9. avgust 2002 številka 28 G L A S I L O M E S T N E O B Č I N E M U R S K A S O B O T A FOTOREPORTAŽA številka 28 SOBOŠKI DNEVI 2002 Krhka tajska dekleta, temperamentni Grki in radoživi Mehičani so greli neobičajno mrzle in deževne junijske večere (gostovanje Folkart Lent). Kako čaroben je postal naš park, ko smo v njem sledili čarobnemu gorečemu, kadečemu in pokajočemu Stvoru... (Teatre en Vol, Italija) All Millar, vrhunski ulični artist iz Avstralije, je svoje življenje zaupal Sobočancem in preživel... ... gledališče je združilo mlado in staro Bili so The Beatles, bil je Elvis in bil je Adi Smolar. Deklica Ana je zlati prstan vrnila lastniku in vsi smo bili zadovoljni...tudi zato, ker je dišalo po Prekmurju 2 ...soul (Soulfingers, Hrvaška) Salsa (Ocho rios, Italija)... avgust 2002 NAMESTO UVODA oletje. Čas pripeke, nadležnega potenja, sladoleda, hladnega piva. In seveda, kar je najpomembneje, čas počitka. Ponavadi kje v obalnih krajih ob romantičnem bučanju morja, lahko pa tudi čisto prozaično - kar doma. In prav za vse vas, ki ste tudi v najbolj vročem delu leta ostali zvesti domači pokrajini, domači občini, je izšla ta številka Soboških novin. Seveda ne more mimo temeljne determinante teh dni: dolgega vročega poletja. Poletna je naslovnica, taka je karikatura in tak je dobršen del vsebine. Mestni občini Murska Sobota lahko namreč brez pretiravanje pripnemo pridevek “poletna”. Vzrok niso samo tradicionalni Soboški dnevi, pač pa tudi občinski praznik, ki je sredi julija. Mnogi se (relativno) novega datuma sicer še niste navadili, a čas bo gotovo prinesel svoje. Na zadnji strani si lahko preberete (in ogledate), kdo so organizacije in posamezniki, ki so si letos prislužili občinska priznanja. Osredni aktualni temi (na straneh 4 in 5) sta tudi poletno obarvani -nekaj mestnih občank (in občanov) smo pobarali, kako letos z njihovimi dopusti, podali pa smo se tudi na kopališča. Na tista urejena, pa tudi na ona, ki se jim reče divja, a so prav zato toliko bolj privlačna. Nabralo se je tudi veliko drobirja - poročil o mnogih dejavnostih, ki so sestavni del življenja komune - pišemo o poletnih taborih, športnih igrah šolarjev, o avtomobilistih, gasilcih, učencih in dijakih, pa še bi lahko našteval. Sicer pa bo bolje, da sami pregledate vsebino. Ko bodo Soboške novine med vami naslednjič (predvidoma sredi septembra), se bo že začela jesen - ne sicer v meteorološkem smislu, pač pa gre za “novo šolsko sezono”. Šolskim zgradbam so že zacelili rane, jih očistili in prepleskali, tako da so pripravljene na vnovični živ-žav. Podobno velja tudi za šolnike. Spet se bo torej začelo po starem, namesto brezdelja in počitniških radosti bo na prvem mestu učenje. A do takrat je kar še nekaj časa. Zatorej: uživajte v poletni »ici«! Bojan Peček 3 AKTUALNO številka 28 Anketa Dopust mora biti, četudi si le doma Naključni sogovorniki so večinoma že bili na oddihu, nekateri pa si daljše odsotnosti ne morejo privoščiti. Vzrok za to ni samo pomanjkanje denarja... Vera Mencigar "Kar štiri tedne sem bila z družino doma, saj se po dolgem času nismo odpravili na morje ali kam drugam. Kljub temu smo se tudi doma imeli lepo, kopali smo se in se sprehajali po mestnem parku. Nekajkrat smo obiskali moje starše v Rogašovcih." Danijela Krampač "Z možem sva preživela nepozabne počitnice v Vodicah pri Šibeniku. Zato razmišljava, da bi morda še enkrat "skočila" na hrvaško obalo, najverjetneje septembra. Ker sva še brez otrok, je dopust na morju ali kjer drugje toliko lažji in se lahko popolnoma posvetiva drug drugemu. Simon Buzeti "Ker sem junija začel s pripravništvom, od letošnjega dopusta ne bo nič. To me ne spravlja v slabo voljo, saj po študiju končno lahko delam. Hodim se kopat, ob koncih tedna pa so veselice in žuri." Klavdija Horvat "Letos sem maturirala, oktobra pa bom nadaljevala šolanje na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zato si počitnice zaslužim. Ne moti me, da jih preživljam doma, saj je veliko možnosti za zabavo. Glavni razlog, zakaj letos v družbi prijateljic ne grem na morje, je pomanjkanje denarja. Nataša Podlesek "Dopust je žal že za mano, tako da so nanj ostali le prijetni spomini. Z družino smo v drugi polovici julija preživeli nepozabnih dvanajst dni v Makarski v Dalmaciji. Za počitnikovanje v tem delu Jadrana smo se letos odločili prvič, sicer pa smo bili na morju že velikokrat. Zadnja leta si daljših odsotnosti zdoma zaradi družinskih obveznosti nismo mogli privoščiti, zato je bil letošnji dopust toliko lepši." Jože Rituper "Ker lani nismo potovali nikamor, smo letos v družini sklenili, da se ponovno odpravimo na morje, in sicer v Portorož. Ker je hčerka maturirala, je bila to verjetno ena zadnjih priložnosti, da smo preživeli počitnice skupaj. Osebno me ne zanima, kam na dopust, temveč je zame veliko pomembnejše, da dopust sploh je." GRABAR Ines in Tanja se kar s kočijo (in konjem) prevažata po nadvozu pomurske avtoceste. Tudi to je lahko izviren način počitnikovanja. Foto: Lado Klar 4 avgust 2002 AKTUALNO Kopanje tako in drugače Če ni vročine, so vrste kopalcev krajše etos ni pretirano visokih temperatur, ki bi ogrele tudi stoječe vode, česar si želijo mnogi, ki prisegajo na takoimenovana "divja" kopališča. Zato jih toliko več čofota po mestnem kopališču v Fazaneriji. V.d. direktorja Komunale, ki je upravljalec kopališča, Mirko Šabjan je dejal, da so kopališče odprli 25. maja. Po dveh prostih dnevih, ko kopalcem ni bilo treba plačati vstopnine, pa se je uradno začela poletna kopalna sezona. Junija so v soboškem kopališču našteli 6.340 kopalcev, ki so kupili vstopnice na blagajni, kar je enkrat več kot lani, julija pa je bil obisk zaradi muhastega vremena precej skromen. Prodali so le 4.085 vstopnic, kar je v primerjavi z letom 2001 več kot enkrat manj. Lani je bilo skupno številko kopalcev kar 24 tisoč, kar pa bo zaradi slabšega vremena težko doseči. Na območju mestne občine so tudi neurejena, divja kopališča. Veliko kopalcev je predvsem v gramoznici ob Bakovski cesti v Murski Soboti, ki ga nekateri bolj poznajo kot Soboško jezero. Podobno je pri Krogu, pa tudi v Bakovcih. Konec koncev pa se nekateri še vedno zavihtijo tudi v reko Muro. Tudi v tem primeru velja, da je kopalcev zaradi nižjih temperatur manj kot lani, ko si lahko samo v enem dnevu na divjih kopališčih naštel več kot sto kopalcev. Čeprav mnogi mislijo, da je kopanje na teh mestih povsem varno, pa ni tako. Žal so utopitve v gramoznicah kar pogoste, vprašljiva pa je tudi kakovost vode. Zato priporočamo namakanje v urejenih kopališčih, kjer vodo vsakodnevno nadzorujejo, klorirajo in tudi zamenjujejo. Obala takoimenovanega Soboškega jezera vsako leto privabi veliko kopalcev, željnih vodnih užitkov. Ob vročih dneh je v soboškem poletnem kopališču v Fazaneriji zelo živahno. Geza GRABAR POROČILO O KVALITETI KOPALNIH VODA V POMURJU V TEM POLETJU Higienske razmere v urejenih kopališčih Ocenjujemo, da je stanje tudi letos v vseh urejenih kopališčih v glavnem dobro. Higiensko ustreznost kopalnih vod ugotavljamo z laboratorijskimi analizami vzorcev. Občasna mikrobiološka oporečnost posameznih vzorcev kopalnih vod je posledica prisotnosti oz. povečanega števila določenih bakterij. Kemična neustreznost pa se največkrat kaže z neustrezno vsebino klora ter s povečano koncentracijo amonija in kloridov. S higienskega vidika so najbolj problematični "natur" bazeni v termalnih kopališčih, kjer ni priprave vode. Potrebno je še posebej poudariti, da higienska ustreznost kopalnih voda ni samo odraz prizadevanja upravljalcev, ampak tudi (največkrat) slabih higienskih navad kopalcev. Kvaliteta površinskih voda Nekateri prebivalci Pomurja se že tradicionalno kopajo tudi v opuščenih gramoznicah, umetnih jezerih in v reki Muri (gramoznica pri Murski Soboti, gramoznica Babinci, Jezero Krašči, Blaguško jezero, Bukovniško jezero, reka Mura - brod v Krogu in drugi). Ta "divja" kopališča, čeprav znana in pogosto obiskana, niso urejena, zlasti glede zagotavljanja varnosti kopalcev in pogojev za osebno higieno. Na večini mest so oznake, ki opozarjajo na to, da je kopanje na lastno odgovornost oz. prepovedano. Julija letos odvzeti vzorci omenjenih površinskih voda so v glavnem ustrezni, bakteriološko je bila oporečna voda iz reke Mure pri brodu v Krogu. Pomembno je poudariti, da so rezultati analiz odraz izključno trenutnega stanja, ki se lahko v zelo kratkem času spremeni, kar je odvisno od veliko različnih dejavnikov. Za zanesljivejšo oceno kvalitete teh voda bi bilo nujno potrebno vzorce voda redno laboratorijsko kontrolirati. Ne glede na razultate laboratorijskih preiskav je voda v naravnih kopališčih higiensko nezanesljiva. Možno je tudi, da so poleg bakterij, ki jih z mikrobiološkimi analizami lahko ugotovimo v vodi, prisotni tudi virusi ali drugi povzročitelji nalezljivih bolezni, ki jih z rutinskimi analizami ni mogoče ugotoviti. Smiljana Aladič, dr.med.,specialist higiene 5 DROBIR številka 28 Bilo je nekoč... Zlata generacija soboških maturantov akorkoli obračamo zadevo - generacija maturantov s soboške gimnazije iz leta 1952 je "zlata" vsaj dvakrat. Po obletnici, ki jo letos slavijo nekdanji dijaki, pa tudi po strokovnjakih in drugih vidnih osebnostih javnega življenja, ki jih je ta prva povojna generacija gimnazijcev dala. Med njimi je najbolj svetel primer gotovo doktorica geoloških znanosti Dragica Turnšek, sicer doma iz Šalamencev, ki je med drugim tudi ena od redkih članic Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). S sprejema pri županu Antonu Slavicu Od 21 dijakov, ki so natanko pred pol stoletja maturirali, vpisanih jih je bilo nekaj več, se jih je tradicionalnega srečanja ob okrogli obletnici v Murski Soboti udeležilo šestnajst. Poleg pobudnika srečanja mag. Emerika Zvera iz Murske Sobote smo na sprejemu pri soboškem županu Antonu Slavicu srečali tudi Božo Bolčič, Zdenko Novak, Marijo Pečan, Marinko Planinc-Popit, Greto Sabotin-Praček, Ido Štül-Horvat, Dragico Turnšek, Heleno Vučak-Dinjar, Sido Zver, pa Alojza Bakana, Vinka Korena, Franca Kovača, Draga Šiftarja, Franca Petka ter Štefana Trajbariča. ... in danes Maturantska parada 416 maturantov in maturantk Gimnazije, Ekonomske šole, Srednje zdravstvene šole, Srednje poklicne in tehniške ter Kmetijske šole iz soboške občine ter dijaki radenske Srednje šole za gostinstvo in turizem so v Slovenski ulici v Murski Soboti zaplesali štiri slike četvorke. Podobno se je dogajalo drugod po Sloveniji. Skupaj je plesalo 8.528 maturantov, kar je dovolj za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Nastopajoče in obiskovalce je pozdravil načelnik za gospodarske in negospodarske dejavnosti MO Murska Sobota Štefan Cigan, izvedba pa je bila v rokah plesne šole Devžej. Številna priznanja za svoje delo je prejel vodja šole Ambrož Pušnik. Osnovnošolski odličnjaki 1994 - 2002 Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic je v grajski dvorani sprejel odlične učenke in učence, podatke o najboljših pa je zbral strokovni delavec uprave MO M.Sobota, Jože Stvarnik. V treh soboških in bakovski osnovni šoli je bilo odličnih v vseh letih osnovnega izobraževanja 65 učencev (24 odstotkov vseh), kar je 7 šolarjev več kot lani. V Glasbeni šoli sta bili med šestnajstimi učenci šestega razreda dve odličnjakinji. Nagovoril jih je župan Anton Slavic in vsakemu predal spominsko priznanje. 6 avgust 2002 DROBIR Arheologija Jeseni razstava odkritij teh dneh so med Krogom in Bakovci oziroma na trasi bodoče avtoceste Vučja vas - Beltinci končali obsežna arheološka raziskovanja, ki so letos trajala 40 delovnih dni. Najdišče za Raščico oziroma z južne strani v smeri razbremenilnega kanala je bilo le eno izmed devetih, kolikor so jih arheologi in njihovi sodelavci v zadnjih nekaj letih, predvsem pa lani, opravili na omenjeni trasi in katerih bogata odkritja pomenijo pomemben prispevek k razjasnitvi poseljenosti in zgodovinskih dogodkov na tem območju. Vodja izkopavanj, kustosinja Irena Šavel je dejala, da se odkritja z vsemi arhitekturnimi elementi, kot so objekti, peči, kurišča, shrambene in vpadne jame, zbiralniki za vodo - na tem območju v prvi vrsti časovno nanašajo na zgodnjo bronasto dobo oziroma v časovno obdobje med 2400 in 2200 leti pred našim štetjem. Ob koncu leta načrtujejo veliko razstavo predmetov in arhitekturnih elementov z vseh devetih najdišč. Tako bo javnost dobila vpogled v uspešnosti izkopavanj na posamičnih najdiščih, ki bodo tudi kronološko opredeljena. Za Raščico med Bakovci in Krogom je sodelovalo okrog 20 arheologov in sodelavcev. Predmete že na terenu očistijo, razvrstijo in po možnosti tudi restavrirajo. Novi turistični vodiči Pomurska turistična zveza (PTZ) je pripravila usposabljanje za lokalne turistične vodnike za območje pomurske regije. Udeležba 30 kandidatov iz Pomurja priča, da se v regiji vse bolj zavedamo pomena turistične dejavnosti. Vsak slušatelj je moral na koncu izdelati seminarsko nalogo ter opraviti pisni test iz teorije. Za uspešno opravljene obveznosti so kandidati v prostorih Casinoja 3000 v Zdravilišču Moravske Toplice prejeli posebna potrdila kot dokaz, da so usposobljeni za lokalne turistične vodnike. Poletno srečanje v Domu starejših Konec junija je bil v znamenju tradicionalnega družabnega srečanja rakičanskega Doma starejših. V njem je v dveh oddelkih - stanovanjskem in bolniškem - več kot 300 stanovalcev. »Piknik«, kakor se je prijelo kratko ime te vedno dobro obiskane prireditve, je tudi letos spremljalo lepo vreme. Poskrbljeno je bilo za postrežbo in zabavo, skratka za dobro voljo vseh obiskovalcev. V prostorih doma pa so stanovalci tudi letos pripravili bogato razstavo ročnih del, letos predvsem rože iz krep papirja ter slike. Znova so izdali tudi domsko glasilo Zrelo klasje. Kandidati so se udeležili tudi izleta po Pomurju Piknik je po tradiciji zelo dobro obiskan in vedno mine v prijetnem vzdušju 7 DROBIR številka 28 8. srečanje ob reki Muri Kaj se dogaja s Prekmurci? a bi obudili k življenju vsaj delček skupne preteklosti, so se ob brodu - v Krogu na prekmurski ter Vučji vasi na prleški strani - tudi letos sešli na tradicionalnem skupnem srečanju. Tudi letos je bila ob Muri večtisočglava množica radovednežev, srečanje pa se je začelo z mašo pri brodu. Plezanje po vrvi čez Muro je izziv za vsakega mladeniča, ki se je lahko potem, ko je nalogo uspešno opravil, upravičeno postavil pred vrstniki, še bolj pa pred dekleti. Vrhunec je bil pozno popoldan, ko se je 25 krepkih Prlekov na desnem ter enako število njihovih kolegov Prekmurcev na levem bregu pomerilo v prestižni igri vlečenja vrvi čez Muro. Kot že tri leta zapored je tudi letos zmaga pripadla Prlekom, ki so tako negativni seštevek zmag z 2:3 pred tremi leti obrnili v svojo korist in po treh zaporednih zmagah letos povedli že s 5:3. Tudi v igri metanje jabolk čez Muro so bili uspešnejši Prleki, Prekmurcem pa sta za uteho ostali zmagi v raftingu (igri tovorjenja peska) ter v igri, kjer so se pomerili poslanci, župani in svetniki. Pa tudi v plezanju po »zajli« ali kovinski vrvi, po kateri drsi brod čez reko, je bil najhitrejši Prekmurec. Za več kot 80 metrov poti po vrvi čez Muro je namreč Marko Podgorelec iz Srednje Bistrice porabil vsega tri minute in 32 sekund, kar je najhitreje doslej. Čeprav je bila skupna teža petindvajsetih prekmurskih korenjakov, ki so se s Prleki pomerili v najbolj prestižni igri - vlečenju vrvi čez Muro, tudi letos njim v prid in je znašala blizu 3.000 kilogramov, se je zopet potrdilo, da niso pomembni samo kilogrami, temveč tudi tehnika. Tudi letos se je obiskovalcev na obeh bregov Mure kar trlo, zato se je moral vsak kar potruditi, da se je lahko z brodom, ki je seveda prevoze ta dan »opravljal« brezplačno, prepeljal z enega na drugi breg. Poletni tabor za malčke iz Porabja V vrtcu Miške v Murski Soboti je bil letos že petič zapored poletni tabor predšolskih otrok iz narodnostnih vrtcev v Porabju na Madžarskem. 38 otrok in staršev je bivalo v sosednjem Dijaškem domu. Ker je peti tabor pomenil manjši jubilej, je predsednik Državne samouprave z Gorenjega Senika Martin Ropoš podelil pisna priznanja štirim vzgojiteljicam soboškega vrtca, ki vsakih štirinajst dni obiskujejo porabske vrtce: Marjeti Lapoši, Fridi Cör, Jadranki Car in Veri Vogrinčič, priznanje pa sta dobila tudi ravnatelj Vrtca Dane Katalinič in Mestna občina Murska Sobota. Malčki in mamice so na zaključku skupaj zapeli Ljubim življenje 8 avgust 2002 DROBIR Počitnice - čas taborov Poletni meseci so kot naročeni za pripravo najrazličnejših raziskovalno-izobraževalnih taborov. Tako je na Osnovi šoli II v Murski Soboti potekal 8. geografsko-ekološki tabor, na katerem so mladi spoznavali ekološko kmetovanje, odkrivali so pozabljene poljščine, poleg tega pa so ugotavljali vplive agrotehničnih ukrepov na naravno okolje. Popisali so vodne vire ter mesta škodljivih izlivov v vodotoke. I. soboška osemletka pa je bila v znamenju jubilejnega, 10. naravoslovno-kemijskega tabora, na katerem so mladi proučevali troje ekosistemov - gozd, njivo in ribnik. Podobna raziskovalna tabora, torej z ekološko vsebino, sta bila tudi na Osnovni šoli Bakovci, in sicer pod imenom Mura in Žabec. Ob zaključku vseh taborov so na šolah gostiteljicah pripravili tudi pregledne razstave, izdali pa so tudi priložnostne biltene. Rože v cvetličnem koritu: zdaj so, zdaj jih ni! V duhu čim lepšega videza in urejenosti mesta so delavci podjetja Komunala tudi letos na številne zaščitne ograje mostov in na druge javne površine izobesili ali položili cvetlična korita in zasadili rože. Zaradi slabih izkušenj iz preteklih let so jih pričvrstili na ograjo s posebnimi kovinskimi nosilci, kljub temu pa smo bili ponovno priča novim oblikam vandalizma. Rože iz korita na mostu pri Fazaneriji so kratkomalo izginile. In to že nekajkrat! Kinologi iz Bakovec Kinološko društvo Bakovci je nedavno končalo s šolanjem psov. Šolo je opravilo sedem štirinožcev, za katerimi je uspešen 40-urni tečaj. Kar so se naučili, so pokazali pred množico obiskovalcev. Naslednje šolanje bodo bakovski kinologi pripravili septembra, prijaviti pa je možno pse, ki so starejši od petih mesecev. Poletna ohladitev V soboških vrtcih so imeli malčki ohladitvene urice v bazenih na dvoriščih svojih drugih domovanj. Igre v vodi v bazenih, ob vodnih kotičkih ter številne igre pod senčniki so zapolnile ure, ki so jih ob deževnih dnevih preživeli v klasičnih igralnicah vrtcev. Za otroški oddelek Evangeličanska cerkev Murska Sobota je podarila otroškemu oddelku murskosoboške bolnišnice 400 tisoč tolarjev za sofinanciranje nakupa inkubatorja za dojenčke. Denar so zbrali na pikniku, ki so ga pripravili v počastitev binkoštnega praznika. To pa ni prva donacija Evangeličanske cerkve bolnišnici, saj že štiri leta izkupiček od piknika namenjajo prav za potrebe bolnišnice. Prvi leti so zbrani denar namenili porodnišnici, lani in letos pa za otroški oddelek oziroma nakup opreme. 9 MESTNI SVET številka 28 Mestni svet o regionalnem razvoju, prometu, kmetijstvu... Pomurje 2000+ Na junijski seji so svetnice in svetniki najprej poslušali o regionalnem razvojnem programu Pomurje 2000+. Temeljno izhodišče za pripravo Regionalnega razvojnega programa (RRP) sta 11. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in Navodilo o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja in vrednotenja RRP. Nosilec izdelave Regionalnega razvojnega programa je postala Regionalna razvojna agencija Mura, ki jo je za izvedbo te aktivnosti pooblastilo 18 od 26 občin statistične regije Pomurje ter je z Agencijo za regionalni razvoj podpisala pogodbo o dodelitvi subvencije za izdelavo RRP. Namen RRP je doseganje širokega konsenza med regionalnimi akterji glede programov, prioritet in strategije izvedbe aktivnosti, ki bodo zagotavljale hitrejši razvoj regije in približevanje povprečni stopnji razvoja v Sloveniji in Evropski uniji. Na podlagi smernic, ki jih navaja regionalni razvojni program, je zastavljeni cilj za programsko obdobje 2002-2006 doseči 90% BDP slovenskega povprečja. Cilj RRP je usklajevanje razvojnih predvidevanj in nalog države in občin na področju gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja v regiji. Vsebuje analizo sedanjega stanja v regiji ter določitev ciljev, prioritet, strategije in programov, ki bodo prispevali k učinkovitosti in trajnosti razvoja v regiji. Mestni svet je Regionalni razvojni program Pomurje 2000+ soglasno sprejel. Promet V Mestni občini Murska Sobota je doslej cestni promet urejal odlok o začasni ureditvi cestnega prometa iz leta 1996. Ta je bil sprejet še pred uveljavitvijo nove zakonodaje s področja cest in urejanja cestnega prometa ter v času po reorganizaciji občin in razmejitvi pristojnosti lokalnih skupnosti in državne uprave. Od uveljavitve odloka je bil zakon o lokalni samoupravi večkrat spremenjen in dopolnjen, s tem pa tudi na novo ali drugače opredeljene pristojnosti tako lokalnih skupnosti kot države. Na občinski ravni je Mestna občina kot podzakonske predpise že prej sprejela več odlokov, zaradi tega predlagani Odlok o ureditvi cestnega prometa teh ureditev ne ureja na novo, temveč se v določenih členih le sklicuje nanje. In kaj so menili v prvi obravnavi o novem odloku svetniki in svetnice? Med drugim so pripomnili, naj se v času prometnih konic prepove učenje vožnje na območju srednješolskih centrov, bolnišnice in zdravstvenega doma ter da naj strokovna služba pripravi predlog ureditve modrih con tudi na Aškerčevi in deloma v ulici Arhitekta Novaka ter na dovozni cesti od Grajske ulice do soboškega gradu ter naj se razmisli o predlogu, da se Slovenska ulica od Zvezde do Diane poleti v dopoldanskem ali popoldanskem času zapre za promet. Menili so tudi , da je še prezgodaj za uvedbo lisic in pajkov, zato naj se določila črtajo iz odloka, denar, ki se zbere zaradi nepravilnega parkiranja, pa naj namenijo za ureditev parkirišč. Uredi se naj tudi parkiranje na ulici Štefana Kovača. Mala nova ulica Pisali smo že o predlogu Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za Malo novo ulico v Murski Soboti. Mestni svet je takrat sprejel sklep, da naj se razgrne načrt, ki predvideva na južnem delu obravnavanega območja gradnjo vrstnih hiš. Na severnem delu je predvidena gradnja bencinskega servisa in trgovsko poslovnega objekta. Na sredini med obema pa že stoji prečrpavališče kanalizacijskega kolektorja. Zazidalni načrt predvideva tudi rekonstrukcijo križišča Male nove in Panonske ulice. Odbor za urbanizem, urejanje prostora in gospodarsko infrastrukturo je pri tem predlagal, da naj bo novo križišče čim bolj pretočno. V primeru, da ne bo velikega zanimanja za gradnjo vrstnih hiš, naj dovolijo gradnjo individualnih, če pa ne bo zanimanja za gradnjo trgovsko poslovnega objekta, naj se zemljišče nameni za gradnjo stanovanjskih hiš. Svetniki so predloge sprejeli. Razgrnitev zazidalnih načrtov za proizvodno servisno cono Noršinska... Naročnika in investitorja za gradnjo cone sta družba Transpak, d. o. o., in družba Gomboc, gradbeni inženiring d. o. o. , ki sta večinska lastnika zemljišč, nekaj pa je tudi v lasti mestne občine. Območje, kjer se v tem trenutku že gradi zbiralnica za živalske odpadke, bo komunalno opremljeno. Pogoji pristojnih služb so že zbrani. V coni je predvidena gradnja proizvodnih, poslovnih in skladiščnih obratov. Zasnova je fleksibilno zastavljena, saj se bo natančna vsebina vseh objektov, ki naj bi bili v tej coni, določala in opredeljevala v naslednjih fazah. To območje leži vzhodno od predvidene vzhodne obvoznice, trenutno pa poteka tudi natečaj za novo ekonomsko šolo, ki bo zgrajena v tem delu mesta. Na predlagani zazidalni načrt ni bilo nobenih pripomb. .. in Čemelavci vzhod 2 Naročnik je Ernest Bransberger iz Černelavec, ki je tudi lastnik tega zemljišča. Območje je že nekaj let zazidljivo, vendar do sedaj za zidavo ni bilo zanimanja. Investitor bo sezidal 22 vrstnih hiš, različnih bivalnih kvadratur s tlorisno velikostjo 72 kvadratnih metrov, ter trgovsko-poslovni objekt. Področje severno od tega bo v prihodnje namenjeno rekreacijski coni. Poleg tega zazidalni načrt za to območje predvideva, da se KGZ ne dovoli širitve, ni pa predvidena selitev na drugo lokacijo. Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva S podpisom Evropskega sporazuma o pridružitvi je Slovenija sprejela obvezo, da bo sistem državnih pomoči uredila in prilagodila predpisom Evropske unije. Ker tudi občine dodeljujejo nekatera sredstva iz svojih proračunov, ki predstavljajo državne pomoči, tudi zanje veljajo obveznosti spremljanja državnih pomoči. Ker je od letos potrebno pridobiti soglasje Evropske komisije za vse sheme državnih pomoči na področju kmetijstva in malega gospodarstva, je bilo potrebno 10 avgust 2002 MESTNI SVET spremeniti tudi Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva in pridelave hrane v Mestni občini Murska Sobota ter ga prilagoditi pristojnostim lokalnih skupnosti na področju kmetijstva. Soboška občina je sicer že sprejela ukrepe v skladu s pristojnostjo občin, vendar je dosedanji pravilnik vseboval tudi takšne, ki niso več dovoljeni na lokalni ravni. Potrebne spremembe je mestni svet potrdil, obenem pa predlagal naj se v pravilnik dejavnosti vključita tudi ribogojstvo in analiza vode. Obenem so na seji mestnega sveta sprejeli tudi sklep o razpisu o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 2002. Ta zajema različne subvencije v kmetijstvu: pri zdravljenju mastitisa, nakupu hladilne tehnike, kemične analize vzorcev zemlje in krme, nakupu kmetijskih zemljišč, pospeševanju društvenih dejavnosti in izvajanju različnih programov in projektov v kmetijstvu, izobraževanju kmetov, pri zavarovalni premiji za zavarovanje posevkov in plodov, testiranju škropilnih naprav in subvencioniranje realne obrestne mere investicijskih kreditov. Razpis bo odprt do izkoriščenosti sredstev oziroma do 29. novembra 2002. Stroški za komunalno opremo in merila za odmero komunalnega prispevka Sklep o določitvi povprečnih stroškov komunalne opreme in meril za odmero komunalnega prispevka določa, da se ko- munalni prispevek odmerja na območju mesta Murska Sobota in ne posega v dosedanjo ureditev komunalnega prispevka v posameznih krajevnih skupnostih. Prispevek se izračunava na dva načina, in sicer na podlagi programa opremljanja za območja, kjer se bo izgrajevala nova komunalna oprema oziroma povečevala njena zmogljivost ter na območjih, kjer še ni osnov za izdelavo programa kakor tudi na območjih, ki so že komunalno opremljena, pa na način, določen s tem sklepom. Izračun bo temeljil na površini stavbnega zemljišča, bruto površini objekta, izrabi stavbnega zemljišča, dejanski opremljenosti z javno infrastrukturo, povprečnih stroških opremljanja zemljišča in namembnosti objekta ter zemljišča. Številne dejavnosti Romov omsko društvo Romani Union iz Murske Sobote je pripravilo svoj doslej največji društveni projekt - 8. mednarodni romski tabor v prostorih Dijaškega doma v Murski Soboti. Udeležencev je bilo 20. Zveza Romov Slovenije s sedežem v Murski Soboti (Ulica arhitekta Novaka 13) že osem let izdaja časopis Romano them / Romski svet, Romsko društvo Romani Union v Murski Soboti že enajst let izdaja svoj časopis Romano nevijpe / Romske novice, na soboškem radiu Murski val pa že vrsto let poteka radijska oddaja »Romskih šestdeset«. Podobna oddaja je v zadnjem času tudi na radiu Studio D v Novem mestu. 23.aprila letos je na murskosoboški televiziji AS startala tudi prva televizijska oddaja za Rome v Sloveniji. Folklorna skupina Romskega društva Romani Union iz Murske Sobote z romskimi plesi nastopa na številnih prireditvah doma in v tujini. Tako so nedavno plesali v Zenkovcih, v Sakalovcih in Keretleku v Porabju ter v avstrijskem Oberwarthu. Televizijsko oddajo v romščini povezuje Anita Cener Folklorna skupina RD Romani Union Murska Sobota 11 MESTNI SVET številka 28 Kaj se bo dogajalo v mestnih četrtih? Mesto in celotna občina v enotnem videzu odoba Murske Sobote postaja iz leta v leto privlačnejša in prijetnejša. Z ureditvijo številnih ulic, pločnikov in drugih poti, kolesarskih stez, zelenic in otroških igrišč ter drugih infrastrukturnih objektov dobiva mesto novo podobo in novo vsebino. Če bi bilo denarja za vse načrtovane investicije dovolj, bi bil razvoj mesta še hitrejši. Pa tudi razpoložljivi podatki sami po sebi dovolj zgovorno pričajo, da imajo v mestnih četrtih veliko načrtov in želja, pokažejo pa lahko tudi številne uspešne, torej že realizirane projekte. Da bi o investicijskem programu za letošnje in prihodnje leto dobili kar največ informacij, smo se oglasili na sedežu mestnih četrti na Trgu zmage in se pogovarjali z Zoranom Hoblajem, tajnikom Mestnih četrti (MČ) Murska Sobota. Denarja je manj, a investicije bodo »MČ Murska Sobota so v letošnjem letu iz proračuna Mestne občine Murska Sobota za naslov investicij po prioritetnem planu za leto 2002 dobile odobrenih 15 milijonov tolarjev, kar pomeni, daje proračun manjši, kot je bil v prejšnjih letih, poleg tega pa je polovica sredstev namenjenih za poplačilo investicij, ki so bile izvedene v letu 2001,« je takoj na začetku dejal tajnik MČ Zoran Hoblaj in dodal, da bo kljub zmanjšanju sredstev letos izvedeno precej novih investicij. In sicer bo v MČ Park asfaltiran pločnik v Ciril Metodovi ulici, naročena pa je tudi projektna dokumentacija za izvedbo ograje okrog Gimnazije in Srednje poklicne in tehniške šole, začetek gradnje katere je predviden v letu 2003. V MČ Center načrtujejo preplastitev parkirišča ob objektih v Slomškovi ulica 66 in 68, pri čemer bodo polovico sredstev vrednosti investicije primaknili občani sami. Po zagotovilih Hoblaja pa brez investicij tudi v letošnjem letu ne bodo izostali v MČ Ledava, saj naj bi v Markišavski ulici opravili povezavo na že obstoječo kolesarsko stezo do Nemčavec in opravili zaris kolesarskih stez, medtem kot MČ Partizan in Turopolje nimata novih investicij, saj gre za prenose plačil iz prejšnjega leta. Srednjeročni programi veliko obetajo Mestne četrti Murska Sobota imajo velike načrte tudi v srednjeročnem planu, kjer bo po navedbah Zorana Hoblaja velik poudarek na ureditvi preostalih otroških igrišč. »V načrtu so igrišča ob Rožnem naselju, med ulicama Štefana in Mikloša Kuzmiča, v ulici Staneta Rozmana ter na Lendavski ulici, saj bi tako dokončali sistem ureditev vseh otroških igrišč. Podobna objekta v mestnem parku in v Jakobovem naselju sta namreč že urejena. V programu pa so tudi dokončanja del pri asfaltiranju pločnikov, dokončanje ureditve uličnih razsvetljav, razmišljamo pa tudi o projektu zamenjave igral v vseh otroških vrtcih v mestu,« je povedal Hoblaj in dodal, da so za občane zanimive predvsem javne obravnave, ki jih organizira Mestna občina Murska Sobota pri sprejemanju zazidalnih načrtov, kjer občani lahko podajajo svoje predloge ter se tako aktivneje vključujejo v podobo mesta. »Trenutno sta aktualna zazidalni načrt trgovskoobrtna cona Černelavci in zazidalni načrt Lendavska sever ter podvoz pod železnico.« Sogovornik nam je zagotovil, da si bodo na sedežu mestnih četrti tudi v prihodnje prizadevali za lepši izgled mesta ter pri tem poskušali doseči, da se mesto in celotno območje občine uredi v enotnem videzu, kar zlasti velja postavljanje klopi, stojal za kolesa, košev za smeti in drugo. »Povezujemo se tudi z zunanjimi institucijami, kjer usklajujemo skupne interese in aktivnosti, v mesecu oktobru pa bodo lokalne volitve, tako da bo drugi del leta posvečen tudi pripravam na ta dogodek.« Zoran Hoblaj, tajnik MČ Murska Sobota Že kmalu novo podoba otroških igrišč: ob Rožnem naselju... ... in med ulicama Štefana in Mikloša Kuzmiča 12 avgust 2002 URADNE OBJAVE PRILOGA MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA MESTNI SVET U R A D N E O B J A V E i. PRILOGA URADNE OBJAVE številka 28 Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00), 17.člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99 in 52/01) je mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 20. junija 2002 sprejel PRAVILNIK o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa upravičence, pogoje, kriterije in postopke za uvedbo in izvajanje posameznih ukrepov in namenov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota. 2. člen Za uresničevanje ciljev pospeševanja in razvoja kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota se finančna sredstva dodeljujejo kot subvencije iz II. poglavja in v obliki subvencionirane realne obrestne mere investicijskih kreditov iz III. poglavja tega pravilnika, v višini kot so zagotovljena s proračunom Mestne občine Murska Sobota. II. SUBVENCIJE V KMETIJSTVU 3. člen Za uresničevanje ciljev pospeševanja in razvoja kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota se sredstva namenijo za naslednje ukrepe: - subvencioniranje zdravstvenega varstva živali; - subvencioniranje nakupa hladilne tehnike; - subvencioniranje analiz v živinoreji in poljedelski proizvodnji; - subvencioniranje nakupa kmetijskih zemljišč; - pospeševanje društvene dejavnosti; - izvajanje različnih programov in projektov v kmetijstvu; - sofinanciranje strokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj na področju kmetijstva; - subvencioniranje zavarovanja posevkov in plodov; - subvencioniranje testiranja škropilnih naprav. 4. člen 1. Zdravljenje mastitisa Namen: kakovostnejša proizvodnja mleka. Predmet podpore je financiranje stroškov vzorčenja, zdravljenja in laboratorijskih preiskav. Sredstva se ne dodelijo za pokrivanje tistega dela stroškov, ki je bil povrnjen s strani zavarovalnice. Upravičenci so fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota. Pogoji za pridobitev sredstev: - subvencija se uveljavlja na podlagi zahtevka in predložitve plačanega računa, izstavljenega s strani organizacije pooblaščene za izvajanje javne veterinarske službe. Delež dodeljenih sredstev znaša do 100% vrednosti plačanega računa za opravljeno storitev. 2. Nakup hladilne tehnike Namen: izboljšanje kvalitete mleka. Subvencijo uveljavljajo fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota. Pogoji za pridobitev sredstev: - pozitivno pisno strokovno mnenje Pomurskih mlekarn; - uveljavlja se na podlagi zahtevka in predložitve plačanega računa o nakupu. Delež dodeljenih sredstev znaša do 20% vrednosti nakupa oz. največ do višine 200.000 SIT na hladilno napravo. 3. Kemična analiza vzorcev zemlje in krme Namen: povečanje kvalitete pridelovanja in zmanjšanje obremenjevanja okolja ter bolj uravnotežena sestava krmnih obrokov za živali. Subvencijo uveljavljajo fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota. Pogoji za pridobitev sredstev: - uveljavlja se na podlagi zahtevka in predložitve plačanega računa, izstavljenega s strani pooblaščene ustanove, ki je opravila analizo. Delež dodeljenih sredstev znaša do 50 % vrednosti plačanega računa za opravljeno analizo. 4. Nakup kmetijskih zemljišč Namen: zaokroževanje zemljišč posameznih kmetijskih gospodarstev in racionalizacija kmetovanja. Sofinanciranje uveljavljajo fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota. Pogoji za pridobitev sredstev: - kupljeno kmetijsko zemljišče mora biti večje od 0,5 ha ali predstavljati zaokrožitev oziroma povečanje obdelovalnega kosa istega kmetijskega gospodarstva nad skupno površino 0,5 ha in se uporabljati za intenzivno kmetijsko pridelavo; - kupljeno kmetijsko zemljišče mora upravičenec obdržati še najmanj 10 let po prejemu sredstev; - med upravičencem in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti; - uveljavlja se na podlagi zahtevka, overjene kupoprodajne pogodbe in kopije katastrskega načrta. Delež dodeljenih sredstev znaša do 10 % vrednosti kupnine. 5. Pospeševanje društvene dejavnosti in izvajanje različnih programov in projektov v kmetijstvu Namen: podpora organizirani dejavnosti na področju kmetijstva in podpora izvajanju različnih programov oziroma projektov v kmetijstvu. Pogoji za pridobitev sredstev: a) sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva uveljavljajo društva, ki imajo sedež na območju Mestne občine Murska Sobota: •uveljavljajo pravne osebe, registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo društva; •delovati morajo na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi; •uveljavlja se na podlagi pisnih zahtevkov z utemeljitvijo zahteve oziroma predložitvijo programa dela za tekoče leto. Delež dodeljenih sredstev znaša do 50% upravičenih stroškov izkazanih na podlagi priznane vrednosti programov društev. II. avgust 2002 URADNE OBJAVE PRILOGA lIl. SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE INVESTICIJSKIH KREDITOV V KMETIJSTVU 5.člen Za investicije v kmetijstvu se subvencionira realna obrestna mera kreditov. Ta oblika pomoči se lahko dodeli, če pomeni vzpodbudo za izvedbo projekta oziroma je zanj nujno potrebna. Cilj te subvencije je stimuliranje kmetov k investicijam v posodabljanje kmetij in optimizacijo kmetijske proizvodnje. Začetek investicije mora biti v tekočem letu. 6.člen Subvencionira se realna obrestna mera za najete investicijske kredite za naslednje namene: 1. novogradnja, obnova hlevov in nakup pripadajoče hlevske opreme za rejo govedi; 2. novogradnja, obnova hlevov in nakup hlevske opreme za rejo prašičev; 3. izgradnja objektov za rejo drobnice, perutnine, kuncev, konj in proizvodnjo gob; 4. izgradnja objektov za vrtnarsko pridelavo; 5. izgradnja skladiščnih kapacitet; 6. nakup specialne mehanizacije; 7. izgradnja objektov in nakup opreme za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Upravičeni stroški za posamezne namene: 1. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; 2. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; 3. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; 4. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; 5. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; 6. račun o nakupu specialne mehanizacije; 7. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme. Pogoji za pridobitev sredstev: • predložiti se mora kratek opis investicije z osnovnimi podatki o investiciji, vključujoč ekonomsko upravičenost investicije, oceno možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva ter poklicne sposobnosti in zmožnosti upravičenca; • pri investicijah v vrednosti nad 3.000.000 SIT se zahteva poslovni načrt v skladu z metodologijo Kmetijske svetovalne službe Slovenije; • v primeru, da je upravičenec s.p. ali pravna oseba, mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti; • predložiti se mora uradni predračun oziroma račun za izvedena dela oz. opravljen nakup; • predložiti se mora mnenje kmetijske svetovalne službe o upravičenosti investicije; • predložiti se mora sklep oziroma pogodba z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila; • izjavo vlagatelja, da za isti namen ni pridobil javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije; • pri graditvi oz. obnovi objektov je potrebno: • predložiti gradbeno dokumentacijo oziroma ustrezna dovoljenja; • predložiti ekološko poročilo kmetijske svetovalne službe. b) sofinanciranje izvajanja različnih programov oziroma projektov v kmetijstvu uveljavljajo pravne in fizične osebe s sedežem oziroma s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota: •uveljavlja se na podlagi pisnih zahtevkov s predložitvijo programa oziroma projekta in utemeljitvijo zahteve. Delež dodeljenih sredstev znaša do 50% upravičenih stroškov izkazanih na podlagi priznane vrednosti programov in/ali na podlagi predložitve plačanih računov. 6. Izobraževanje kmetov za potrebe kmetijstva Namen: spodbujanje uvajanja novih znanj in novih tehnologij kmetijske proizvodnje ter izboljšanje kvalitete življenja na podeželju. Sofinanciranje uveljavljajo fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota. Sredstva se ne dodelijo za tečaje in programe, ki se izvajajo v okviru rednega izobraževanja. Pogoji za pridobitev sredstev: - izobraževanje mora biti namenjeno strokovnemu izpopolnjevanju in izobraževanju, ki uvaja nova znanja povezana s kmetijstvom; - sofinancirana so izpopolnjevanja in izobraževanja, ki jih izvajajo za to pooblaščene oziroma registrirane ustanove; - uveljavlja se na podlagi zahtevka, dokazila o plačilu udeležbe na izobraževanju in kopije potrdila o uspešno opravljenem izobraževanju. Delež dodeljenih sredstev znaša do 50% vrednosti izobraževanja oz. največ do višine 100.000 SIT na izobraževanje. 7. Subvencioniranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov Namen: zavarovanje pred morebitnimi posledicami elementarnih nesreč. Upravičenci do subvencije so fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota. Pogoji za pridobitev sredstev: - v imenu upravičenca uveljavlja subvencijo zavarovalnica, s katero ima upravičenec sklenjeno zavarovanje za zavarovanje posevkov in plodov; - dodatni popust zavarovalnice v višini vsaj polovice procentualnega zneska, ki ga subvencionira občina; - med zavarovalnico in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba o poslovnem sodelovanju; - uveljavlja se na podlagi zahtevka in dokazila o sklenjenem zavarovanju oziroma predloženega seznama upravičencev, s katerega je razvidna premija in subvencionirani del za posameznega upravičenca. Delež dodeljenih sredstev znaša do 30% višine zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov. 8. Testiranje škropilnih naprav Namen: spodbujanje naravi prijaznejšega kmetovanja. Subvencionira se testiranje ustreznih in tehnično dovoljenih škropilnih naprav. Upravičenci do subvencije so fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota. Pogoji za pridobitev sredstev: - sofinanciranje se uveljavlja na podlagi zahtevka, predloženega plačanega računa o opravljenem testiranju, ki ga izda za testiranje pooblaščena ustanova, in potrdila, iz katerega je razvidno, da je naprava usposobljena za delo. Delež dodeljenih sredstev znaša do 50 % plačanega računa za testiranje. III. PRILOGA URADNE OBJAVE številka 28 • pri investiciji v nakup specialne mehanizacije: • predložiti se mora prospekt s tehnično dokumentacijo; • upoštevajo se samo vloge za nakup nove mehanizacije. 7. člen Upravičenci do sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere investicijskih kreditov so: - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost; - pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost z največ 30 zaposlenimi. Stalno prebivališče oziroma sedež pravne osebe mora biti na območju Mestne občine Murska Sobota. 8. člen Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko pridobi upravičenec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj: - 35 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za nov proizvodni program na kmetiji; - 50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena v širitev dejavnosti. 9. člen Višina subvencije realne obrestne mere investicijskih kreditov lahko znaša največ 5% in se določi z vsakokratnim razpisom ukrepa. 10. člen Med banko, upravičencem in Mestno občino Murska Sobota se sklene tripartitna pogodba, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti. IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV 11. člen Upravičenci uveljavljajo pravico do finančnih sredstev na podlagi in pod pogoji določenimi s tem Pravilnikom in s vsakokratnim razpisom Mestne občine Murska Sobota, ki mora vsebovati: 1. Za subvencije v kmetijstvu: - ukrepe za katere se dodeljujejo sredstva, - višino subvencije za posamezni ukrep, - pogoje za pridobitev sredstev, - upravičence, ki lahko zaprosijo za sredstva, - upravičene stroške, - rok za vložitev zahtevkov in - navedbo dokumentacije, ki jo mora upravičenec priložiti. 2. Za subvencioniranje realne obrestne mere investicijskih kreditov: - razpisano skupno vrednost kreditov s subvencionirano realno obrestno mero, - namene, za katere se dodeljujejo sredstva in pogoje za dodelitev sredstev, - navedbo upravičencev, ki lahko zaprosijo za sredstva, - upravičene stroške investicije, - dobo vračanja kredita, - višino subvencije realne obrestne mere, - navedbo dokumentacije, ki jo mora prosilec priložiti k vlogi, - rok za vložitev vlog in - rok, v katerem bodo prosilci obveščeni o odločitvi. 12. člen Sklep o razpisu o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota sprejme mestni svet Mestne občine Murska Sobota na predlog Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem. Razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja. 13. člen Delež subvencioniranja in sofinanciranja posameznih ukrepov iz tega pravilnika se določi v razpisu. 14. člen Postopek javnega razpisa o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota vodi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisija šteje pet članov. 15. člen Upravičenec lahko pridobi sredstva za isto investicijo samo iz enega ukrepa po tem pravilniku. Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za isti namen, kot ga navaja na vlogi za pridobitev sredstev po tem pravilniku, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije. 16. člen Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v razpisu. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. 0 upravičenosti do dodelitve sredstev odloči župan. 17. člen Sredstva po tem pravilniku se dodelijo v nepovratni obliki. Dodeljujejo se do izkoriščenosti sredstev oziroma najkasneje do končnih datumov za uveljavljanje finančnih sredstev, ki bodo za posamezen ukrep navedeni v razpisu. 18. člen Namensko porabo sredstev in zaključek investicije preverja strokovna komisija. V primeru nenamenske porabe sredstev mora prejemnik vsa pridobljena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva uveljavitve subvencije do dneva vračila sredstev, in sicer: - če so bila sredstva delno ali v celoti nenamensko uporabljena, - če se ugotovi, da je upravičenec pri pridobitvi sredstev na zahtevkih navajal neresnične podatke. V. KONČNE DOLOČBE 19. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave in preskrbe hrane iz proračuna v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 34/96 in 43/98). Številka: 32001-2/02 V Murski Soboti, dne 20. junija 2002 Župan Mestne občine Murska Sobota Anton SLAVIC l.r. IV. avgust 2002 URADNE OBJAVE PRILOGA Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 54/00), 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Ur.l. RS, št. 23/99 in 52/01), 12. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave in preskrbe hrane iz proračuna v Mestni občini Murska Sobota, je mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 20. junija 2002 sprejel SKLEP O RAZPISU o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 2002 I. PREDMET RAZPISA 1 .člen Predmet razpisa je dodelitev finančnih sredstev kot subvencije iz II. poglavja in v obliki subvencionirane realne obrestne mere investicijskih kreditov iz III. poglavja. Za ukrepe v kmetijstvu je predvidena višina sredstev proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2002 v višini 12.000.000 SIT. II. SUBVENCIJE V KMETIJSTVU 2. člen Za uresničevanje ciljev pospeševanja in razvoja kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota se sredstva preko subvencij namenijo za naslednje ukrepe: • subvencioniranje zdravstvenega varstva živali; • subvencioniranje nakupa hladilne tehnike; • subvencioniranje analiz v živinoreji in poljedelski proizvodnji; • subvencioniranje nakupa kmetijskih zemljišč; • pospeševanje društvene dejavnosti; • izvajanje različnih programov in projektov v kmetijstvu; • sofinanciranje strokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj na področju kmetijstva; • subvencioniranje zavarovanja posevkov in plodov; • subvencioniranje testiranja škropilnih naprav. 3. člen Pri uveljavljanju subvencij se upoštevajo računi, ki so bili izstavljeni po zadnjem roku za oddajo zahtevkov v okviru posameznih ukrepov določenih v Sklepu o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 2001. 4. člen ZDRAVLJENJE MASTITISA Stroški zdravljenja mastitisa se krijejo v celotni vrednosti plačanega računa za opravljeno storitev. Zajemajo stroške vzorčenja, zdravljenja in laboratorijskih preiskav. Sredstva se ne dodelijo za pokrivanje tistega dela stroškov, ki je bil povrnjen s strani zavarovalnice. Upravičenci so fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota, ki uveljavljajo povrnitev stroškov na podlagi zahtevka in predložitve plačanega računa, izstavljenega s strani organizacije pooblaščene za izvajanje javne veterinarske službe. Zadnji rok za vložitev zahtevkov je 13.12.2002. 5.člen NAKUP HLADILNE TEHNIKE Subvencionira se nakup hladilne tehnike v višini 20% vrednosti nakupa oziroma največ 200.000 SIT na hladilno napravo. Pred nabavo hladilne tehnike je potrebno pridobiti pozitivno pisno strokovno mnenje pristojnega oddelka Pomurskih mlekarn d.d.. Upravičenci so fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota, Ki uveljavljajo subvencijo na podlagi zahtevka, pisnega strokovnega mnenja Pomurskih mlekarn in predložitve plačanega računa o nakupu. Zadnji rok za vložitev zahtevkov je 13.12.2002. 6. člen KEMIČNA ANALIZA VZORCEV ZEMLJE IN KRME Sofinancira se analiza vzorcev v višini 50 % vrednosti plačanega računa za opravljeno analizo. Upravičenci so fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota, ki uveljavljajo subvencijo na podlagi zahtevka in predložitve plačanega računa, izstavljenega s strani pooblaščene ustanove, ki je opravila analizo. Zadnji rok za vložitev zahtevkov je 13.12.2002. 7. člen NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Nakup kmetijskih zemljišč se subvencionira v višini 10 % vrednosti kupnine. Kupljeno kmetijsko zemljišče mora biti večje od 0,5 ha ali predstavljati zaokrožitev oziroma povečanje obdelovalnega kosa istega kmetijskega gospodarstva nad skupno površino 0,5 ha in se uporabljati za intenzivno kmetijsko pridelavo. Kupljeno kmetijsko zemljišče mora upravičenec obdržati še najmanj 10 let po prejemu sredstev. Med upravičencem in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti. Upravičenci so fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota, ki sofinanciranje uveljavljajo na podlagi zahtevka, overjene kupoprodajne pogodbe in kopije katastrskega načrta. Upoštevajo se kupoprodajne pogodbe, overjene po 16.12.2001. Zadnji rok za vložitev zahtevkov je 02.12.2002. 8. člen POSPEŠEVANJE DRUŠTVENE DEJAVNOSTI IN IZVAJANJE RAZLIČNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V KMETIJSTVU Sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva uveljavljajo društva, ki imajo sedež na območju Mestne občine Murska Sobota in so registrirana v skladu s predpisi, ki urejajo društva. Delovati morajo na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi. Sofinanciranje se uveljavlja na podlagi pisnih zahtevkov z utemeljitvijo zahteve oziroma predložitvijo programa dela za tekoče leto. Delež dodeljenih sredstev znaša do 50% upravičenih stroškov, izkazanih na podlagi priznane vrednosti programov društev. Sofinanciranje izvajanja različnih programov oziroma projektov v kmetijstvu uveljavljajo pravne in fizične osebe s sedežem oziroma s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota na podlagi pisnih zahtevkov s predložitvijo programa oziroma projekta in utemeljitvijo zahteve. Delež dodeljenih sredstev znaša do 50% upravičenih stroškov, izkazanih na podlagi priznane vrednosti pro- V. PRILOGA URADNE OBJAVE številka 28 gramov in/ali na podlagi predložitve plačanih računov. Zadnji rok za vložitev zahtevkov je 04.11.2002. 9. člen IZOBRAŽEVANJE KMETOV ZA POTREBE KMETIJSTVA Izobraževanje kmetov za potrebe kmetijstva se sofinancira z namenom spodbujanja uvajanja novih znanj in novih tehnologij kmetijske proizvodnje ter izboljšanja kvalitete življenja na podeželju. Izobraževanje mora biti namenjeno strokovnemu izpopolnjevanju in izobraževanju, ki uvaja nova znanja povezana s kmetijstvom. Sredstva se ne dodelijo za tečaje in programe, ki se izvajajo v okviru rednega izobraževanja. Sofinancirana so izpopolnjevanja in izobraževanja, ki jih izvajajo za to pooblaščene oziroma registrirane ustanove. Višina subvencije znaša 50% vrednosti izobraževanja oziroma največ 100.000 SIT na izobraževanje. Upravičenci so fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota, ki uveljavljajo sofinanciranje na podlagi zahtevka, dokazila o plačilu udeležbe na izobraževanju in kopije potrdila o uspešno opravljenem izobraževanju. Zadnji rok za vložitev zahtevkov je 13.12.2002. 10. člen SUBVENCIJA ZAVAROVALNE PREMIJE ZA ZAVAROVANJE POSEVKOV IN PLODOV Subvencionira se 30% višine zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov. Pogoj za uveljavljanje subvencije zavarovalne premije je dodatni popust zavarovalnice v višini vsaj polovice procentualnega zneska, ki ga subvencionira občina. Upravičenci do subvencije so fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota, ki imajo v lasti ali najemu tozadevna kmetijska zemljišča. V imenu upravičenca uveljavlja subvencijo zavarovalnica, s katero ima upravičenec sklenjeno zavarovanje za zavarovanje posevkov in plodov. Med zavarovalnico in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba o poslovnem sodelovanju. Subvencija se uveljavlja na podlagi zahtevka in dokazila o sklenjenem zavarovanju oziroma predloženega seznama upravičencev, s katerega je razvidna premija in subvencionirani del za posameznega upravičenca. Zadnji rok za vložitev zahtevkov je 01.10.2002. 11. člen TESTIRANJE ŠKROPILNIH NAPRAV Subvencionira se testiranje ustreznih in tehnično dovoljenih škropilnih naprav v višini 50 % plačanega računa za testiranje. Upravičenci so fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota, ki sofinanciranje uveljavljajo na podlagi zahtevka, priloženega plačanega računa o opravljenem testiranju, ki ga izda za testiranje pooblaščena ustanova, in potrdila, iz katerega je razvidno, da je naprava usposobljena za delo. Zadnji rok za vložitev zahtevkov je 13.12.2002. 12. člen Zahtevki z zahtevanimi dokazili in prilogami se oddajo na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Obrazci za uveljavljanje subvencij pri posameznih ukrepih se dvignejo na Mestni občini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, soba št. 8. III. SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE INVESTICIJSKIH KREDITOV V KMETIJSTVU 13. člen Iz sredstev občinskega proračuna se za subvencioniranje realne obrestne mere investicijskih kreditov za pospeševanje kmetijstva v letu 2002 namenijo sredstva v vrednosti, ki ustreza subvenciji realne obrestne mere v višini do 5 odstotnih točk, za skupni znesek 30.000.000 SIT odobrenih kreditov. 14. člen Subvencionira se realna obrestna mera za najete investicijske kredite za naslednje namene in pod naslednjimi pogoji: a. GOVEDOREJA Vrsta gradnje min. št. stojišč na investicijo min. št. stojišč po investiciji max. predračunska vrednost na stojišče v SIT Hlevi za krave molznice Novoqradnia 5 10 1.200.000 Obnova hlevov 5 10 600.000 Nakup hlevske opreme 10 600.000 Vrsta gradnje min. št. stojišč na investicijo min. št. stojišč po investiciji max. predračunska vrednost na stojišče v SIT Hlevi za MPG Novogradnja 10 15 350.000 Obnova hlevov 10 15 170.000 Nakup hlevske opreme 15 170.000 Vrsta gradnje min. št. stojišč na investicijo min. št. stojišč po investiciji max. predračunska vrednost na stojišče v SIT Kombinirani hlevi za krave molznice in MPG Novogradnja 5 +10 10 +10 1.200.000 + 350.000 Obnova hlevov 5 +10 10+10 600.000 + 170.000 Nakup hlevske opreme 10 +10 600.000 + 170.000 Upoštevajo se zgoraj navedene predračunske vrednosti izgradnje za posamezno kategorijo živali. V investicijo v nakup hlevske opreme se šteje naslednja oprema: molzni stroji, mlekovodi, izmolzišča, hladilniki za mleko, transporterji za gnoj, naprave za prečrpavanje, obdelavo in zračenje gnojevke, ventilacijske, prezračevalne in grelne naprave v objektih, naprave za pripravo krme in krmljenje živali. b. PRAŠIČEREJA min. št. stojišč Vrsta gradnje na investicijo min. št. stojišč po investiciji max. predračunska vrednost na stojišče v SIT Hlevi za plemenske svinje novogradnja 10 15 500.000 obnova hlevov 10 15 250.000 nakup hlevske opreme 15 250.000 min. št. stojišč Vrsta gradnje na investicijo min. št. stojišč po investiciji max. predračunska vrednost na stojišče v SIT Hlevi za prašiče pitance novogradnja 50 80 120.000 obnova hlevov 50 80 60.000 nakup hlevske opreme 80 60.000 min. št. stojišč Vrsta gradnje na investicijo min. št. stojišč po investiciji max. predračunska vrednost na stojišče v SIT Kombinirani hlevi za prašiče novogradnja 10 + 50 15 + 50 500.000 + 120.000 obnova hlevov 10 + 50 15 + 50 250.000 + 60.000 nakup hlevske opreme 15 + 50 250.000 + 60.000 Upoštevajo se zgoraj navedene predračunske vrednosti izgradnje za vsako posamezno kategorijo živali. VI. avgust 2002 URADNE OBJAVE PRILOGA V investicijo v nakup hlevske opreme se šteje naslednja oprema: transporterji za gnoj, naprave za prečrpavanje, obdelavo in zračenje gnojevke, ventilacijske, prezračevalne in grelne naprave v objektih, naprave za pripravo krme in krmljenje živali. c. IZGRADNJA OBJEKTOV ZA REJO DROBNICE. PERUTNINE. KUNCEV. KONJ IN PROIZVODNJO GOB po predloženih predračunih oz. največ do 60% od predračunske vrednosti. d. IZGRADNJA OBJEKTOV ZA VRTNARSKO PRIDELAVO min. velikost max. predračunska objekta vrednost investicije rastlinjak s trdo kritino in opremo 100 m2 12.000 SIT/ m2 plastenjak z mehko kritino in opremo 100 m2 9.000 SIT/ m2 V opremo se štejejo naprave za namakanje, ogrevanje in prezračevanje objektov. e. IZGRADNJA SKLADIŠČNIH KAPACITET min. velikost max. predračunska _________________________________________objekta_______vrednost investicije Objekti za skladiščenje gnoja in gnojevke (gnojišča, gnojne jame)__________________50 m3___________20.000 SIT/m1 Objekti za skladiščenje krme in oprema (koritasti, stolpni, montažni silosi)____50 m3___________20,000 SIT/mJ Uveljavlja se v primeru, da se ne vlaga v gradnjo ali obnovo hleva in so proizvodni objekti že v funkciji. Pri gradnji hlevov so ti objekti že upoštevani v predračunskih vrednostih. • Ostali skladiščni objekti za vrtnarsko in drugo kmetijsko proizvodnjo (najmanj 1.000.000 SIT do največ 5.000.000 SIT predračunske vrednosti na objekt). f. NAKUP SPECIALNE MEHANIZACIJE Subvencionira se realna obrestna mera za nakup naslednje specialne mehanizacije: - sejalnice in sadilniki za setev žit, koruze, sladkorne pese, krompirja in ostalih kultur, - kombajni za spravilo žit, koruze, sladkorne pese, krompirja in drugih kultur, - stroji za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (škropilnice, pršilniki,...) - mulčerji, - rahljalniki tal (podrahljači, riperji, gruberji,...), - obračalni plugi, - stroji za pripravo tal z enim obhodom (vrtavkaste brane, prekopalniki, predsetveniki...), - medvrstni okopalniki in osipalniki, - česala in travniške brane, - združena orodja za pripravo in setev z enim prehodom (direktna setev) - posebni stroji za apnenje tal, - stroji za pripravo lesnih sekancev, - sušilnice za sušenje žit in drugih kultur, - posebni vrtnarski stroji (sadilci sadik, namizni sadilci, polagalci folije, gredičarji...), - balirke in ovijalci za valjaste bale, - sortirniki in pakirni stroji za krompir in vrtnine. g. IZGRADNJA OBJEKTOV IN NAKUP OPREME ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI Upoštevajo se investicije, ki so namenjene opravljanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Za posamezne namene, ki so navedeni v tem členu, se priznavajo naslednji upravičeni stroški: a. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; b. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; c. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; d. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; e. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; f. račun o nakupu specialne mehanizacije; g. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme. 15.č!en Začetek investicije mora biti v tekočem letu. 1 6.člen Upravičenci do sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere investicijskih kreditov so: - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost; - pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost z največ 30 zaposlenimi. Stalno prebivališče oziroma sedež pravne osebe mora biti na območju Mestne občine Murska Sobota. 17.člen Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko pridobi upravičenec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj: - 35 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za nov proizvodni program na kmetiji; - 50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena v širitev dejavnosti. 18.člen Doba odplačevanja kredita je največ 10 let. Posojila se vračajo v obrokih dogovorjenih z banko, vendar najmanj dvakrat letno. 19.člen Med banko, upravičencem in Mestno občino Murska Sobota se sklene tripartitna pogodba, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti. Sredstva bodo upravičenci lahko koristili na podlagi sklenjenih pogodb. 20.člen Pogoji za pridobitev sredstev: • predložiti se mora kratek opis investicije z osnovnimi podatki o investiciji, vključujoč ekonomsko upravičenost investicije, VII. PRILOGA URADNE OBJAVE številka 28 oceno možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva ter poklicne sposobnosti in zmožnosti upravičenca (izdela kmetijska svetovalna služba); • pri investicijah v vrednosti nad 3.000.000 SIT se zahteva poslovni načrt v skladu z metodologijo Kmetijske svetovalne službe Slovenije; • v primeru, da je upravičenec s.p. ali pravna oseba, mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti; • predložiti se mora uradni predračun oziroma račun za izvedena dela oziroma opravljen nakup; • predložiti se mora mnenje kmetijske svetovalne službe o upravičenosti investicije; • predložiti se mora sklep oziroma pogodba z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila; • izjava vlagatelja, da za isti namen ni pridobil javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije; • pri graditvi oziroma obnovi objektov je potrebno: • predložiti gradbeno dokumentacijo oziroma ustrezna dovoljenja; • predložiti ekološko poročilo kmetijske svetovalne službe. • pri investiciji v nakup specialne mehanizacije: • predložiti se mora prospekt s tehnično dokumentacijo; • upoštevajo se samo vloge za nakup nove mehanizacije. 21.člen Zadnji rok za oddajo vlog je 29.11.2002. Vloge, ki prispejo do 15. v mesecu, se bodo s strani strokovne komisije obravnavale isti mesec. Vloge z zahtevanimi prilogami se pošljejo priporočeno po pošti ali osebno oddajo v vložišču Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Predložena vloga mora biti v zaprtih ovojnicah in označena z oznako "ne odpiraj - vloga" s pripisom Ukrepi v kmetijstvu - subvencija realne obrestne mere. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, soba št. 8. IV. SKUPNE DOLOČBE 22.člen OMEJITVE: Upravičenec lahko pridobi sredstva za isto investicijo samo iz enega ukrepa po tem razpisu. Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za isti namen, kot ga navaja na vlogi za pridobitev sredstev po tem razpisu, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije. 23.člen Petčlanska strokovna komisija, ki jo imenuje župan, najmanj enkrat mesečno opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedena. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. O upravičenosti do dodelitve sredstev odloči župan. 0 odločitvi bodo prosilci obveščeni v roku 15 dni po odločitvi. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku osmih dni od pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je deset dni od dneva prejema poziva za dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni ali jih dopolni neustrezno, se zavrže. 24.člen Sredstva po tem razpisu se dodelijo v nepovratni obliki. Dodeljujejo se do izkoriščenosti sredstev oziroma najkasneje do končnih datumov za uveljavljanje finančnih sredstev, ki so za posamezen ukrep navedeni v razpisu. 25.člen Namensko porabo sredstev in zaključek investicije preverja strokovna komisija. V primeru nenamenske porabe sredstev mora prejemnik vsa pridobljena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva uveljavitve subvencije do dneva vračila sredstev, in sicer: • če so bila sredstva delno ali v celoti nenamensko uporabljena, • če se ugotovi, da je upravičenec pri pridobitvi sredstev na zahtevkih navajal neresnične podatke. 26. člen Ta sklep o razpisu začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 41407-1/02 V Murski Soboti, dne 20. junija 2002 ŽUPAN Mestne občine Murska Sobota Anton SLAVIC VlIl. avgust 2002 ZDRAVO ŽIVLJENJE S hrano do zdravja okviru projekta S hrano do zdravja potekajo v Pomurju številne aktivnosti. Izbrali smo dve zanimivi aktivnosti na področju promocije zdrave prehrane, ki sta bili pred kratkim v Murski Soboti. PROMOCIJA ZDRAVE PREHRANE NA SPECIALNI OLIMPIADI V MURSKI SOBOTI Junija je bila v Murski Soboti specialna olimpiada 2002. Bili smo priče enkratnemu in nepozabnemu dogodku. V okviru olimpiade so potekale različne delavnice. Ena izmed delavnic je bila namenjena zdravi prehrani. Pripravili smo jo strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota v sodelovanju s Pomurskim društvom za boj proti raku, Društvom za zdravo srce Pomurja in območnim združenjem RK Murska Sobota. Na delavnici smo predstavili piramido zdrave prehrane in zdrav krožnik. Vse seveda s »pravimi« živili ter tako pritegnili pozornost udeležencev in njihovih spremljevalcev. Za udeležence smo pripravili risbo piramide zdrave prehrane, ki so jo lahko obarvali v barvah semaforja na delavnici ali doma. Tako se bomo lahko večkrat spomnili na pravila zdrave prehrane, obenem pa bo to spomin na udeležbo na specialni olimpiadi. Vsak udeleženec je dobil tudi priznanje o sodelovanju. In seveda svež, sočen sadež za osvežitev. Tudi spremljevalci so bili deležni svetovanja, dobili so različne zdravstveno vzgojne materiale, med njimi tudi brošuro z recepti. Tisti, ki se delavnice niso udeležili, so se z vsebino delavnice in praktičnimi nasveti lahko seznanili preko razglasa. Izvajalci smo bili deležni novih izkušenj in doživetij, kar bomo lahko vgradili v naše delo in prizadevanja za izboljšanje prehrane vseh ljudi. ZDRAVA PREHRANA ZA SREDNJEŠOLCE Kako se prehranjujejo mladi? Ali imajo dovolj znanj in veščin, da se v okvirih možnosti čim bolj zdravo prehranjujejo? Kako lahko izboljšamo prehrano mladih? Kaj si želijo mladi? Vprašanj, na katera je potrebno odgovoriti, je veliko. V okviru projekta s hrano do zdravja smo na Zavodu za zdravstveno varstvo pripravili delavnice zdrave prehrane za srednješolce, tokrat za učence soboške gimnazije. Učenci so spoznavali osnove zdrave prehrane, seznanili so se s piramido zdrave prehrane in zdravim krožnikom. Da bi vse skupaj bilo bolj nazorno in zanimivo, smo pri tem uporabili prava živila. Za učence tretjih letnikov so delavnice vključevale tudi demonstracijo priprave zdravega zajtrka in malice. Brez degustacije pa delavnice ne bi bile prave. Dijaki so delavnice zelo dobro sprejeli, tema jih je zanimala, predvsem pa jih je pritegnil način dela. Za zdrav sendvič, ki smo ga poimenovali »dijaški«, potrebujemo: Polnozrnato žemljo ali kruh 2 žlici skute 1 žlico jogurta sol 2,5 dag piščančjih prsi v ovitku ali pečene prsovine pol paradižnika pol paprike 2 žlici kuhane koruze (konzerva) Žemljo prerežemo in namažemo s skutnim namazom. Skuto in jogurt umešamo, solimo, po želji lahko dodamo poljubne sveže dišavnice. Na namazano polovico žemlje položimo prsovino, preko nje narezan paradižnik in papriko. Na vse to naložimo še kuhano koruzo. Prim. mag. Branislava Belović, dr. med. Gordana Toth, univ. dipl. ing. živ. teh. 13 MLADI številka 28 Kam v prostem času? ruštvo prijateljev mladine Murska Sobota je v preteklih letih pripravljalo zloženko Tvoj prosti čas, v kateri so bile zbrane in objavljene vse informacije o tem KAKO in KJE lahko mladi v Mestni občini Murska Sobota koristno in prijetno preživijo svoj prosti čas. Informacije pa bodo prišle prav tudi manj mladim. Za šolsko leto 2002/2003 pa objavljamo te podatke v Soboških novinah. Preberite, izberite in se odločite! GLASBENA ŠOLA M. SOBOTA Inf. na tel. št.: 536-17-80 (delavnik od 8.-16. ure) - predšolska glasbena vzgoja - glasbena pripravnica - učenje inštrumentov - učenje solo petja - učenje plesa (klasični balet) - nauk o glasbi - sodelovanje učencev v komornih zasedbah, orkestrih in pevskem zboru LJUDSKA UNIVERZA M. SOBOTA Inf. na tel. št.: 536-15-60 (od 8. do 18. ure) • Programi za prosti čas: - tečaji ročnih spretnosti in ustvarjalne delavnice ob sobotah dopoldan - slikanje na svilo, izdelovanje predmetov iz papirja, slame in koruznega ličja, vezenje, kvačkanje, pletenje. • Jezikovna izobraževanja: -jezikovni tečaji (nemški, angleški jezik) za predšolske otroke, osnovnošolce, dijake in študente; - jezikovni tečaji (italijanski, francoski, španski jezik) za dijake in študente; - priprava na državni izpit iz nemškega in angleškega jezika in opravljanje izpita; - priprava na mednarodne izpite iz nemškega in angleškega jezika. • Računalniško izobraževanje: - tečaji osnovne in nadaljevalne ravni, uporaba interneta, e-mail, oblikovanje domače strani..., - priprava na izpite ECDL in opravljanje izpitov. • Programi za večji uspeh v življenju: - usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU), tečaj Hitro branje, tečaji s področja uspešnega učenja, organiziranje časa, (samo)motivacije, postavljanja ciljev, oblikovanja samopodobe. • Program Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM) za vse nad 15 let starosti, ki niso zaposleni in niso vključeni v izobraževanje. • Središče za samostojno učenje, kjer lahko vsi brezplačno pridobivajo znanja na petih računalnikih s področja računalništva, tujih jezikov in mnogih drugih področij (od oktobra 2002 dalje brezplačna uporaba interneta!). • Svetovalno središče M. Sobota, kjer lahko vsi brezplačno pridobijo aktualne informacije v zvezi z izobraževanjem (tako pred vključitvijo v izobraževanje, med samim izobraževanjem kot po izobraževanju) v Pomurju, v Sloveniji, v Evropi. MLADINSKI INFORMATIVNI IN KULTURNI KLUB M. SOBOTA (MIKK M. SOBOTA) Inf. na tel. št.: 534-98-90 - 5 računalnikov z brezplačnim dostopom na internet - koncerti v klimatiziranem klubskem prostoru (domače in tuje, znane in neuveljavljene glasbene skupine ter DJ-ji) - projekcije filmov na velikem platnu - predavanja (potopisi in strokovna predavanja) - galerija (promocija mladih avtorjev) - družabne igre (šah, karte, človek ne jezi se, monopoly...) - mladinske delavnice (foto, film, gledališče, glina...) - literarni večeri - informacijska pisarna (MOVIT, MISSS) DRUŠTVO TABORNIKOV ROD VESELI VETER Inf. na tel. št.: 031-343-733 (Brankica Kouter) 041-982-674 (Aleš Skalič) Akcije oz. aktivnosti za mlade od sept. 2002 do avg. 2003: - tedenska srečanja - izleti - pohodi - taborjenje - zimovanje - ekspedicije - udeležba na mednarodnih taborih - festival z raznimi delavnicami - lokostrelstvo - TVU - teden vseživljenjskega učenja ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV M. SOBOTA Inf. na tel. št.: 530-30-10 Organizirajo: - lutkovni abonma - gledališki abonma Delujejo: - lutkovna skupina »GRAJSKI STRAHCI« - gledališka skupina »TORPEDO« - akademski pevski zbor POKRAJINSKI MUZEJ M. SOBOTA Inf. na tel.: 527-17-06 - Ogled stalne muzejske razstave (od torka do petka od 9 - 15.ure, sobota in nedelja od 9 - 13.ure), - razne delavnice (po dogovoru). POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA M.SOBOTA Inf. na tel. št.: 521-14-79 (od 8.- 18. ure, sobota 8.- 12. ure) Pionirski oddelek (v gradu v M. Soboti): - ure pravljic vsako sredo in četrtek ob 16.30 (od 4. leta dalje). GALERIJA MURSKA SOBOTA Inf. na tel. št.: 521-10-08 (Jelka Geder-Kosi) Dejavnosti za šolsko leto 2002/2003: - ciklus predavanj o delu in življenju priznanih umetnikov (Leonardo da Vinci, Vincent van Gogh, Pieter Brueghel st. Francis Bacon, Arhitektura 19. in 20. stol. v Prekmurju), 14 avgust 2002 MLADI - strokovno vodstvo ob posamezni razstavi za odrasle in po dogovoru za posamezne razrede srednješolske/osnovnošolske mladine, - srečanje z umetniki razstavljalci, - vrtec v galeriji - pravljica o umetniku, - obisk v ateljeju, - ustvarjajmo z umetnikom, - vodeni obiski razstav po galerijah v Sloveniji. KLUB POMURSKI AKADEMSKI CENTER - PAC Inf. na tel. št: 515-13-08 (Roman Buzeti) 515-13-38 (Nina Gabor) Dejavnosti za mlade od sept. 2002 do avg. 2003: - izobraževanja, predavanja, okrogle mize in predstavitve za mladino - glasbeni in likovni dogodki - astrološka opazovanja PLESNA ŠOLA DEVŽEJ M. SOBOTA Inf. na tel. št.: 523-12-47 (Ambrož Pušnik) 041-389-199 - mala plesna šola (otroci stari 5 in 6 let) - osnovnošolci po starostnih skupinah - poseben program za učence 8. razredov za zaključni ples - poseben program za zaključni ples maturantov - plesna šola za odrasle ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO FITKO KLUB Inf. na tel. št.: 041-268-919 (Klavdija Zrim) od 9.-13. ure - ples od 3. leta starosti dalje - aerobika - telovadba za otroke - produkcija in plesni nastopi DRUŠTVO ZA ŠPORTNO REKREACIJO, prej »Partizan« M. SOBOTA Inf. na tel. št: 528-10-50 (pon. in četr. od 16. - 18. ure Milica Menart) - skupina cicibanov (od 3 - 7 let) - sekcija športno-ritmične gimnastike (deklice od 7 - 15 let) - sekcija za orodno gimnastiko (deklice in dečki od 7 - 15 let) - sekcija AIKIDO (borilna veščina) - odbojkarska sekcija deklic (od 7 - 15 let) - sekcija za hitrostno rolanje KONJENIŠKI KLUB RAKIČAN Inf. na tel. št.: 041-747-480 (Ivan Karoli) - turistično jahanje (od 9. - 12. in 15. - 19. ure, tudi za vse s telesnimi hibami) - šola jahanja:12-urni tečaj - vožnja s kočijo - vožnja z vlakcem (ob nedeljah in po naročilu) JUDO KLUB MURSKA SOBOTA Inf. na tel. št.: 536-15-59 (Anton Tonček Kos) 534-94-74 Vpis novincev 16., 18., 23. in 25. septembra ob 19. uri. se več otrok nima enakih možnosti in izpolnjenih osnovnih pogojev pri pridobivanju izobrazbe. Zaradi materialnih težav njihovih družin postajajo med sovrstniki vse bolj zapostavljeni in izolirani. Otroške sanje o poklicu bodo žal ostale samo sanje. V lanskem letu je Karitas po vsej Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami in strokovnimi službami pomagala 3400 osnovnošolcev pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu malice in šole v naravi. Razdeljena pomoč v skupni vrednosti 17 milijonov tolarjev ni zadostovala vsem potrebam. Skupaj z Vami bomo vsaj malo olajšali stiske otrok v času njihovega šolanja. Zbrana sredstva bomo namenili za pomoč otrokom pri nakupu šolskih potrebščin. Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas 15 Ko bom velik MLADI številka 28 Mar soboške mladine res nič več ne >MIKKA