NOVO MESTO, 22. oktobra 1970 ŠTEVILKA 14 V V BREŽIŠKI OKTOBER 1970 I PRAZNIK USPEHOV NA MEJNIKU OBLETNIC Z dobrimi željami in novimi obeti prihodnosti naproti Praznovanje občinskega praznika vključujemo letos med prireditve v spomin na 29-let-nico ustanovitve Brežiške čete in 25-letnico osvoboditve in vrnitve preseljenega prebivalstva na svoje domove. Dneve v oktobru smo izkoristili tudi za pregled ustvarjalnosti občanov v minulem letu in načrtovanje naše prihodnosti. Kot vsa povojna leta je bilo tudi preteMo leto en sam uspešen delavnik naših delavcev, kmetov, izobražencev in drugih občanov, Id so vsak na svoj način in po svojih zmožnostih ustvarjali sebi, občini in družbi boljše življenje, srečnejši jutrišnji dan. Delovni nai)ori so bili v tem letu usmerjeni h krepitvi gospodarske moči občine, k višji kulturni ravni ter strokovni usposobljenosti' ljudi z namenom, da bi bilo vse novo ustvarjeno še bolje kot doslej. Kakor vedno tudi tokrat, uspehi niso izostali. To pa še ne pomeni, da smo se že izkopali iz gospodarske nerazvitosti, še vedno smo med manj razvitimi občinami v Sloveni-* ji, Mjub temu da je stopnja našega razvoja nad republiškim povprečjem. Ta ugotovitev naj ne izzveni kot jadikmanje, temveč kot opozorilo, da moramo še naprej vztrajati pri razvijanju obstoječih podjetij, industrijskih obratov, turizma, gostinstva, trgovine, oblati, kmetijsl^ organizacij, kmetij, šol in kulturnih ustanov, telesne kulture, zdravstvene službe in dmgih panog naše ustvarjalnosti. Ob razvijanju in krepitvi že obstoječih zmogljivosti pa moramo prizade^io ustanavljati tudi nove. In prav iz t^ razlogov snujemo s pomočjo strokovnih služb in strokovnih delavcev v občini s sosednimi občinami dolgoročni in sred- njeročni načrt razvoja občine, o katerem je bilo v zadnjem času že veliko povedano. ^,'5-V "-^<1 - "'''"T'. i VINKO JURKAS, predsednik občinske skupščine Brežice Sposobnost je njihova legitimacija Pri pregledu ustvarjalnosti delovnih ljudi v minulem letu lahko z zaupanjem in ponosno gledamo na razvoj našega gospodarstva, ki je samostojno ali v obliki združenega dela pokazalo ne le, da je sposobno živeti, temveč se resnično vključiti v pospešen razvoj in napredek. Razvojni načrti Tovarne pohištva v Brežicah v okviru Slovenija-lesa, načrti Remontnega zavoda v Bregani, v brežiški pekami in rudniku Globoko to potrjujejo. Razvojne sposobnosti so pokazali tudi kolektivi Agraria Brežice z gradnjo novih toplih gred. Kmetijska zadruga Bizeljsko s sodobnejšo obdelavo zemlje in vinsko polnilnico, zasebni kmetje z obnovo in uvajanjem novih načinov obdelovanja zemlje, vzrejo plemenske ter pitane živine, svinj, perutnine itd. V prizadevanjih ne zaostajajo obrtna podjetja: Kovinoplast Jesenice z novimi proizvodnimi prostori, Metalgrad Jesenice s povečevanjem prometa in združevanjem obrtnikov, Obrtno kovinarsko podjetje Dobova, ki izpolnjuje svoje proizvodne načrte s kooperanti v Sloveniji in na Hrvatskem, prav tako pa tudi zasebni obrtniki, ki se s sodobnejšo proizvodnjo prilagajajo tržišču. Gozdno* gospodarstvo Brežice je s svojimi obrati napravilo odločilno prelomnico pri pogozdovanju, izkoriščanju lastnih gozdov, izpopolnjevanju mehanizacije. Napredek beležita trgovski podjetji Ljudska potrošnja in Krka iz Brežic s prenovljenimi trgovskimi in gostinskimi prostori, zdravilišče čateške Toplice, Restavracija na Griču in Gostišče Mokrice. PriMidevni kolektiv Prevoza iz Brežic dokupu je nove tovornjake in zida nove obratne prostore. Kolektiv Podjetja za popramlo voz iz Dobove se. je posvetil boljšemu izkoriščanju svojih zmogljivosti, Stanovanjsko in komunalno podjetje iz Brežic pa gradi novo vodovodno omrežje in napoveduje gradnjo novih stanovanj. Razveseljive naložbe v obrate Naporom za napredek v občini se pridružujejo kolektivi tistih obratov, katerih matična podjetja imajo sedež v drugih občinah. Te dni pričakujemo v Brežicah začetek-gradnje tovarne avtomobilske opreme za IMV Novo mesto. Vsak čas bodo končane priprave za obrat ljubljanske Vege. Petrol snuje načrte za razširitev gostinskih prostorov na Čatežu, Emona iz Ljubljane pa pripravlja razširitev Cateških Toplic. Slovenija vino obnavlja s prizadevnim kolektivom v Brežicah in v sodelovanju s kmeti 30 hektarov vinogradov in napoveduje zgraditev predelovalnice grozdja in vinske kleti. »Beti« iz Metlike bo sezidala večje delovne prostore za obrat v Dobovi, Jutranjka iz Sevnice želi povečati obrat v Brežicah na 400 zaposlenih, Elektrotehna iz Ljubljane pa bo postavila v Brežicah svojo trgovsko hišo. Tudi železniško podjetje iz Ljubljane, PTT podjetje iz Novega mesta in Elektro Celje z veliko prizadevnostjo izboljšujejo svojo dejavnost v občini. Za sodelovanje in pripravljenost vsem kolektivom v občini m zunaj njenih meja iskrena hvala! Otroško varstvo še čaka Gospodarstvo in njegov razvoj obravnavam na prvem mestu zato, ker ggC želimo razvijati hitreje od drugih služb, da bi čimprej uravnovesili gospodarsko razvitost s splošnimi potrebami. To pa ne pomeni, da nismo delovali tudi na drugih področjih. V občini smo v zadnjih letih mnogo napravili za izboljšanje osnovnega šolstva. Tem uspehom se letos pridružuje na no- vo zgrajena osnovna šola v Brežicah, ki bo odprta 28. oktobra. Zatem bo na vrsti obnova drugih šol. Za gimnazijo bo treba dograditi telovadnico, učenci trgovske stroke pa bodo prav tako morali imeti bolje urejene šolske prostore. Medtem ko imamo za šole jasne načrte, pa otroško varstvo ni urejeno. Zapisali si ga bomo med naloge prihodnjih let. Z modernizacijo cest v minulem letu nismo imeli preveč sreče. Zagotovljena so le že začeta dela na cestnem odseku Brežice — Pohan-ca in na cesti skozi Brezino. Na novo je bila urejena le cesta na Čatežu. Upam, da bo do praznika asfaltirana cesta do gradu Mokrice in da bo. prišla na vrsto tudi Cankarjeva ulica v Brežicah. Vsi drugi cestni odseki morajo počakati na obdobje 1971—1975. Med pomembnejše posege v prometu sodi gradnja novega mostu čez Savo v Brežicah. Za začetek del je zagotovljen den&r že to jesen. Kolektiv bolnišnice daje lep zgled Tudi na področju socialnega zavarovanja, zdravstvene zaščite in zdravljenja prebivalstva imamo še mnogo nerešenih stvari. Z njimi se bomo ukvarjali letos in prihodnje leto. Program bolnišnice je rešen, skrbi pa- nam povzroča ureditev zdravstvenega doma. Bolnišnica svoj razvojni načrt "že izpeljuje po zaslugi prizadevnega kolektiva, ki je sam zagotovil več kot polovico denarja iz svojega žepa. V razvoju skupščinskega sistema smo v minulem letu precej napravili. Sprejet je bil nov statut občine, pomembna pridobitev pa je tudi ustanovitev predsedstva skupščine, ki ga tvorijo predstavniki skupščine, skupščinskih organov in družbeno-poli-tičnih organizacij. To telo je dobro zaživelo. Krajevne skupnosti iz leta v leto krepijo svojo vlogo. Med najboljše sodijo krajevne skupnosti Pišence, Čatež, Sromlje, Jesenice, Dobova, Bizeljsko, Kapele, Artiče in Globoko. Sodelovanje z občino je dobro, najtrši oreh za te skupnosti pa je zagotovitev materialne osnove. V tem sestavku nisem zajel vsega, kar smo delali in kar bomo še delali, še so področja, ki zahtevajo aktivno prisotnost skupščine, delovnih organizacij in vseh občanov. Pomembno -pa je, da bomo vzporedno z razvojem gospodarstva in njegovo močjo razvijali tudi stanovanjsko komunalno gospodarstvo, urbanizacijo, socialno skrbstvo, kulturo in prosveto, telesno kulturo, sredstva informacij, spomeniško varstvo, narodno obrambo, civilno zaščito, požarno varnost in druge za občane pomembne dejavnosti. Za praznik občine in 25-letnico osvoboditve vam, dragi občani, v imenu predsedstva skupščine^ iskreno čestitam ter želim mnogo uspehov in sreče. VINKO JURKAS predsednik skupščine občine Brežice t: m 4 4 Brežice — Pod obzidjem 146 B g r m MINILO JE NAŠIH 25 LET !/3 T 52 rt M e »A> tc JO X te -J o X H > 2: Pravijo, da pomeni obujanje spominov prve znake staranja pri človeku. Menda bo res del resnice v tem, saj so tistim, ki so doživeli leto svobode 1945 kot otroci, danes naša tako imenovana srednja generacija; tisti, ki so pričakali leto svobode v zrelih letih, so zdaj v jeseni svojega življenja, od mnogih pa smo se na žalost že za vedno poslovili. Za oboje pa je obujanje spominov in razmišljanje o minulih 25 letih skoraj nekam odveč: čemu bi se kdo od teh dveh generacij še posebej spominjal, da »mladosti leta, dni mojih lepša polovica, kmalu ste minule«? če si tedaj že dovoljujemo zapisati nekaj spominov in razmišljanj na minula leta, je to namenjeno' bolj našim mladim, ki so jih rodila povojna leta. Cesa vsega niso naši občani težkega in lepega doživeli od tistega poletja in jeseni 1945, ko so se od vzhoda, s severa in zahoda vračali na^ svoje opustošene domove. Graditi je bilo treba na ruševinah, iz nič, živeti v pomanjkanju, mesece, leta. In še preden sta si naš kmet, naše podeželje sama opomogla, je že moralo dajati svoj delež industrializaciji dežele, dati delovno silo, odkup, obvezno oddajo itd. Ni bilo lahko. Obetali smo jim: razvita industrija bo vrnila svoj dolg podeželju. Vrača ga, vrnila gq^ še ni. Toda kdo je pred dvema, desetletjema slutil, kakšen bo naš razvoj v letu 1970, kako bo takrat živela naša vas, kakšne težave se bodo spet pojavile! Kdo je slutil, da bodo kmečki otroci, ki žive v naših, nemških in francoskih mestih, po- Izdajo te številke Dolenjskih razgledov so s svojimi denarnimi prispevki omogočili: Občinska skupščina v Brežicah, Agraria Brežice, Trgovsko podjetje Krka Brežice, Obrtno kovinsko podjetje- Dobova, Kovino-plast Jesenice in druge delovne ■»rganizacije. zabijali na svoje starše na Kozjanskem, v Beli krajini, v Halozah in na Goričkem, in da jih bodo obiskovali samo enkrat ali dvakrat na leto, ko se bodo z najmodernejšimi avtomobili vračali iz svojih vikendov in letnih dopustov. Ekonomisti bodo rekli, da je takšen proces ekonomska zakonitost, ki nujno vodi v razslojevanje, preslojevanje, deagrarizacijo in podobno. Naj bo to tudi_ res, ampak ti procesi prizadevajo žive, ostarele ljudi, ki so skoraj vsa leta svojega življenja bili izpostavljeni raznim zakonitostim in nezako?iito-stim. In socialistična družba je zato socialistična, ker spoznava in obvladuje zakonitosti. Obvladuje zakonitosti v korist človeka, delovnega človeka. ' Mar je vedno in povsod tako? In če ni — zakaj ni? Pot k uresničevanju teh ciljev imamo. Vsi vemo in razglašamo, da je ta pot naše samoupravljanje, če tedaj teh nalog ne izpolnjujemo, smo, krivi sami. Ampak ne recimo temu krivcu družba, temveč smo to mi, oziroma povsem določno — jaz, ti, on. Reformirati — spreminjati se moramo tedaj mi in spreminjala se bo družba. Naj takšno reformo doživimo in uresničimo v prihodnjih letih, ko vstopamo na pot proti zlatemu jubileju naše svobode, če se bo tega osvestila naša srednja generacija in posebno še naša mladina, bo pri nas manj težav z nacionalnim vprašanjem, manj bo primerov socialne diferenciacije, ne bo starostno in socialno ogroženih posameznikov v mestih in vaseh, tudi naše vasi se bodo pomladile in naši najbolj sposobni in pridni fizični in umski delavci ne bodo več ustvarjali dobičkov tujcu. Potem se nam ni bati, da bomo postali družba pretežno bogatih revežev, temveč bomo družba ljudi z bogato osebno kulturo, z razvito osebno odgovornostjo, z razvitim čutom vzajemnosti — družba socialističnega humanizma. Sebi in našim občanom želim ob srebrnem jubileju naše svobode ■ čimprej doseči in uresničiti družbo takšnih ljudi — družbo socialističnega humanizma. V zaupanju na bodoče srečno sožitje ljudi z razvitimi kvalitetami socialistične osebnosti praznujmo letos, ob 25-letnici naše svobode, naš letošnji občinski praznik! Našim občanom vse najboljše in lep pozdrav! ^ STANKO gKALER, predsednik občinske konference SZDL Brežice V" Prof. Stanko Škalfr, predsednik občinske konference SZDL v Brežicah Posavski muzej sprehod skozi domačo preteklost. (Foto: J. Teppey) IZ MALE ZADRUGE SE JE RAZVILO MOČNO PODJETJE AGRARIA 1970 - V ZEMLJI SO NAŠE KORENINE Agraria iz Brežic je eno večjih podjetij v občini. Prevzelo je poslovanje nekdanje kmetijske zadruge in obstoji že skoraj petindvajset let. S skromnimi začetnimi sredstvi se je Agraria gospodarstvo občine Brežice zelo do danes razvila v močno, za pomembno podjetje. Posebno velik vzpon je dosegla po letu 1960. V podjetju je danes zaposlenih *250 delavcev, ki napravijo za 50 milijonov dinarjev prometa na leto. Podjetje razpolaga z osnovnimi in obratnimi sredstvi, katerih vrednost presega 25U milijonov dinarjev, lastna sredstva v poslovnem in rezervnem skladu pa Štejejo nad 10 milijonov dinarjev. Ves čas obstoja je podjetje rentabilno poslovalo in bilo je sposobno prebroditi majhne in velike krize, ki so spričo nerešenih sistemskih vprašanj in položaja kmetijske panoge v naši družbi in na s^etu sploh neogibne. Kmetijska proizvodnja je osnovna dejavnost podjetja. V tej panogi dela več kot polovica zaposlenih. V kmetijsko dejavnost je vloženih tri četrtine vseh sredstev podjetja in kmetijstvo je tudi glavni vir dohodka. Razen te dejavnosti se loteva podjetje tudi drugih zvrsti, ki so posredno ali neposredno povezane s kmetijsko proizvodnjo. Kmetijstvo ima podjetje organizirano na lastnih obratih, pa tudi na posestvih •'Zasebnih kmetov. V obratih v Trnju, Cerkljah, Globokem, Mokricah in na Čatežu ima Agraria organizirano specializirano proizvodnjo, v kateri zavzemajo glavno mesto perutninar-stvo, živinoreja, hmeljarstvo, sadjarstvo ^ vrtnarstvo s posebnim poudarkom na v^oji rezanega cvetja. Med pomembnejše delovne usipehe tega leta si šteje podjetje to, da bo ob osebnih dohodkih, ki v povprečju ne bodo manjši od 1.115 dinarjev, ustvarilo še dovolj sredstev za porav- navo vseh dnižbenih in kreditnih obvez. Del denarja pa bo ostal še za razširjeno reprodukcijo. Pomemben uspeh je tudi v tem, da si je Agraria utrdila položaj v živinoreji in da je prevzela vodilno mesto med gojitelji rezanega cvetja v Sloveniji ter se tako* uvrstila med pomembnejše .proizvajalce cvetja v državi. Agraria Brežice je danes in bo ostala tudi v prihodi^e največja gojite-Ijica rezanega cvetja v Sloveniji. Utrdila si je tržišče tako, da jo morajo tudi drugi proizvajalci upoštevati in računati t njo. Podjetje je letos ustvarilo svojo enoto za prodajo rezanega cvetja v Ljubljani, in sicer za območje Ljubljane, Gorenjske in Primorske. Podotoo poslovno enoto bo podjetje organiziralo Se letos ali najpozneje v prvih mesecih prihodnjega leta v Mariboru za območje Maribora, Koroške in Prekmurja. Za gojitev' rezanega cvetja je Agraria navezala poslovne stike s kooperanti: kmetijsko zadrugo v Novi Gorici, z Vrtnarstvom v Celju in Velenju in s kmetijsko zadrugo Pilip-Jakov v Zadru. Leto 1970 je za podjetje uspešno budi zaradi pomembnih raziskav termalne vode na čateškem območju, kjer bodo nove količine tople vode omogočile podjetju razširitev površin pod steklom od sedanjih 20 tisoč na 43 tisoč kvadratnih metrov. Za občinski praznik bo dokončan nov rastlinjak s površino 6 tisoč kvadratnih metrov. Količine rezanega cvetja se bodo od sedanjih treh milijonov nageljnov v letu 1971 povečale na 7 milijonov cvetov, skupna količina lastne in Ićoope-racijske gojitve pa bo presegla 12. milijonov nageljnov. Letos so na Čatežu prvič obrodili novi nasadi breskev, ki obsegajo 15 hektarov površine. Pogled s Prilip pokaže šele pravo sliko o razvijajočem se vrtnarskem obratu in breskovMn nasadu, ki sta plod načrtnega dela na čateškem polju. Čeravno sadjarstvo ne predstavlja večjega deleža v proizvodnji podjetja, mu posvečajo posebno pozornost in spremljajo tržne razmere. Letos je Agraria opravila melioracijska in druga dela na desetih hektarih površin v Artičah, ki tvorijo osnovo novega sadjarskega obrata. Ljudem na tem območju bo nudil dodatno zaposlitev, trg pa obogatil s sadjem, po katerem je veliko povpraševanje, Agraria posveCa posebno pozornost kooperacijski proizvodnji, čeprav ta način in prosti odkup kmetijskih pridelkov ne presegata vrednosti lastne kmetijske proizvodnje. Za to dejavnost je v sestavu poseben obrat za pogod- beno sodelovanje, obrat s posebnim obračunom in z organi upravljanja, v katerih so pretežno zastopani zasebni kmetijski proizvajalci. Kooperacijsko sodelovanje z zasebnimi kmetovalci obsega pridobivanje mleka, pitanje živine ter pospeševalno dejavnost, zlasti za govedorejo, za katero je organizirana tudi selekcijska služba. To delo opravljajo trije molzni kontrolorji. Večletno vztrajno delo v organizacijskem in strokovnem pogledu se odraža v tem, da je ustvarjeno jedro čistopa-semskih rodovniških krav. Teh je zdaj 98. Povečala se Je tudi molznost krav pri kooperantih, odkupno mrežo za mleko pa je Agjaria razširila tudi na območje Dobove in Kapel. Na leto odkupi podjetje 823 tisoč litrov mleka, v prihodnje pa naj bi se letni odkup povečal na milijon sto tisoč litrov. Kooperacijski obrat se loteva tudi preusmerjanje kmetij, za kar se zanima čedalje več kmetov. Za se4aj manjka kreditov. Dva kmetovalca sta letos sklenila s podjetjem desetletno pogodbo za oddajo mleka in telet. Svoje površine sta temu ustrezno prilagodila za pašo in pridelovanje sena. Pred-' vsem na območju od Bukoška do Za-kota in Crnca je še več kmetov, ki bi bili pripravljeni za specializacijo. Hranilnica in p>osojilnica Agrarie je lani in letos dala za te namene 150 tisoč dinarjev posojil. Vzporedno s tem je strokovna služba pridobila mnogo kooperantov Za to, da so povečali pridelek krme z izdatnejšim gnojenjem, z izbiro primernih sort semena, s pravočasno košnjo sena ter z večjo uporabo kemičnih sredstev za zaščito rasitlin in zatiranje plevela. Letos so v kooperaciji vzredili 290 pitanih telet (skupna teža 61.400 kilogramov), 261 prašičev s skupno težo 23.500 kilogramov in 7.800 piščancev s skupno težo 14.600 kilogramov. Do konca leta računajo še na pogodbeno vzrejo 300 telet, 170 prašičev in 3.000 piščancev. Agraria ima v svojem sestavu močan trgovski obrat za oskrbo kmetijstva z umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, stroji in drugim materialom. Trgovska poslovalnica v Brežicah je ena najbolj obiskanih in najbolje založenih s tovrstnim blagom v Brežicah in v Posavju. Specializirane oddelke z zaščitnimi sredstvi, semeni in kmetijsko mehanizacijo vodi za to strokovno usposobljeno osebje, ki pri prodaji bls^a kiipcu tudi svettye. Trgovske poslovalnice z reprodukcioskimi materiali za kmetijstvo ima podjetje v Brežicah, Kriki vasi, Cerklje, Mokricah, Dobovi, v Kapelah in Globokem. Podjetje bo tovrstno oskrbo še izboljševalo. Agraria bo dala letos na trg 6 milijonov jajc, 500 ton sadja, en milijon kilogramov sena, tri milijone nageljnov,. 150 tisoč piščancev, 120 tisoč plemenskih jarkic, 35 ton suhega hmelja, 700 štiristokilogramskih pitanih goved, večje število pitanih telet itd. Vrednost njene kmetijske proizvodnje bo letos presegla 12 milijonov dinarjev. Prodaja pridelkov je zadnja in najpomembnejša faza v proizvodnji. Zanjo ima podjetje specializiran trgovski obrat. V sklopu tega obrata so tudi druge dejavnosti, na primer oskrba z močnimi krmili, ki jih podjetje kupuje ali izdeluje v lastni mešaliuci.' Nič manj pomembna od trgovskega obrata za prodajo kmetijskih pridelkov nista tudi trgovina z živili in klavnica z mesnicami. Trgovski obrat 2 živili vključuje dve delikatesni trgovini, dve trgovini s sadjem in zelenja. v6, ribarnico in kiosk na Čatežu. Vredno je omeniti tudi to, da ustanavlja podjetje posebno enoto za prodajo s cvetjem na drobno. Tako je okto'bra letos Agraria že odprla sodobno cvetličarno, v načrtu pa ima odpiranje takih poslovalnic tudi v drugih krajih Slovenije. Podjetju je uspelo rekonstruirati tudi klavnico v Brežicah, katere zmogljivosti bodo po preureditvi zadostovale za najmanj trideset let. Brez mehanizacije si tudi v kmetijstvu ni mogoče zamisliti, da bi bilo delo pravočasno opravljeno. To velja za podjetje, kakor tudi za zasebnega kmeta. Zato je upravičena, čeprav ekonomsko ne vedno dovolj utemeljena težnja zasebnih kmetov po kmetijskih strojih. Spričo tega, da je na območju Agrarie že nad 70 traktorjev v zasebni lasti in da se njihovo število tedensko povečuje, se je podjetje odločilo, da bo v bodoče nudilo strojne storitve kmetom le s težjimi, večjimi in specializiranimi stroji, kot so žitni in koruzni kombajni, teSti stroji z rigolnimi plugi in podobno. Podjetje ima danes že osem žitnih kombajnov, sedem buldožerjev, kupiti pa namerava tudi nekaj drugih strojev. Za popravilo strojnih pripomočkov ima podjetje mehanično delavnico, ki jo namerava usposobiti tudi za popravilo kmetijskih strojev v zasebnih rokah. Podjetje ima lastno hranilnico in posojilnico. Ta enota ima ločen poslovni odbor, ki ga tvorijo vlagatelji. Odbor odobrava posojila. Hranilnica in posojilnica gospodari s sredstvi številnih vlagateljev, ki so ji zaupali svoje prihranke. Del sredsteiv je vložilo vanjo tudi podjetje. Kmetje lahko dobijo posojilo za različne namene po preprostem postopku. Kolikor se bo povečal krog varčevalcev, se bodo povečala tudi sredstva hranilnice in posojilnice in z njimi vred možnosti za najemanje posojil.- Alfoiiz Vašcer iz Zakola je letos sklenil z Agrario poi^odbo o desetletnem sodelovanju.. Dobil je posojilo za nakup molznega stroja, v kratkem pa bo izkoristil tudi 15.000 din posojila za tlačni obračalnik, ventilator ter puhalnik za dosuševanje sena. Kmet Vašcer odda na mesec po 1500 litrov mleka. (Foto: M. Vesel) Delo v rastlinjakih, kjer jc vse leto eno samo poletje. (Foto: J.Teppey) Pobiranje jajc v kokošnjaku AGRARIE v Cerkljah, (Foto: M. Vesel) DOLENJSKI RAZGLEDI tulil iMaiiii ii'imi ffrtnili 149 Lepotica'" med slovenskimi šolami. Po načrtih inž. arh. Franca Filipčiča jo je sezidal Pionir iz Novega mesta. SODOBNA ŠOLA ZA MLADI ROD V BREŽICAH KAMEN NA KAMEN - PALAČA Na vprašanja novinarke Jožice Teppeyeve odgovarja ravnateljica osnovne šole bratov Ribarjev Angela Škaier - Nova šola daje trajen pečat podobi Brežic — V svetlih, toplih in udobnih učilnicah bo bivanje v šoli prijetnejše - Poskrbljeno bo tudi za varstvo šolarjev po pouku 28. oktobra bodo v Brežicah odprli vrata nove šole, ki bo sprejela pod streho nad/tisoč otrok v eni izmeni. Tega slovesnega trenutka se veseli ves šolski okoliš. Z njim se bodo izpolnila dolgoletna pričakovanja staršev, učiteljev in učencev po sodobnejših, svetlejših in prostornejših učilnicah za mladi rod. Besedo o tem. kakšna bo nova šola, kako bo opremljena in kakšne prednosti bo imela, prepuščam ravnateljici osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah Angeli Skalerjevi. — Naj najprej povem, v kakšnih razmerah smo delali doslej. Centralna šola dela v dveh zastarelih in tesnih, za sodobni pouk neprimernih šolskih stavbah, s poukom v dveh ali celo v treh izmenah. Ob taki časovni in prostorski stiski je moč le s težavo organizirati celotno vzgojno izobraževalno dejavnost, ki jo zajemata učni načrt in delovni program šoJe, in ra» zumljivo je, da učitelji in učenci Želijo, da bi se čimprej preselili v novo šolsko poslopje, pri katerem v t^ dneh zaključujejo še zadnja obrtniška dela in z združenimi močmi hitijo z vsaj naj^nujnejšo zunanjo ureditvijo. Novo šolsko poslopje bo lahko v eni izmeni Sprejelo v svojih učilnicah do 1180 otrok. V njem je 36 učilnic, od tega 16 matičnih z dvema ka'bine-toma za -učence od prvega do četrtega razreda in 20 predmetnih učilnic s kabineti za vsak posamezni predmet. šola ima veliko moderno opremljeno telovadnico, za širšo dejavnost učencev pa bodo služili tudi večnamenski prostor, pionirska soba, knjižnica in čitalnica ter športna igrišča in vrt v neposredni okolici šolskega poslopja. Ob vhodu sta dve -veliki garderobi, v katerih bodo lahko odložili obleko in obutev prav vsi učenci. Vsi prostori bodo centralno ogrevani in tudi odložena obleka in - obutev bosta v hladnem jesenskein in zimskem času v ogrevanem prostoru in učenci se bodo po končanem pouku oblačili in obuvali z vse prijetnejšimi občutki, kot je to danes, ko jim obleka in. obutev na mrzUh šolskih hodnikih skorajda zmrzne. Z zdravstnrenega vidika je to izredno velika pridobitev, posebno za učenče, ki morajo v vsakem vremenu dnevno prepešačiti ali prevoziti s kolesom več kilometrov do šole in nazaili in ter nriTad^vf^M vse u^°nce r^'TnboM int-en'n'no vkln*'*'-ti v T^no-v/o^^ini n'y>ce<; in de- javnosti, ki jih bo organizirala šola. Pouk foHne Kal pa varstvo šolariev? Vsi učenci bod'i imeM nouk dopoldne. v T)opoldanskem času pa bomo s nomoSjo zainteresiranih star^v skušali čimorei organizirati oodališano bi-vanie za vse tiste učence, ki po končanem T>ouku doma nimajo potrebnega nadzora, in za tiste, ki jim bo pri učenju notrebna strokovna pomoč. — Novo okolje _bo prav gotovo snodbudilo zanimanje in prizadevanja za svobodne dejavnosti učencev? Organizirali bomo vrsto najrazličnejših aktivnosti in tako omoe^>čili učencem v čim večji meri raasvitl njihova ustvarjalna nagnjenja in interese. Zažive'a bo tudi mala šola — Ali se bodo tudi za vozače začeli 2 novo šolo boljši časi? Po preselitvi v novo šolo bomo verjetno končno rešili težave tistih učencev, ki prihajajo v šolo z avtobusom. Imeli bodo svoj prostor, kjer se bodo zbirali pred poukom in ipo nJem ter se pod nadzorstvom učiteljev učili in izdelovali domače naloge. Urnik bomo veliko laže uskladili z voz- nim redom šolskih avtobusov in ga uredili tako, da bodo vsi učenci prišli k pouku pravočasno in da ne bodo več predčasno odhajali od zadnjih učnih ur. — Tudi za- dopolnilni pouk bo poslej več možnosti in za malo šolo prav tako, kajne? Ure dopolnilnega pouka bodo določene z rednim umikom in trudili se bomo, da bodo k dopolnilnemu pouku prihajali vsi učenci, Id jim bo ta pouk potreben. Spričo prostorske stiske v Brežicah doslej nismo mogli oi^ranizirati male šole za predšolske otroke, v novem šolskem poslopju pa bomo že letošnje leto našli primeren prostor tudi za to nadvse važno predšolsko vzgojno dejavnost in vanjo vključili vse otroke, ki se pripravljajo za vstcp v šolo. Estetska podoba podaja roko uporabnosti — Pa še besedo dve o tem, kako ste zadovoljni z delom arhitekta. Inž. arh. Franc FUipčič, ki se je tudi kot družbeno-politični delavec zavzemal za ureditev šolskih prostorov v Brežicah, in v občini, se je s posebno prizadetostjo lotil projektiranja naše šole. Pri svojem delu je .ves čas sodeloval z, učiteljskim zborom šole in s strokovno službo pri republiškem sekretariat za šolstvo SRS. Pri projektiranju pa vsekakor ni imel lahkega dela; omejevali so ga prostorsko-fi-nančni normativi republiške strokovne službe, še bolj pa skromna finanč- na* sredstva, ki so bila na voljo pri občini. Tem zahtevam se je maksimalno prilagodil, kar na primer ni bilo potrebno upoštevati projektantom šol v tistih slovenskih občinah, ki so gradile šolske stavbe z lastnimi sredstvi in se jim ni bilo potrebno ozirati na višino cene za kvadratni meter. Upoštevajoč ta dejstva, je , arhitekt Frafic Fihpčič svojo nalogo odlično rešil, kar mu nespKjmo priznavajo gradbeni in šolski strokovnjaki. Treba je tedaj poudariti, da ja projektant ustvaril popolnoma izvirno šolsko arhitekturo v Sloveniji, ki je za Brežice pomembna še toliko bolj, ker od začetka našega stoletja, ko so nastale stavbe bolnišnice in slovenske-. ga Narodnega doma, tu ni bil več ustvarjen noben projekt, ki bi dal trajpejši F>ečat urbanizmu našega mesta. Selitev .še v tem polletju — Ali se boste kmalu preselili v nove šolske prostore? 28. oktobra bomo odprli novo sodobno osnovno šolo, zaradi tehtnih vzrokov pa se bomo vanjo preselili nekliko pozneje, vendar vsekakor še v prvem polletju. Otvoritev šole bo za naše učence in učitelje ter za vse naše občane velik dan, eden največjih v času tristoletnega obstoja osnovne šole v Brežicah. Ob vsem tem zmagoslavju pa bo še posebno prijetna zavest, da smo tudi mi — obCani — s svojo odločitvijo za samoprispevk in s svojimi denarnimi prispevki pomagali zgraditi ta veličastni šolski objekt. jf - ► V šolo po stari poti, a ne več dolgo. (Foto: J. Teppej) Anton Šinkovec iz Obrežja pri Jesenicah KONČNO Z DEŽJA POD STREHO Za občinski praznik se bo kolektiv Kovinoplasta z Jesemc preselil v nove prostore. Podjetje je gostovalo v starem gospodarskem poslopju od leta 1964. Osem let so delavci prebili v zasilno preiirejenih hlevih, v tesnih in mrzlih delavnicah. Bodoči obratovodja Anton Šinkovec Je bil med tistimi osmimi delavci, ki so Fvodjetje postavili na noge. Sedem jih še vetoo dela pod isto preluknjano streho starih hlevov. »Ker ste tako dolgo vzdržali^ potem boste s toliko večjim veseljem začeli delati v novih delavnicah. Kaj ■vse si obetate po preselitvi? »Povečali bon!o produktivnost, kier bomo ustvarjali v boljših razmerah. Lotili se bomo cinkanja. To delo smo do sedaj oddajali drugim, kar nam je pobralo 60.000 do 70.000 din na leto. Pripravljamo se tudi na to, da bomo vpeljali nov izdeldc, čfesar vam pa še ne smem, zaupati do kraja. Za seda^ je to še naša posloma skrivnost. — Koliko ste investirali v nove delavnice? — Zgradba nas bo veljala 618 tisoč dinarjev, posojila pa Mno dobili 420 tisoč dinarjev. — Kakšne težave vas spremljajo? — V zadregi smo za obratna sredstva — seveda zaradi slabih plačnikov. Velika podjetya moramo kreditirati tudi po tri mesece. Primanjiknje nam materiala, zlasti železa in medenine in tako ne moremo dovolj hitro izpolnjevati naročil. — Kaj ste po poklicu in kakšno šolo obiskujete v Samoboru? — Kovač sem. Petkrat na teden prisostvujem večernemu pouku za delovodje. Zdaj sem v drugem letniku. — Torej ste prvi letnik končali z uspeTiom? — Da, dobil sem prav dobro oceno. Za učenje mi zmanjkuje časa, toda poskušal bom vztrajati do konca, ■i ■ • J. TEPPEV DEL DOBIČKA POSREDNO VRAČAJO KUPCEM ČAS JE ZLATO ZA KUPCE IN TRGOVCE V Brežicah bo zrasla nova, sodobna blagovna hiša Kolektiv trgovskega podjetja Krka si prizadeva, da bi podjetje kar najhitreje napredovalo in dohitevalo potrebe sodobnega človeka. V podjetju vse bolj ugotavljajo, da je čas zlato zanje in za tiste, ki kupujejo. Kupcem želijo nuditi hitro in kulturno pjostrežbo in jim približati čim širši izbor kvalitetnega blaga v sodobnih prostorih po načinu samopostrežbe in samoizbire. Raven osebnih dohodkov skuša ta kolektiv obdržati v splošnih okviinh družbenih in moralnih norm. Razliko ustvarjene vrednosti vlagajo v sklade po dolgoročnem planu razvoja podjetja in jo uporabljajo za večanje sodobnih prcidajnih zmogljivosti. S tako obliko posredno vračajo kupcem d^ dobička, ki ga ustvarja podjetje. Na tej razvojni poti in po teh načelih je podjetje že uredilo dve samopostrežni trgovini in eno samoizbimo trgovino v Brežicah. V zadnjih letih je zgradilo nove poslovalnice v 2upelev-cu ia na Čatežu ter opremilo s sodobno ofpremo vrsto svojih trgovin. Stari poslovni inventar bodo zamenjali v mnogih poslovalnicah in postavili vanje sodobno opremo, hladilne in druge naprave. V okolici Brežic in v mestu nameravajo zgraditi bodočemu urbanističnemu razvoju primemo blagovno hišo. Letošnje poslovanje kaže, da se kolektiv drži načel, ki smo jih omenili na začetku sestavka. Osebne dohodke so povečali od januarja do konca avgusta za 21,69 odst., dobiček pa za 66,65 odst. Povprečni prejemki na zaposlenega so bili lani 1.005 dinarjev, letos 1.223 dinarjev. Pri podjetju dela 125 ljudi, to je dva več kot v minulem letu. Celotni dohodek je v lanskem osemmesečnem obdobju dosegi vrednost 26,817.000 din, letos 32,818.000 din. Povečal se je torej za 22 o^totkov in je za 1,5 odst. presegel plan. Promet .na osebo se je povečal od lanskih 218 tisočakov na 263 tisoč din, dobiček na osebo pa od 3.298 din na 4.804 din. Lani so porabili v tem obdobju skoraj 24 milijonov dinarjev, porabljena sredstva letos pa znašajo 29 milijonov 626 tisoč. V tem je upoštevano tudi investicijsko vzdrževanje, ki so ga imeli letos za 54 odstotkov več kot lani. DĆLENJSKE RAZGLEDE -1)0 sebno kulturno rubriko Dolenj skega lista, urejajo: Jože Dular Tone Gošnik (odgovorni ured nik),^ France Grivec,- Janko Jarc Bogo Komelj, Lado Smrekar. Severin Sall in Stanko Skaler Lektor; KareJ Bačer Oblikova lec: Marjan Moškon Nova trgovina, ki jo je Krka pred dobrim mesecem odprla na Čatežu. . (Fotor J.Teppey)