Poštnina platana v gotoalnl Cona - Prano Hr 0-40 Štev. 192. F Lijubljani, v petek, 22, avgusta 1941-XIX Leto VI Izključna pooblaščen k a ta oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A, Milana f Uredništvo in nprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Concessionaria esdnsiva per la pnbblicitš dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicitd Italiana S. A., Milano. Brezprimerne delo italijanskih avtomobilskih kolon v Ukrajini Ker zazdaj še ni mogoče uporabljati sovjetskih železnic, opravljajo vse prevoze avtomobHi Vojna poročevalska služba na ukrajinskem bojišču. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Prva velika zmaga, ki jo je Nemčija dosegla v boju zoper Rusijo, je bilo skoraj popolno uničenje sovjetskih letalskih sil in osvojitev oblasti v ozračju nad vsem vzhodnim bojiščem. Letalstvo, s katerim Sovjetska Rusija še razpolaga zdaj, je po sili zelo skromno in ga uporabljajo le pri prav posebnih nalogah kot pomožno silo sovjetske vojske. To prvo veliko nemško zmago nad Rusijo je mogoče označiti kot strategično. Ta zmaga ima pomen, ki presega sleherno domišljijo. V tej velikanski vojni so v obsežni meri uporabljali zamisel po totalni vojni. Uporabo nemških letalskih sil proti Rusiji je označevala volja, da naj se prav hitro izloči iz boja strahotna napadalna in obrambna sila, ki bi mogla ustvarjati nevarne nevšečnosti in težave pri razvoju uresničevanja vojnih načrtov nemškega vrhovnega poveljstva. Ko je bilo sovjetsko letalstvo skoraj uničeno, je bilo nemške letalske sile moči takoj vreči nad sovjetsko vojsko, nad utrdbe, ki jih je sovjetsko vrhovno poveljstvo postavilo po baltiških državah, na Poljskem, v Bukovini in v Besarabiji, proti obrambnim in napadalnim napravam v tako imenovani Stalinovi liniji, proti celotnemu preskrbovalnemu sestavu sovjetske vojske, proti promet- nim zvezam, železnicam, cestam, preskrbovalnim središčem in industrijskim napravam v pokrajinah ob Donu, ob Volgi in ob Dnjepru. Treba je, da vsi vedo, da na ruskem ozemlju ni železniške mreže, katere bi se lahko posluževalo nemško vrhovno poveljstvo. Poleg uničenih železniških mostov in pretrganih prog, kar so Rusi delali vse po načrtu, pa tudi različna širina tirov vsaj za zdaj ne dovoljuje uporabe ruskih železniških prog. Potrebno je vedeti tudi, da cestno omrežje ni podobno omrežju po vseh drugih evropskih državah. Toda vsaj v pokrajinah, ki so jih dozdaj zasedle nemške sile, je tehnika pomagala človeku. Železni trakovi in verige so premagovali najtrše in najtežavnejše ovire. Na ukrajinskih cestah 'pa so italijanski avtomobilski oddelki delali prave Čudeže v volji. Treba je posebe omeniti tudi napore neutrudljivih voznikov. To so zdravi, močni in vztrajni ljudje, ki so se odlikovali in se odlikujejo vsak dan z neprimerljivim duhom. Preskrbovalni avtomobilski oddelki se razvrščujejo celo v najbolj neposrednem zaledju vojne črte, ne da bi se jim bilo treba bati nasprotnikovih letalskih napadov. II bollettino No 443: L’offensiva inglese da Tobruk prontamente respinta 11 Quartier generale delle Forze Armate coni unica: Ieri apparecchi britannici hanno compiuto una incursione su Augusta: alcuni leriti tra la popo-lazione. danni materiali di poca entith. La dilcša C. A. prontamente intervenuta ha abbattuto uno dei velivoli attaccanti. Nemško vrhovno poveljstvo o zaključku bitke pri Gomelu Po nekaterih navedbah naj bi bilo že pet milijonov sovjetskih vojakov izven boja Hitlerjev glavni stan, 22. avgusta, s. Včerajšnje uradno vojtio poročilo nemškega vrhovnega poveljstva- pravi: V južni Ukrajini so oddelki vojnih SS-sil zavzeli pristaniško in industrijsko mesto Herson ob izlivu Dnjepra. Bitka v prostoru okoli in severno Go me la je nehala, kot je že povedalo posebno poročilo, s hudim porazom sovjetske vojske. Pehotne, motorizirane in oklepne divizije s sodelovanjem letalstva so potolkle, uničile ali ujele dele sedemnajstih strelskih divizij, petih konjeniških divizij, dveh oklepnih divizij in ene motorizirane divizije, kakor tudi dve padalski brigadi, ki sta bili privedeni s pohodi po suhem. Krvave izgube sovražnika so zopet zelo hude. Število ujetnikov je naraslo na približno 84.000, število zaseženih topov na 848. Poleg tega je padlo v naše roke 144 oklepnih avtomobilov in dva oklepna vlaka. Med I Imenskim in Pejpuškim jezerom je bila po večdnevnih vročih bojih prebita črta, katero je sovražnik zelo utrdil in izredno trdovratno branil. Mesta Novgorod, Kingisep (Jamburg) in Nar-va so zavzeta. Naše čete so v nadaljnjem zmagovitem napredovanju. Odredi letalstva 6o prizadeli sovjetskim četam, ki beže iz Odese in Očakova čez morje, ter sovražnim kolonam vzhodno od Dnjeprovega kolena zopet hude 1,zSu^Potopili so v Črnem morju prevozno ladjo s 6000 tonami in poškodovali pri nadaljnjem napredovanju velike trgovske ladje. Berlin, 22. evgusta. r. Nemški radio je danes navajal nove jx>datke o dosedanjih sovjetskih izgubah. Po teh podatkih je izven boja že čez pet milijonov sovjetskih vojakov, uničenih je bilo čez 11.000 sovjetskih letal, čez 13.000 tankov in čez 14.000 topov. Nemške izgube so izredno neznatne. Berlin, 22. avg. 8. Z uspehom so se nadaljevale akcije proti sovjetskim silam, kj 80 ostale za obrambo po nekaterih mostiščih na Dnjepru v južni Ukrajini. Število uničenih oklepnih voz je medtem naraslo na 80, še vedno pa raste tudi število ujetnikov. V spopadih ob dolnjem teku' reke, so nemški oddelki prisilili k molku 16 sovjetskih topov. Na osrednjem delu bojišča je bil 20. avgusta odbit protinapad sovjetske pehote in oklepnih oddelkov. 29 oklepnih voz je ostalo uničenih. Ostanki sovjetskih čet, ki skušajo uiti nepretrgani nemški akciji, so pri ustju Dnjepra imeli1 nove hude izgube, kjer so nemški napadalni oddelki potopili včeraj štiri sovjetske prevozne ladje. Ti oddelki so uničili tudi dve topničarki in številne manjše ladje, na katerih so se sovjetske čete skušale rešiti. Berlin, 22. avg. s. Nemški ogledniki so včeraj lahko ugotovili ogromno opustošenje v pristanišču Odesa. Neki pilot pravi, da je videl Dunkerque in Calais, toda da sliki} Odese, kjer so se sovjetske sile zagrizeno upirale napadom iz zraka in z zemlje, dela dosti močnejši vtis. Budimpešta, 22. avgusta, s. Madžarska telegrafska agencija poroča: neprenehoma ponavlja, da bodo mesto branili do zadnjega diha. To bo kaj žalostna usoda za to staro nemško središče, če se bodo taki načrti spremenili v dejanje. Nell’Africa settentrionale, sul fronte di Tobruk, pronta ed efficace reazione dei nostri re-parti a puntate offensive delPavversario punto. Precisi tiri di artiglieria hanno colpito obbiettivi portuali e provocato incendi su opere nemiche della piazza. La citth di Bengasi e stata nuova-mente bombardata da aerei inglesi. Nessuna vit-tima, qualche edificio danneggiato. In Africa orientale, su diversi fronti dello scacchiere di Gondar, intensa attivith offensiva e controffensiva delle nostre infaticabili truppe che hanno effettuato ricognizioni in forze ed hanno sventato varii tentativi, anche appoggiati da azi-oni aeree, pronunciati dal nemieo uvonque re. spinto con perdite notevoli. Nel Mediterraneo orientale dne nostri aereo-siluranti, comandati dagli ufficiali-piloti tenente Cesare Graziani e sottotenente Aldo Forginetti, os-servatore tenente di vascello Pietro Oliva, hanno colpito ed affondato una petroliera carica da 10 mila tonnellate,. Vojno poročilo št. 443: Angleška ofenziva iz Tobruka zopet ustavljena Včeraj so britanska letala izvedla napade na A v g u s t o. Med prebivalci je bilo nekaj ranjenih, materialna škoda pa je bila v celoti majhna. Protiletalsko topništvo je takoj začelo streljati in je zbilo eno napadajočih letal. 8everna Afrika: Na fronti pri Tobruku je takojšnja in uspešna akcija naših oddelkov zaustavila ofenzivo nasprotnika. Točni topniškj streli so zadeli pristaniške objekte in povzročili požare v sovražnikovih napravah tega kraja. Mesto Bengazi je bilo na novo bombardirano po angleških letalih. Ni bilo nobene žrtve, le nekaj zgradb je bilo poškodovanih. Vzhodna Afrika: Na raznih frontah gondarskega ozemlja je bila intenzivna delavnost naše pehote v ofenzivi in protiofenzivi, ki je izvedla poizvedovanja za silo in obrezuspešila razne poskuse, katere so podpirale zračne akcije. 80-vražnik jo bil odbit z znatnimi izgubami. V vzhodnem Sredozemlju sta dve naši zračni torpedovki, katerim sta poveljevala Častnika pilota poročnik Cesare Graziani in podporočnik Aldo Forzinettl, opazovalec pa je bil poročnik bojne ladje Pietro Riva, zadeli in potopili petrolejsko ladjo s tovorom 10.000 ton. Priprave za obrambo Leningrada do skrajnosti Leningrajsko prebivalstvo bo moralo samo odgovarjati za strašne posledice take obrambe, pravi nemški tisk Rim, 22. avgusta, s. Vodilni amgleški in ameriški listi prinašajo z velikim poudarkom oklic, ki ga je na vse prebivalce leingrajskega okrožja dal vrhovni poveljnik sovjetskih vojska na severu, maršal Vorošilov. Oklic vabi prebivalstvo, naj se oboroži, da bo do zadnjega diha branilo mesto pred nevarnostjo, ki mu grozi. Ustanovljena bo takoimenovana ljudska milica, v katero bodo lahko vstopali vsi državljani brez ozira n« starost in na spol. Razglas vabi Crpbivalstvo, naj brani mesto, ki ni še nikdar ilo v tujih rokah, kot en mož. »Berliner Borsen Zeitung« se bavi s tem oklicem in pravi, da taka obujuia sredstva pač ne bodo mogla ustaviti ali zadrževati razvoja nemških operacij. Vorošilova in njegovih tovarišev ne briga usoda ljudstva, moških in žensk, katere spodbadajo k nezakonitemu boju. Strašne posledice tega zločinskega sjx>dbujanja bodo padle ne na nemške čete, temveč edino na prebivalstvo Leningrada. Treba je poudariti že zdaj, da bo ameriška propaganda v najobsežnejši meri izkoriščala usodo Leningrada, da »razkrinka* pred svetom nov val nemških okrutnosti, končuje list. Najnovejši angleški in ameriški bojni načrt proti Nemčiji Vsa ameriška pomoč Rusiji, zasedba Perzije, Dakarja in atlantskih otokov, priprava ofenzive na evropski celini napad cez Dnjeper. nusni ou&oijeni onaeiai se vedno šibkeje branijo, tudi zaradi tega, ker so izgubili vsako upanje, da bi ušli iz železnega . in ognjenega obroča. Hk __ _______ 1 docela obkoljene na predelu pri estonski prestolnici Tallinu. Zdi se neverjetno, da bi lelsitaki, 22. avgusta, s. Tri sovjetske divizije so ker tam stražijo za-želozniške sile. talim mora biti sovjetskim poglavarjem zelo pri srcu, zakaj sovjetski radio Stockholm, 22. avgusta, s. Švedski list »Nya Daglicht Alehanda« poroča iz Londona nove podrobnosti o vojaškem načrtu, ki sta ga zasnovala Churchill in Roosevelt. Po tem načrtu naj bi Združene države dajale Sovjetski Rusiji vse. kar je potrebno, da bi Rusija čim dalje zadrževala in zaposlovala Nemčijo na vzhodnem bojišču. Drugo pomoč naj bi dobivala Kitajska. Japonska mora ostati osamljena pod neprestano grožnjo obkolitve ter v vedni nevarnosti res- nega spopada z Združenimi državami, Anglijo in Sovjeti. Sredozemski predel angleškega bojišča bodo preskrbovale ameriške tovarne. Angliji sami naj se čimprej pošljejo vsi zahtevani bombniki. Treba je zasesti ali pa dobiti pod omenjeni vpliv nekatere vojaške točke, zlasti Perzijo, Dakar, Azorske otoke. Cap Verdske otoke in Turčijo. Hkratu naj se pripravi ofenziva proti Nemčiji tudi na evropski celini. Spored posveta med Anglijo, Ameriko in Sovjeti v Moskvi Rim, 22. avgusta, s. Angleški listi posvečajo veliko prostora bližnji angleško-rusko-ameriški konferenci v Moskvi. Po tem pisanju naj bi namen posveta v Moskvi bil preskrbeti sovjetskemu vojnemu stroju tisto, kar mu začenja manj- t . - - «■ kati ter ojačiti sovjetsko odporno silo. Posvet I strojev in orodja. Rusija nujno potrebuje tudi Vesti 22. avgusta 1. Česa Rusija jjotrebuje, 2. kako bi bilo mogoče to pomoč poslati v Rusijo. Podrobnosti o pošiljanju pomoči in pot, koder bo šla. bo seveda vojaška tajnost. Rusija potrebuje zlasti cinka in gumija. Sovjetom ni treba prav dosti surovin, potrebujejo pa veliko v Moskvi naj po pisanju »Timesa* ugotovi: mnogo letal zaradi hudih dosedanjih izgub. Španski listi pišejo o junaškem odporu italijanske posadke v Gondarju in pravijo, da se tam j>e-ščica Italijanov brez zveze z domovino in brez oskrbe junaško bori proti 6tokrat močnejšemu sovražniku. Če jim zmanjka orožja in streliva pa izvedejo z bajoneti napad in si preskrbijo vsega jjotrebnega. V berlinskih pristojnih krogih pravijo, da je an- gleška stalna ofenziva na zahodu postala »Smolensk v zraku*. Po nemških podatkih so Angleži od začetka te ofenzive izgubili 921 letal ter okoli 2800 pilotov. Predsednik portugalsko republike Carmona je včeraj sprejel nemškega fioslanika v Lizboni in imel z njim dolg pogovor. Romunska vlada je razveljavila sklep »Zveze za jmromunljevanje*, ki je hotela prodajati na javni dražbi premoženje, vzeto judom. Vlada utemeljuje, da bi tako dobili nova bogastva v roke dosedanji bogatini, zdaj pa bodo vzeto premoženje rajši dajali najboljšim Romunom: razumnikom, vojakom, uradnikom, katere bodo izbrali jx> najstrožjih merilih in ki bodo premoženje lahko plačali takoj. Romunski uradni list prinaša odlok, po katerem bivši romunski fioslanik v Moskvi Gafencu, nekdanji zunanji minister, ni več v službi romunskega zunanjega ministrstva. Nemška vlada odločno zanika novico, da bi bila odpoklicala svojega poslanika iz Argentine. Ameriška vlada je zapovedala vsem avtomobilskim tovarnam, da morajo znižati izdelavo zasebnih avtomobilov za četrtino. Sklep je bil sprejet zaradi vojnih priprav, ki zahtevajo, da se ameriška avtomobilska industrija docela preuredi za izdelavo bojnih vozil. Švedska vlada je zaradi obrambe nevtralnosti dala {»ložiti mine v švedskih obrežnih vodah okoli otoka Gotlanda in pred Stockholmom. Predsnočnjim so sovjetski bombniki izvedli napade vzdolž baltiške obale do severne Nemčije, pa niso dosegli nobenih uspehov. Važna seja francoske vlade, najx>vedana za včeraj, je bila iz neznanih razlogov odložena. Iz Šanghaja poročajo, da sta na Čangkajšekovo ^ zapoved odšli dve kitajski diviziji v angleško Birmo, da bosta z angleškimi silami zavarovali pot, ki drži iz Birme v Čungking. Japonska ne more biti brezbrižna do dejetva, da bodo skozi njene vode plule v sibirske luke ameriške ladje z vojnimi potrebščinami, ki niso namenjene za vojno v Evropi, temveč za ojačitev sovjetskih postojank na Daljnem Vzhodu, t j. za ogražanje Japonske, piše »Ko-kumin Šimbun«. Ameriški listi poročajo, da je nekaj ameriških težkih bombnikov že odletelo z Aljaske naravnost na rusko ozemlje in sicer na neko letališče na polotoku Kamčatki, kjer so letala prevzeli sovjetski piloti. V Stockholmu se nadaljuje velika razprava proti švedskim komunistom, ki so delali atentate in sabotažna dejanja na nemških ladjah in na parnikih, ki so vozili za Nemčijo. Nemčija se je pripravila na gospodarsko vojno, dolgo osem let in razpolaga danes z več bla- §om kakor poprej, ker vsa evroj»ka gospo-arska sila dela za njo. Zalo so prazne angleške utvare, da bi Anglija mogla vojno dobiti zaradi »voje gospodarske premoči, pravi izjava, ki jo je španskemu dnevniku »Informaciones* dal nemški propagandni minister dr. Goebbels. Sovjetska vojska naj bi bila pri umiku čez Dnjeper razstrelila 700 km dolgi jez pri Dnjepropetrovsku ob začetku kolena reke Dnjepra. S lem naj. bi se poplavilo vse ozemlje ob spodnjem toku reke, kjer je že nemška vojska, poroča »Newyork Times*, ki pa pravi, da je ta’ novica malo verjetna, ker bi tako dejanje škodilo tudi sovjetski vojski. Berlinski narodnosorialistični dnevnik »Angriff« prinaša vrsto člankov bivšega komunista Caroita, ki trdi, da so sovjetskega maršala Blticherja, vrhovnega jioveljnika v Sibiriji in na Daljnem Vzhodu, 1938 zaprli v Haba-rovsku, potem ga je pa GPU ustrelila na Stalinovo zapoved. Preiskava ameriške policije o velikem požaru v newyorški luki je ugotovila, da je požar treba pripisati sabotaži. Sovjetska vlada naj bi bila za angleške in ameriške zastopnike, ki se bodo udeležili posvetovanja v Moskvi, pripravila razkošna stanovanja v neki podzemeljski palači v Moskvi, da bodo docela na varnem pred letalskimi napadi, piše londonski »Daily Mail*. Na vzhodnem bojišču je bil ranjen voditelj nemške hitlerjevske mladine Axmann, ki leži zdaj v neki bolnišnici v okolici Berlina. Morali so mu odrezati desno roka Na vzhodnem bojišču je padel poveljnik skupine napadalnih oddelkov Heinz Kinck-mann, glavni Hitlerjev namestnik pri j»-renskih napadalnih oddelkih ter eden izmed njegovih najstarejših sodelavcev. Kinckmann je šel v vojno kot prostovoljec. Angleška letalonosilka »IUustrious«, ki je bila poškodovana v bojih na Sredozemskem morju. je po poročilih Reuteija na jx>pravilu v neki ameriški luki. Govorice o vojni s strupenimi plini Stanislavov, 22. avgusta, s. Po izpovedbah ujetnikov, ki so jih dobili zadnje dni v roke Madžari, naj bi se bilo sovjetsko vrhovno poveljstvo pripravljalo uporabljati strupene pline in da riai bi bilo že zbralo ob Dnjepru vse potrebno za začetek plinske vojne. V madžarskih vojaških krogih pripominjajo, da bodo Nemčija in njene zaveznice znale odgovoriti na primeren način, če se mislijo Sovjeti zateči k orožju, ki morda najbolj odgovarja njihovim živinskim nagonom. Regulacija Sajevca in Bistrice Za nadaljnja regulacijska dela Sajevca je odobrenih 76.000 lir, za Kreditov Bistrice pod Sodražico pa 76.000 lir Ribnica, 22. avgusta. Vsak košček zemlje mora biti obdelan, vsak košček nam mora dajati kruha, to pravilo nam postaja zaradi razmer vedno svetejše. Tega 6e danes ne zaveda saino meščan ali priprosti delavec, ki si je s krvavimi žulji kupil nekaj kvadratnih metrov zemlje, kjer skrbno prideluje povrtnino, tega se vedno boli zaveda tudi naš kmet, zlasti pa posestnik v pasivnih krajih naše ožje domovine. Zato pa je tudi prav, da oblast podpira to napredno akcijo in jo s svojo podporo in pomočjo uveljavlja v dejanju. Tako imamo ob reguliranem Sajevcu od izvira pa tja gori do križišča k a mori neke ceste s potokom, ob katerem so bila nekdaj močvirnata zemljišča, travniki s kislicami, lepe plodne predele, njive in bogate travnike. Potok je zreguliran v dolžini 4,8 km tako, da so njive v dolenjem toku potoka obvarovane poplav, ki so bile pred regulacijo ob vsakem, le malo močnejšem nalivu. Umni posestniki so po končanih regulacijskih delih izvršili drenažo močvirnatega zemljišča in na tleh raste že danes žito, krompir ali pa so donosni travniki s sladkim senom. Posestnikom, ki tega niso mogti izvesti radi pomanjkanja denarnih sredstev, pa naj bi oblast priskočila na pomoč s primernimi podporami, kajti z drenažami še vedno precejšnega močvirnatega zemljišča bi pridobili še marsikak ploden košček zemlje, kjer bi lahko lepo pridelali. Ne smemo pa tudi preko dejstva, da mnogi posestniki niso pokazali dovolj razumevanja za ta dela in puščajo 6voja zemljišča v starem stanju, tako da jim na nekdanjem zelo močvirnatem zemljišču n« zraste niti toliko kisle trave in 6ena kot pred regulacijo. Tem regulacija seveda ni pri srcu. Sedaj so pričeli z nadaljevanjem regulacijskiji del od križišča banovinske ceste. Za dela letos, ko bo izvršena predvidena regualcija v dolžini 1 km, je odobrenih 76.000 lir. Pri delu je trenutno zaposlenih 40 delavcev. Regulacijska dela nadzoruje g. inž. Ostanek, vodi pa delovodja g. Anton Blaj. Pred kratkim so pričeli tudi z regulacijskimi deli Bistrice pod Sodražico. Regulacija je bila j>o-trebna iz gospodarskih in socialnih vidikov. Odobrenih je 78.000 lir. Pri regulaciji so prišli v poštev predvsem brezposelni, ki so bili radi nekoliko zaostale domače lesne industrije hudo prizadeti. Vsa ta dela bi se morala sistematično nadaljevati od kanala, ki vodi v tentero pri Rusovi žagi, da bi se združili regulacija Bistrice z regulacijo hudourniških izvirkov nad Zigmarcami. Ta regulacija, o kateri smo že poročali, je v teku. S štajerskega »Gospa, kupite borovnice!« Nabiranje borovnic nekdal — Slaba letina za maline — Obilo gob * Suhi Krajini Ljubljana, 22. avgusta. Bilo je v sredo na tržni dan, ko je bilo ob takih dnevih najživahnejše valovanje na trgu in so se vrstile pisane množice ljudstva iz najrazličnejših krajev. Prostor za gozdne sadeže, ki je bil druga leta take dneve zabarikadiran in okupiran do zadnjega kvadratnega metra, je bil srednje zaseden. V zadnji vrsti na klopi Je ponujalo krepko kmetsko dekle s hribov za ta čas že skoraj nenavaden gozdni sadež naprodaj. Vabila in klicala je gospodinje: »Gospa, kupite borovnice!« Skoraj nikdo se ni zmenil za njo. Naprodaj je dekle res imelo srednjeveliko košaro lepih in zdravih bo-, bovnic. Prineslo jih je od daleč. Prišla je s Črnega vrha nad Polhovim gradcem v Ljubljano, da bi dobila nekaj lir. Govorila je: »Cula in brala sem, da se v Ljubljani za borovnice ljudje kar trgajo. Pa jih nikdo noče. Rajši bi jih doma posušila. Dobre so za čaj.« Ko je tako vabila gospodinje k sebi, je dobila dostikrat porogljiv odgovor: »Saj niso za nič.« Naposled jih je dekle vendarle prodalo. V najži-vahnejši sezoni bi se pa\S gospodinje za te borovnice naravnost strgale in bi navalile na dekle. Sredi avgusta na mnogih višjih krajih šele dozore borovnice. Tam po kočevskih in čabran-skih gozdovih je šele avgusta pričela prava sezona za borovnice. V onih »starih, dobrih časih«, ko ljudje še niso poznali zračnih ptičev, ko še niso vedeli o podmornicah in o mitraljezih, so ženske iz kočevskih vasi nabirale borovnice. Na-uol.,brale so jih navadno velik oprtan koš, ki so ga •r iiiEadele na hrbet in odšle daleč na Kras. Te ženske so n. pr. prihajale v Loško dolino ter tam pro-^p^-dajale borovnice, merica za 4 krajcarje ali »šti- rr. rak«. Merica je držala okoli četrt litra. Štirje krajcarji so se pozneje spremenili v 8 vinarjev ali filerjev, vinarji pa v pare in pare v stotinke. Osem vinarjev je predstavljalo dve pari ali ko- Ribnica Gostilniško koncesijo je začasno ustavil in zaprl goslilno tukajšnji trgovec in gostilničar g. Omč. Ribniški šport je v zadnjem času oživel. V mladem klubu SK Ribnici se je zbrala nadebudna športna mladina in v kratkem času že kar dvakrat javno nastopila proti verziranim nogometašem. Športne publiiie pora« ribniških nogometašev ni presenetil, lahko trdimo, da jo je presenetila celo žilava borba mladine, ki si je kljub pomanjkanju trenLng-igre upala nastopiti. Dejstvo, da javnost z zanimanjem' spremlja klubovo delo in nastope, je dokaz, da je pripravljena podpirati to mladino, podpirala pa jo bo seveda tem rajši, če bo ta mladina po trudu in požrtvovalnosti sama pokazala vsaj malo uspehov. Temelji za delo so podani, le volje je treba, volje do treninga, po katerem bi se usposobili za dobre: nogometaše. — Pri vsem tem bi si pa dovolili še pripomniti, naj bi klub zbral tudi drugo mladino, ki se zanima za druge panoge športa, predvsem za lahko atletiko. Tako bi lahko klub združil mnogo' ribniške mladine, ki bi skupaj nastopala in žela uspehe svojega dela. V Ribnici bodo skrbeli tudi za zabavo. Sedaj nameravajo pridno vaditi z godbo na pihala. SK Kočevje bo v kratkem priredil v Kočevju pokalni turnir, na katerem bodo nastopili SK Novo mesto, SK Bela Krajina iz Črnomlja in SK Ribnica. liko Btotink? Takole bi sedaj te borovnice veljale po kratkem računu 0.76 stotinke v italijanskem denarju. Liter bi veljal takole 3.04 stotinke, naj bo 5 stotink. Dobrepoljke sedaj pripovedujejo, da so letos v dobrepljskih in drugih gozdovih Suhe Krajine maline zelo slabo obrodile, ker so lani malinje posmukali. V dobrepoljskih gozdovih je bilo zaradi letošnjega menjajočega se deževja zelo mnogo gob, posebno jurčkov. Ljudje so jih nabrali sto in sto košev. Vse so posušili. Prva sezona za jurčke je tam 6edaj ponehala. Računajo, da bo Jesenska sezona še ugodnejša in plodnejša. Sedaj donašajo gobarji suhe gobe v Ljubljano. Cena suhim gobam je kaj različna. Ljudje so prejeli že prav čedne tisočake zanje. Je sedaj tudi v Suhi Krajini nabiranje gob edini zaslužek. Mnogo gob Je po notranjskih gozdovih, toda tam bi bila potrebna; dobra organizacija, ki bi ljudi usmerila k nabiranju gob. —d. »♦»»»♦»M V treh vrstah... Na Šmarni gori so začeli znamenti zvonik, ki je kljuboval skozi stoletja mnogim navalom, popravljati. Sedanjo streho so odstranili ter jo bodo nadomestili z drugo, zato so začasno lepo doneči zvonovi utihnili. Obrtniško gibanje na Dolenjskem. Socialne prilike in gospodarske stiske so usmerile tok mladine v praktičnejše poklice. Opažati je velik dotok v obrtniške poklice. Zanimivi so podatki Združenja obrtnikov v Novem mestu. V I. polletju je napravilo pred strokovno komisijo tega združenja 58 vajencev pomočniške izpite. Po strokah so razdeljeni: 14 krojačev, 11 krojačic in šivilj, 9 mizarjev, 8 čevljarjev, 5 kovačev, 8 ključavničarji, 2 peka, 2 frizerki in po 1 klepar, brivec, soboslikar in kolar. Sadjarji na Gorenjskem in Spod. štajerskem. Osrednje sadjarsko in vrtnamsko društvo v Ljubljani je štelo največ zelo agilnih podružnic po Spod. Štajerskem in Gorenjskem, posebno v škofjeloškem in kranjskem okraju. Vseh teh podružnic je bilo 125, ki se bodo sedanjim geografskopolitičnhn prilikam primerno preuredile in organizirale. Zelo hladno vreme. Danes prav hladno, megleno in delno oblačno. Davi najnižja jutranja toplota + 13.3° C. Včeraj je bila najvišja dnevna toplota + 20.9° C. 2e dolgo let ni avgust zaznamoval tako rekordno nizke dnevne temperature v pogledu maksima. Selitev vseučiliške knjižnice. Do 81. avgusta bo izpraznjena dosedanja študijska knjižnica na Poljanah. Vojaška oblast je dala knjižnici tovorne avtomobile na razpolago za prevoz dragocenih in starih knjig in listin. Težave so glede knjižničnega pohištva, ki je bilo naročeno, plačano, b še ni dospelo v Ljubljano. Smrtna kazen za nedovoljeno oborožitev. Po Spodnjem Štajerskem Je objavil šef civilne uprave, da je določena smrtna kazen za vse one osebe, ki nosijo brez oblastnega dovoljenja orožje in ki se udeležujejo oboroženih nastopov. Smrtna kazen je določena tudi za osebe, ki podpirajo upornike. Premoženje vseh teh oseb bo zaplenjeno. Opozorilo nekdanjim jugoslovanskim poštnim upokojencem. Poštno ravnateljstvo v Grazu je opozorilo vse nekdanje jugoslovanske poštne upokojence, njihove vdove in sirote na Spodnjem Štajerskem, katerim izplačevanje pokojnin po nem-ši pošti še ni bilo urejeno, naj se najpozneje do 28. avgusta javijo na pristojnem poštnem uradu. Povišanje davščin na pijače v Mariboru. Politični komisar za Maribor je objavil ukaz, po katerem se povišajo davščine na vse vrste alkoholnih pijač. Prijet razpečevalce nakaznic za meso. Mariborska policija je prijela nekega moškega, ki je ravno ponujal v prodajo nakaznice za meso. Bil je to neki poljski delavec iz okolice. Pri njem so dobili še 17 neizpolnjenih nakaznic. Izgovarjal se | je, da so mu karte darovali njegovi sovaščani pri Sv. Barbari. Ogenj t drogeriji. V mariborski drogeriji »Salus« je v torek nastal ogenj. Gasilci so takoj nastopili in preprečili večjo škodo. Ogenj je nastal tako, da se je vnela sama od sebe neka hitro vnetljiva droga. _ Tok jo je ubil. Zena pismonoše Hilda Gril se je nevede dotaknila poškodovane električne napeljave. Sunek električnega toka jo je na mestu usmrtil. V Mariboru sta umrla: 49 letni upokojeni rudar Franc Marinc in 68 letna občinska reva Terezija Šalekar. V Rogatcu pa je umrla zasebnica Alojzija Zigroser. Nesreče. Avtomobil je v torek sredi Maribora podrl na tla 28 letnega Henrika Graceja iz Selnice. Fant se je hudo pobil po glavi. Kap je zadela 67 letnega kovača Franca Toplaka. Ostri ukrepi za uničenje komunističnih tolp. Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko je zaradi pojavljanja posameznih oboroženih komunističnih tolp izdal v zaščito prebivalstva odlok, v katerem napoveduje poostrene ukrepe proti članom tolp in proti njihovim pomagačem. Odlok je bil povsod po Štajerskem javno nabit in razglašen. Letni čas ostane v veljavi. Štajersko časopisje je objavilo sporočilo iz Berlina, da bo poletni dnevni ča3 ostal v veljavi tudi jeseni in pozimi kakor je to bilo lani. Delovanje podpornih organizacij ▼ ljutomerskem okraju. Podporne organizacije Štajerske domovinske fronte so svoje postojanke v vsem okraju že ure.dile. 9 krajevnih skupin deluje v polnem obsegu. Vse prebivalstvo, ki ga je okrog 41.000, je razdeljeno na 47 celic, ki so pa bile spet razdeljene na 300 blokov. Medtem, ko je organizacija ih ureditev 7 podpornih postaj v teku, pa uspešno deluje že 17 takih postaj. V posvetovalnicah za matere Je bilo pregledanih že okrog 1400 otrok. S'strehe železniškega voza je padel. Nedaleč od železniške postaje Pesnica so našli ob progi 38 letnega muslimana Bolana Miša, ki je bil nezavesten s težko rano na glavi. V bolnišnici se je nesrečnik zavedel in povedal, da je bil na Dunaju kjer se je vtihotapil v nek tovorni vlak in se na strehi vagona pripeljal prav do Pesnice. Na ostrem ovinku pa je izgubil ravnotežje in padel na glavo zraven železniškega nasipa. Prebil si je lobanjo in pobil po vsem životu. Neki drugi potnik njegove vrste je tudi padel z vagona, vendar se pri tem ni nič pobil. Umor pri Sv. Križu pri Celju. Neki Maksimilijan Kleine je pri Sv. Križu pri Celju ubil Marijo Buršaj in njeni dve hčerki. Razlog, ki je Kleineja privedel do zločina, oblastem še ni znan. Morilcu se je posrečilo pobegniti. Oblasti so objavile popis njegove zunanjosti in ga že zasledujejo, r: Naboj eksplodiral v rokah. 13 letni Franc Po-lančič iz Maribora je našel med smetmi, ki jih je pustil v stanovanju neki bivši policaj, samokresn.i naboj. Poskušal ga Je odpreti z žico. Toda naboj se je tedaj razpočil in odtrgal dečku tri prste na levi roki. Kinopodjetja na Štajerskem. Na Spodnjem štajerskem je po raznih krajih 18 klnopodjetij. Zadnji čas so kino odprli v Krškem. Iz BeSgrada Nagrade sa uničevanje komunistov. Srbsko notranje ministrstvo je razpisalo večje nagrade za tiste, ki bi ubili ali pa prijaviji oblastem komunistične rovarje. Najprej poziva ministrstvo tiste, ki so pobegnili od doma v gore, naj se vrnejo na domove in jim bodo oblasti zato pustile popolno svobodo. Kdor pa se ne bi hotel vrniti, bo proglašen za razbojnika in bodo temu primerno oblastii z njim tudi ravnale. Kdor bi ubil ali ujel ka/terega člana oboroženih tolp, bo dobil za nagrado tri tisoč dinarjev. Kdor pa bi ujel voditelja kakšne take oborožene tolpe, pa bo dobil za nagrado 25.000 dinarjev. Samo po en ključ za vsaka hišna vrata. Srbski notranji minister je izdal ukaz, da sme imeti vsaka biša za vsaka vhodna vrata le po en ključ, ki ga sme imeti edinole hišni lastnik ali pa hišni oskrbnik. Ta dva morata poskrbeti, da oddajo vsi hišni stanovalci vse ključe hišnih vrat, prav tako pa morata skrbeti, da bodo vse osebe v hiši prijavljene policijskim oblastem. Hišni lastniki ati oskrbniki morajo vedno poskrbeti, da bodo hišna vrata ob policijski uri zaklenjena. t' Prijateljevo ulico podaljšujejo Prule se zadnje čase vedno lepše razvijajo. V zadnjih letih je zrastlo tam večje število lepih vil, tudi je vsa zemlja tam skrbno obdelana, da Prule prav nič ne zaostajajo za drugimi mestnimi deli in prav tako zaslužijo naslov okraja vrtov in gredic. Prav posebno pa se bodo Prule dvignile, ko bo odstranjena zatvornica na Ljubljanici ter se bo korito reke napolnilo z vodo. Na Prulah bo tedaj nedvomno oživel in se razmahnil veslaški šport, ker ima že sedaj več tamkajšnjih ljudi svoje čolne na Ljubljanici. Vzporedno z ostalimi Prulami pa se prav lepo razvija ulica, ki je sedaj dobila ime Prijateljeva ulica. Ta ulica je bila nekoč malo živahna, čeprav vodi sredi Prul, tik za šolo. Ulica ni imela namreč nobenega pravega izhoda, ki ga pa dobi sedaj v kratkem. Delavci že podirajo neko staro zidovje in poslopja, ki so zapirala Prijateljevi ulici izhod na Žabjek in s tem zvezo s Trgom sv. Jakoba. To se bo sedaj v kratkem zgodilo, ko bo Prijateljeva ulica na ta način podaljšana. Prule bodo na ta način dobile z mestom najkrajšo “zvezo in nedvomno bo Prijateljeva ulica znatno oživela. Zlasti šolski mladini, ki obiskuje obe šolski poslopji, namreč šentjakobsko in prulsko, bo ta ulica zelo dobrodošla. Nesreča pri Zmajskem mostu Včeraj v opoldanskih urah je neki avto podrl na vogalu Resljeve ceste in Sv. Petra nabrežja neko žensko, ki je dobila bude, a nenevarne poškodbe. Zenska je bila precej potolčena ter Je izgubila mnogo krvi. Reševalci pri tem dogodku niso intervenirali, ker se je ženska podala v domačo oskrbo. Novice iz Države Ubit italijanski misijonar b* Kitajskem. Na papeški misjonski zavod v Milanu je prispelo poročilo, da so neredni kitajski vojaki napadli misijonsko postajo italijanskih misionarjev in ubili pri tem patra Cesarja Mercattinija, težko pa ranili dva druga njegova sobrata, namreč patra Lea Cavallinija in Angela Bagnolija. Ubiti misijonar se je rodil 1. 1910. in je bil za mašnika posvečen pred sedmimi leti. Leto dni kasneje je odšel na misijonsko delo na Kitajsko, in sicer v Vej ve ju. Tu je postal žrtev napada. Romanje na grob papeža^ Pija X. V sredo je bila 28. obletnica smrti papeža Pija X. Na njegovem grobu v baziliki sv. Petra se je zbralo mnogo vernikov. Branih je bilo mnoga sv. maš. Poročajo tudi, da je v teku proces za proglasitev pokojnega papeža blaženim. Zbrano je bilo vse potrebno gradivo iz krajev, kjer je pokojni papeZ kot duhovnik ali škof živel in sicer v Trevisu, Mantovi, Benetkah in Rimu. Vse gradivo je bilo oddano Kongregaciji obredov. ^ Odprtje razstave avtarkičnih tkanin v Benetkah. Vojvoda in vojvodinja od Geneve sta. predvčerajšnjim odprla v Benetkah razstavo avtarkičnih tkanin, ki naj bi dokazala ves napredek, ki ga je fašistična Italija naredila tudi v tej gospodarski panogp. Pri odprtju so bili navzoči visoki funkcionarji Stranke, oblasti in industrijskih korporacij. Vojvoda in vojvodinja sta si vso razstavo temeljito in z zanimanjem ogledala. Novi tipi čevljev. Med ženskim svetom se je bila udomačila nova vrsta obutve, namreč čevlji z lesenim podplatom, po naše coklje. Ker so se pokazali vsi koristni uspehi to novosti, jo merodajna oblast predlagala, da se začajo izdelovati tudi obuvala z lesenimi podplati za delovne ljudi, kakor so delavci in kmetovale,!. Te coklje bodo mnogo cenejše, ker bo zan^d potrebno le usnje za zgornje dele, nikakor pa ne bodo potrebni usnjeni podplati. Tako bodo nova obuvala lažje dostopna vsemu prebivalstvu. V Italiji bodo’ tovarne izdelovale novo obutev v vseh številkah, izvzemši za otroke pod deset leti. Tovorni avtomobil se zaletel v vlak. Zraven Milana se ie dogodila težka nesreča Tovorni avtomobil, ki ga je vodil Lojze Zavuzza — v njegovi družbi pa stu bila še dva tovariša — je pridrvel po cesti, ki prečka železniško progo. Prav tedaj je po progi prihajal tovorni vlak. Šofer je vozilo naglo zavrl, toda zavore so mu odpovedale in v hipu je avtomobil trčil v vlak in odtrgal nekaj vagonov. Avtomobil in vagoni so se prekucnili in razbili. Zavuzza in tovariš Lanari sta se smrtno nevarno pobila, tretji sopotnik pa je ostal skoraj nepoškodovan. Prebivalstvo Italije. Rimski uradni list objavlja vsak mesec točno stanje prebivalstva v Italiji. Gre za 98 starih^ italijanskih pokrajin, ne vštevši nove priključene pokrajine. Konec julija je bilo v okviru starih meja Italije 45 milijonov 241. tisoč prebivalcev, julija se je rodilo 77.444 ljudi, umrlo pa jih je 51.361. Prirastek na prebivalstvu znaša torej 26.083. _ 1800 novih ljudskih stanovanj v Messini na Sicijjji. Na ukaz Duceja je minister za javna dela razpisal natečaj za zgradbo treh blokov novih stanovanjskih hiš v Messini. To bodo cenena ljudska stanovanja, v katera se bodo vselili revni ljudj^, ki doslej niso imeli stanovanj, kakršna zahteva sedanji čas. V Celoti bodo v treh obdobjih zgradili 1800 'riovih stanovanj, vse skupaj pa bo veljalo nekaj nad 35 milijonov lir. Ax«l Munlhei ...................... —— 11 127 »Spomini in utrinki« |_ L—| JVifedar ne bom pozabil le noči Poleg mene je stal obetaven pobalin, bi je ubežniku klical: »Dobro se drži, te junaško naprej!« Ta mi je pravil, da je bil pre-ganjenec, ki ga je no te l a roka pravice zgrabiti, dobro znan član zarotniške družbe. Prav tedaj se je kopica ribiških čolnov vračala z dnevnega lova in prav lahko je bilo videti, kako so skušali vse, da bi s križanjem poti zavirali čoln, v katerem sta bila stražnika. Eden od stražnikov je potegnil iz torbice revolver in ga naperil na ubežnika. Toda ni še utegnil streljati ko se je ubežnik že vrgel v morje. Medtem se je že toliko zmračilo, da nisem mogel nič več razločiti, toda drugi gledalci so mi. dejali, da je ubežnik na varnem. Videli so ga, kako je plaval proti večji ladji, ki je prav tedaj napela |adra, da bi odplula na nočni ribji lov. Krenila je v smeri proti plavajočemu zarotniku in zdi se, da jo je dosegel. Na ladji bi bil varen in pod zaščito teme bi se lahko izkrcal kje ob obali — tudi jaz sem že jadral s tihotapci in vem, da obalne straže ne trpe za nespečnostjo. Ljudje okrog mene niso prikrivali svoje naklonjenosti do ubežnika in reči moram, da sem tudn sam upal in mu želel, da bi ?rečno ušel — bojim se, da te besede ne zvenijo Jobro, toda v teh krajih sem bil redkokdaj na strani policije. 1 Uradna pravica pa je tokrat vendarle imela irečo. Prehitela je ubežnika in 6e kmalu izkrcala - jetnikom. Bil je uklenjen in videti tako izčrpan >o dolgi borbi, da se je v spremstvu obeh stražni- kov komaj vlekel dalje. Množica ljudi ga je spremljala po posluli cesti do ječe San Francesco. A .jaz sem ostal na mestu kakor ukopan. Ko je namreč jetnik šel mimo mene, je dvignil glavo in me pogledal. V njegovih očeh sem bral izreden izraz očitanja. Drugega dne sem bral v »Pungolu«, da so v pristanišču zasačili hudo nevarnega zarotnika in ga po dolgi borbi spravili za zapahe. Policija je sodila, da je končno vedarle prišla na sled skupini zarotnikov, ki 60 zagrešili najrazličnejše zločine. Imel sem mnogo bolnikov v revnem okraju in ves čas sem bil tamkaj precej zaposlen. Izkušnja me je naučila, kako je treba s temi ljudmi ravnati, tako da 6em si pridobil mnogo prijateljev med njimi. Zdelo se mi je, da se je krog mojih znancev v poslednjem času precej razširil. Kamor koli sem šel, povsod 6e mi je kak razcapan moški klanjal in kadar sem se p>onoči vračal, so mi neznani nočni romarji prijazno voščili: »Dober večer, visokost!« Kočijaži na Piazzi Mercato so zapokali z biči, ko 60 me zagledali, in s posebnim pojočim glasom, ki jim sicer ni bil v navadi, mi je kdo zaklical: »Gospod, ali me potrebujete?« Čeprav mi večkrat ni; bilo do vožnje, so vendar bili vselej enako prijazni. Kadar sem stopil v kako majhno krčmo, 6em jx>gosto opazil, kako so neki gostje gostilničarju nekaj dopovedovali z očmi. na kar mi je gostilničar še bolj ljubeznivo stregel. Zgodilo, se je, da je odnesel steklenko vina, ki sem jo naročil, in jo na- domestil z »vino vecchio« (starino), potem ko *e je z mojim kočijažem, ki je sedel na vozti zunaj ta me čakal, z živahnimi kretnjami nekaj domenil. Vse to mi je bilo prav laskavo, vendar pa se nisem mogel načuditi, da se je število mojih znan-1 cev tako zelo namnožilo. Najbolj zagonetno pa mi je bilo, da sem kmalu zapazil nekega drugega moškega, ki je hodil za menoj, kamor koli sem šel. Njegova vnanjost je bila — da he povem drugega — prav tako dvomljiva kakor vnanjost prednikova in jasno j« bilo, da se je držal istega nerazumljivega načina zasledovanja. Nekega dne sem se vozil proti Porta Capuani e kočijažem, ki mi je bil kar 6e da ustrežljiv, čeprav se nisem mogel sfx>minjati, da bi ga videl kdaj poprej. Peljala sva se mimo ječe San Francesco in ko sva bila vštric vhoda, mi je voznik skrivnostno namignil. Začel se je pogovor v napolitanskem narečju, ki ga vam moram prevesti, ker bi ga gotovo ne razumeli. »Ali ga je visokost že obiskala?« je vprašal voznik. * Koga pa?« »Mar visokost ne ve, da je bil aretiran in da so ga vtaknili v tole iečo? Toda sam je tega kriv. Saj mu ni bilo treba noditi za visokostjo ob obali, kjer visokost ne potrebuje nobene zaščite in ker ie moral vedeti, da bo naletel na mnogo stražnikov. Visokosti ne zadene prav nobena krivda.« »A vraga, o kom pa prav za prav govorite?« . »O bratu vašega prijatelja,« je dejal voznik in ipet pomežiknil. Bil je brat Don Salvatore Trapaneseja, ki so ga bili aretirali v pristanu. Naslednjega dne se je moje obiskovanje bolnikov nepričakovano končalo, ker 6em zbolel. Ni bilo bogve kaj, a prišlo je nadme zares nenadno. Moral sem 6e onesvestiti prav na cesti, zakaj ko sem Odprl oči, sem napol ležal v kočiji; nasproti meni je sedel stražnik, ki je bil smrtnobled in me gledal z očmi, v katerih sem bral hudo prestrašenost. Hotel sem si priklicati v spomin, kaj se je bilo zgodilo in kakšnega zločina me bodo obdolžili. Toda moja glava ni bila več na pravem mestu in zmešalo se mi je vse: zarotnik, Don Salvatore in ječa San Francesco. »Ali vam je malo bolje?« je vprašal stražnik. »Da,« sem odgovoril. »Pogum, še hipec, pa bova tam!« je nadaljeval. Peljala _ sva se jx> Strada Piliero in veter z morja mi je vel preko čela. Misli so se mi jele jasniti in nenadoma sem se spomnil, da 6em zdravnik. Prosil sem stražnika, naj mi da steklenico z etrom, ki sem ga nosil v žepu. Ta je svoje prste boječe porinil v žep mojega plašča, kakor da bi moral roko vtakniti v pe& Tu pa tam so se ljudje na cesti ozirali za nami in videl sem, kako 60 se prekrižali, ko smo se vozili mimo. Bili smo na potu proti bolnišnici za kolero. Možgani so mi spet precej dobro delovali in zdelo se mi je, da je bolnišnica za kolero precej neprijeten cilj popotovanja. Videl sem, da je bil tudi stražnik istega mnenja. Na mojo prošnjo smo 6e U6 ta vili pred majhno krčmo, kjer sem na stražnikovo zdravje izpil dober kozarec žganja, ki je žgal ko dinamit, medtem ko sta se stražnik in voznik tešila z litrom vina. Zagotavljal sem stražniku, da iie potrebujem zdravnika, ker sem sam zdravnik in da prav gotovo nimam kolere. Dobrodušni stražnik mi je dejal, da je bil o vsem tem prepričan . že poprej na poti — da imam le »malo vročine«, | a to je vse- Strokovne nadaljevalne sole v Ljubljanski pokrajini Ljubljana, 22. avgusta. Za usposobljenost našega obrtniškega in trg. naraščaja so osnovne šole odločujočega pomena, saj moremo reči, da 'je prav od razvoja in višine strokovnih šol odvisna stopnja vse obrti, bodisi rokodelske ali druge. Strokovno šolstvo pa pridobiva na pomenu zlasti v sedanjih časih, ko bomo na vseh koncih in krajih potrebovali res strokovno izobraženih in tudi drugače usposobljenih obrtnikov. Le visoko kvalificirani obrtnik more konkurirati z industrijo in odgovarjati vsem zahtevam, ki jih daje naš sedanji čas obrtnemu stanu. Iz podatkov, ki nam jih je dal na razpolago znani pospeševatelj vajeniške izobrazbe g. Jože Berdajs, posnemamo nekaj važnih številk, ki zaslužijo, da se z njimi seznani tudi javnost: Strokovno šolstvo je v Ljubljani^ in v Ljubljanski pokrajini že staro. Najstarejša strokovna šola v Ljubljani je Trgovska strokovna nadaljevalna šola, sedaj v Trgovskem domu. Ustanovljena je bila 1843. Prvo leto po prvj svetovni vojni, to je leta 1918-19, je imela ta šola 64 vajencev, to število pa se je'stalno dvigalo ter je bilo največ vajencev vpisanih leta 1924-25, ko je bilo vpihanih 332 vajencev. Sedaj jih je vpisanih 232. Prvi dve leti po zadnji svetovni vojni nismo imeli v Ljubljani nobene šole za trgovske vajence. Leta 1923 so priredili ljubljanski obrtniški vajenci veliko javno demonstracijo za zopetno otvoritev obrtne šole v Ljubljani pred mestnim magistratom, prav tedaj, ko je imel občinski svet sejo. Občinski očetje so tedaj z balkona govorili-obrtniškim vajencem in obljubili, da bodo poskrbeli za denarna sredstva. Tedanji župan dr. Perič se je celo osebno odpeljal v Belgrad za podporo, katero je res dala tedanja osrednja vlada. Naše časopisje je tedaj vneto podpiralo gibanje za ustanovitev obrtne šole. Končno so morali vajenci eami prispevati mesečno po 20 din za svojo strokovno šolo, drugače bi vajenci ostali kljub vsemu brez šole. Sedaj ima Ljubljana 12 strokovnih obrtniških nadaljevalnih šol. Obča strokovna nadaljevalna šola je bila ustanovljena sicer že leta 1836. Sedaj ima 224 vajencev, nadalje šole so: stavbna na Grabnu, mehaniško-tehniška na Ledini, šola oblačilne in umetne obrti, moška na Prulah, ženska pri Sv. Jakobu, brivska strokovna šola v Sp. šiški, grafična šola, gostinska na Privozu, elektrotehnični tečaj na Srednji tehniški šoli, šole v Mostah, na Viču in v Zg. Šiški. Te šole so imele največ vajencev v letu 1930-31, ko je bilo vpisanih nanje skupno 1851 vajencev, letos jih je bilo 1579. (Brez trgovskih, ki smo jih Že navedli.) Ostala Ljubljanska pokrajina ima še 17 strokovnih šol, namreč v Cerknici, Črnomlju, pri D. M. v Polju, Dol. Logatcu, Horjulu, Kočevju, Me- Z Goriške in Krasa Spomenik padlim obmejnim miličnikom ria vrhu Bogatina. Na vrhu Bogatina, v višini 2200 metrov, so postavili obmejni miličniki ličen spomenik vsem tistim obmejnim miličnikom, topničarjem in vojakom tehničnih čet, ki so padli pri izvrševanju svoje službe. Pri posvetitvi spomenika je bil navzočen poveljnik obmejne milice iz Udin. ki je poveličeval žrtve tihega dela obmejne milice. _ Kopanje krompirja v tržaških »vojnih vrtovih*. Na pobudo mestnega župana so začeli v Trstu na vseh vojnih vrtovih kopati krompir. v,rtov* 80 nastali v mestnih parkih in vrtovih, kjer je bila zemlja neobdelana ali pa so jo porabili ra druge manj koristne namene. Prvi dan so nakopali okrog 30 stotov krompirja, ki so ga razdelili med revne družine. Kopanje na se nadaljuje in napovedujejo, da bodo vsega krompirja pridelali za okrog 300 stotov. Za revne družine, ki bodo deležne, tega krompirja, bo to velika pridobitev Nesreče v Trstu. Pekovski vajenec Stelio Vuk je .mesil kruh priv peku Pegauu. Po nesreči pa je prižel preblizu.stroja, ki mu je močno poškodoval levo roko. 8 letni Valter Sluga pa je v Sežani padel s kmečkega voza. Na trdi cesti si je zlomil desno nadlakt. 21 letnp Ana Flego pa se je z neko svojo sorodnico sprla in sicer ZaIj t malenkosti. Sorodnica je bila pri sredstvih neizbirčna in je pograbila steklenico d ud?rila Fltgovo po čelu in levem licu. m.* ?Sove niso nevarna 51 letna Ma- I-.* Je obirala na svojem vrtu češplje. Toda se ji je izpodmaknila in je padla na tla tako nesrečno, da si je prebila lobanjo in si na več delih telesa posnela kožo. , Dve smrtni obsodbi. Tržaško sodišče je obsodilo na smrt dva morilca, ki sta letos 3. februarja ubila ol letnega trgovca Clementina Rab-basija. Zločinca oalvatore Seta in Mihael Zor-roddu sta prišla *yečer ko je trgovino zapiral, v lokal in ga pobila. Ko sta oropala blagajno, sta jo jadrno odkurua.^ Nesrečnega Rabbasija sta pozno ponoči našla zena in hčerka. Dali sta ga prepeljati v bolnišnico, t0(ju nesrečnik je umrl, ne da bi se poprej zavedel. Policija je kmalu prijela oba zločinca, ki sta sprva trdovratno tajila svoj zločin, toda slednjič sta spregovorila in priznala. Sodišče ju je obsodilo na smrt. tlikl, Mokronogu, na Rakeku, v Ribnici, pri Št. Jerneju, v Sticn., v Toplicah na Dol., v Velikih Laščah, v Vidmu-Dobrepoljah, v Novem mestu in na Vrhniki. Skupno je v Ljubljanski pokrajini torej 30 strokovnih nadaljevalnih Sol, na katerih je sedaj 2640 vajencev. Letos so ugotovljeni tudi pogoji za tečaje v Mokronogu, Grosuplju, Trebnjem in v Žužemberku, ker je v tamkajšnjih okoliših zadostno število vajencev zaposlenih. Okoliš posameznih šol za vajence more obsegati po 6—10 km ter se more več občin združiti, kakor se je to lansko leto zgodilo za občine Stično, Sv. Vid in Višnjo goro. Lepo urejeno šolstvo imajo prav za prav edino le trgovski vajenci, kjer je plačevanje urejeno po trgovskem gremiju. Trgovci sami morajo plačevati letno po 190 lir za vsakega svojega vajenca, ob začetku pa plačajo vpisnino 38 lir. Kljub temu, da smo imeli na ljubljanskih vajeniških šolah v letu 1930-31 210 vajencev in vajenk, moramo upoštevati, da imamo samo v Ljubljani zaposlenih redno nad 2500 vajencev. Velika večina vajencev se namreč uči po štiri leta, na šolah pa imamo učno dobo samo tri leta ter je vajenec na tak način po eno leto brez strokovne-Sole ali brez tečaja. Zaradi tega bo treba uvesti na vseh strokovnih šolah še en, to je četrti razred, tako da bomo imeli res popolno strokovno nadaljevalno šolstvo, ki ho ustrezalo času in sodobnim zahtevam nase obrti. Jagode dajejo v najem... Ljubljana, avgusta. Letos so šle borovnice, gozdne rdeče jagode in pa maline ter robidnice, ki jih nabirajo s?^aj* Prav rade, v deuar. Saj smo videli na ljubljanskem trgu, kako so ljudje kar v vrstah čakali na borovnice, ki so bile res po 2 liri liter, toda ljudje so jih kuipovali kar na debelo, kolikor so le mogli do njih. Nabiranje teh gozdnih sadežev je kar zamudno in naporno delo, ki zelo utrudi ženske in otroke, za moške pa to delo skoraj ni. Nabirali je treba ves dan, ako to dopušča vreme, tako, da ima nabiralka zvečer nekoliko nabranega sadeža, ki se ji ga morda splača nesti na prodaj v mesto. Prav čudne stvari pa pripovedujejo nabi-ralke o nekaterih lastnikih gozdov, oziroma z grmičevjem poraščenih zemljišč. Ti lastniki baje kar v naprej zahtevajo od nabiralk nekakšno odškodnino ali najemnino za svet, kjer smejo nabrati jagode, tiste, ki nočejo ali ne zmorejo plačati gotovega zneska, pa lastniki pode iz svojih gozdov ali zemljišč. Pripomniti je treba, da je zaslužek teh ubogih žensk kaj skromen. Po večini so same uboge dninarice ali kajžarice ter njihovi otroci, ki komaj s tem zasluzijo za kakšno kilo moke in za potrebno sol, tako, da pomen j a zahtevana najemnina za jagode zanje hud udarec, medtem ko lastniku ne predstavlja nič. Taki postranski sadeži gozdov, kakor jagode in gobe, tudi žlahtni kostanj, dalje trh-ljad, so bili vedno pravica revežev. Celo graščinska gosposka je pred stoletji to pravico revežev spoštovala in .ni branila nabiranja jagod in gob po graščinskih gozdovih, tem manj je firičakovati, da bi to delali sedanji zasebni astniki gozdov. Dosedanji običaji so bili, da se je smatral za gospodarjev samo les v gozdu, drugi skromni sadovi pa so bili splošna last in tistega, kdor je prišel po nje. Le divjačina Je bila vedno last ali veleposestnika ali pa zaupnika gozda. Upati je, da ne bo hikogar med lastniki gozdov, ki bi na ta način kratil skromni zaslužek pridnim nabiralkam in otrokom. —r Novice s Hrvaška Hrvaška Šolska politika. »Hrvatskl narod« se bavl z novim duhom, ki preveva šolsko politiko hrvaške vlade. Najprej se je vodstvo prosvetne uprave potrudilo, da je pripravilo nove šolske učne knjige, ki bodo popolnoma v duhu novega reda na Hrvaškem. Obenem je bilo dograjenih 141 šolskih poslopij, v 9 mestih pa je bilo odprtih 9 gimnazij in 5. novih meščanskih šol. Vsi Šolski zakoni, ki so ostali od bivše Jugoslavije, so bili ukinjeni. Obenem sta bili na hrvaškem vseučilišču v Zagrebu ustanovljeni dve novi stolici, namreč za hrvaško antično zgodovino in starinoslovje ter stolica za diplomatsko politično zgodovino. Regulacija Save. Hrvatska vlada je začela preučevati načrte za ureditev teka reke Save pri Zagrebu in v tistih delih, kjer reka prerada preplavlja rodovitna polja. Za sedaj je bilo odobrenih 25 milij. kun za ureditev rečnega toka blizu Slavonskega Broda. Iz tega denarja bodo krili tudi stroške za popravilo velikega mostu preko Save, katerega so podrli Srbi po svojem umiku v Bosno. Pri vseh delih Je zaposlenih sedaj že 900 delavcev. Javljajo tudi, da Je bilo v prvih štirih mesecih samostojne hrvaške države dograjenih že 141 novih šolskih poslopij, katere je vse začela graditi'že prejšnja hrvaška banovina, vendar je vojna prekinila nadaljno gradnjo. Glavni tajnik zavoda za Fašistično kulturo v Ljubljani Ljubljana, 22. avgusta. V .Ljublfano je prispel generalni tajnik fašističnega kulturnega zavoda Dr. Longo v spremstvu dr. Ferrarija, glavnega ravnatelja zavoda za Italijane v tujini. Dr. Longo je obiskal krajevni sedež italijanskega Kulturnega zavodp in se zanimal za njegovo organizacijo in za dosedanje delovanje. Potem je odšel v vladno palačo, kjer ga je skupaj z dr. Ferrarijem sprejel Eksc. Visoki komisar, ki ju je seznanil z vprašanjem bodočega dela in ureditve zavoda in potem odločil, da preide pod pristojnost zavoda za fašistično kulturo in tudi v bodoče nadaljuje svoje plodonosno delovanje, kakor do sedaj, v tesnem sodelovanju z zvezo podpornih središč v Ljubljanski pokrajini. JI sogretario generale deiristituto di Cultura Fascista a Lubiana £ giunto a Lubiana il segretario generale deiristituto di Cultura Fascista dott. LONGO accompagnato dal, dott. .FERRARI direttore generale deiristituto per gli Italiani alPestero. II < dott. LongO ha visitato la locale sede dell’Isti-tuto di Cultura Italiana interessandosi sulla sua ojganizzazione e sulTattiviti svolta. Successiva-mente si e recato al Palazzo del Governo dove e stato ricevuto assieme al dott. Ferrari dall’Al-to Commissario il quale li ha intrattenuti sul problema della futura sistemazione e attiviti deiristituto, stabilendo che passi alie dipenden-ze dellTstituto di Cultura Fascista oontmuando anche per avvenire nella fruttuosa attivitS svolta fino ad ora, in stretta collaborazione con la Federazione dei centri di assistenza della Pro-vincia di Lubiana. Šolska obvestila I. ženska realna gimnazija v Ljubljani (na Poljanah). Seja vsega učiteljskega zbora 25. avgusta ob 8. Takoj nato razredni izpiti (pismeni) učenk lastnega zavoda in novo vstopivših učencev in učenk; zbero naj se do 8.15 v avli. Nadaljevanje teh izpitov 26. in 27. avgusta. — Od 28. do 80. avgusta popravni izpiti vseh vrst (tudi privatL 6tov) po razporedu, objavljenem v avli. Kdor še ni oddal zadevne prijave, kolkovane s 3.80 lir in s 8.80 lir za vsak predmet, naj jo takoj odda pri ravnateljstvu ali vsaj prinese s seboj k izpitu; priložiti je letno spričevalo. — Sprejemni izpiti za vpis v 1. razred: prošnja (vzorci se dobe pri šolskem slugi), kolkovane s 8.80 lir, naj se vlože pri ravnateljstvu 28. avgusta od 8 do 12; priložiti je rojstni list in spričevalo (potrdilo) o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Izpit sam bo 80. avgusta ob 8. Vpisovanje domačih učencev in učenk v 2. do-8. razred bo 1. septembra v njihovih dosedanjih učilnicah za naslednji višji razred, in sicer za 5. do 8. dopoldne od 8 dalje, za 2. do 4 od 16 dalje. V 1. razred — realni učenci in učenke, klasični samo učenke, vsi samo letnikov 1928, 1929, 1980 in. 1931, — se bodo vpisovali 2. septembra od 8—12 od 15 dalje. Ponavljale! in ponavljalke 3. septembra od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni. Prav tam 4. septembra od 8 do 12 učenke drugih zavodov ter zamudniki in zamudnice. Za vpis je treba prinesti s seboj zadnje ’ letno spričevalo In davčno potrdilo ter plačati v gotovini 34.20 lir (za zdravstveni fond, dijaško knjižnico, učila in takso za prijavo ter Šolnino po lestvici, objavljeni v avli; brez tega se ne izvrši noven vpisi Prvošolci morajo prinesti k vpisu še rojstni list in spričevalo s potrdilom o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu. — Prošnje za spregled starosti za 5. razred (preko 17 let na dan vpisa) in 7. razred (preko 19 M), ndslovnjene na’Visoki Komisariat, IV. oddelek, in kolkovane s 3.80 lir, je takoj vložiti pri ravnateljstvu; priloži naj se letno spričevalo in rojstni list. — Začetna služba božja bo dne 22. septembra ob 9 v cerkvi sv. Jožefa; začetek šole 23. septembra. Natačnejša navodila bodo objavljena v avli. — Ravnateljstvo. Učiteljska šola v Ljubljani. — 1. Ponavljalni izpiti bodo dne 26. avgusta od 8 dalje po razporedu, ki je na oglasni deski. 2. Sprejemni izpiti za I. letnik bodo od 28. avgusta dalje po razporedu, ki bo 2J. avgusta razglašen v šolski veži na oglasni deski. Prošnje, kolkovane s 3.80 lire, naj učenej in učenke vložijo pri ravnateljstvu, lahko tudi po pošti, najkasneje do 26. avgusta. Prošnji ie treba priložiti: a) krstni list (v poštev pridejo učenci, rojeni 1924—27), b) originalno spričevalo, in sicer gimnazijci o nižjem tečajnem izpitu in meščansko-šolski učenci in učenke, ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom dovršili meščansko šolo, spričevalo o završ-nera izpitu. Za primer, da krstni list ni kol kovan, mora biti kot priloga kolkovan z 1.52 lire. Sprejetih bo 40 učencev in učenk. Učenci(-enke), ki so sprejeti v I. letnik, niso s tem še vpisani. 3. Vpisovanje za učence in učenke učiteljišča in •oben vadnic je 5. septembra od 8—10.30. Plačila so ista kot lani Šolnina na podlagi davčnih potrdil, 7.60 lire za zdravstveni fond in po 3.80 lire žA fond dijaške knjižnice in učil. 4. Otvoritvena služba božja bo 22. septembra ob 8 v cerkvi Sroa Jezusovega, odkoder odidejo učenci (renke) v svoje razrede. 23. septembra se prične redni pouk. — Ravnateljstvo. Prošnja na občinstvo, ki ima razumevanje za socialne ustanove Ljubljana, 22. avgusta. Ljubljanska medicinska klinika je končno začela z delom. Institucija, ki ima nalogo izšolati mladega medicinca ter ga izročiti slovenskemu narodu z nalogo, da ga zdravi in varuje pred propadanjem, Je odprla svoja vrata. Želja vsakega posameznika, naj si bo bogat ali siromašen, naj bi bila, da ga zdravi zdravnik po najnovejših principih. Medicinec se more naučiti svoje stroke samo, če odgovarjajo zavodi vsem modernim zahtevam. Ko bomo to dosegli, bo lahko naša fakulteta tekmovala s tujimi, starimi univerzami. Veliki in mali tuji narodi se dobro zavedajo tega pomena. Oni ne prepuščajo skrbi za dotacije le državnim instiucijam, posamezniki prav dobro vedo, da je njihova socialna dolžnost do naroda, da iz lastnih sredstev podpirajo posamezne klinične institucije. Premožni ljudje z globoko razvitim socialnim čutom prevzemajo obskrbovanje celih bolnišnic, da ne govorim o vzdrževanju posameznih postelj. Kaj pa naj bi bilo bolj plemenito, kot pomagati človeku, kateremu je usoda ugrabila ono, kar je vsakemu najdražje: zdravje. Naši go-sjKKlarski in naši kapitalistično fundirani krogi pa so do sedaj le v malem številu posnemali tuje narode. Vendar pa mislimo, da je tudi pri njih razvit čut za socialne potrebe, samo, da se nanje ne spomnijo. Interna klinika je odprla vrata vsakemu, rabi pa za notranjo ureditev, t. j. za drage laboratorije obilnih dotacij. Zato apeliram tem potom na vsakega, da pripomore z dobrovoljnimi prispevki do končne ureditve. Vsi oni, ki ne bodo ostali gluhi na mojo prošnjo, si bodo postavili najlepši spomenik, saj bodo darovali v resnici za najvišjo in najbolj potrebno medicinsko institucijo. Imena darovalcev bodo objavljena v dnevnikih in vpisovana v spominske knjige dobrotnikov medicinske klinike. Imena onih, ki bodo poklonili večje vsote, bomo napisali nad posamezne bolniške postelje.. Prispevke naslovite: Kraljeva medicinska klinika v Ljubljani, Zaloška cesta 2. Predstojnik medicinske klinike, profesor dr. Karlo Lušicky. Ljubljana Koledar Danes, petek, 22. avgusta: Timotej. Sobota, 23. avgusta: Filip Benicij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva e. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Vse dame in gospodej ki bi bili pripravljeni v bodoči sezoni sodelovati v opernem zboru obveščamo, naj se zglasijo v soboto 23. t. m. ob 11 dopoldne v Operi. — Oni pa, ki so sodelovali že v pretekli sezoni v pomožnem zboru, nan se zglasijo isti dan t. j. v soboto 23. t, m. popoldne ob 16. istotatn. Pokrajinski odbor RdeSega križa v Ljubljani bo priredil s pomočjo Visokega komisariata brezplačno počitniško kolonijo na Rakitni v času od L do 21. septembra pod pokroviteljstvom P. N. F. Zveznega poveljstva mladinskih organizacij Ljubljanske pokrajine ki vodstvom Higienskega zavoda in sicer za osnovnošolske otroke v starosti od 6. do 14. leta onih staršev, ki so se priselili v Ljubljano. Prošnje sprejema in pojasnila daje flavna pisarna Rdečega križa, Gosposvetska cesta t 2111. od 21. do 25. t. m. dalje med 10. in 12. uro dopoldne. (Telefon štev. 21-29). Število kolonistov je omejeno na 70 oseb. Dve zanimivi uprizoritvi v Ljubljanski Drami V soboto 23. t. m. bodo igrali v režiji Petra Malca, John Knittlovo dramo »VIA MALA«, izredno učinkovito, od začetka do kraja vseskozi napeto igro. Dramatizacijo tega dela je odlično oskrbel avtor sam po svojem svetovnoznanem istoimenskem romanu, v katerem pretresljivo in razgibano riše družimo Lafurecovo, ki mora zaradi usodnega naključja trpeti in prenašati silne notranje boje. V vlogi Sylveli bo to pot nastopila Branka Rasbergerjeva, v vlogi poblaznele matere pa Elvira Kraljeva, nadalje oodo igraild glavne vloge: Starčeva, Nakrst, Košič, Košuta L dr. —, V nedeljo 24. t. m. pa bodo ponovili nadvse zabavno veseloigro 0. Scheinp-flugcrve »OKENCE«, v kateri nam avtorica na originalen in duhovit način prikazuje privatnega docenta Johanka, ki zaradi nenavadnega dogodka izgubi za eno noč sporom (okence — vrzel v opornimi). Ta usodno6t privede do najrazličnejših komplikacij, ki se na odru zapletajo in razpletajo na moč zabavno. Docenta Jonanka igra Jože Kovič, ki je delo tudi zrežiral, nadalje bodo nastopili: v večjih vlogah: Kraljeva in Rasbergerjeva ter Nakrst, Skrbinšek VI., Blaž, Kovič P. in or. Obe predstavi, ki sta imeli ob koncu 6ezone zelo lepe uspehe, toplo priporočamo. Opozarjamo na začetek, ki bo obakrat ob pol 20. uri. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 2C. 23. avgusta: »Via malac. Izven. Znižane cene. 24. avgusta: »Okence«. Izven. Znižane cene. Simčič Zorko: Taborjenje Vlak je brzel v svojem enakomernem tempu. Smeh se je razlegal po vozovih in pričeli smo se seznanjevati. Na ljubljanskem kolodvoru se nisem upal nikogar napasti, četudi je imel nahrbtnik, saj nisem vedel, če ne bčm napačnega prijel. Z razdaljo od Ljubljane je raslo tudi razpoloženje in, kd se je vlak ustavil na končni postaji, smo si ie bili stari znanci. V avtobus smo še pobasali Milana, ki nas je že čakal, in oddrdrali smo po beli cesti. Kot sardine smo se stiskali v avtobusih, ki so zavijali ob Polj^nščici. Avtobus, ki je vozil pred nami, nas je stalno spravljal v umetno meglo prahu, tako da sem le z nekoliko fantazije mogel opazovati okolico. Ko je šofer mislil, da smo že ‘dovolj skuhani in pretreseni, nas je ustavil in rekel, da smo na cilju. Prva skupina nas je že čakala. Odhiteli smo proti koči, z važnimi obrazi .pregledovali teren in momljali od zadovoljstva. Kmalu so nas želodci opozorili, da žele po enournih tektonskih, Izpremembah, ki so jih doživeli, kakšne nove pošiljke Lahko rečem, da ta še ni prispela do svojega cilja, ko smo že znova raziskovali in strokovno ogledovali naš bodoči živi jenski prostor. Naša stalna družba je imela svojo bajto, ostali pa so spali v glavni koči. Ko smo si pregledali prostore, kjer bomo po trudapolnem dnevu polagali svoje kosti, smo se še odpravili k Poljanščici in ti ogledali čoln, kopališče in »brzice«, ki so v nadaljnjem življenju igrale veliko vlogo zlasti nekdanjim bralcem in oboževalcem Karl* Maya. Brzice, ki jih opisuje Karl May na Nilu, so prava figa proti brzicam, na katerih smo si iz dneva v dan lomili vesla, prste na nogah in — nol Sploh smo ga lomili! Sredi tega važnega ogleda smo zaslišali žvižg In brez kakih posebnih sklepanj smo sklenili, da nag gospod profesor najbrž kliče. Prvič mo te šli »zbor«. Meni je ta stvar čisto ugajala in tudi pizneje nisem imel nič proti njej, ra*en takrat, ko sem dobil pri zboru kazen, da moram pripraviti drva za kres. Ko sem popoldne še z nekaterimi drugimi grešniki vlačil iz gozda debla in veje, medtem ko so se drugi kopali ali igrali odbojko, sem prišel do spoznanja, da se pač ne izplača' »v prepovedanem času čolnariti po Poljan-Mici.« Pri zboru je gospod profesor Slavko prečital dnevni red, določil dežurne in nočne straže. Dnevni red mi je čisto ugajal, edine pomisleke sem imel proti vstajanju. Pa sem rajši molčal. Nikoli se nisem navduševal za ljudi, ki ob vsaki figi jn vedno kažejo svoje prepričanje. Vstajanje ob sedmih se mi je zdelo naravnost iz* zivanje človeške lenobe. Pa to naj bi Se recimo bilo. Toda tu so še druge stvari, ki jih ne gre kar tako meni nič tebi nič prezreti. Po mojem je bil to. čisto navaden upor proti fizičnemu zakonu, ki zahteva oziroma trdi, da hoče vsako telo 06tati v stanju, v kakršnem .je. E, pa glejl Povsod ti upoštevajo zakone, tu ti pa kar določijo, da telo ne sme vztrajati v svojem položaju. No, sklenil sem, da bom vsako jutro malo povlekel,,. Pa sem se motili . Počasi smo se po večerji spravili spat. Mrzlo je postajalo in pričel sem dvomiti, da bom sploh to noč pripotoval v kraljestvo sanj. Drug .drugega smo tolažili, češ da se bomo ž* privadili. Nekateri, ki so bili boljši matematiki, go že računali f>rostornino bajte in sklepali, koliko'časa e potrebno, da se tak prostor zagreje. Sam pri sebi pa nihče ni verjel, da bo zaspal, saj Je'vsakdo mogel skozi špranje opazovati jasno zvezdnato noč in študirati astronomijo. Legli smo in v začetku je še šlo. Potem so pfiČeli nekateri nalahno, šklepetati z zobmi in kipalu se je oglasil že ves ostali zbor, ki 'je sprctnljal soliste. Ke# Aais je vednb bt>lj treslo in smo se zbali, da bi se bajta nazadnje nad nami še sesedla, smo poslali deputacijo h gospodu profesorju e velevažnim vprašanjem, kaj naj storimo. Deputacija se je kmalu vrnila žarečih lic, in pričakovali smo najboljšega. »No?« *Go*pod p*ofbse»r pravi, naj vso noč delamo proste vaje • .ti,«- je počasi in v previdni oddaljenosti povedal prvi od' avo na thladno«. S Privlekfl smo jič Smo se potolažili, nahrbtnikov rezervne spodnje hlače, kopalke, po možnosti dva para telovadk, sweater, četrt ducata toplih srajc, trenerke in pričelo se je generalno preoblečevanje. Ko sem se dokončno oblekel, trajalo je gotovo pol ure, me je sosed opozoril, da sem pomotoma oblekel tudi njegove hlače, in sicer menda kar prve. Moral sem se sleči in potem pričeti znova. Začutil sem, da »e tako nabasan ne bom mogel spraviti na ležišče. Spali smo namreč v dveh nadstropjih. Tistim, ki so ležali v pritličju, je še nekam šlo. Kar zvalili so se na ležišče. Večji revčki smo bili ml, ki smo imeli ležišča na »galeriji«. Noge smo mogli komaj upogniti in o kakem plezanju sploh ni bilo govora. Po številnih in trudapol-nih naskokih smo slednjič le vsi srečno zavzeli svoje postojanke in kmalu zadremali. Naslednjega jutra smo se zbudili dobesedno »smrkavci«. Trobentanje je donelo po vseh postojankah in revež je bil oni, ki je imel samo pol tucata robcev. Pozneje smo se navadili in smo s stoično mirnostjo hodili spat tudi v enem samem paru hlač. Ko zjutraj zasvira po »sobah« dežurni, na njega različni lete kriki burni: »Ne daj zafrkavati Vsak rad poleži! »Ce hitro ne utihneš, ti zlomim kosti!« Tako poje Taborijada — ep v verzih — o našem taborjenju x spevu « vstajanju. Nič ne pomaga, da dežurnemn še tako vneto dopoveduješ in dokazuješ, da tudi pri najboljši volji človek ne more dalje spati, če tako glasno žvižga. Ne nasveti, naj gre žvižgat v gozd, ne grožnje, da bomo njega prvega vrgli iz postelje, ko bomo mi dežurna, ga ne spravijo iz ravnovesja. Mirno menca svoje oči in enakomerno piha v piščalko. Tudi dobrohotni nasveti, češ da naj gre tudi on še ležat, saj uvidimo, da je truden, se ga ne primejo. Slednjič le vstanemo. Ravno imam usta polna zobne kreme, ko gospod profesor zažvižga, in s ščetko v roki tečem k gimnastiki. Najprej nekaj nasvetov o tekanju in potem že tečemo ob Poljaničici, po travnikih in dalje po cesti. Kaj, če me kdo vidi? Mislili bodo, da sem božjasten, ko se mi iz ust peni. Hvala Bogul Konec je in ve« sem upehan. Znova moram namazati zobno kremo na ščetko. V ustih je namreč ni prav nič ostalo. Nekaj sem jo izpljunil, nekaj pa jo je našlo pot tudi v želodec. Potem je zopet zbor. Dviganje zastave, zapovedi, nočne straže in razna povelja. Po zajtrku nas razdelijo v dve skupini in naša skupina jo mahne k vodi. Na povelje jt treba v vodo. Trese nas kot cucke, ko delamo prve plavalne gibe. Ko že zmrzujemo, jo odkurimo v brib po drva, druga skupina pa v vodo. Dopoldne še postavimo nekaj šotorov, pa le zaradi lepšega. Kdo pa bi spal v njih?. Daljo, Družba Jezusova je- po svojem bistvu misijonski red. Že od svojega začetka je pošiljala* najboljše sile v misijonske kraje, kjer so osva-' jali duše za Kristusa. Tudi danes je med vsemi redovi katoliške Cerkve na prverrl meštu po številu misijonarjev. Leta W8. je delovalo v misijonih 3.785 jezuitov in sicer 2.(45 duhovnikov, 975 klerikov in 665 redovnih bratov. Torej misijonarji skoraj vsak peti jezuit-duhovnik v poganskih misijonih. Jezuitski tnisijonarji skrbijo za 54 misijonskih pokrajin, kjer živi čez 3 milijone katoličunov in še velikansko število: okrog 170 milijonov |>oganov. Krstov so imeli v tem letu 234.878, in to 34.144 odraslih, 127.654 otrok, 73.080 pa st> jih krstili v smrtni nevarnosti. Blagoslovili so 2..944 zakonov in podelili čez 28 milijonov sv. obhajil. — V svojih misijonskih šolah pripravljajo 2.373 mladcev za mašniško posvečenje. Njihove misijonske šole obiskuje nad pol milijona mladine, a šol je vseh skupaj 12.084. V misijonskih krajih iina Oružbai 15 vseučilišč, te obiskuje 8.580 akademikov. V misijonih izdaja Družba 115 časopisov in ima 25 lastnih tiskarn. V 155 sirotiščih vzdržuje čez 12.000 sirot. Za bolnike ima 70 bolnišnic s 7.459 posteljami, za neozdravljive gobavce ima še posebej 7 bolnišnic. V 349 dispanzerjih je v tem letu iskalo 3 milijone ljudi prvo pomoč. feda, kako važen apo-Zato mu posveča vso 112 časopisov, od teh i, 5% verske vsebine, kem apostolatu, 26 je 1 ržuje delo po kolegi- Italijanski strelci s strojnicami med delom v zračnih Družba Jezusova in njeno delo v številkah Družba Jezusova, ki je pred kratkim praznovala 400letnico obstanka, šteje po najnovej* ši statistiki 25.937 članov; od teh je 11.877 duhovnikov, 8.820 klerikov, ki se pripravljajo na duhovništvo ter 5.240 redovnih bratov. Ne smemo )>ozabiti, da je bila pred 125 Jeti pri obnovitvi reda le peščica jezuitov. Papež Klement VIV. je namreč leta 1773. pod silnim pritiskom-njenih sovražnikov red razpustil v veliko škodo Cerkve, a že papež Pij XII. ga je leta 1814. spet obudil k življenju. — Posebno močno je zrasla Družba zadnjih 50 let, in kar je zelo značilno, najmočneje v onih državah, kjer je najbolj razvita moderna kultura, zlasti v Združenih državah Severne Amerike. Tu je v tem času poskočilo število jezuitov od komaj 1.500 članov na blizu 5.500. Na Angleškem jih je čez 900, čeprav je vseh katoličanov le malo če/. 2 milijona, la mogočni razvoj jezuitskega reda v tehnično najbolj naprednih državah je najboljši odgovor >nim, ki trdijo, da je Družba Jezusova zasta-re^, da se ne' zna prilagoditi sodobni omiki. Družba Jezusova v dušnem -pastirstvu Vse delovanje jezuitov je usmerjeno k istemu glavnemu cilju: privesti duše k Bogu. Leta 1937. so n. pr. jezuiti imeli 5610 ljudskih misijonov, 8290 devetdnevnic in tridnevnic, okrog 100.000 pridig, čez 27 milijonov spovedi, v svojih cerkvah so podelili čez 54 milijonov sv. obhajil, vodili so čez 6000 verskih društev z 2 milijonoma člani, v več kot 16.000 tečajih so dajali /aprte duhovne vaje 700.000 vernikom. Toda te številke so le'medla slika vsega dušnopastirske-ga dela Družbe Jezusove. Delo jezuitov za katoliško omiko Jezuitski red se dobro za red človekom, ki je posvečal vso svojo pozornost svoji dolgi ;>ipi. Njegov suhi in ožgani obraz je krasila gosta črna brada, na glavi je imel zelen turban. »Ali si slišal, Hasan?« je vprašal debeli Arabec in se, spustiš! zaveso, približal kadilen Hasan je potegnil iz svoje pipe, spustil moder, dišeč dim proti stropu in nato dvignil glavo. Njegove oči, katere so o sedaj zakrivale dolge, črne trepalnice, so se zabliskale kanor damaščanski meči v1 svetli lunini noči. »Slišal sem, El-Kasi!« je odivrnil. »Skobec zapušča gnezdo, ko se Oribližajo lovci. Kaj misliš ti o tem?« »Gazela je bila urna, toda hitrejša je bita pušcica, ki je pretrgala njen beg.« Šejk Hasan je prikimal. „ »Tako se bo zgodilo. In katera puščica bi mogla imeti bolj ostro konico, kakor moj meč?... Skrajni čas je že, da se morilec mojega brata pridruži onim, ki stokajo v podzemlju. Ali si ti, El-Kasi, že pripravljen?« »Brez dvoma, Hasan. Kaj naj storim?« »Želim, da na nasprotni strani storiš isto, kakor si ukazal Meliku. Jaz sam bom skrbel, da presenetim Črnega vraga za hrbtom in ga prisilim k boju. Ali misliš, da boš mogel s svojimi ljudmi preprečiti, da bi neverniki ne krenili proti vzhodu?« »Brez dvoma! Naše živali so še odpočite in bodo brez truda dosegle in prehitele begunce. Toda, ali bi ne bilo dobro, če bi prej šli k Mabruku in ga prosili, da nam da nekaj svojih ljudi? Njemu ne grozi sedaj nobena nevarnost, medtem ko se bomo mi utegnili srečati s kakšno večjo skupino križarjev...« Hasan je malomarno skomignil z rameni. »Če je gotovo, da Mabrukovega gradu nihče ne bo napadel, tedaj je še bolj gotovo, da ne bomo, razen ljudi Črnega vraga, našli nobenega drugega nevernika od ravnine Saron do bregov reke Jordana.« n : <■’ V tem El-Kasi ni soglašal ir šejkom, toda ni imel poguma, da bi mu ugovarjal; za to je rajši molčal. Pozneje je moral bridko obžalovati ta svoj molk. »Odrinil bom prav kmalu,« je dejal. »Kako mi bos pošiljal povelja in sporočila, Hasan?« »S pompčjo izvidnikov. Skušal bom postaviti verigo ljudi med srednjo armado in med tvojim ter Melikovim oddelkom tako, da bomo neprestano'’* zvezi med seboj.« »Dobro! Salem aleikum!« je pozdravil EL-Kasi. »Aleikum es salam!« . Šejkov pogled je sledil ogromni El-Kasijevi postavi, dokler ni izginila za težko zavesa Kmalu nato je zaslišal Arabca, ki je dajal rezka povelja in krut smehljaj se mu je pojavil na ust- " '^zel je znova v roke dolgo pipo s slonokoščenim ustnikom in je opazoval oblačke dima, ki so se leno dvigali v zrak. Dim, ki je bil sedaj modrikast, sedaj siv, je dobival najrazličnejše oblike, ki pa so se prav kmalu porazgubile. Toda iz pip* so se dvigali novi oblački, ki so tvorili nove fantastične obbke. Sovraštvo in temni šejkovi naklepi so tem oblikam dali iiv jenje in razdražena domUljija je iz njih Viteza s črno krinko. Samo za hip jo je videl predje boj 1Hasan je pozabil na resničnost, divje je planil izdrl sablJ° in z divjo jezo zamahnil proti osovraženi postavi. V šotoru je bilo slišat le žvenket razbitega stekla. Udarec, ki ga je šejk zadal sovražniku, je zadel njegovo pipo! Hasan se je streznil. Postava strašnega križarja je izginila, na tleh pa so bile črepinje in temen madež tekočine, katero imajo orientalci v pipah, je P^»« «g*njal v drobnem pesku. Zrak pa je bil prepojen z močnim vonjem. Šejk je bil praznoveren rti se mn je zdelo, da mu ta dogodeK naznanja nesrečo. Spustil je sabljo na tla, odmaknil zaveso in naglo odšel na prosto, ne da bi s« upal ozreti se. Mrak v šotoru ga je sedaj navdajal s strahom! VI. poglavje. Zavzetje trd n j'a»e V temni noči je petnajst vojščakov naglo sledilo črnemu križarju, ki se je v Ferdousovem spremstvu varno bližal ^ neenaki črti vodnjakov, ki so bili komaj vidni v majhni razdalji. Nekoliko dalje se je grič, na katerem je stal grad, odražal kakor temen madež na temnem nebu. Dve razsvetljeni okni v trdnjavskem stolpu gradu sta se zdeli kakor grozeče oči orjaške zveri, ki je pripravljena planiti na neprevidneže, ki bi se ji upali približati. - .... .... _ izdaiatel]: in*. Jote So^Js - prednik: Mirko Javornik - Rokopisov o« vrafcmo- »Slovenski jtom« J.haja Tsafc^ J«™* ^ 12