Poštnina platana v gotovini Cena Din 1‘- Stev. 238. V Ljubljani, četrtek 20. oktobra 1938. Leto III Romunija je odbila poljske ponudbe za razdelitev Podkarpatske Rusije Poljski zunanji minister Beck je po kratkih posvetih z romunskimi državniki brez uspeha odpotoval v Varšavo Bukarešta, 20. okt. o. Poljski zunanji minister Beck, ki je dospel v Galac na manevre romunske mornarice, je iinel popoldne in zvečer vež sestankov z romunskim zunanjim ministrom Comnenom in kraljem Karolom. O teh sestankih je izšlo kratko uradno poročilo, ki pravi, da je Beck izmenjal misli z romunskim zunanjim ministrom, nakar je malo pred polnočjo s svojim posebnim vlakom odpotoval v Varšavo. Z ozirom na ta obisk pravijo dobro poučeni romunski krogi« da je Romunija odbila vse Becko ve predloge zaradi razdelitve Podkarpatske Rusije in priznanja skupne meje med Poljsko in Madžarsko. Berk je bil za časa svojega bivanja v Galaru večkrat v avdienci pri kralju Karolu, ki mu je Beck izjavil, da želi Poljska konč-lsoveljavno ureditev razmer v Srednji Evropi. Treba je »ešiti vsa sporna vprašanja, ki se tičejo razmerja med ČSR in Madžarsko. Beck je izjavil, da želi Poljska tudi v naprej sodelovati z Romu- nijo, vendar pa bo še zmeraj ostala zvesta staremu prijateljstvu z Madžarsko, zaradi česar ima tudi popolno razumevanje za vse madžarske zahteve. Poljska vlada je prepričana, da sc morajo madžarske zahteve brezpogojno izpolniti. Po njegovem mnenju je ureditev vprašanja nove meje mod Madžarsko in ČSR silno njuna. Prav zaradi tega je odpotoval v Budimpešto istočasno Bockov pomočnik grof Luhienski in sporočil Madžarski prav isto stališče Poljske, kakor ga je Beck obrazložil romunskim državnikom. Bukareški uradni krogi pravijo k odločni zavrnitvi poljskih zahtev s strani Romunije, da je Romunija v zadnji evropski krizi ostala mirna in ni ničesar storila, kar bi moglo onemogočati in majati načrte za čimprejšnjo mirno ureditev vprašanja novih meja med ČSR in njenimi sosedami. Romunija mora reči, da je silno začudena nad romantičnimi poskusi, ki nimajo nič skupnega s pravicami narodov za samoodločbo in z mednarodnim pravom. Romunija takih akcij y svojem neposrednem sosedstvu seveda ne more gledati mirno. Tudi ne bo pristala na predloge, odnosno na načrte, za katere se potegujeta Poljska in Madžarska. Romunska vlada je dokazala svojo miroljubnost do sedaj zmeraj in bo tako vodila tudi svojo politiko'tudi poslej. jZ vsemi sosedi hoče živeti v popolnem miru. Prav zaradi t?ga je treba pri urejanju razmerja v Podonavju upoštevati to njeno dobro voljo. Končno pravijo v Bukarešti, da se Romunija zaveda svojih pravic do soodločanja in da bo poskrbela za to, da se bo slišal tudi njen glas, kadarkoli bo potrebno. Beck je predložil romunskim državnikom svoj načrt glede razdelitve Podkarpatske Rusije in hotel Romunijo pridobiti zanj na ta način, da ji je ponudil ob morebitni delitvi tega dela češkoslovaške države tisti košček, ki se drži romunske meje. Ker pa Romunija s tem ne bi v bistvu ničesar pridobila, pač pa bi nasportno pomagala Madžarski do silnega povečanja, je romunska vlada ponudbo odbila. Toliko bolj je ta njena odločitev razumljiva, ker se Romunija ne more sprijazniti z mislijo, da Madžari kasneje ne bi podvojili svoje revizionistične propagande za prključitev vseh tistih pokrajin s precejšnjim številom Madžarov, ki so danes pod Komunjio. Oče kneza namestnika Pavla, knez Arsen je umrl v Parizu Belgrad, 19. oktobra. Danes ob 13.30 je v Parizu umrl oče našega kneza-namestnika Pavla, Nj. kr. Vis. knez Arsen, ki je bil armadni general jugoslovanske vojske. Knez Arsen se je rodil 4. aprila 1859 v Temišvaru. Dovršil je Ikej Louis le Grande v Parizu, in Konstantinov-tko šolo za častnike v Rusiji. V francosko voj-iko je stopil leta 1861. Leta 1887 je bil povišan v ruskega konjeniškega podporočnika, v kapitana leta 1898, a v polkovnika leta 1905. Bri-gsdni general je postal leta 1914. Za generala srbske vojske je bil imenovan leta 1912; bil je poveljnik konjeniške divizije v letih 1912 in 1913. Udeleževal se je francoske ekspedicije v Tonking leta 1883, leta 1889 se je udeležil kot častnik tujske legije alžirske ekspedicije, a leta 1904 se je udeležil japonsko-ruske vojne ter se je zlasti odlikoval pri bitki v Mukdenu. Prav tako sc je aktivno udeleževal balkanskih osvobodilnih vojn ter se odlikoval v bojih v Kuma-novu, Bitolju in Bregalnici. Leta 1912 je 16. oktobra s svojimi četami osvobodil Veles, a sedem dni kasneje Prilep. V svetovni vojni se je boril pri ruski vojski na poljskem bojišču ter sc odlikoval v bitkah pri Varšavi in Rigi. Knez Arsen je bil sin srbskega kneza Aleksandra in brat pokojnega kralja Petra I. Leta 1892 se je oženil s princeso Avroro Davidov. Knez Arsen |e oče Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla. Ob smrti Nj. kr. Vis. kneza Arsena bo trajala po najvišjem nalogu Nj. Vel. kralja dvorska žalost 12 tednov, od 19. oktobra 1938 pa do vključno 10. januarja 1939. V prvih šestili tednih bo na dvoru globoka žalost (Iz pisarne marialata dvora Nj. VeL kralja št. 1830 z dne 19. oktobra 1938.) Angleži mirijo Palestino s strojnicami, tanki in dinamitom: Celodnevno obleganje starega Jeruzalema Jeruzalem, 20. oktobra, o. Položaj v Jeruzalemu se je zadnje dni tako poslabšal, da so Angleži izgubili dejansko oblast nad palestinsko prestolnico. Arabci so 6e zadnje dni utaborili v starem delu mesfa okoli Omarjeve mošeje, kamor angleško vojaštvo in policija nista mogla prodreti. Zaradi tega je visoki komisar poklical na pomoč nove čete, ki so prišle iz Egipta, ter letala. Vojaštvo je zasedlo vse strehe v okolici starega mesta ter postavilo nanje strojnice. Močni oddelki so zasedli vse vhode v staro mesto, motorizirane čete s tanki pa so skušale prodreti do starega mesta po cesti, ki drži skozi vrata Hutta. Oblasti so izdale včeraj zjutraj pred začetkom obleganja proglas na ljudstvo, v katerem napovedujejo vojaške ukrepe proti "arabskim upornikom, ki so obkoljeni v starem delu Jeruzalema. Prebivalstvo ostalih delov mesta so opozorili, naj ne zapušča svojih hiš. Jeruzalemske ulice so bile že od ranega jutra prazne. Trgovine in šole so bile zaprte. Promet je bil ustavljen. Pričakujejo pa, da bodo arabski uporniki nudili angleškim četam v starem mestu močan odpor. Boji med Arabci in angleško vojsko so se začeli okoli poldne ter so trajali do danes zjutraj do šestih, ko se je Angležem posrečilo odrezati arabski predel okoli Omarjeve mošeje od judovskega in krščanskega dela mesta. Boji so bili siloviti in brezobzirni. Sodelovala so v njih tudi angleška letala, ki so s strojnicami obstreljevala Arabce na Tempeljskem trgu. Letala so znatno poškodovala dragoceno stavbo mošeje, ki velja za drugo največje mohamedansko svetišče na svetu. V bojih je padlo več sto Arabcev. Kljub temu pa Angleži še vedno niso gospodarji Jeruzalema. Visoki komisar je danes zjutraj izdal za vso Palestino odlok, da morajo vojaški oddelki nemudoma razstreliti z dinamitom vse hiše in vasi, ki bi dajale podporo ali zavetje arabskim vstašem. Angleži so s tem kaznovali Arabce samo v posameznih primerih, zdaj pa je to določilo dobilo splošno veljavo. Ta okrutni odlok »človekoljubne« angleške vlade, ki je pokazala ob češkoslovaškem primeru toliko razumevanja za »zatirane« narode, je po vsej Palestini in po vsem mohamedanskem svetu vzbudil strašno jezo. Tretja lista za dec. volitve bo Ljotičeva Zbor1' ne pojde z združeno opozicijo - Izstopi iz JNS a Belgrad, 20. oktobra, o. Tajništvo jugoslovanskega fašističnega gibanja »Zbor*, ki ga vodi Dimitrij IjjoM, sporoča, da je Ljotič po zaslišanju posvetovalnega odbora svoje stranke sklenil, da se iz načelnih razlogov ne pridruži drugim opozicijskim skupinam za enoten nastop z dr. Mačkom in da bo za državnozborske volitve 11. decembra postavil samostojno listo. Ljotič računa, da bodo zanj volili poleg njegovih pristašev tudi številni člani JNS, zlasti njene mladine, ki obsoja sporazum starejše JNS z dr. Mačkom. Zlasti veliko glasov od pristašev JNS si Ljotič obeta v Sloveniji. Sklep glavnega odbora JNS glede volilnega sporazuma z združeno opozicijo vzbuja vedno večje nezadovoljstvo med pristaši te stranke. Iz vseh krajev v notranjosti države prihajajo poročila, da pristaši JNS, ki so bili vseskozi vzgajani v unita-r rističnem jugoslovahskem duhu, ne odobravajo sklenjenega skupnega volilnega nastopa pri volitvah. V tem smislu so se že izjavili somišljeniki bivšega predsednika JNS Uzunoviča, ki poudarjajo, da v nobenem primeru ne morejo slediti sklepu vodstva JNS ter glasovati za Mačkovo listo. V kratkem bo pri Nikoli Uzunoviču drugi sestanek, na katerega bodo poklicani njegovi prijatelji iz vse države. Iz protesta proti sporazumu je izstopil iz političnega odbora JNS eden glavnih njenih stebrov dr. Svetislav Popovič iz Zemuna. Njemu je včeraj sledilo še več drugih vidnejših pristašev JNS. Tako je včeraj v Sarajevu izjavil dr. Avdo Ilasan-bfcgovič, da obsoja politično mešetarjenje in dru-ženje JNS z združeno opozicijo ter se zavzema za I g. Gostinčar složen nastop muslimanov in pravoslavcev v Bosni, to je za politiko JRZ. Hasanbegovičevemu vzgledu bo sledilo v Bosni še več drugih pristašev JNS. Tako je znano, da sklepov vodstva JNS ne odobravajo Šukrija Kurtovič, dr. Vaso Glušac, oba iz Sarajeva, ter dr. Vasa Jovanovič iz Belgrada. S sporazumom JNS in združeno opozicijo se je včeraj bavil v Zagrebu tudi banovinski odbor JNS za savsko banovino. Seja je trajala od poldneva do pozno zvečer. Večina, udeležencev z De-metrovičem na čelu se je izjavila proti volilnemu sodelovanju z združeno opozicijo. V tem smislu so bili sprejeti sklepi in poslani glavnemu odboru JNS. O podobnem nezadovoljstvu med pristaši JNS poročajo tudi '7 Dubrovnika in iz drugih večjih krajev, ____ ____ Ljubljana,* 20. okt. Iz ljubljanskih jugoslovenskih krogov poročajo, da je glavni tajnik JNS dr. Kramer dobil od dr. Mačka proste roke zaradi postavljanja kandidatov za Mačkovo listo v Sloveniji. Zaradi tega bodo morali slovenski mačkovci in razni drugi bolj ali manj načelni opozicionalci doseči z generalnim Mačkovim pooblaščencem dr. Kramerjem sporazum zaradi kandidatur. Ker gre dr. Kramerju in njegovim za to, da spravijo čim več svojih ljudi po00 ton tobaka je zgorelo v francoski tobačni tovarni Chateaurouxu. Zdravstveno stanje predsednika Turčije Kerna Ataturka se je ponoči izboljšalo in nima bolnik nič več vročine. II ur in 35 minut je potrebovalo za prelet Atlantskega morja do Azorov nemško letalo »Nordstern . To je najkrajši dosedanji čas na tej progi. Letalo je drvelo s povprečno brzino 324 km na uro. Francoska vlada je zaprosila v Berlinu, da bi Nemčija pritrdila imenovanju dosedanjega francoskega poslanika v Moskvi Coluondrea za poslanika v Berlinu. Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj sprejel vse policijske upravnike iz Italije ter jim dal navodila za novo delo. Amerikanski Judje so ustanovili posebno zvezo za boj proti fašizmu in narodnemu socializmu. V zvezo je pristopilo že nad milijon Judov in Judinj. Hlinkov muzej v Bratislavi bo urejen v palači, kjer je imela sedež slovaška framasonska loža. O teni poroča tudi ljubljansko. »Jutro«, ki je s tem posredno priznalo, da so vendarle na svetu fra-masoni, katere je sicer še pred pratkim imenovalo kot izmišljotino klerikalcev. Poljska je včeraj uradno priznala samostojno mandžursko državo. Z bivšim predsednikom ČSR dr. Benešein bo v Ameriko odpotovalo prihodnji teden tudi več njegovih bivših sodelavcev, diplomatov in časnikarjev, ki so se ob zadnjih spremembah zatekli v Švico in Francijo. Dr. Beneš bo z njimi v Ameriki skušal ustanoviti mednarodno zvezo za propagando demokratičnih idej. Nemški listi hudo napadajo angleškega liberalnega poslanca Aclanda, ki jfe na m*kefh shodu pravil, da so Nemci v neki zasedeni češki vasi neki Čehinji ter njenemu osemletnemu otroku vžgali na prsi kljukasti križ z ognjenim železom. Nemški listi pravijo, da je to samo grda propaganda proti Nemcem. Italijansko in nemško časopisje razglablja o volitvah v Jugoslaviji in pravi, da je dr. Stoja-dinovič izbral zanje ravno pravi trenutek, ko so dogodki v Srednji Evropi dokazali, da je bila niegova politika edino pravilna in da je Jugosla-vji rešila mir. Podobno pišejo tudi turški listi. Za 19 milijonov dolarjev orožja in streliva je naročilo ameriško vojno ministrstvo pri zasebnih ameriških tovarnah. Zvezo držav med tremi morji, lo je med Baltskim, Črnim in Jadranskim, pripravlja Poljska. V tej zvezi bi bile Poljska, Romunija in Jugoslavija, ki bi tvorile zid med zahodnimi državami in med sovjetsko Rusijo. Tako vedo poročati nekateri evropski listi. Italijansko časopisje podpira madžarske zahteve po razdelitvi Podkarpatske Rusije, uradni krogi pa ne dajejo nikakih izjav o tem. Proti odstopitvi kakih afrikanskih kolonij Nemčiji se je izrekla zbornica južnoafriške zvezne dižave Rodezije, češ da si Rodezija prav nič ne želi kake morebitne nemške bližine ali soseščine. Francoska vlada uradno zavrača vesti o tem, da bi ne nameravala dati novi češkoslovaški drža- vi finančne podpore in jamstva za njene meje. kakor so to razglasili francoski levičarski listi, ki napadajo predsednika vlade Daladiera zaradi njegove zunanje politike. Angleški poslanik v Berlinu Henderson je nastopil svoj zakasneli dopust in bo dopotoval te dni v London. Njegov prihod spravljajo v zvezo z začetkom nemško-angleških pogajanj za sklenitev letalske pogodbe. Angleška legija je dobila vabilo od bivših nemških bojevnikov, naj prihodnji mesec obišče Nemčijo. Diplomatski zastopniki Brazilije in uradnih poslaništev se bodo odslej smeli ženiti samo z braziljanskiini državljankami. 35.000 novih delavcev bodo zaposlile v kratkem ameriške avtomobilske tovarne general Motors v Detroidu. , Dve angleški vojaški letali sta se zopet zaleteli blizu Essexa in zgoreli. Pri tem je našlo smrl pet ljudi. Izvršni odbor socialistične internacionale se je sestal v Bruselju in razpravlja o evropskem političnem položaju. Sej se udeležujejo zastopniki vseh evropskih držav, kjer je socialistična stranka še dovoljena. V francoskem zastopstvu je tudi sodrug-milijonar Leon Blum. Združitev severne Irske s svobodno Irsko državo Dublin, 19. okt. Predsednik irsike vlade De Valeru je včeraj predsedoval posebnemu sestanku pododbora svoje stranke, kateremu je poverjena naloga, da začne agitacijo v irsiki državi in v tujini z namenom, da se čim prej naredi konec današinji delitvi Irske na dva dela. Javno mnenje v Dublinu zahteva, da se v zvezi s splošnim položajem v K v ropi začne reševati viprašanje o zedinjenju obeh delov Irsike in da da vlada jasno izjavo v tem pogledu. De Valeni misli, da je nastopil ugoden trenutek, da sc-začne akcija v to smer. V tej zadevi se bo De H Valera začel oonovno i>o:raiati z angleško vlado Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 20. oktobra. Z lokomotiv« Je padel Danes ponoči ob 3.22 so z glavnega kolodvora obvestili reševalno postajo, da se je pri skladišču Balkan ponesrečil neki železničar. Reševalci so takoj prišli: tja. Ponesrečenec je železničar Barle Janez, ki je bil rojen leta 1878 v Ljubljani in stanuje na Sori št. 1. Mož je na lokomotivi snažil okno, pri tem pa mu je spodrsnilo in padel je s stroja. Padec je bil lako nesrečen, da si je železničar nalomil rebra in najbrž zlomil tudi desno roko. Prepeljali so ga v bolnišnico. Žalofgra v Rožni dolini Osebe pri tej žaloigri so tri: mož in žena in še neki raoški. Vsi stanujejo* nekje v Rožni dolini. Žena pa je imela ljubavno razmerje z onim drugim, vendar tudi z njim se nista bog ve kako razumela. Danes ponoči je v neki tretji liiši prišlo do prerekanja med onim drugim in njo. Stvar je prišila tako dale, da je oni potegnil iz žepa samokres in ga izstrelil proti njej. Zadel jo je v tilnik, tako da se je zgrudila. Takoj nato pa je pognal kroelo tudi sebi v sence. Ljudje, ki so slišali strele, so tako vedeli, da se je nekaj zgodilo in obvestili so reševalno postajo. To se je zgodilo ob 22.48. Reševalci so takoj prišli in našli oba ranjenca v mlaki krvi. Odpeljali so ju v bolnišnico, toda takoj se je videlo, da on ne bo ostal pri življenju, ker je bil ves čas nezavesten. V bolnišnici je res že proti jutru umrl, ne da bi se prej kaj zavedel. Zanjo pa upajo, da jo bodo rešili, ker jo krogla ni smrtnonevarno ranila po vratu. Tatvine dveh predrznih tatov Pred dobrini tednom je bilo vlomljeno v stanovanje Šketa Josipa, peka iz Klanca št. 7 pri Litiji. Iz stanovanja so tatovi odnesli dva moška površnika, katerih eden je bil črne, drugi pa modre barve, srebrno moško uro z dvojnim pokrovom in z zlato verižico, ki ima z žimo vpletene členke, dva ženska plašča zelene barve, dolge moške hlače Srne barve; trinajst različnih naglavnih rut, dve ženski ročni torbici in 500 dinarjev gotovine, tako da znaša skupna škoda 2070 dinarjev. Dan prej pa je bilo vlomljeno v stanovanje Koprivnikar Ane v Javorju št. 1, občina Sv. Križ pri Litiji. Tukaj je bilo pokradeno šest različnih ženskih bluz, dve krili črne in modre barve, rdeča svilena obleka, devet ženskih srajc bele barve, moške suknene hlače z belimi rižarni, osem boljših rjuh z monogramom A. Š. in A. T., par ženskih čevljev, dva para nogavic, dva kilograma masti i loncem vred in nekaj boljših žepnih rutic. .Vsa škoda, znaša 1618 dinarjev. Obe ta’tvini sta naredila dva moška, ki 60 jima bile razmere pri teh hišah dobro znane. Prvi tat je Anžur Josip, ki je bil že večkrat kaznovan in ga policija že dalje časa išče tudi zaradi drugih prestopkov, drugi pa se piše Zaverl Leopold, ki je svoj čas pobegnil iz zapora in ga policija prav tako zasleduje zaradi različnih prestopkov. Anžur je majhne postave, okroglega obraza in plešast, gladko obrit, oblečen pa je v temnosiro, skoraj črno obleko in črn klobuk. Zavrl pa je visoke, krapke postave, podolgovatega obraza in kostanjevih las ter ima na glavi dve brazgotini. Ker sta oba prav nevarna tatova, jih policija išče z vso vnfemo in če bi jih kdo prepoznal, naj takoj naznani najbližji žandarmerijski postaji. Odkrita tihotapstva Pred snočišnjim je policija na kolodvoru aretirala nekega moškega, ki se je sumljiva obnašal. Ko so potem na policiji preiskali njegov kovčeg, so odkrili, da je v njem okrog 50 kilogramov saharina in .precejšnja količina opija. Pcjicija je takoj začela sumili, da te množine saharina v Ljubljani najbrž ne bi mogel razpežati in da je to le neki tihotapec, ki razprodaja te 6tvari po svojih pomagačih predvsem po deželi. Policija j« proti temu moškemu uvedla natančno preiskava Prav isti večer pa se je odigral razburljiv prizor na Dolenjski cesti. Tam se je po razriti cesti skušal splaziti mimo mitničajev neki kolesar, ki je imel na kolesu precej velik zavoj. Na tega kolesarja je postala pozorna policijska motorizirana kontrola, ki je bila prav v istem času na tej cesti. Ko je kolesar to opazil, je skušal pobegniti čez bližnji travnik. Ker je motor s policijo obtičal na vlažinem travniku, sc mu je to res posrečilo. Policija je pa pregledala njegov zavoj in ugotovila, da je v njem 21 zavitkov saharina. Poleg tega pa je begunec zgubil tudi torbico, v kateri je bilq več pisem in vsi njegovi dokumenti. Tihotapec se nemara ne bo dolgo veselil svobode, ker ga policija dobro pozna kat predrznega in strastnega tihotapca in ga bo kmalu izsledila. Meščani, podprite Vrhovni socialni sveti Kakor smo že ponovno poročali, j« Vrhovni socialni svet v svoji delavnosti in požrtvovalni skrbi za reveže sklenil izvesti za Vse svete obširno dobrodelno akcijo, s katero bi dobil potrebnih sredstev za izdatno zimsko pomoč mestnim siromakom in beračem. Sklenil je, da bo v sporazumu z mestno občino prodajal od prihodnje srede naprej po različnih delih mesta na stojnicah sveče z napisom »Za mestne reveže« in dve vrsti vencev, od katerih bodo prvi, ki bodo skromnejši, po 20 dinarjev, drugi, boljši, pa po 100 dinarjev. Oboji bodo imeli zeleno-bele trakove z istim napisom kakor sveče. Mestna obična bo v prihodnjih dneh razposlala vsem hišnim posestnikom in stran- kam posebne pole, kjer bo na eni strani županov razglas, ki je bil že objavljen po časopisih, na drugi strani pa bo naročilnica, kjer bo vsak napisal, koliko je pripravljen naročiti sveč ali vencev in tako podpreti mestne reveže. Te naročilnice bodo predvsem služile mestni občini za nekakšen pregled, koliko posamezni žrtvujejo za reveže, obenem pa bo s tem tudi urejeno lažje poslovanje, Naročene stvari bodo stranke dobile lahko po posameznih stojnicah, ki bodo po mestu na vseh prometnejših krajih, zadnje dni pa tudi pred pokopališčem. Podrobnejša navo.dila o tem bodo še izšla v časopisju. — Pozivamo vse meščane, naj se vsak po svojih močeh odzove tej akciji in tako na najlepši način počasti spomin svojih rajnihl Ljudje z dežele Ko hodiš po mestnih ulicah, lahko takoj ločiš ljudi, ki v mestu stalno žive, ki so tod že povsem doma, in take, ki so prišli z dežele po opravkih, pa se v mestu zamude le toliko, kolikor se neizogibno morajo zadržati. Po obleki, pa tudi po vedenju, takoj lahko opazi«, kdo je prišel z dežele in kdo je v meetu doma. Razlikd ie zelo očitna in jasna. Tisti, ki se zamude le mimogrede Zjutraj prihajajo in se s kolodvora spuste po Miklošičevi ali pa po Kolodvorski ulici proti mestu. K advokatom morajo, to in ono morajo nakupiti, zgovoriti se morajo za prodajo drv, stopiti sem in tja, obiskati znance, ki so se v mestu naselili za stalno, potem pa o pravem času spet na kolodvor in z vlakom domov. Bolj samozavestni in okretnejši so seveda tisti, ki morajo v mesto vsaj enkrat na teden ali na štirinajst dni, dasi se tudi njim pozna še neuglajenost in togost. V lokalih so še nerodni, v gostilni, kamor stopijo opoldne na kosilo, se tudi vedejo neokretno, vse se jim zdi preimenitno in prelepo. Deželanom obleka ne »sedi« dobro, vidi se, da se jim pri vsakdanjem delu ni treba truditi, da bi bili dobro oblečeni kakor meščani, ki delajo v uradih, v trgovinah in v raznih poslovnih lokalih. Tudi praznična obleka ni dosti boljša, saj se kmetom za nedeljsko pot k fari ni treba boa ve kako »likati«. V mesto prihajajo kmetje, počasi stopajo zraven voz, ki so naloženi z drvmi. Stopajo k hišnim vralom in sprašujejo po kupcih. Kmetice iz bližnje okolice vozijo* sadje, jeseni prihajajo podeželani, ki so pripeljali v mesto zelje, krompir, jabolka, repo. Dopoldne prodajo, opoldne stopijo na pol litra, če je bila kupčija dobra, pa se spet odpeljejo. Ob nedeljah je naval večji, takrat prihajajo ljudje iz bližnjih krajov, v gledališče gredo, v kino, zabavajo se »imenitnejše« kakor na deželi. Po cestah se prestopajo počasi, ogledujejo hiše. ustavljajo se pred izložbami, dolgo stoje na oglih in se obotavljajo, ker ne vedo, kam bi šli. Končno se odločijo. Ob delavnikih jo v mestu velik promet, ljudje z dežele se kar ne morejo znajti. Zbegano gledajo na vse strani, zlasti ženske so nerodne, ker se ne upajo čez cesto, ko pa se le opogumijo, ee ne zgodi redko, da katera kar sama od sebe pride na pot kolesarju; pomika se naprej, umika, spet skoči dva koraka naprej in kolesar mora, hočeš, nočeš, zapeljati vanjo. Ob velikih prireditvah se v mestu zbere množica naših kmečkih ljudi, ki prinesejo s seboj šumnost in razgibanost z dežele, svojevrstno, živahno, duh po poljih in gozdovih prinesejo. Vse si ogledajo, skrbno pazijo, da se ne bi izgubili, drug drugega opozarjajo na tramvaj, na avtomobile, upajo si čez cesto le v velikih gručah. Mesto dobi za nekaj dni prav pisano sliko. Ko odidejo, se človeku zdi, da je mesto ostalo kakor izumrlo. Tisti, ki ostanejo stalno Na deželi je mnogo takih ljudi, ki jim nravimo bajtarji. Nimajo svojega posestva, za hlapca gruntarjem pa se mladim ljudem ne da iti. Srečo in boljši položaj gredo poskušat v mesto. Poiščejo si službo kot hišniki, kot delavci na cesti, za stavbne delavce, za sluge, za sl® >n tekače gredo, vsega se oprimejo, kar dobe. Ce gredo prav mladj v mesto, se gredo učit obrti; krojači postanejo, čevljarji, prodajalci in marsikdo med njimi z veliko pridnostjo postane na stara leta še premožen. Vseh teh »izseljencev« se počasi začenja prijemati mestni duh. Ob nedeljah hodijo že lepo oblečeni po cestah, čutijo se rojene meščane, samozavestni postanejo, kmalu se jim že skoraj ne pozna več, odkod so prišli. Domov gredo le redkokdaj, kadar pa pridejo, se hočejo postaviti kot pravi gospodje. Moški so. pa povabijo v gostilno kup svojih starih znancev in ukazujejo liter za litrom na mizo. Vaščani jih gledajo 7. občudovanjem in zavistjo, češ, postal je pravi škric. njemu se dobro godi, mi pa moramo garati od jutra do večera na polju. Ko odidejo, še dolgo govori vsa vas o njih. Vsem pa se ne godi tako dobro. Mnogi pridejo v mesto z namenom, da se ne bodo več vračali domov. Morda dobe priložnostno delo, trajno službo je dandanes prav težko dobiti. Marsikateri postane brezposeln od časa do časa. Sprva še težko prenašajo brezposelnost, pridno sprašujejo za delom, nazadnje pa se lenuhar-jenju m brezdelju povsem privadijo, delo jim sploh zasmrdi, pa gledajo, kako bi se cenejše pregoljufali iz dneva v dan. Nekateri med njimi zaidejo še na slabša pota. Po nesreči zabredejo v slabo družbo, med zločince, tatove in vlomilce. Spočetka se njihova boljša priroda upira, v stiski pa pomalem začenjajo misliti drugače. O priliki posežejo po tuji lastnini, morda jih roka pravice ne zaseže tako dolgo, da se v tem svojem novem poklicu prav dobro izurijo. Končno pa le padejo v past. Zaprti so nekaj časa, potem pa jih pošljejo domov, izženejo jih iz mesta. Doma vsa vas s prstom kaže nanje, zaznamovani so za izgubljene sinove, ljudje se jih izogibajo in pazijo, da jim ne bi česa izmaknil. Tako jim življenje v rojstnem kraju kmalu zasmrdi, ne strpe dolgo doma. pobero jo spet v mesto, kjer se dobe s starimi slabimi znanci in pokvarjenci. Začnejo skraja, ne traja dolgo, pa jih spet dobe v roke stražniki. Obsojeni so za nove tatvine, kazen obsede, pa jih spet izženeja iz mesta. Tako romajo periodično iz mesta na deželo in od doma nazaj v mesto. Človek je žalosten, ko zagleda mlade kmečke fante, ki brez dela stoje ob zidovih, brez misli. Dolgo so iskali zaslužka, pa ga niso mogli dobiti — domov pa se jim ne. da hoditi, ker bi se jim ljudje smejali, češ, gosposki beli kruh je hotel jesti, pa se ga je preobjedel: zdnj bo zanj še črni kmečki predober. Obvestila za volitve Vse somišljenike JRZ stolnega okraja, ki stanujejo v Dolničarjevi (Semeniški) ulici, na Cankarjevem nabreju, Grajski planoti, v Grajskem drevoredu, v Ključavničarski ulici, na Krekovem trgu, v Krojaški, Lingarjevi, Medarski ulici, na Mestnem trgu, na Nabrežju 20, septembra, na Ovinkih, Pod Trančo, na Pogačarjevem trgu, Pred škofijo, na Razgledni stezi, v Ribji, Stritarjevi, Študentovski ulici ali na Vodnikovem trgu, Za ograjami, opozarjamo, naj se čim preje orepričajo, če so pravilno vpisani v volilni imenik. Volilni imenik lahko vpogledajo na mestnem magistratu, Mestni trg 2/II, soba št. 48 ali pa v mestnem tajništvu JRZ na Gosposvetski cesti št. 10/1, Ako niste vpisani ali niste pravilno vpisani, se zglasite v mestnem tajništvu JRZ, ki bo ukrenilo vse potrebno za vpis. Vse pristale in somišljenike JRZ za okraj Mirje, kamor spadajo sledeče ulice: Rimska cesta, Borštnikov trg, Napoleonov trg, Emonska cesta, Gorupova ulica, Cojzova cesta, Krakovska ulica, Kladezna ulica, Krakovski nasip, Vrtna ulica, Gradaška ulica, Vrtača, Tobačna ulca, Tržaška cesta, Oražnova* ulica, Glinška ulica, Idrijska ulica, Postojnska, Langusova, Hajdrihova, Groharjeva, Marmontova, Verstovškova, Volaričeva ulica, Bičevje in Lepi pot, opozarjamo in prosimo, naj se javijo sigurno v salonu gostilne »Usenik« na Borštnikovem trgu, kjer jim bo na razpolago vsak dan od 18—20 volim, imenik, da bodo lahko ugotovili, ali so pravilno in če so sploh vpisani v volilnem imeniku. V primeru, da niso vpisani, bodo dobili tu vsa nadaljnja potrebna navodila. — Krajevna organizacija JRZ za okraj Mirje in Krakovo. Somišljeniki JRZ iz Zelene jame! Oglasite se takoj pri občinskem svetniku g. Mišvelju, da se tamkaj prepričate, če ste pravilno vpisani v volilni imenik. Isto-tam naj se zglase vollci — somišljeniki JRZ iz Tomačevega in Jarš. Volilci — somišljeniki JRZ, ki stanuiejo v Ma-renčičevi ulici, v Predovičevi, Slapničarjevi, Šuštaršičev;, Zakotnikovi ulici, dalje oni iz Zaloške ceste, v kolikor spadajo pod Moste, s Poti na Fužine, s Stare poti in s Poljske ceste, naj se zglasijo jutri 21. oktobra od 8 zvečer dalje v Ljudskem domu v Mostah. Tam bodo imeli na razpolago volilni imenik ter 6e bodo lahko prepričali, če so pravilno vpisani. Istotam bodo dobili vsa potrebna obvestila za morda potrebne reklamacije. Somišljeniki JRZ r Ljubljani! 11. decembra boste mogli voliti le, ako boste pravilno vpisani v volilni imenik. Zglasite se takoj pri tajniku svoje krajevne organizacije JRZ ali pa pri mestnem tajništvu JRZ. Huda avtomobilska , nesreča v Gaberju Celje, 20. oktobra. Snoči okoli pol S se je pripetila blizu tovarne mila tvrdke Čater v Gaberju nuaa avtomobilska nesreča. I91etni kleparski vajenec pri kleparskem mojstru Stavbetu iz Celja, sin kleparja v Westnovi tovarni, Janežič Emil iz Hudinje pri Celju, je šel proti svojemu domu. Po cesti od Voglajniškega mostu je « vozil na državno cesto s tovornim avtomobilom Fl-derik G. iz Celja. Fant je hodil popolnoma po desni strani ceste. .Cesta je tukaj precej ozka in tako je tovorni avtomobil podrl fanta na tla. Šofer zatrjuje, da sej e tu izognil kupu gramoza, krenil je res avtomobil na levo stran in pri tem nekoga zael, koga pa baje ni videl. Tovorni avtomobil jet reščil fanta z vso silo na tla, tako da si jc Janežič prebil lobanjo na čelu, da so mu izstopili možgani, zlomil si je tudi nogo in dobil težje poškodbe zunanje in notranje. Avtomobilist, ki je sicer čutil ali celo vedel, da je nekoga podrl, jc vozil naprej, pustil nezavestnega fanta v krvi na tleh in 6e vrnil šele čez nekaj časa. Ker se je to zgodilo pozno zvečer in to v kraju, kjer je precej temno, bi lahko Janežič vso noč ležal na tleh in mrtvo obležal. Na srečo pa so Janežiča takoj opazili. Poklicali so reševalno postajo v Celju, ki jc odpeljala ponesrečenca v celjsko bolnišnico. Zdravniki so Janežiču nudili takojšnjo pomoč in ga operirali na glavi. Janežič je ob času poročila še vedno v nezavesti in je njegovo stanje zelo kritično ter je malo verjetno, da bo ostal pri življenju. Mednarodna vlomilca sta se zatekla v Maribor Inž. Fridau, ki ima v Mlinski ulici v prostorih nekdanje tovarne »Metra« garaže in skladišča svojega zastopstva Opel avtomobilov, je danes zjutraj opazil, da so vdrli ponoči v pisarno vlomilči. V pisarni je bilo vse razmetano, vsi predali v pisalnih mizah preobrnjeni, manjkala pa je jeklena ročna blagajna. Pomirila ga je pa zavest, da ni hranil v pisarni nobenega denarja ter ni padel vlomilcem v roke omembe vreden plen. V jekleni blagajni so bile samo listine. Največjo vrednost je predstavljala še pištola, ki se je nahajala v pisalni mizi ter so jo vlomilci vzeli, in razno precizno mehanično orodje. Policija je prišla na kraj s policijskim psom, ki je 6ledil vlomilcem čez železniško progo v Melje, na sejmišču pa je izgubil sled. Policija je zaradi tega povečala pozornost po ulicah ter je pazila zlasti v Melju na sumljive ljudi. Pozornost se je res obnesla. Na Meljski cesti je dopoldne ustavil stražnik sumljivega neznanca ter ga privedel na stražnico. Pri preiskavi so našli' pri možu pištolo, ki je bila snoči ukradena iz omenjene pisarne. Mož je nato priznal, da je izvršil skupaj s še enim tovarišem vlomilski obisk pri tvrdki Opel. Dejal je, da se piše on Weber, njegov tovariš pa Weiss. Oba sta ključavničarja ter sta doma iz Strassbourga v Franciji. Zadnje čase sta se mudila na Češkoslovaškem, od tam pa sta se napotila v Jugoslavijo ter sta se ustavila v Mariboru, kjer sta poskusila svojo srečo. Jekleno ročno blagajno je odnesel Weiss ter sta jo nameravala danes dopoldne odpreti, ker sta mislila, da bosta našla v njej večjo vsoto denarja. Domenila sta se, da se snideta na kolodvoru ter se potem odpeljeta Iz Maribora. Policija je nato začela iskati še Weissa, ta pa je moral nekaj zaslutiti ter je izginil. Sedaj je izdana za njim tiralica. nq m n Čezdalje večji obseg latinske afere v Celju ^ Preiskave velike tatinske afere v veletrgovini Vrečič na dr. Žerjavovi ulici segajo vedno globlje in so zajele že 20 oseb, ki jih je zaslišala poU-cija. Po zadnjih ugotovitvah, ki so zelo natančne, je Ivan odnesel iz trgovine za 57.000 din blaga. Včeraj popoldne so zaslišali mesarskega mojstra S. Franca z Brega pri Celju, ki je po zatrjevanju in po vseh izpovedbah Ivana glavni krivec. S. Franc ie deloma priznal in celo ponujal trgovcu g. Vrečiču 10.000 din za poravnavo, vendar g. Vrečič tega ni sprejel in je zahteval trikrat toliko, torej 30.000 din. Sicer pa je razumljivo, da se g. Vrečič predvsem naslanja na S. Fr., ki ima hišo, med tem ko je Ivan še' mladoleten, ki so ga k tatvini nagovarjali predvsem drugi. Tako bi g. Vrečič dobil od posestnikov na Stranicah približno 10.000 din, 30.000 od mesarskega mojstra S. Fr., od pekovskega pomočnika M. B. 2.500 din in še od drugih tako, da bo njegova škoda deloma krita. Tam se prepričajte, če ste pravilno vipaani. Tam dobite tudi vsa potrebna obvestila glede morebitne reklamacije. Mestno tajništvo JRZ se nahaja na Go*posvetski cesti št, 10/1 ter je odprto sleherni delavnik od 8 zjutraj do 8 zvečer, v nedeljo pa od 10—18 opoldne. Tel. 37-64. člani in somišljeniki JRZ za kolodvorski okraj imajo volilne imenike na vpogled v Rokodelskem domu in sicer od danes dalje vsak dan od pol 7 do 8 zvečer, da se lahko prepričajo, ali so v imenikih ali ne. Warren Dulff — Robert Buckner: SADOVI ZEMLJE Roman s slikami Pred kolibo so za nizko mizo sedeli delavci, kakih deset po številu. Kazali so inženirju hrbet in igrali karte. Bili so tako zatopljeni v igro, da ni sploh nihče zapazil, da bi bil kdo prišel. \Vhitney je stopil najmočnejšemu in najobilnejšemu od delavcev za hrbet ter mu položil roko na ramo. Storil je to tako močno, da ga je delavec moral zapaziti. Vsi so ee ozrli, oni najdebelejši pa je prijel za puško, ki je stala naslonjena ob mizo in si jo grožeče položil čez kolena. Postrani je pogledal Whitneya ter mu dejal: »Kaj niste brali opozorila?« Inženir se je delal nevednega: »Kakšnega opozorila?« »Za zlodja, tistega tam na križpoti! Kaj ne znate brati?« »Znam!« t>No torej! Pojdite pri priči nazaj, preberite tisto, kar je na tabli in se ravnajte po tem!« Pri teh besedah je možak spet pomenljivo stisnil puško, \Vhitney pa se za njegove besede ni menil, marveč je važno in resno vprašal: »To bom storil o priliki. Zdaj mi povejte, kdo je tu vodja!« »Tukaj sem vodja jaz, Slag Mintou. če imate kaj proti temu, se lahko koj pogovoriva. Ce ste pa prišli zaradi dela, vam povem, da novih ljudi nič ne spre- jemamo in da zaradi tega prav tako lahko takoj greste, odkoder ste prišliI« Whitney ni nič dalje razjasnjeval ali se opravičeval, marveč je kar takoj trdo vprašal: »Zakaj ne delajo vsi stroji? Kdo odgovarja za to?« Zdaj je vodja, možak obilen io močan, zaraslega, neobritega lica, razjarjen planil na noge: »Kaj pa mislite s tem? Kdo ste prav za prav? Odgovorite, preden vam razbijem svinjski gobec!« Whitney je mirno odgovoril: »Jaz sem novi nadzornik.« Pri teh besedah je potegnil iz Eepa odlok o imenovanju. Delavci okoli mize so 6e nekaj trenutkov spogledovali, potem so začeli v zadrpgi drtig za drugim vstajati. Nekdo je dejal: »Moram iti čistit cevi.« In jo je ubral naglo proti strojem. Drugi so jo pobrisali za njim ter pustili vodjo samega z novim nadzornikom. Ta je zasmehljivo vzkliknil; »Imamo čisto novega poglavarja 1 Pravkar je prišel iz trgovine! Novo pečeni inženir, kaj ne? Gotovo prihajate kar iz šole, kaj?« Whilney je zatulil: »Kaj je z motorji?« Dosedanji vodja Slag Minton se je posmehljivo zarežal: »Pojdite sami gledat, Willie! Saj imate noge in oči!« Zdelo se je, da Slan Minton šp zdaj ne verjame, da bi imel zare« opravila t novim vodjem. Whitneyu je bilo zdaj dovolj. Stopil je k predrznemu možaku in mu ostro dejal: »Prav! To bom tudi storil. Sicer si pa zapomnite, da moje ime ni Willie, temveč gospod Whitiiey!« Ko je Slag Minton videl, da je inženir s stisnjenimi pestmi stopil k njemu, je vzdignil puško. Toda še tisti trenutek je začutil, kako ga je inženirjeva trda pest treščila pod brado. Strašni udarec ga je podrl, da je zletel na tla kakor od strele zadet. Delavci so spet spogledali in v njih ie zraslo tiho spoštovanje pred malim inženirjem, ki je mlatil kakor star medved. Kolikor jih ni bilo že prej odšlo na delo. so se začeli zdaj naglo umikati, kakor da je Whitneyeva trda pest naredila čudež. Slag Minton je nekaj trenutkov ležal na tleh in ves svet se je vrtel okoli njega. Čez čas si je toliko opomogel, da je vstal in odšel za inženirjem kakor pote-pen pes. Withney je naglo odkoračil mimo umikajočih se delavcev do črpalk in strojev ter jih začel ogledovati. S strokovnjaškim pogledom je takoj našel napako in dojal delavcem, ki so se začeli zbirati okoli njega: »Zagozde so popustile, zato pritisk vode ni bil lako močan, kakor bi bilo potrebno. Tudi vijaki niso vsi v redu. Zrak uhaja!« Zapovedal je, naj nadzorniki pri strojih pritrdijo zagozde, ki so se bile razmajale, in privijejo vijake. Vse jc sani nadzoroval in dajal delavcem nasvete. Če ni šlo, je sam prijel za ključ ali za kladivo in pomagal. Delavci so se mu čudili: doslej niso bili vajeni, da bi se ravnatelji kaj sila razumeli na resnično delo. Ko je bilo delo končano, vsi stroji pregledani in vse napake popravljene, je Whitney zapovedal delavcem, naj gredo na svoja mesta in čakajo znamenja z začetek. Potem je velel: »Tako, zdaj pa pritisnite, kar dajo moči!« Počakal je, da bi videl, kakšen učinek bi imelo njegovo povelje, potem pa je z ostrim glasom zavpil: Na inženirjevo povelje so stroji zagrmeli in se po gnali v tek. Dolge, težke cevi iz motornih črpalk so začele brizgati na sivo rdeče bregove silovite, debele curke vode. Voda je vrtala v prst, pomešano s kamenjem, jo drobila in odnašala. Odplavljala je blato, za katerim je ostajalo samo drobno čisto zlato ... »Zapomnite sl, da so me lastniki poslali sem, ker je delo zastajalo! Od-zdaj je konec počivanja in potikanja! Nič več besedovanja in kart! Ozrl se je okoli in grozeče ošinil tiste, ki jih je bil zalotil pri kartah. Prejšnji nadzornik Slag Minton, ki je zletel s svojega mesta, se je zadrl: »Ali ste slišali! Torej na delo!« Delavci so zdaj pljunili v roke, odprli zaklopke, odvili zapore, krenili to in ono pri strojih — pa so se dolge, težke cevi, od katerih je sleherno ravnal po en delavec, stegnile od motorjev, se napele ter začele metati na sivordeče bregove iz kamenja, pomešanega z rumeno zemljo, vodo s tako silo, da so curki rili luknje v breg, kakor da bi vrtali hrib z najmočnejšimi in največjimi jeklenimi motornimi svedri, ki jih ravnajo orjaki z nadnaravno močjo in silo. (Foto Warncr Bros) Od tu in tam Razstava »Tri leta vlade dr. Milana Stnja-dinoviča« se je preselila iz Belgrada v Novi ■Sad, kjer bo odprta do 23. t. m. Razstavo je tudi v Novem Sadu odprl Sef centralnega pres-biroja dr. Lijtovič, ki je v svojem otvoritvenem govoru poudarjal namen in pomen te razstave, nato pa prikazal v glavnih obrisih uspehe vlade na vseh popriščin političnega, gospodarskega iu kulturnega življenja. Prav tu razstava je pokazala, v koliki meri je bilu Vojvodina kot naš na j večji pridelovalec in izvoznik poljedelskih pridelkov deležna gospodarskih uspehov vlade dr. Stojadinoviča. Razstava je bila že takoj prvi dan delcž;na obilnega obisku. V JRZ je. stopil hrvaški senator Vid Dju- retek, ki je bil do sedaj neopredeljen. Čim je izvedel za spordzum med najnujšima nasprotujočima si nolitčnima skupinama JNS in dr. Mačkom, je sklenil stopiti v JRZ. Podobno negodo-dovanje je izzval sporazum dr. Kramerja z dr. Mačkom 'tudi med delom tako imenovane napredne javnosti v Ljubljani, zlasti med tistimi, ki so še vedno dali nekaj na dr. Kramerjev« izjave in računali na njegovo politično doslednost. Mnogoterim jc skok Kramerja odprl oči in jih uveril, da njegovim besedam in načelom ni mogoče verjeti več, ker se vse njegovo delo zmerom uravnava po trenutnih načrtih in špekulacijah JNS. Kakor poročajo belgrajski listi, bo nagrado, ki je bila razpisana na glavo pokojnega hajduka Pavla Dolčiča, dobil oče pokojne 17-letne deklice Natalije Jovan Stevič. Preiskava je namreč ugotovila, da je bila rana, ki jo je dekle z nožem prizadejalo hajduku, smrtonosna, in da je Ddkič izvršil samomor šele po spoznanju, da mu rana onemogoča vsak pobeg. Dakič je bil star komaj 27 let ter je bil kake tri leta hajduk. V svoj dnevnik je zapisoval vse svoje žrtve, ki jih jfe bil že spravil s sveta, pa tudi tiste, katerim je obljubil maščevanje. Vse prebivalstvo, ki se ga je balo, se je na vest o njegovi smrti zbiralo na dyorišču, kamor so orožniki prenesli hajdukovo truplo, in se hotelo na lastne oči prepričati, če je res mrtev. Celo Dokičev oče, ki je bil prav tako v smrtni nevarnosti, se je oddahnil in časnikarjem vidno zadovoljen izjavil, da za sinom sicer žaluje, ker je bil njegov edinec, nikakor pa ne bo potočil solze za hajdukom... Po izvršenem raz-telesenju so hajdukovo truplo dali v preprost zaboj in ga pokopali nekje na skritem mestu, kjer ga ne bo našel nihče več. 3240 ljudi umre v Belgradu povprečno vsako leto. To se pravi, da se poslovi od tega sveta dnevno nekako po devet ljudi. Največja umrljivost se je ugotovila med dojenčki in otroci. Pri starejših razsaja najbolj jetika, za njo pa pridejo bolezni na krvnih obtočilih in dihalnih organih, potem duševne bolezni itd. ZJas-ti kažejo statistike, da umre v Belgradu veliko ljudi na posledicah spolnih bolezni in na raku. Načelnik štaba češkoslovaške vojske general Krejči je tri leta pred vojno služboval kot uradnik pri gozdni upravi na posestvu grofa Khuena Belassija v Nuštru pri Vinkovcih. Tu ga je doletela tudi mobilizacija. Pa svetovni vojni pa se je začela Krejčijeva vojaška kariera, dokler ni v zadnjih najbolj kritičnih dneh češkoslovaške države prišel na mesto glavnega poveljnika češkoslovaške vojske. Košček bele srajce, ki je del oblačila pravoslavnega Škofa, pomeni med pravoslavnimi verniki v Pokrajčcvu v Srbiji veliko srečo. Pred kratkim je bila tam posvečena nova cerkev Čim so bili obredi izvršeni, je predsednik cerkvene občine vzel škofovsko srajco in jo razrezal na drobne kosce, ki so jih potem ljudje pobrali in shranili, ker verujejo, da bodo zaradi tega vse življenje srečni. Veliko škodo delajo kmetom na hribih Tre- beviču in Jahorini v Bosni planinski orli, ki jih je tam precej. Zlasti napadajo in odnašajo drobnico. Pred kratkim so pastirji ujeli velikega orla, ki je pograbil avco, krepko zasadil vanjo svoje kremplje, a odleteti zaradi prevelike teže plena ni mogel. Pastirji 60 orla pobili s palicami, nato pa še živega odnesli domov. Z razpetimi krili je bil dva in pol metra širok, a težak 12 kilogramov. Prodali sa ga potem za 50 din. Ponehanje mednarodne napetosti je imelo takoj blagodejen vpliv na tujski promet v Dalmaciji. Vlaki imajo dosti potnikov, a v Splitu in drugih dalmatinskih letoviščih so se že pojavili številni Nemci, Švicarji in Angleži. Šest stolov in dve mizi so razbili kavarniški gostje na hrbtu llamida Bogdanoviča iz Sarajeva, ker je preveč razgrajal. Hamid se ga i« krepko nalezel in začel delati v kavarni velik hrup. Dva gosta, ki jima rotpotanje ni bilo po godu, sta pograbila za stole in jih začela lomiti na pijančevem hrbtu. Ker se je že šest stolov polomilo, sta porabila za »pomiritev« pijanca še dve mizi. Tudi ti dve sta se razbili. Bogdanovič je obležal v mlaki krvi, da so ga morali prepeljati v bolnišcnico. 35 dni zapora je dobil pred sodiščem v Kragujevcu ravnatelj gimnazije, ker je užalil podrejenega profesorja. Ravnatelj je vodil ekonomijo dijaškega internata, v katerem je bil podrejeni profesor prefekt. Ko pa je bil ravnatelj premeščen, je profesor ugotovil, da poslovanje v internatu ni bilo v redu. Proti preiskavi, ki je bila zaradi tega uvedena, se je ravnatelj pritožil, pri tem pa napadel z nepristojnimi izrazi profesorja. Razvila se je tožba, iz katere je ravnatelj odnesel 35 dni zapora brezpogojno. Občinskega čuvaja sta premlatila dva tatova, ki ju je bil čuvaj že ponovno zalotil pri tatvini v Kfličevcih pri Požarevct*. Že pred več tedni je čuvaj zalotil na polju oba tatiča in ju naznanil sodišču. Tam sta prejela zasluženo kazen, vendar pa sta obljubila čuvaju maščevanje Ko ju je pred dvema dnevoma spet zalotil pri tatvini, sta ga napadla in tako neusmiljeno prelklestila. da so ga morali vsega polomljenega prepeljati v bolnišnico Brez želodca živi gostilničarka Katica Opa- čič. iz Daruvarja, kakor poroča belgrajska »Politika« Ženi je zdravnik pred nekaj leti zaradi taike bolezni vzel želodec, nakar si je morala žena na svoj način pripravljati hrano. Do sedaj je bilo v naši državi izvršenih že več podobnih operacij, pa se nobena ni posrečila. Da-ruvarska gostilničarka je edina, ki lahko živi brez želodca. V kratkem času se ie zredila za sedem kilogramov Na divjem lovu se je sam obstrelil Maribor, 19. oktobra. Sedaj se je posrečilo orožnikom v Hočah popolnoma razjasniti tragično smrt posestnika Karla Pulka iz Dobrovcev pri Teznem, ki je bila nekaj dni zavita v zagonetno temo. Pred tiekHj dnevi smo poročali, da so našli ljudje v dobrovskem gozdu nezavestnega človeka, ki je imel na trebuhu strahovito rauo od strela iz lovske, puške. Zadet je bil iz neposredne bližine ter ga je strel vsega razmesaril. Ko so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, so pri operaciji ugotovili, da so mu šibre na 60 mestih prestrelil drobovje ter da je vsaka pomoč zastonj. Pulko je res kmalu umrl, skrivnost svoje smrti pa je odnesel s seboj v grob, ker se ni zavedel, odkar so ga pripeljali v bolnišnico. Nekateri Časopisi so poročali, da je Pulka, ki je nabiral gobe, ustrelil nepoznan zločinec iz maščevanja, mi pa smo že tedaj poročali, da se je dogodek gotovo odigral ob priliki divjega lova in da se je Pulko ali sam obstrelil ali pa ga je po nesreči zadel njegov tovariš. Sedaj jo orožniška preiskava uganko pojasnila ter odkrila, da je postal Pluko res irtev divjega lova \ Pulko se je odpravil v družbi posestnika Antona Kirbiša in posestniškega sina Franca Creven-ška na prepovedan lov v tuje lovišče na fazane. Bila je svetla mesečna noč, kakršno imajo divji lovci na fazane zelo radi. Gredo v široki vrsti skozi gozd tor pazijo na fazane, ki eede na drevesih ter se proti mesečnemu nebu jasno vidijo. Tisti, ki imajo puške, jih potem kar pobirajo z dreves. V takšnih mesečnih nočeh napravijo divji lovci v fazanjih revirjih ogromno škodo, ker po-strele zelo veliko ptic. Tudi Pulkova družba jc imela lep uspeh. Kmalu, ko so že prišli v gozd, je sestrelil Pulko tri fazane z dreves. Ko pa so prišli Zopet živinska kuga v Mariboru Maribor, 18. oktobra. Ker je bila dne 15. oktobra 1938 v mestni klavnici ugotovljena slinavka in parkljevka na transportu bkov iz Sv. Ivana Žabno, odreja mestno poglavarstvo: Mestna klavnica sc smatra kot okužen prostor in je potrebno ukrenjeno, da se bolezen ne razširi. Ostalo mesto se smatra kot ogroženo ozemlje in veljajo zanj sledeče odredbe: 1. Izvrši se popis vseh parkljarjev v mestu. 2. Zabranjen je promet s parkljarji (goveda, svinje, ovce, koze). 3. Trgovina z živino na področju mestne uprave je zabranjcna, izvzetno se bodo dajala dovoljenja od primera do primera. 4. Hle- vi se stavijo pod zaporo (ne sme se goniti živine na pašo), 5. Psi ne smejo letati po ulicah. 6. Kokoši morajo biti zaprte v dvoriščih in se ne smejo puščati na cesto. 7. Živinski, svinjski in seneni sejmi sc do nadaljnjega ukinejo. 8. Vsakdo je dolžan vsako sumljivo obolenje živine prijaviti mestnemu vet. uradu, telef. št. 22—38. 9. Goniti parkljarje iz mestnega območja je prepovedano. 10. Dostop goveje živine tudi z vprego v mesto je prepovedan. Pripusti se v mesto samo one parkljarje, ki imajo na živ. potnem listu opombo »Za takojšnji zakol v mestni klavnici«. 11. Svinje se smejo pripeljati v mestno klavnico le z avtom. 12. Živali v mestni klavnici se morajo takoj sproti poklati. 13. Prepovedano je odpremljanjo živih parkljarjev in vseh predmetov, s katerimi se lahko slinavka prenaša (seno, slama, kože, volna, gnoj itd.) iz mestnega območja. 14. Špeharjem jc dostop v mestno klavnico prepovedan. 15. Kršenje teh odredb se bo kaznovalo po živalskem kužnem zakonu. Nagel vremenski preobrat Ljubljana, 20. oktobra. Po lepih, toplih in sončnih oktobrski dnevih, nekateri so celo že začeli govoriti o tako zvanem »starih bab poletju«, se je včeraj ponoči vreme naglo preobrnilo. Že snoči je zavel močan južni veter, noseč mokroto ter so sc pojavljali prvi znaki, da se bo v najkrajšem času vreme naglo spremenilo. Noč je bila še lepa in zvezdnata. Proti jutru pa so silni, deževni oblaki zagrnili horizont in davi okoli 5.15 se je nad Ljubljano in okolico vlila prav huda ploha, ki 6e je pozneje spremenil* v trajen dež. Vreme ee je spremenilo prav dan pred sv. Uršulo, ki je v vremenskih pregovorih nekako merodajna za prihodnje vreme v mesecu. Leto6 smo doživeli po dolgih desetletjih poleg lepega septembra tudi lep oktober, ki je drugače zaznamovan v vremenskih zapiskih, segajočih za 50 in tudi sto let nazaj, kot mesec izredno bogat na padavinah. Oktober velja v tako zvanem ljubljanskem padavinskem pasu. ki obsega kraje na Gorenjskem, Kamnik tja proti Gornjemu gradu in od tu proti jugu na Dolenjsko do Črnomlja in Kočevja, kot mesec z največjim mesečnim padavinskim povprečnikom. Oktobra jc padlo gotova leta nad 300 mm dežja in še več. Katastrofalen je bil n. pr. oktober leta 1933, ko je bilo Barje spremenjeno v velikansko jezero in je bila povodenj slična oni v letu 1895 spomladi, tik pred potresom. Letošnji oktober je imel do danes 12 lepih dni in jc doslej padlo le 107.2 mm dežja, kar znači. da je bil oktober letos prav reven na dežju, ko je druge leta izkazoval ogromne množine padavin. Jutranje deževje je deloma ovrlo javna dela po raznih cestah in ulicah, kakor tudi na raznih še odprtih stavbah. Kljub deževju pa delavci preurejajo Karlovško cesto, ki jo bodo na mnogih krajih znižali in razširili. Napravili so že kamene temelje za cestno železnico, brez katerih je bila prejšnja. Tramvaj vozi sedaj le še do Kajfeža. Razdrli so nadaljnjo progo od Sv. Florjana cerkvice tja do Kajfeževe gostilne. Kakor kažejo znaki, ne bo nastopilo trajno oktobrsko deževje, marveč je pričakovati, da sc bo zjasnilo. Davi okoli 8 je jutranji dež že prenehal, bilo pa jc dopoldne še močno oblačno. Cesta Labore-Kranl začasno zaprta Sekcija za gradnjo drž avne ceste Ljubljana— Kranj bo pričela s polaganjem kock in napravo robnih trakov na preloženi državni cesti št. 2 od km 642.500 do km 643800 (Lahore—Kranj). Zato odrejam na temojju § 7 občega cestnega reda od ponedeljka, 17. oktobra 1938, do nadaljnjega zaporo nove državne ceste Labore—Kranj za vsak promet z vozili. Vozovni promet se med tem časom vrši po stari državni cesti ter po začasni poti pod nadvozom čez železnico v Kranju. Zaporo mora sekcija označiti z mednarodnim znakom. Okrajno glavarstvo v Kranju. »Slovenski dom« ie edini katoliški popoldnevnik! v gosto grmovje, je zadela Pulka usoda. V robidovju se je spotaknil in padel, med padcem pa se mu je puška spvoiila in strel ga je zadel v trebuh ter mu ranil drobovje. Zaječal je tor zaklical na pomoč. Ko sta prihitela oba tovariša, sta se ustrašila. Videla sta, da ima Pulko na trebuhu strašno rano ter je bil po njunem mnenju izgubljen. Ustrašila sta se posledic tega strela — ne zaradi ranjenca, temveč zaradi sebe. Zbala sta se, da jima bodo sedaj oblasti prišle na sled, ker hodita na divji lov, pa sta zaradi tega hitro pobegnila, ranjenca pa sla pustila brez pomoči umirati v temnem gozdu. Naslednjega jutra je poslal Kirbiš sina soseda Pašiča v gozd na mesto nesreče, naj bi pospravil sledove, ki bi izdali Pulka kot divjega lovca. Mladi fant je našel Pulka tam, kjer sta ga ponoči pustila njegova tovariša. Pulko je še živel, bil Je pa nezavesten. Fant je vzel puško in tri fazane ter je vse skupaj zakopal nekaj sto korakov proč v grmovju pod mahom. Pulka so potem proti večeru našli neki ljudje, ki so Imeli v gozdu opravka. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Nič pa ni pomagala previdnost njegovih tovarišev, ker so orožniki v Hočah vseeno ugotovili, da se je moral nahajati Pulko na divjem lovu. Poleg mesta, na katerem je ranjenec ležal, so namreč našli nekaj fazanjega perja, pod mahom pa so bili zakopani naboji za lovsko puško. Ranjenec je moral tedaj, ko je ležal sam umirajoč v gozdu, priti za hip k zavesti, pa je v strahu, da gu bodo prijeli zaradi prepovedanega lova, sam izkopal pod seboj luknjo v mah ter skril vanjo naboje, ki jih je imel v žepu. Kirbiš in Crevenšek sta sedaj priznala orožnikom, da sta pustila Pulka v gozdu, ker sta mislila, da bo vsak hip umrl. Pravita pa, da sta mu pomagala samo iskati fazane, nista pa jih streljala ter sploh nista imela s seboj pušk. Iz športne krošnje Sodniki na nedeljskih ligaških tekmah. Na svoji zadnji seji je Jug. nogomen-tna zveza za •nedeljo določila naslednje sodnike: v Zagrebu: Grad jamski : Šparta g. Tončič; v Sphtu: Hajduk : Ilašk g. Rakič; v Belgradu: BSK : Jugoslavija g. Vasa Stefanovič; Basik : Jedimstvo g. Gligorijevič; v Sarajevu: Slavija : Slavija (Varaždin)- g. Popovič; v Skoplju: Gradjanski : Ljubljana g. Nen-kovič. Najvažnejšo tekmo v sedmem kolu ligaškega prvenstva med BSK-om in Jugoslavijo sodi najboljši jugoslovanski sodnik Vasa Stefanovič. Najboljši slovenski teniški igralec Boiris Smerdu, ki so mu strokovnjaki prerokovali v teniškem športu veliko bodočnost je izstopil iz ljubljanske Ilirije in pristopil k beJgrajskemu teniškemu klubu. .Smerduju'je Ilirija že dala izpisnico, tako da bo lahko takoj nastopal za BTK. Beograjčani hočejo na vsak način postati enakovredni Zagrebčanom v teniškem športu in se zato ne strašijo nobenih žrtev za pridobitev novih teniških talentov, na katere je mogoče računati. Smerdu je že drugi dobri igralec, ki ga je izvabil Bclgrad. »Mr. G.« igr« tenis. Švedski kralj je navdušen igralec tenisa in ga pod tem imenom* poana tudi ves športni svet Še danes je s svojimi 80 leti velik prijatelj belega šport*. V prejšnjih časih je »Mr. G.« igral večkrat kot partner s francosko svetovno prvakinjo Suzanno Lenglen. Ko je ob neki priliki Leng-lenova opozorila kralja, naj gre bolj proti levi, da bo lahko ujel vse žoge, ji je slednji odgovoril: »Bolj levo?! To mi doma vedno pripoveduje moj ministrski predsednik.« Finska se sijajno pripravlja na XII. olimpijske igre. Po sijajnih uspehih, ki so jih finski lahkoatleti dosegli na olimpijskih igrah v Berlinu, so v letu 1937 malo popustili. Olimpijske borce pa so letos neverjetno dobro zamenjali novi atleti, tu so se z letošnjimi rezultati predstavili nad vse častno pred vsem športnim svetom. Dva mlada finska atleta Taisto Mfiki in pa Irjoe Nokanen sta letos prinesla Finski zopet dva nova svetovna rekorda, ki bosta držala prav gotovo tako dolgo, dokler ne bo prišla spet nova finska mlada garda, ki bo odvzela sloves starejšim atletom, kot sta to napravila letos Maki in Nikancn z Nurmijem oziroma Salminenom in Jarvinenom. Nič manj odličen kot je bil rezultat Makija na 10.000 m je rezultat Ni-kanena, ki ga je postavil v nedeljo z metom kopja v novem svetovnem rekordu z znamko 78.80 m. Rekord v metu kopja je prav tako izključna domena finskih atletov kot teki na dolge proge. Le trikrat, odkar štejemo svetovne rekorde, so bili prvaki Švedi, in sicer leta 1912 Leming z 6232 m. Lemingu jc 1. 1919 sledil Myrha z 66.10 m, nato zopet Šved Findstrom s 66.62 metrov, za tem Finec Pentilla z 69.88 m in končno Se enkrat leta 1928 Šved Lindquist, ki je prvi vrgel preko 70 m. Njegova daljava je bila 71.01 m. Od leta 1930 pa do leta 1936 pa je Finec Matti Javinen nič manj kot desetkrat izboljšal svetovni rekord v metu kopja. Od 71.57 m je prišel do 77.23 m. Za Jarvinenom je prišel pa Nikanen, ki je letos popravil svetovni rekord v tej disciplini dvakrat in sicer z 77.87 m in z 78.80 m. Toda Maki in Nikanen sta samo dva najbolj vidna predstavnika finske lahke atletike. Za tema dvema atletoma je še cela vrsta mladih športnikov, ki bodo v najkrajšem času začeli posegati odločilno v borbo. Živinski sejm znova zaprt Ljubljana, 20. oktobra. Živinski kugi: slinavka in parkljevka, ki ec epidemično pojavljata v naših krajih, sta se zavlekli v Slovenijo in našo državo po kaj čudnih potih. Kuga je prišla iz Amerike in Maroka najprej v francosko pristanišče Marseille*, od tu se je širila preko Francije v Nemčijo in na Poljsko, krenila je nato na Madžarsko in od lam v našo državo. V naše kraje se je vrinila pri Dol. Lendavi. Napravila je že mnogo škode, kajti- poginila je lepa živina in drugo živino so morali živinorejci zaklati. V avgustu se je kuga pojavila tudi v Ljubljani. Odrejena so bila takoj od veterinarske mestne oblasti vsa preventivna sredstva za pobijanje te kuge. V prvi vrsti je bil odpovedan tradicionalni živinski sejem, ki je vsako prvo in drugo sredo v mesecu. Sredi septembra je kuga ponehala in se ni več pojavila. Zato jc bil dovoljen prvi sejem po zapori 2. septembra, ki je bil slabo obiskan. Bilo je le par repov. Drugi sejem je bil 5. oktobra bolje obiskan. Za včeraj je bil določen 3. 6cjem. Dogon na ta sejem bi bil velik. Mnogi so računali na živahne kupčije. V zgodnjih jutranjih urah pa so mestni veterinarji ugotovili pojav slinavke. Takoj je bilo odrejeno, da 6e mora sejem zapreti. Na sejem ie zgodai prišlo le Vremensko porotflo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Tempe« raturn v C' = 6 ” ca £> O. C o ■s* 31 o Vetor Pada- I vine • ® ,£ ■5 ° 8 (smer, lakost) ml m n Vj Z Ljubljana 765-7 20 "C 11-8 94 10 S, 21-5 dež Maribor 766-0 17-6 7-0 90 10 0 — — Zagreb 765-0 21-0 9-0 90 0 SVVi — Belgrad 765-7 25-0 8-0 — 0 _ ... — Sarajevo 766-0 20-0 2-0 — 0 _ — Vis 766-3 21-0 12-0 90 4 NW, — Split 765-4 23-0 15-0 70 2 NW, — Kumbor 763-9 22-0 13-0 90 10 NNES Rab 766-2 19-0 13-0 70 7 NNE, mmm mm DuDrovnm 7636 23-0 15-0 70 0 NE, — — no vr«me. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 6.15 nizka in gosta, do 7.50 srednja, nato pa redna megla do 8.45, ko se je dvignila in je posijalo sonce. Ob 9.40 se je popolnoma zjasnilo in tako ostalo do 13. Od 13 do 14.45 je bilo močno oblačno, nato pa zopet jasno. Po 22 se ja popolnoma pooblačilo. Danes ob 5.05 je pričelo močno deževati in ob času opazovanja (9) še vedno dežuje. Koledar Danes, četrtek, 20. oktobra: Janez. Petek, 21. oktobra: Uršula. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska c. 38. Najvačja svetovna verska manifestacija v letošnjem letu je bil gotovo XXXIV. evharistični kongres v Budimpešti. Kongres je bil veličastna manifestacija narodov za mir. Geslo njegovo je bilo: Vinculum caritatia. Kongresa se je udeležilo 46 narodov, med njimi tudi veliko Slovencev. O tem predmetu bo predaval g. ravn. Vinka Zor, v petek, 21. t. m. ob 8, v beli dvorani hotela Union. Lepe skioptične slike bodo kazale najlepše prizore iz kongresnih dni, kakor tudi zanimivosti mesta. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Pedagoško društvo v Ljubljani bo začelo svojo serijo predavanj v ponedeljek, dne 24. oktobra ob 18 v dvorani Mineraloškega instituta na univerzi. Prvo predavnje bo imel univ. prof. dr. Pavel Vuk Pavlovič o temi: »Vzgojiteljevo carstvo«. Dr. Vuk Pavlovič je univerziteni profesor v Zagrebu ter priznana osebnost na polju pedagoške teorije. Vse, ki se zanimajo za pedagogiko, vljudno vabimo. Vstop prost. Obisk grobov v Julijski krajini ob Vseh svetih. Zveza za tujsiki promet v Sloveniji je prejela z raznih strani želje, da omogoči Slovencem obisk grobov sorodnikov in znancev v Julijski krajini. Zaradi tega je pripravil« 4 potovanja z avtobusi v Gorico, Idrijo in Trst v dneh 29. t. ra. do 1. novembra in z vlakom Tirst 1. novembra. Spored je sestavljen tako. da bo zadovoljil vse želje. Spored dobite pri »Put-niku«. r Češki tečaji za izobraženstvo. Ker je med našim izobražen st vom mnogo zanimanja za češki jezik, je podpisana liga pripravljena organizirati poseben brezplačen tečaj čelBkega jezika tudi za uradništvo, učiteljstvo, novinarje in druge inteligenčne pojklicc, ako bi se jih dovoli priglasilo, Zato prosimo, da se vsi, tudi oni, ki so se že priglasili telefoničmo, takoj pismeno prijavijo na Jugoslovansko-čeikoslo-vaško ligo v Ljubljani, Knafljeva 10. Zlatko Balokovič, violinski virtuoz, umetnik po božji volji, bo koncertiral v Ljubljani v ponedeljek, dne 24. t. m. v Filharmonični dvorani. Tokrat koncertira a svojim stalnim klavirskim spremljevalcem Norvežanom Sluznyjem ter izvaja dela Vivaldija, Miloje-viča, Chaussona, Granadoaa, de Falle, Debussya in Lhotka. Balokovič je dobro poznan po vsem glasbenem svetu, vsi govore o njegovi umetniški igri z nai-večjo pohvalo in ga prištevajo prvim solistom sveta. Opozarjamo na ponedeljkov koncert v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice. Lfubllansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Četrtek, 20. okt.: »Car Fjodor«. Red A. Petek, 21. okt,: zaprto. (Generalka.) Sobota, 22. okt.: »Trideset sekund ljubaeni«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 23. okt., ob 15: »Veriga«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »2cne na Niskavuoriju«. Izven. Opora. — Začetek ob 20. Četrtek, 20. okt.: »Gejša«. Red četrtek. Petek, 21. okt.: zaprto. Sobota, 22. oktobra: »Na sinjem Jadranu«. Red B. Nedelja, 23. okt.: »Grofica Marica«. Izven. Znižane cene. Sadna kupči a v Slovenskih goricah Sv. Ana v Slov. goricah, 18. okt. Po dolgem zastoju sadne trgovine, ki so jo 6t»lno ovirale razne težkoče, ker trgovci enkra' dolgo niso dobili kontingentov, nata Pa devizni! dovoljenj, in naposled je otežkočil nadaljni razvor še zadnji napeti zunanjepolitični položaj, je pričela pretekli teden »pet delovati, a v mnog: manjšem obsegu kot v začetku sadne sezone. Največje povpraševanje na inozemskem trgu je zi prvovrstna namizna jabolka. V ogromnih množinah prodajajo kmetje zlasti gospodarska jabolka ker jim primanjkuje posode za jabolčnik. Trgovc plačujejo sedaj jabolka po sledečih cenah: Go spodaraka jabolka 0.50—0.60 din, tržna, Tazne vr ate 1 din, namizna, kanade 2.25—2.50 din, mošanc kar in bobovec 1.60—1.80 din itd. Bobovec ir mošanckar sta predrobna za izvoz kot namizn; jabolka in ju prodajajo zato le kot tržna jabolka Sedaj, ko stojimo pred koncem sadne sezoni v Slovenskih goricah, ugotavljamo a zadovoljstvom, da je kmet po dolgih slabih sadnih letina) vsaj nekaj dobil za jabolka in mu je to prav do brodošlo za gospodarsko odpomoč. nekaj kmetov in mešetarjev, ki so se vrnili. Na mitnicah pa so že mitničarji kmete z živino zavračali ker niso smeli v mesto. Trgatev v slovenjekonjiških goricah gre h kraju Za našega vinogradnika teko zadnji lepi dne- vi v letu: čas trgatve, čas pridelka zlate kapljice. Po slovenjekonjiških goricah je živo; ined porumenelim listjem vinske trte se premikajo postave razposajenih trgačev in nosilcev brent, do vrha napolnjenih z lepim, debelim grozdjem. Jesen je naklonila našemu kmetu najlepši dar — sad vinske trle, ki jo je čez pomlad in poletje skrbno Sojil. Pesem zahvale in prošnje Značilno prepevanje v naših vinskih goricah ni nekaj slučajnega, kakor tudi ne samo znak veselega razpoloženja. To prepevanje je pravi izraz narodnega veselja iz globine srca; v njem se samo od sebe proslavlja delo slovenskega človeka in žulji njegovih rok. Tedaj, ko »čriček prepeva«, visoko prekosi pesem trgačev klopotajoče pevske zbore, ki so sem od Velikega šmarna vedno veeelo razigrani skoraj popolnoma utihnili, kakor da bi jim bilo žal za lepim grozdjem, ki ga bodo zmleli za stiskalnico... Skoraj nepremično slone na visokih stebrih kot zamišljeni. Prej so se urno vrteli in peli: le dajmo ga-a, le dajmo ga- a, sedaj se pa redko za hip premaknejo, rekoč: ne-l)0-me-več, ne-bo-me-e... Pesem klopotcev se zelo lepo ujema z globoko vkoreninjenim prepevanjem narodnih pesmi ob trgatvi, ki se razlega od vinograda do vinograda, glaseč se daleč v zasanjane gozdove; to je jesenska pesem zahvale, obenem pa prošnja pesem za prihodnost. Kako pri nas ffberemo" Že nekaj tednov prej se začno naši vinogradniki pripravljati na trgatev. Popravljajo sode, škofe, brente in drugo posodo ter čistijo »preše« — stiskalnice in kleti. Nato stiskalnico zamočijo, da se odstranijo špranje ter namažejo vretenove »vint©«, da se bo klada lažje dvigala in nižala. Ko pride čas, določijo dan trgatve. Ko se pri »gorci« zberejo, prevzame nekaj moških korenjakov brente in škafe, v katere sipljejo trgači grozdje. Ti ga nosijo v stiskalnico v losebno kad. Gospodar pa ob pričetku vedno naroči, naj se skrbno »bere«: »Zdaj pa, ko prišli ste, čisto oberte vse, zvesto vkup sprav'te mi božje dari!« Medtem ko v vinogradu trgajo in nosači prinašajo vedno nova »bremena sladka«, pa v stiskalnici meljejo grozdje in ga sipljejo v prešni koš pod klado. Ko je poln, posade nanj težki leseni, okovani pokrov, nanj pa postavijo »kovk«. Nato zavrto vreteno in klada stisne, da zajočejo pene; mošt se razlije po »kašti« in zacurlja v cev in po tej v klet v posebno posodo. Ko je ta polna, ga nalijejo v sode. Vedno huje pritiska klada in leče most. Nato vreteno »obesijo«, da klada iztisne iz tropela poslednjo kapljo. Drugi dan tropine predrobe in jih še enkrat stisnejo. Tako gre to do poslednjega grozda. Sode napolnijo do vrha in jih narahlo zamašijo, da vino ne uhaja in lažje vre. Med vsemi deli pa doni glasno petje v vinogradih, stiskalnicah in kleteh, včasih tudi pozno v noč — zmagi dela. Na mnogih krajih dajo poudarka svojemu veselju s streljanjem iz pušk in topičev, da je razgibana vsa pokrajina. Ob koncu pa priredi gospodar veem v gorici primerno pojedino: prigrizek s starino. Tako jim pravi: »Zdaj pa obrali smo, mislim, da likof bo, žena, le hitro kaj dobrega daj! V hrami starino imam, tudi prinesem vam, preša še poka lam, starim lesSm. šele ko otroci začno »popergovati« — iskati križem po vinogradih grozdje, ki ga je kdo izmed preveč razigranih trgačev pozabil obrati, in ko prične veter raznašati orumenelo listje po okolici, utihne vesela razposajenost po naših vinskih goricah, ki je trajala skoraj polovico tople jeseni. Važnost letošnje trgatve Letošnjo jesen so se naši‘vinogradniki še s posebnim veseljem spravili »brat«. Zaradi male količine sadja bo gotovo pridobilo vino na važnosti. Zato bo trgovina z njini živahnejša in se ponekod že sedaj pogajajo zanj. Navdaja nas želja, da bi že čimprej prišlo do odprte vinske trgovine. V tem znamenju naj bi se poskočna pesem po vinogradih kmalu spremenila v tiho, pa trajno zadovoljstvo po vseh naših domovih 1 Samoodločba narodnih manjšin V Evropi se je položaj narodnih manjšin spremenil samo za pol odstotka Po monakovski konfcrcnci sc je zmanjšalo število narodnih manjšin v Evropi za polovico odstotka. Številka je kaj skromna in nikakor ne zadovoljuje vsa prizadevanja vseh teh malih narodov, ki čakajo lepše bodočnosti. Njihova bodočnost je temna in nejasna. Goitovo jc še zelo daleč rešitev tega vprašanja. Češkoslovaški primer vleče in Češkoslovaška ni edina država v Evropi, ki ima manjšine. Celo male državice, kot 60 Lichten-stein, Monaco, San Marino, Andora imajo narodne manjšine, in morda sta med temi državicami samo dve, ki jih nimata, to bi bili Irska in Albanija, za kateri ni statističnih podatkov. Vse druge države jih imajo. V Nemčiji je bilo pred monakovsko konferenco 110.000 Čehov, 75.000 Hrvatov, 692.000 Zidov, 82.000 Holandcev, 23.000 Italijanov, 680.000 Poljakov, 65.000 Lužiških Srbov, 40.000 Slovencev in 155.000 drugih narodnosti. Sedaj jim je narastlo narodnih manjšin za 725.000 Čehov, to je po zadnji spremembi meje. Na Madžarskem jc 650.000 Nemc&v, 160.000 Slovakov, 570.000 Zidov, 7000 Slovencev in 140 tisoč drugih. S spremembo meja pa se bo število šc povečalo. Poljska ima po lastnih statistikah 4,700.000 Ukrajincev, 1,220.000 Rusov, 1,150.000 Nemcev, 3.050.000 Zidov in 350.000 ostalih. Sedaj so dobili z okupacijo Tešina 120.000 Čehov in čez 16.000 Nemcev. Poljska je potemtakem država v Evropi, ki ima največ narodnih manjšin. Francija ima 1,750.000 Nemccv, 1,300.000 Italijanov, 1,000.000 Breto.ncev, 650.000 Špancev, 530.000 Slovanov, 250.000 Flamcev, 170.000 Baskov, 200.000 Zidov in 535.000 drugih. * ,4-d- ::{■ % J*;: ............. • :■ ■ ■ v .< ''/'"to/ • * ■ ;■> ;Y- ■ .<><'?■ < E Anglija: 1,1000.000 Ircev, 600.000 Galcev, 300 tisoč Zidov in 256.0000 drugih. Vsaka država ima svoje narodne manjšine, po vseh državah so raztresene. Vsa Evropa brez Rusije ima 388 milijonov prebivalcev, od teh je 46,423.000 manjšin. Ta je točno 11.964 odstotkov, tako da pripada k narodni manjšini vsak osmi Evropejec. Sedaj se je to stanje samo nekoliko spremenilo. Odpadlo je 2,800.000 Nemcev in 66.000 v Poljakov, poleg tega se je tudi zmanjšalo število čehov za 745.000. Tako bo sedaj v Evropi narodnih manjšin 44,402.000, to je 11.443 odstotkov. Zmanjšale 6o 6c za pol odstotka, točno za 0.521% vsega evropskega prebivalstva. Če 60 bile kdaj narodne manjine evropski problem, potem so, gotovo danes. Če pa primerjamo prejšnje število manjšim z današnjim, znaša njihovo zmanjšanje Taka 6mešna otročja vozila je dobila policija po nekaterih kalifornijskih mestih. Kljub okornosti dosežejo ti biciklji brzine 60 do 70 km na uro. V Evropo je dopotovala najbogatejša ženska na svetu, gospa Crocnvvellova, ki je podedovala ogromno imetje ameriške rodbine Duke. Dukeji veljajo za ameriške tobačne kralje, njihove tovarne dobavljajo večino tobaka za vse ameriške cigarete in cigare. Milijarderka bo v Evropi nakupila starega pohištva za svojo vilo na Honoluluju, za katero je dala 30 milijonov dinarjev našega denarja. samo 4.35 odstotka. Torej kakor so dejali že Rimljani: Summum ius, summa iniuria, najvišje pravo je največja krivica. Kačji ples pri Moki-lndijancih Kačji ples je zelo skrbno pripravljena in zelo dramatično vplivajoča poganska ceremonija, ki jo goje že cela stoletja. Tvori del pobožnosti, s katerimi Indijanci prosijo za dež in ga Moki-Indijanci obhajajo vsako drugo leto med 15. in 26. avgustom v' Arizoni. Pie« je le del obreda, ki ga sledimo »skofci ne-dagledni čas in izvira sporočila, dokler ni nastal dvom, ako si Indijanci sami znajo razlagati pomen posameznih ceremonij. Ko naroči glasniku — potem, ko je opazoval tek zvezd — da naj razglasi pričetek svečanosti, prirede na vse štiri 6t^ani sveta lov na strupene kače klopotače, večje in lepe, na nestrupeno zobovje kače ter dolge ter isto tako neškodljive bičarice. Ta lov traja štiri dni. Te smatrajo za predstavnike ljudi, ki so bili spremenjeni v kače Nato jih zapro v kivas, to je v skrite podzemeljske sobane, kjer se vrše mistični običaji. Tu kače tudi slovesno okopljejo v sveti kopeli in jih slednjič spravijo v kamenite vrče. Na predvečer pravega kačjega plesa se vrši anti-lopni ples. Končna slovesnost se vrši javno in te sc smejo udeležiti tudi tujci, raziskovalci, ki emc-jq tudi fotografirati. Med gledalci se pogosto nahajajo tudi kovboji, bele ženske in drugorodni Indijanci. Vsi gledalci stoje ali sede na ravnih strehah pueblov med dimniki, Ju so včasih kameniti vrči z ubitim dnom. Pueblos «l6 velike skupne hiše, nalik velike vojašnic«, ki imajo edini vhod na strehi in jc mogoče samo po lestvah, ki jih potegnejo čez noč gor, da jih noben sovražnik ne more doseči. Zarana imajo mladi možje kačjo tekmo in pri-neso v naselbino melonovih vrvi, turščice in drugih poljskih sadežev. Potem stopijo na slavnostno torišče iz svojih domov s počasno-slovesnim korakom svečeniki. Telo imajo pobarvano z rdečo barvo, piščali pa s črtio, tako da nudijo strogo, toda dostojanstveno sliko resne odločnosti. Vsak kačji svečenik ima dva pomočnika, kojih eden nosi palico, okrašeno s perjem. Ti plešejo, ali bolje rečeno, poskakujejo, pri tem pa pojejo melodijo, ki divje doni ali posnema kačje klopotanje, obenem pa divje mahajo z rokami. En duhovnik pade pred kletko na kolena in vzame v u6ta kačo, s katero pleše v kolobarju. Pomočnik urno maha s perjem okrašeno palico pred kačo, da jo moti. Drugi svečeniki ga posnemajo iri ko štirikrat preplešejo kolobar, spuste kačo na tla. Pomočniki, ki nimajo palice, pobcro živali, najstarejši svečenik pa potrese po tleh posvečeno mokd v obliki kolobarja; nato vržejo kačo na moko. Spuščene kače sprejemajo na ta način zaupne molitve Indijancev, da jih sporoče bogovom, ki edini morejo poslati obilnega dežja, ki je v puščavi tako potreben, da dozori turščica in drugi poljski 6adeži. Opazovalci, ki so bili mnogokrat navzoči pri kačjem plesu, trdijo, da niso nikdar videli, da bi bila kača svečenika pičila, dočim drugi pravijo, da 60 bili priča, ko je klopotača zasadila 6voje zobe v svečenikov telo in je na njem obvisela, dokler jo niso šiloma odstranili. Gotovo pa je, da so svečeniki 6ilno previdni. Bajc imajo tudi učinkovito sredstvo zoper kačji strup, ki ga pridelujejo iz neke rastline. Radio Programi Radio Ljubljana četrtek. J n. oktobra: '2 Operetni vsnč.ki (pltjtVe) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Duet bratov Golobov — 14 Napovedi — IS Pester spored Radijskega orkestra -r.18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr* Rud, Kolarič) 19 Natiov«j,ti, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje min. za telesno vzgojo naroda — 19.50 Id minut zabav*; Dovtipov zmes in godba vmes — 2n Koncert tamburaškega septeta — 20.40 Koncert ruske glasbe (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Havajski napvi (ploSče). Drugi programi Četrtek, in. oktobra: Beograd: 20 Ruske pesmi, 21 SimfoniCni koncert, 21.30 Schubertove pesmi — Sofija: 20 Klavirski koncert — Varšava: 21 Narodni koncert, 23.15 Koncert poljske glasbe — Budimpešta: 19.20 Ciganski orkester, 21.35 Koncert opernega orkestra, 23.10 Jazz — Milan: 21 Komedija, 21.40 Violončelo (koncert) Soparno je bilo, tako da se v uradu pismar-jem kar nič ni ljubilo delati. Končno so se štirje umaknili v hladnejši kot, si pripovedovali šale, uganjali burke ter se pri tem krohotali. Odpro se vrata in naenkrat stoji pred njimi sam gospod predstojnik. »Gospodje, kaj pa vendar mislite z vašim krohotanjem, saj boste vse ostale kolege zbudili, ki so nekoilko zadremali.« 106 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Ko sta bila že pri obrežju, je Antonio priklical voziček s konjsko vprego. Za občutek gospe .lorjiam je bil to zares luksuzni način potovanja na obisk pokopališča. Toda cerkve, to se je kmalu pokazalo, so pomenile zanjo pravo razočaranje. Redki nagrobniki, ki sta jih tam videla, so bili brez prave resnobe, kakor bi jo postavili nasproti poslednje sodbe. Gladki sij marmornih in bazaltnih plošč je izdajal neke vrste zaupanje v onostranstvo, pa vendar tudi neke vrste aristokratski prezir za njegove strahote, pa je na gospo Jorhain učinkoval strahotno. V nagrobnih napisih samih pa ni bilo nikjer kaj videti o stiskah in gorju. »Vsako uro sem bil ranjen; zadnja me je ubila. Nisem se opotekal, dokler nisem padel.« In pred nečim takim so gorele sveče! Za Antonia je bilo nad vse zanimivo opazovati gospo Jorham. S polno radovednostjo je zasledoval vse izlive njene protestantske ogorčenosti in jo poskušal razumeti. Tako sta se vozila od cerkve do cerkve, k sv. Katarini, sv. Avguštinu, sv. Klari. V La Merced sta videla redke stenske slikarije, a v stari hladni apnenčasti cerkvi sv. Dominika sta se vsedla na tla in počivala. Tukaj se je zdelo, da čuti gospa Jorham iz tajinstvenih razlogov nekaj več za dom. Kasneje sta opustila cerkve in se peljala navzdol po Alamedi prav tja ven do Gortina de la Reina. »Ej!« je rekla gospa Jorham napol začudeno, ko so se ji prikazali vrtovi Los Molinos, ki nimajo primere. Hvala Bogu, omehčala se je! si je mislil Antonio. Njemu samemu je bilo tako pri srcu, kakor sv. Lovrencu na njegovi pripravi za pečenje, in povrh tega je bila šele 10. ura. Peljal jo je k neki krasni trgovini na cesti sv. Rafaela in ji kupil drago pahljačo. Nato jo je gnal mimo samostana Belen, prisilil kočijaža, da je brezobzirno pognal v galop in se končno pripeljal do OReilly, kjer ji je kupil črn plašč, ki ga je morala takoj obleči. Zakaj je vse to delal, si tudi sam ni mogel razložiti. Gospa Jorham je v njem zbudila neke vrste razposajenost. Za dober zaključek ji jc kupil se živega kameleona na kratki verižici. >Ti žive na pokopališčih, gospa Jorham, in menjavajo svojo barvo,« ji je pojasnil. Pa ona tega ni verjela. Stlačila je kameleona v torbico k testamentu in k štirim srebrnim dolarjem. To je streznilo Antonia. Sedaj se je vozil z neko staro gospo v Havano na izprehod, ne da bi poznal kako drugo žensko v vsem mestu. Pao: Chicha! Stopil je tja in še za Chicho kupil enega kameleona. Gospo Jorham pa je peljal v katedralo in ji pokazal Kolumbov grob. Hudo omalovažujoče je zavihala nos, ko je Antonio pri vhodu pomočil prst v blagoslovljeno vodo, iz katere so zabrenčale zbadljive mušice. V notranjščini katedrale so bili povsod postavljeni odri za slikarje in nekaj slikarjev fresk, ki so bili pri-delu pritegnili nase pozornost gospe Jorham, kajti šc nikdar ni videla slikarja pri njegovem delu. Stala je na mestu in zijala navzgor, dokler se ji ni zvrtelo. Nato sta šla dalje in se vsedla na nerabne kose kamna, ki jih še niso odstranili z novega admiralovega groba. »Zmerom sem si mislila, da je bil Kolumb vendar najbolj hraber! Prvič voziti se preko Oceana! Še danes je močno nevarno, posebno če imaš moža, ki ne zna nič jadrati!« Otročji jok iz daljave je prekinil gospo Jorham. Z naglo kretnjo je položila pahljačo na prsa, kakor da .bi se pogreznila. Orgle so začele igrati. Antonio je pogledal gori in na svoje presenečenje videl, da se je zbrala v cerkvi velika množica ljudi. Od zunaj pa se je slišalo vedno na novo ropotanje voz. »Krst bo, gospa Jorham, očivjdno prilično imeniten. Glejte, tu je škof, ki bo blagoslovil otroka. Če greva tjakaj v kot, lahko vse vidiva, ne da bi motila. Tukaj, ob vdikem stebru!« Umaknila sta se v svoj kot in čakala, medtem ko so se člani rodbino zbrali okrog krstnega kamna. Sveti obred se je začel. Go^pa Jorham je opazovala predvsem mali kričeči, čipkasti ovoj, ki je potoval od roke do roke, ga nato držali visoko in nagibali, ga polili z vodo in začeli peti v latinščini. Da. se malemu otroku posveča toliko pozornosti, si je pa bistveno boljše mislila o katoliški cerkvi. Antonio pa je svoj pogled uperil na nekaj drugega. Med obredom se je brezupno zaljubil. Dekle je stalo ravno nasproti njemu na drugem koncu ladje. In tako prekleto zmešana so pota usode, da je ne bi, če ne bi stopil nekoliko stran od stebra, morda nikdar v življenju ne videl. Ko je gledal okrog sebe, je zapazila neko mlado Španko v plašču S-približno čmomodrimi očmi in svetlo zlato lesketajočimi se lasmi, ki ga je ogledovala preko svoje pahljače. Zunanja in notranja podoba sta se strnili v eno. V naslednji sekundi sta se ujela njuna pogleda. Kaj se je potem točno zgodilo, Antonio ne bi mogel povedati. Prav gotovo je bilo, da je med njima sem in tja valoval nek tok. Nanj je delovalo tako, da je njegovo telo otrpnilo v nezavestni zasopli napetosti. Ne da bi vedel, se je naslonil za trenutek proti stebru in pustil skupaj pasti veke. Ko jih je spet odprl, je srečal ponovno še vedno zvedavi pogled dekleta. Nato je zaplul val rdečice od vratu in ramen tja čez njen obraz, a nato je izginila za pahljačo. Kaj se ne bo nikdar več 'pokazala 'iz tega mraka?. Ob krstnem kamnu sta botra obljubljala v varstvo javkajočega dojenčka najlepše stvari. Tisočletja so šla mimo, nato se je pahljača za malenkost razmahnila in polagoma drsela k bradi. Angelska krasota! Že je bil skoraj pozabil, kako ljubka je bila! Človek bi mogel le takrat doumeti, če bi jo videl pred seboj. Sedaj se je smehljala proti njemu: že jc bila med njima 6krivnost, velika skrivnost. Vzravnal se je in sc neopazno priklonil. Ona je stresla glavo, čisto nalahno, kakor zasanjana. Kdo je bil vendar dostojanstvenik, ki je stal poleg nje? Gotovo njen oče ali stric. Sedaj ji je moral smehljaj vrniti. Pahljača se je zganila, kakor da bi se_ dotaknila ustnic, nato zarisala ljubek lok, se majčkeno odprla in že počivala na njenih prsih. Zdelo se je, kar tja v en dan. Mislil bi lahko, da se je le nekoliko popihljala. Antonio je vtaknil roko pod suknjič in jo gledal... Pa takoj nato je spremenil tudi on to vročo kretnjo v vsakdanjo, kakor da nima drugega namena, samo da bo svoj robec vzel iz svojega levega naprsnega žepka. Dozdevni stric ga je meril s hladnim pogledom. Dojenčka so medtem z vso skrbnostjo zavili. Kot kak neoporečen kandidat za družbo svetnikov je zapustil stolnico in z njim njegovi sorodniki in prijatelji, le Antonio je slonel od upanja goreč sam ob svojem stebru. Nenadno ga je prevzelo,, da je samcat ostal žalosten. Stekel je k cerkvenim vratom in videl ljubljenko prav, ko se je odpeljala. »Gospodična Dolores de la Fuente«, je rekel cerkovnik, a Antonio mu je kar nekako podzavestno stisnil zlatnik za to v roke. Šele nato je zagledal gospo Jorham. Stekel je nazaj in jo našel spet sedečo ob Kolumbovem grobu. »Gospa Jorham, gospa Jorham k je zaklical in jo z obema rokama potegnil z marmornega kamna pokonci, »gospa Jorham, jaz sem zaljubljen!« >No, iio, mladi mož!« je rekla in se stegnila za svojo pleteno torbico. »Zberite se vendar nekoliko. Kaj takega: zaljubljen!« »Ne izdajte, gospa Jorham, prosim!« je rekel Antonio, ko ga je medtem na cerkvenih vratih obsijala iztreznujoča dnevna luč. »Nočem ničesar vedeti o skrivnostih, mladi mož«, je rekla. »Ampak sedajle« — je tiho zavzihnila —, »sedajle me pa dajte popeljati domov. Med otročjim vekanjem me je prevzel majhen strah za Elijo. V pristanišču sta našla čoln »Wampanoage*. Ljudje so slekli svoje suknjiče in jih razpeli preko vesel proti silni vročini opoldanskega sonca. Antonio se je nameraval šele kasneje s Cibovim čolnom peljati domov. »Lepo je bilo«, je rekla gospa Jorham in zadovoljno mahala z roko v črni rokavici. Iz daljave, ko so že precej daleč priveslali v zaliv, se je zdela bolj majhna, skoraj da nežna. Antonio je takoj spoznal, kako je morala izgledati kot mlado dekle. Sedajle se je peljala, peljala domov. Na »Wampanoago« — seveda, ladja je bila vendar kakor dom! Dolores najti, Dolores najti! — Tekel je po pristaniških stopnicah navzgor in skočil v voz. Kako strašno je to, imeti toliko posla, pa niti ne vedeti, kje stanuje! »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ca Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica fi/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nlica K Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K, Čet. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Kosiček