prvih časih, zlasti ponekod, res preveč košatila. Kaže, da so prav naši 'kraji vzdihovali pod takimi oblastnimi možmi in Levstik jih je osmešil v naši pesmi. Levstik sam piše: »O tej pesmi si je narod šepetal na tihem, predno se je pokazala v deželi, a znala je vendar še ni živa duša. Ali zgodi se skoraj potem, da jo na ves glas Pikin Jožek javno za-zvegme po stari, zelo žalostni me- lodiji, katerih je imel vedno dosti na zalogi-, kajti petje mu je bilo namesto kose in motike. Naglo so jo nekateri kmetje od njega začeli prepisovati in po mnogih krajih Dolenjske jo še zdaj hranijo. A Pikinega Jožka je bilo pogladiti z novdi predno jo je dal iz rok. Česito je reka!: »Te pesmi jaz ne zapojem iz pod dobre pol merice žganja, a kako bi jo dajal prepisovat komursibodi! Debel teden dni je bilo treba sedeti za grmom, predno sem si jo vsadil v glavo, a zdaj me greje kakor nov kožuh pozimi.« Kdo je bil ta Pikin Jožek? Rojen je bil v Ribnici, s pravim imenom Jožef Lovšin in v mladosti vzet na vojsko, ko se je po mnogih letih doplezal desetniške oblasti. A na starost ga je tepla nezgoda kakor mnogo drugih: po svetu je hodil prosjačit in vbo-gajme prositi Možiček srednje rasti je bil prosijak svoje vršite. Nikdar ni molil, kadar je iskal darov, ampak je vselej pel ter obiral samo najboljše domačine, siromaka pa se je ogibal rekoč: »Sled nagega, če moreš«. Zelo rad se je držal gostilnic, kamor so zahajali gospoda, ker taki vedo, kaj so šale. Ako se je kdaj ob podobnih prilikah pokazal kak drug berač, brž mu je v dlan stisnil črno petico ter ga potem jezno zapodil, a gospode je potolažil: »Jaz sem kralj vseh beračev in zato ne bodi tega, da bi moji hlapci ljudem silo delal tam, kjer najdejo mene. Pikin Jožek je rad prepeval tudi znano ribniško pesem »o konji«, ki ima te besede: Potlej pride Micina Pika ino vsega konja prežmika. Ko je odpel »Micina Pika«, se je vselej zarežal ter naglo, kakor skokoma, z ribniškim glasom povedal: »Tu je bla muja mati in jaz sem nje ljubi sin, zetu se imenujem Pikin.« Nekoč se mu je pripetilo, da so ga žandarji dali na odigon v Ribnico z odkazanim potom. Do Ribnice od tam je samo tri ure hoda, a on je potreboval tri tedne: za vsako uro po teden dni. Obral je v tem času Loke, Cerknico in bogve kod je še drugo! lazil! Ko naposled vendar pride v Ribnico domov — kaj so mu Hoteli? Smejali so se gospoda po pisarnah, ker so vedeli, koga imajo pred seboj. PAVLE BOJC- veleposlanik SFRJ v Argentini Z ukazom podpredsednika republike je bil za izrednega in opolnomočenega veleposlanika SFRJ v Argentini in za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Paragvaju imenovan dosedanji opolnomočeni minister v Državnem sekretariatu za zunanje zadeve Pavle Bojc. Tov. Bojc se je rodil 10. XI. 1921 v Nemški vasi pri Ribnici. Po končani srednji šoli v Ljubljani je študiral na visoki šoli za javno upravo in mednarodne posle v Pittsburghu in na visoki šoli političnih ved v Ljubljani. V NOV je sodeloval od 1941 in je imel več odgovornih funkcij. Ima tudi Spomenico 1941 in več drugih odlikovanj. Družina, ki še živi v Nemški vasi, je bila napredna; med vojno je bila z vsem srcem na strani osvobodilnega gibanja. Od njih je bil stalen stik s partizanskimi enotami na tem področju. Pavle Bojc je v partizanih izgubil dva brata, njegova sestra, dr. Franja Bidovec-Bojc, pa je bila zdravnica v znani partizanski bolnišnici Franji. Veliko novih šol in tečajev Prihodnji ponedeljek in torek bodo pričele z rednim poukom pri kočevski delavski univerzi nove šole in tečaji. Poleg zadnjih letnikov ekonomske srednje šole in strojne tehnične šole bodo letos imeli tudi začetne letnike ekonomske srednje šole. strojne tehnične šole, elektrotehnično šolo dvoletno administrativno šolo, dve osnovni šoli ter tečaja za strojepisje in nemščino. Že pretekli teden pa je pričela z rednim poukom višja agronomska šola. Prihodnjo šolsko sezono bodo pri delavski univerzi odprli tudi višjo komercialno, višjo tehnično in višjo pedagoško šolo. Da bi se v te šole lahko vpisali tudi tisti, ki nimajo končane srednje šole, imajo pa dovolj delovnih izkušenj, bodo v kratkem imeli tečaj, na katerem bodo predelali snov, ki je potrebna za sprejemni izpit na višjih in visokih šolah. PORCELANASTE ALI LONČENE VAZE čistimo z mlačno milnico; speremo jih v čisti hladni vodi. Trdo vodo, kakršna je zlasti v gorah, zmehčamo z dodatkom boraksa; taka voda je prijetnejša za umivanje. Travna gora že vrsto let privablja pozimi in poleti vrsto turistov. Tam je vedno prijetno; poleti blagodejno učinkuje prijetni gozdni hlad, pozimi so tam lepa smučišča. Pred kratkim je dom na Travni gori odpravil precejšnjo vrzel: dobili so telefon, ki simbolično zmanjšuje razdaljo z dolino. — Monterji telefona pred Domom. Foto Mohar Četrtino več mleka Pred kratkim smo v Kočevju dobili prvo glasbeno skrinjo, avtomat, ki sicer veliko stane, je pa nujno potreben v modernem gostinskem lokalu. Imajo ga v kavami Zvezda In še druga pridobitev doma na Travni gori; lepa, idilična nova cesta preko Zadolja. Tako je turistična postojanka še bolj odprta turistom. Na sliki: otvoritev nove ceste. — Foto Mohar Na kmetijskem gozdarskem posestvu v Kočevju že razpravljajo o osnutku plana za prihodnje leto in osnutku sedemletnega plana. Značilnosti plana za prihodnje leto so predvsem, da predvideva 8 do 10-odsitotno povečanje mol-znosti po kravi, večji prirast pri pitanju in siploh večjo proizvodnjo, kot bo letošnja. Letni plan bo sprejet predvidoma v novembru. Sedemletni plan imajo v gro- bem tudi že izdelan. Predvideva v glavnem izgradnjo in P0,n° obratovanje farme za 15.000 bf' konov, povečanje števila mol zn jc od 1000 na 1800 glav, povečani® števila pitanega goveda od 200 na 3000 glav in plemenske živin® od 650 na 1000 glav, medtem, k naj bi se mlečnost po kravi poVC' čala za 25 odstotkov. Osnutek sedemletnega plana je narejen ns osnovi sedanjih površin KGP-kolikor bodo pridobili nove površine, bo tudi proizvodnja večja- Ptice — naše prijateljice in dobrotnice Naša, tudi danes še lepa in vsebinsko bogata narodna pesem, nam živo priča, kako rad je naš človek že od nekdaj imel ptice. Pomislimo le, koliko nežne ljubezni in skrbi posvečajo svojim krilatim prijateljem zlasti otroci in stari ljudje. In prav je tako! Ptice niso le okras narave, temveč tudi naše zveste prijateljice in dobrotnice. Na polju in na vrtu, na dvorišču in v hiši, ob vodah in v gozdovih, v planinah in globelih, povsod nas spremljajo in nas pozdravljajo. Ko sonce še dremlje za gorami in ugašajo zadnje zvezde na jutranjem nebu, se že budi iz tisoč grl vedno lepša in glasnejša pesem v pozdrav mlademu dnevu. In ko umira večerna zarja in tiho lega mrak na zemljo, še vedno ubirajo neutrudljivi pevci svoje srebrne strune. Od juga komaj dahnejo prve tople sapice čez umazano snežno odejo, pa že slišimo v mirnih nočeh čebljanje selivk, ki lete proti severu in oznanjajo pomlad. Ko zadehti volčin in se v meji pozlati češmin, ko se pobelijo češnje in zarde jablane, takrat vesele ptice v svatovski obleki prepevajo visoko pesem. mladoletju. Valilnice, ki so jih za svoje pernate prijatelje pritrdili na drevje dobri ljudje, hitro dobe svoje stanovalce. Koliko bitk je včasih za ta lični domek, v katerem iz drobnih jajčec kmalu pogledajo nebogljeni kebčki! Kmalu se po poljih in vrtovih preletavajo jate sitnih in nikdar sitih razpeljančkov. Poletje, čas sonca, petja in veselja, se nagiblje v dobrotno lesen. Kukavica onemi, rjavi srakoper nič več ne preži na glogovem grmu, oblaki lastavic obletavajo vaški zvonik, kite škorcev paberkujejo po polju. S prvo slano pridejo sinice in taščice, v prvem snegu zažare rubinasto rdeči kalini. Čopasti škrjančki vpijejo po cestah in okrog hiš oprezujejo pinože. Na oknih vzcveto ledene rože in pod težkim snegom se duše studenci. Sestradane in premražene ptice moledujejo okrog hiš in se zgrinjajo okrov krmilnic, ki jih skrbno zalaga dobrotna roka. Vedno več lačnia gostov si ob bogato obloženi mizi teši glad, da bodo lažje prene-> nočni mraz. Ko ponoči brije rezka burja, se site ptičke stiska/ v zavetnih kotičkih in sanjajo o pomladi, ki jim bo spet PriJ}eSjn sonca, hrane in ljubezni. In takrat bosta spet zapela Po!Je .Q gozd. Vsako drevo in vsak grm bo imel svojega pevca, ki razigran pel hvalnico soncu in dobrim ljudem. Tega je bil Andrej najbolj vesel; dobiti od očeta Rjavca, je Pomenilo veliko čast. Konj Rjavec je bil očetov ljubljenec in oaleč naokoli ni bilo takega konja. Ob nedeljah je oče zapregel ojakar in že so drveli po prašni cesti k teti ali stricu na obisk, kako ponosen je bil tedaj Andrej na konja in na očeta. , Zelo dobro se je spominjal tudi paše. Kradli so krompir in ^adili srobat, vsak večer pa so si ob vaški izlivki prali usta, da Jm ne bi dobili očetje. Nekoč so na paši spekli srako, ki jo je Štefucov Nac. Zmagoslavno jo je prinesel k ognju in jim PSjal: »Meso od srake, to je najboljše, spekli jo bomo, boste lcteli...« Ni jim teknila, spekli so jo s perjem vred in še dolgo P°tem so se jim obračali želodci, če so se spomnili na Nacovo Srako. v. .Premišljeval je tudi druge stvari. Na Podlipnikovo hruško, J e obrodila vsako leto tako slastne medenke, ter na starega J^atijo, ki ga je nekoč zalotil pri rabutanju. Dal mu je teko v adnjico, da se je šele doma ustavil in ugotovil, da ima hlače iztrgane... Tedaj je njegovo razmišljanje pretrgal rafal. Z ostalimi se je P°gnal proti gostilni. Nekoliko se mu je udiralo pod nogami, toda 6 dolgo. Prekoračil je kolovoz, skoraj bi spodrsnil na sveže rezanih kolesnicah. V njem je bila ena sama misel: čim prej priti do gostilne. Prestrašeni Italijani sp začeli skakati skozi okna in bežati poti župnišču. Malokateri ga je dosegel, mnogo prej ga je zadela j rogla in ga podrla na tla. Mnogi med njimi pa so bili pijani 11 So le počasi začeli dojemati stvari. , Italijani so se polagoma znašli. Iz župnišča se je oglasila rojnica. Marka je začelo skrbeti. Vedel je, da ne bodo mogli p“Yzeti župnišča brez bombašev. Hitro se je bilo treba odločiti, ith iCa,l j® k sebi štiri fante in jim razložil, kaj morajo storiti, ko . kril njihov mitraljezec. Neustrašno so se zagnali proti Pnišču in odvrgli bombe. ? Pošasten plamen je zajel poslopje in prestrašeni Italijani so nagnjenimi rokami prihajali ven. Hitro so morali postopati, ',u je bilo treba Marjana, še predno bo poslopje zajel plamen, bila Andraž in Marko sta stekla po stopnicah proti kleti. Vrata so tleh ?akIeniena. Z vso silo sta se uprla vanje in skoraj padla po vjt;. temačnega prostora. V kotu sta zaslišala slabotne besede: jj £C’ nič, vam ne povem.« Spoznala sta Marjana. Bil je zavit v kakšne cunje, skozi katere se je kazala pretepena koža. Na °tazu so se mu poznale rane od udarcev, na katerih se je Sevala kri. n,, ’’Hudičevo so ga zdelali!« je dejal Marko. »Treba ga je cim-nJLodnesti °d tu in mu izprati rane. Skoda, da ni šla Vera z vendar bomo že kako uredili. Marjan je jeklo!« tv,. Hitro sta ga odnesla iz župnišča, katerega so čedalje bolj nehlrali plameni. Grozeči zublji so objeli stene in se dvigali proti 0nrU' .Vas se je kopala v svetlobi gorečega poslopja. Dobro so avili svojo nalogo. V. Od ?kozi polprepustno membrano neba je v vas prihajalo jutro. še ,zuDnišča so ostali samo štrleči zidovi, tu in tam pa se je piJ^dilo iz ožganega lesa, na katerega je padal sneg in hotel kajp'ti opustošenje. Vsenaokrog so ležala italijanska trupla, kot x6 j® Polagoma začela prekrivati snežna odeja. Izgledala so Crni madeži razlitega črnila na pivniku. je bn^terim Italijanom je uspelo pobegniti v dolino, med njimi bi s 1 tudi Marjanov izdajalec, zato Marko ni pustil borcem, da ki ,-p ^eselili zmage. Dal je pokopati Italijane in določil skupinico, Šeie ,rrenila z Marjanom in še z nekaterimi ranjenci v taborišče. n , .Potem je dal borcem nekoliko oddiha. Fantje so se raztepli fazj. x™1- iz katerih je kmalu odmeval prešeren smeh, iz nekoliko be$rn' 3ne VRške gostilne pa se je namesto hreščečih italijanskih ždovp ,°8lasila domača, ki se je odbijala od Črnivca, objela go-t0pi ,ln se zopet ustavila v vasi, kjer je našla v mnogih srcih Wg ln Prijazno zatočišče. Oglasila se je harmonika in utrujene WS° zaPiesale z brhkimi vaškimi dekleti in njihov smeh, po-^t^znoval taktom harmonike, je odmeval po vasi, ki je danes t>orec Brkač pa ni hotel ostati v hišah. »Ples je za mla->1bek’nfganci za babe, za nas pa...« obliznil se je in nadaljeval, S voham«. briig vragi prav gotovo niso bili brez njega. Prekleto bi se mi Zharn i kozarček. Gotovo so imeli kaj naropanega, preveč jih po-, s’v,?a bi bili brez njega!« Z kleti, p* ?e je v šolo in tipal za stopnicami, ki so vodile proti . »Tn?11 1 se je priplazil do prvih vrat. wče lu Pa mora biti!« je dejal in še bolj začutil, kako ga grlo teip} u žeje. s težavo je odrinil zapah in se znašel v popolni Lep napredek lovske družine Lovska družina Sodražica je zaradi svojih pomembnih zaslug v kinologiji, zlasti pa v ohranitvi in nadaljnji oplemenitvi kratkodlakega Istrskega goniča znana po vsej državi in verjetno v vsaki slovenski lovski družini. Prav tako nam njene izkušnje v pravilni gojitvi divjadi in dobrem gospodarenju z loviščem lahko v marsičem pripomorejo, da si ustvarimo približno sliko, če ne ene najboljših, pa vsaj povprečnih družin na področju lovske zveze Kočevje. Lovišče lovske družine Sodražica meri 5390 hektarov, od tega 382 hektarov nelovne in 5008 hektarov lovne površine. Poljedelskih kultur je 2510 hektarov in gre 490 hektarov na njive, 520 hektarov na travnike in 1500 hektarov na košenice in pašnike. Gozdov je 2498 hektarov in to 500 hektarov čistih listavcev, 1200 ha čistih iglavcev in 798 ha mešanih gozdov. Prispevek za dano lovišče, ki ga vplača lovska družina v lovski sklad pri področni lovski zvezi Kočevje pa znese 165.240 din ali 32.99 din/ha. Značaj lovišča je izrazito srednjegorski z nadmorsko višino od 500 do 1116 metrov. Konfiguracija terena je zelo razgibana in pestra, v nižav-ju pretežno gričevnata, z ravnicami, ki na obeh straneh Bistrice preko gričevja prehaja v hribovje in Veliko goro. Značilno je, da so tudi v vrhnjih legah lepe gorske planjave, čeprav ima Veliko-gorski masiv tudi precej strmega sveta. Povprečne večletne padavine (1927—1962) znesejo 1620 m/m, s ca. 25 % snega. V posameznih letih pa 2000 m/m in več, kar je zlasti za divjad nizkega lova neugodno, razen vrhnjih leg Velika gore, ker ima lovska družina umetna napajališča poleg nekaterih naravnih izvirkov. Talna podlaga je dobra, saj j. v lovišču okrog 80 % apnenčasto-kraške talne osnove, na kateri je rastlinstvo in paša sladka in le za ca. 20 % silikatov, na katerih je paša več ali manj kisla. Z ozirom na prehrano divjadi so v tem lovišču prav dobri pogoji in jo je ob normalnih pogojih v vseh letnih časih dovolj. Le izjemoma, v hudih zimah, kakršna je bila pretekla, divjadi primanjkuje hrane, zato lovska družina oskrbuje 28 krmišč za jelenjad in srnjad, zraven tega pa še 94 solnic. Velik korak v tej smeri je narejen prav to leto. Pomladanski stalež divjadi letos se ocenjuje na: 32 kosov jelenjadi, 510 srnjadi, 6 medvedov, 8 gamsov, 180 zajcev, 250 gozdnih jerebov, nad 50 poljskih jerebic nekaj fazanov, pa tudi divje svi nje so občasni gostje. V lovišču se občasno pojavijo tudi volkovi. Pohvale vredno dej stvo je, da take izgube družina skrbno zasleduje in takoj med letom izgubam dejanskim in gospodarskim staležem primemo korigira plan odstrela. Pri boni-! tiranju lovišča je velikogorski re-! vir, ki meji na lovišče Loški po-; tok in »Rog« (Jelenov žleb) s po-! vršino 1500 ha opredeljen za go-! jitev jelenjadi, preostalih 3508 ha ! lovišča pa je bonitirano za sr-I njad. Po izvedbi ocenjevanja posa-; meznih bonitetnih elementov, kot i so: višinska lega, ekspozicija, konfiguracija terena in voda, tla, pritalna vegetacija, gozd, travniki v gozdu, obmejnost gozda na polje, prehrana, mir v lovišču in podobno, je lovišče doseglo 82 točk in je uvrščeno v II. bonitetni razred, ki prenese gospodarsko znosi j iv stalež 9 srnjadi na vsakih 100 ha, zveto z ozirom na prehrano 1 kos jelenjadi za 3 kose srnjadi. Dejanski stalež pa je ocenjen na 12 kosov na 100 hektarov in takšen, če upoštevamo jelenjad, približno tudi je. Na svojem rednem posvetu 29. septembra 1963 je lovska družina ponovno ocenila stanje in razmere v lovišču. Ugotovili so, da imajo v lovišču 28 krmišč za jelenjad in srnjad, ki jih bodo do 15. novembra obložili z deteljo. Ponekod, kakor n. pr. v Globoki dolini, so pokosili seno in ga soljenega zložili v stoge. Redno oskrbujejo 94 solnic, 3 umetna napajališča za jelenjad, eno medvedje krmišče, krmišče za pernato divjad, 8000 m lovskih steza, 15 visokih prež, lovsko kočo z 10 ležišči v Travni gori in na novo zgrajen bivak z dvemi ležišči pri Pristavi. Vse to delo izvajajo člani prostovoljno, zato tudi blagajna družine ne stoji slabo. Končno so na tem posvetu ugotovili še, da je bilo med rukom stalno 12 in več rukajočih jelenov, 2 pa sta bila strokovno in lovsko pravično odstreljena. S posebnim zadovoljstvom in čestitkami so podelili spričevalo o opravljenem lovskem izpitu tov. Stupici, Levstiku in Plestenjaku, kakor tudi diplome članom strelske ekipe, ki je na tekmovanju področne lovske zveze Kočevje dosegla II. mesto, končno na še naj več j e priznanje pisarni Trav-nogorski, ki ga je dosegla na mednarodni kinološki razstavi v Mariboru, kjer je sprejela pokal Kinološkega saveza SFRJ v Beogradu za najlepšo vzrej no skupino psov domače pasme. že teh nekaj podatkov o LD Sodražica in njenem zadnjem posvetu pove, da naše lovske organizacije, kljub nekaterim težavam in napakam, le uspešno napredujejo, čuvajo in skrbno gojijo divjad ter več ali manj pravilno gospodarijo z lovišči, česar pa nekateri »kritiki« ne vidijo in nočejo razumeti. Tnrte Dphnlt Stroga vzgoja Otroci, ki jih starši prestrogo vzgajajo, se nagibajo izven družine k posebnemu divjaštvu in pretirani razposajenosti ter se na ta način sproščajo. Starši so v svoji vzgoij preveč ali premalo zahtevni. V prvem primeru je otrok preobremenjen, v drugem pomehkužen. Starši otrokom premalo ali preveč zaupajo. Premalo zaupajo svojim otrokom, ker so prepričani ,da je človek slab in da ga je treba zato zlasti v otroških letih z mnogimi zapovedmi in prepovedmi vzgajati. Otrok je utesnjen v svojem odločanju in išče zaupanje drugje, medtem ko se od staršev notranje oddaljuje. \ I' (» ) ) f ) > 'C .» v I' I' v l' I' * l> 1» > 1» v v (I i »Primaknite trideset rubljev državljan, le brž! Ne vidite, da dama čaka? NO!« Hipolit Matvejevič ni kazal prav nič volje, seči po denarju. »No, kaj zijate vame ko vojak v uš? Ste ponoreli od sreče?« »Nimam denarja,« je končno izmo-mljal Hipolit. »Kdo ga nima?« je vprašal Ostap zelo tiho. »Jaz.« »Pa dve sto rubljev?« »Eeee, izgubil sem jih.« Ostap je prebodel Vorobjaninova z očmi ter hitro ocenil upal ost obraza, bledico lic in nabuhle mešičke pod očmi. »Denar sem,« je sovražno siknil, »mrha stara!« »Torej boste plačali?« je vprašala gospodična. »Samo hipec,« je odgovoril Ostap z očarljivim nasmehom. »Majčken nesporazum.« Bilo je še kanec upanja. Morebiti bi se dala pregovoriti, da počaka na denar. Tedaj je prišel Hipolit Matvejevič do sape; slina mu je kar prišla iz ust: »Dovolite,« je odsekano spregovoril, »čemu komisijske pristojbine? Nič nam ni znanega o takšnih taksah. Treba bi nas bilo prej obvestiti. Ne mislim plačati tistih trideset rubljev.« »Tu imaš milico! Tu imaš odiranje delovnega človeka vseh dežel! Tu imaš , nočno lazenje za puncami! Na, mrha, > siva! Na, bes te plentaj!« (l Hipolit Matvejevič ves čas eksekuci- p je tudi pisnil ni. p Opazovalcu bi se moglo zdeti, da se p sin spoštljivo pogovarja z očetom, le p da oče precej živahno stresa z glavo. p »No, zdaj se pa poberi!« p Ostap je direktorju podjetja obrnil p hrbet in se zagledal v licitacijsko dvo- p rano. (i Hipolit Matvejevič je še vedno stal p zadaj z rokami ob hlačnih šivih. p »A, vi ste še tu, veliki družabnik! p Hajdi stran, no!« p »Tova-ariš Bender,« je zaprosil Voro- p bjaninov, »tovariš Bender ...« p »Poberi se, proč! In k Ivanopulu mi p ne pridi več! Vrgel te bom na cesto!« p »Tova-ariš Bender...« , i Ostap se ni več menil zanj. V dvo- p rani se je zgodilo nekaj, kar je tako p zelo pritegnilo Ostapovo pozornost, da p je malce odprl vrata in napel ušesa. p »Vse je šlo po vodi,« je zamomljal, p »Kaj je šlo po vodi?« je priliznjeno p vprašal Vorobjaninov. p »Stole prodajajo posamič, sto zlod- p jev! Morebiti se želite vtakniti v kup- p čijo. Prosim! Ne zadržujem vas. Samo p dvomim, da bi vas pustili. Sicer ste pa p tako in tako suhi. p Tisti čas se je v licitacijski dvorani p zgodilo sledeče: licitator je zavohal, da (i ILF IN PETROV Dvanajst »Dobro,« je odsekano odgovorila gospodična. »Takoj bom vse uredila.« Odnesla je pobotnico licitatorju in mu nekaj šepetala. Ta je v hipu vstal. Brada mu je sijala v siju močnih električnih luči. »Po licitacijskih pravilih,« je glasno oznanil, »mora oseba, ki se brani plačati polno vsoto za kupljeni predmet, zapustiti dvorano. Kupčija s stoli je razvelj avl j ena.« Osupla prijatelja sta negibno obsedela. »Prosim!« je zarohnel licitator. Učinek je bil velik. Med občinstvom se je zaslišal velik smeh, Ostap pa vendarle ni vstal. Takih udarcev že dolgo ni okusil. »Prooooo-sim vaju!« Licitatorjev glas ni dopuščal ugovora. Smeh v dvorani je postal glasnejši. Odšla sta. Malokdo je odšel iz licitacijske dvorane s tako grenkim občutkom. Prvi je stopal Vorobjaninov. S povešenimi koščenimi rameni, v prekratkem suknjiču in v bedastih baronskih škornjih je stopal ko žerjav, čuteč za seboj topli, prijateljski pogled velikega kombinatorja. Ustavila sta se v sobi poleg licitacijske dvorane. Zdaj sta mogla gledati na licitacijsko tržišče samo skozi steklena vrata. Pot tjakaj jima je bila zaprta. Ostap je prijateljsko molčal. »Nesramne navade,« je bojazljivo zamomljal Hipolit, »skrajna neotesanost! Na milico bi se bilo treba pritožiti.« Ostap ni nobene zinil. »Prav res, hudič vedi, kaj je to!« se je še naprej hudoval Vorobjaninov. »Delovnega človeka bi na meh odrli! Zaboga... Za deset starih stolov dve sto trideset rubljev! človek bi znorel.« »Da,« je trdo odgovoril Ostap. »Mar ni res?« je ponovno vprašal Vorobjaninov. »Človek bi znorel!« »Lahko da.« Ostap je stopil trdo k Vorobjanino-vu, se ozrl na vse strani in trdo usekal prvaka v bok s kratkim, za tuje oko nevidnim udarcem. stolov mu ne bo uspelo izplesti iz občinstva dve sto rubljev hkrati — precej velik denar za tistih nekaj ljudi, ki so še ostali v dvorani — pa je sklenil iztisniti dve sto rubljev po drobtinah. Stole so znova dali v prodajo. To pot po kosih. »Štirje stoli z dvora, orehovi, oblazinjeni, Gambsovo delo. Trideset rubljev. Kdo da več?« Ostapu se je hitro povrnila poprejšnja odločnost in hladnokrvnost. »No vi, zaljubljeni maček, stojte tu in se ne ganite. Čez pet minut bom nazaj. Vi pa opazujte, kako in kaj. Tudi en sam stol vam ne sme uiti.« V Bender jevi glavi je v hipu dozorel načrt, edino mogoč v tako težavnih razmerah, v kakršnih sta se znašla. Zdirjal je na petrovko, krenil k najbližjemu asfaltnemu sodu in se začel pogajati z brezprizomiki (postopači). Kot je obljubil, se je vrnil k Hipo-litu čez pet minut. Brezprizomiki so stali nared ob vhodu v licitacijske prostore. »Prodajajo, prodajajo,« je zašepetal Hipolit. »Prodali so že štiri, potem pa dva.« »To ste skuhali vi!« je pribil Ostap. »Veselite se! Vse sva že imela v pesti, razumete, v pesti. Ali vam to gre v butico?« Iz dvorane se je zaslišal hreščeč glas, ki ga je narava podarila samo licitator-jem, croupier jem in steklarjem. »Pol rublja več, levo. Tri. še en dvomi stol, orehov, sijajno delo. Pol mblja več naravnost. Prvič, pol rublja več, naravnost.« Tri stole so prodali posamič. Licitator je najavil prodajo zadnjega. Ostapa je dušila togota. Spet se je spravil nad Vorobjaninova. Njegovo zmerjanje je bilo polno trpkosti. Kdo ve, kako daleč bi prišel Ostap v svoji nasajenosti, da ga ni zmotil možakar v rjavi obleki, ki se je nenadoma približal. Opletal je okoli sebe z rejenimi rokami, se pripogibal, odskakoval, kot bi igral tenis. BRANKO COFIC: Oslovska leta — Glejte ga, našega Baja! — smo šepetali, ponosni, da ima tako vzvišeno dolžnost. Zdel se nam je močnejši celo od širokega črnega Mucka, ki je, zadovoljen sam s seboj, samo mežikal, ko da še vedno sam zase ponavlja svoj priljubljeni izrek: — Nisem lep, sem pa zato zabit! Naslovna pesem v Raglji je pela o črni knjigi: — Oj Smrdonja, duša mila, kam se je črna knjiga skrila? Komaj so se oglasili prvi verzi, se je soba hrupno zakrohotala. Bralec je obstal, ko pa je uplahel prvi val veselosti, je glasno nadaljeval: Ali dragocenost sveto Krsto Bolha varuje vneto, ali Dule zvitobučen kruto jo drži pod ključem, morda Mandič (le kateri) kazni šteje v dobri veri? Našel jo boš konec maja, ko svoj dan praznuje Baja. — Aha, ha, oho ho! — so rezgetali poslušalci, kajti Bajevi rojstni dnevi so med konviktaS1 že zdavnaj postavil slavni. Težko si predstavljate, kako ponosni sm° bili mi iz tretjega razreda, o katerih je pesen} pela! Vse je v nas upiralo poglede, mi, junaki pa sedimo med njimi, ko da se ni nič zgodil0 in se delamo skromne. Slavni, nepozabni čas! Bralec se odkašlja in začne z novo pesmico: Na vrtu Zora Kutič Čiča in pogleduje prek grmiča. O, ljubi bogec, božja martra, kako me ta ljubezen martra. Kdo mi pove: mi Bobo, Baja krog srca brca? Mi bolj Dule ugaja? Spet naša skupina na rešetu! Baja strelJ8 vame z očmi, sumi, da sem to jaz napis81, De-de-Ha mi moli pest pod nos in grozi: — Vidiš tole? Samo to te bo ozdravilo pi58" nja pesmi, da veš. Nato se v Raglji zvrstijo vprašanja in odg0' vori: kaj ima kdo rad, o čem kdo sanja, kaj k° želi. Ko so prebrali, kako je Dule sanjal, da J padel v zeljno kad, nam De-De-Ha šepne: — Skoro vsak večer padem vanjo. Saj °1' mam zaradi lepšega ključa naše kleti. — Zato tako smrdiš po zelju! — vzkliku® Krsto Bolha. Ko je na vrsti pesem o internatski hrani, vse napne ušesa. Po krožnikih se čoln pelje in lovi redko zelje. Po kotlu brodijo dijaki in iščejo grah v omaki. Bratec, čas je že, da spoznaš: mučenec je konviktaš. — Res, hrana je čedalje redkejša, doklej nam tega ne bo dovolj, — glasno reče Sko — Potem se bomo drugače pogovorili s harico in prefektom. ^ — Tudi jaz pravim, — se z globokim gl88^ oglasi Lazar Mucek. — Kradejo, kradejo, zabit, nisem pa slep. k0p- Tako se je, na kraju, branje Raglje čalo z ogorčenjem nad hrano. Mile škoric J najostrejši. . . m n® — Cujte, s prošnjami in jadikovanjem^ bomo ničesar dosegli. Ukreniti bomo kaj drugega, toda samo složno. Mi 12 miaj-razredov smo kakor eden, kar se tiče ten ših, vidite, Bajeva skupina je naša. — Tu smo! — je kriknil De-De-Ha. , — Ce bi bolj skupaj držali, Dule Da 1 bi bil letel iz konvikta, — reče Topolič. ^ ^ — Enotni moramo biti zato, da se vrn®]aniie oglasi Škorič. — Vse bihaške ženske s° P Q pa v našega direktorja zaradi njega, mi s tiho. Kratke športne novice • V soboto si je ogledal dom telesne kulture generalni sekretar Zveznega odbora za telesno kulturo Jugoslavije iz Beograda Jerernič Slobodan. Spremljala sta 8a predsednik Zveze za kulturo Slovenije Janez Zemljarič in Predsednik Okrajne zveze za telesno kulturo Ljubljana Metod Mikuš. Po ogledu doma je želel generalni sekretar razne podatke 9 telesni kulturi v občini Kočev-Je- Gost je bil navdušen nad do-m9m, za katerega je izjavil, da je edinstven ne le v Sloveniji, tem-Več tudi v Jugoslaviji. Prepričan Je. da bo nastal v Kočevju močan športni center. Izrazil je pohvalo vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli k dograditvi doma. Slovana iz Ljubljane. Slovan igra v Dolenjski coni izven konkurence. Igra se je končala s 27:17 v korist Slovana, kar pa ne vpliva na končno uvrstitev na lestvici. V nedeljo bodo igrali v Ribnici. Ta tekma bo odločilna za končno uvrstitev za prvo ali drugo mesto. %! Tudi to nedeljo domačim nogometašem ni zateklo. V gosteh so imeli nogometaše kluba »Bratstva« iz Zagorja. Oba moštva gostov sta bila uspešna ter premagala domačine in to člane z 2:1 in mladince s 4:2. Tako so bile za kočevske nogometaše izgubljene dragocene 4 točke. Z nedeljskega okrajnega tekmovanja invalidskih kegljaških klubov. Zmagali so Ljubljančani, 2. Kočevje, 3. Kranj. Tekmovalo 6 ekip S Na kegljišču v »Gaju« je bil Celo nedeljo velik vrvež. Pomedla so se moštva invalidskih sek-kegljaških klubov ljubljanska okraja. To okrajno prvenstvo je potekalo živahno v zelo dobri organizaciji kočevskega kegljaškega kluba. kS Rokometaši TVD Partizana Kočevje so igrali z B moštvom Razpored predavanj o obrambni vzgoji prebivalstva Delavska univerza Ribnica bo skupno z družbenimi organizacijami priredila od 30. oktobra do 27. novembra več predavanj s področja obrambne vzgoje. Prebivalce posameznih naselij prosimo, da se predavanj, ki jih bodo vodili priznani strokovnjaki, udeležijo v čim večjem številu. 1. tema: Obrambna sposobnost ROKOMET Dobrepolje : medvode (11:7) 21:20 Tako razburljive in napete ro-nn919tne tekme, kakor je bila to ‘Ctieljo med Dobrepoljem in Medvodami že dolgo ni bilo. Go-"ije so se izkazali v zelo dobri tehnični in kondicijski formi. Tu-d1 Dobrepolje! so večkrat pokadi hiter in prefinjen rokomet, endar jim je dostikrat pošla sa-2e v prvih minutah so gostij, z nenadnim prodorom prešli vodstvo, kmalu zatem pa so P i “ragi stric urednik! ^ Vlev Prevelika zaupljivost sta popa včasih tudi hudo mašccJ ' eyi polna svoboda mladega c nekako opijani in ga skoiaj no vodi k razbrzdanosti. .vj-aj' Ce premišljujemo o ten j,aK-nostih, se seveda vprašam > ^ šna je prava mera. Skušaj . rati diti zdravemu razumu in Tetfl° zlato sredino, ki je ne oSa' natančno določiti. Saj vsČfie, j5* meznik je svojevrstno h ifl doživlja vzgojo na svoj n tudi nanjo po svoje reagira