LETO XXXV, ŠTEVILKA 25, 4. J TEDNIK ENA 269,00 SIT OSREDNJA KNJI|WTf’* r'c> 1£-Huze.iski 3000 ZASIPAJO V NAZARJAH POTRDILI HRUŠEV OŽIG (stran 4) C3Q30[3®W§K[ WAMIW d. I ISSN 035 ANTON FLERE Z elektrarno na bioplin bom poleg električne energije pridobival tudi nesmrdeče in hranljivo gnojilo 814014 ŠTEVILKA MARJAN ROŽIČ Turizem ne sme biti samo pehanje za dobičkom, ampak predvsem zadovoljitev gosta Zgorajesavinjska zadmga Mozirje z.o.o.. Cesta na Lepo Njivo 2, Mozitje Pizza klobasa s šunko - mini 1.149,00 SIT Jetrna pašteta, 100 g 179,00 SIT -n Sir Ementalec, cca. 4kg 1.326,00 SIT Oranža River, 1,5 litra 125,00 SIT Jogurt LCA sadni, 180 g 74,00 SIT Plenice Pampers Total Care 2.729,00 SIT ssDetergent AvalxjgaNBianco, 5^(3 kju Deterg^t Ava Doppia*Aziöne z mil. kosn^fe DetfrgentUva Idro SjgjuISjjp, 5.6 kg, l^ffjöt) SIT ' " ^1 I I I Nazarje, Lesarska 10, ^ 1 S 1 I XX X Tel.: 03/83-98-550 STAVBNO POHIŠTVO S TRADICIJO poiščiterprijateljafsorodnika ali znanca, i še ni^gročen. Rjpgoj, da se oba skupaj odpmlSfMizlet je. da novi naročnik pdrat^;BdroCTind^gk6nc^illta>20X3i3]| MijSKajaKcija za stare in nove naro’cnj^^yjnjskij^n;oyi& DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa na TR 33000-3313301838. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Ime in priimek novega naročnika Naslov Datum Podpis Ime in priimek starega naročnika Se želite podati na BREZPLAČEN izlet v terme Snovik v Tühinjski dolini, kjer se boste razvajali v njihovih novih bazenih in si oblizovali prste ob okusnem kosilu? VB DA, v vsem tem boste lahko' uživali popolnoma - * _ .v .. * *■ rpj*j* -BREZPLAČNO, če se boste vključili v julijsko akcijo za stare in nove naročnike. KAKO? Če ste že naročnik Savinjskih novic, Naslov Datum Podpis Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje OSREDNJA KNJIŽNIC.« Tretja stran CELJE Uf, kakšen vroč uvod v letošnje poletje smo imeli, kajne? Že v juniju smo sopihali kot včasih julija in šele zadnji dnevi so prinesli nekaj blage osvežitve. Verjamem, da se s takšnimi klimatskimi spremembami najtežje spopadajo starostniki, teh pa je v naši dolini veliko. In še več jih bo, saj sem prepričan, da bo v prihodnosti na osnovi pozitivnih izkušenj gornjegrajskega doma za starejše občane v našem okolju zrasel še kakšen tovrsten objekt. Osrednji razvojniprojektZgornje Savinjske doline, vsaj kar se turizma tiče, rekreacijsko-turistični center na Gotteh z iniciativo velenjskega Premogovnika počasi pridobiva širšo podporo. Ali bo v končni fazi ie-ta zadostna,je vtem trenutku še preuranjeno soditi, zdi pa se, daje končna odločitev že zelo blizu. Toje nenazadnje razumljivo, saj je za temeljitejše priprave na novo zimsko sezono že skrajni čas. Vsekakor razveseljuje dejstvo, da so zgornjesav-injske in šaleške občine našle skupno točko prihodnjega razvoja in če za primer vzamemo samo športni center na Rogli, vidimo, koliko posrednih razvojnih učinkov na okolico ima takšen projekt. Če bodoGolteenkratzareszaživelekotzimsko-športni in letno-rekreacijski center, ne vidim nobenih ovir, da se ne bi našli investitorji, ki bi bili pripravljeni vložitisvojkapitalvgradnjotermalnegazdravilišča, recimo vOkonini. Območja z neokrnjeno naravo (in temu ustrezno ponudbo) bodo v prihodnje le še pridobivala na veljavi in tudi zato je za celotno Zgornjo Savinjsko dolino pomembno, da se madež v obliki zastarele tovarne ivernih plošč čimprej sanira. Težko si predstavljam, da bi si lahko družba z mednarodnim ugledom, kot je Istrabenz, privoščila vstop v partnerstvo, v katerem ne bi imela poštenih namenov. Zato verjamem, da s(m)o Nazarčani končno le lahko bolj optimistični glede zagotovitve bolj zdravega bivalnega okolja. Po krajšem premoru se bomo na tretji strani Savinjskih novic znova družili vsak teden. Nekateri izmed vas ste mi omenili, da ste me malce pogrešali, in čisto na tiho vam priznam, da sem tudijazvas pogrešal. Kmalu bosta minili polni dve leti, odkar Savinjske novice izhajajo vsak petek, zato vas bomo med počitnicami v obliki ankete povprašali, kakšno je vaše mnenje o njih. Je bila naša poteza prava, ste s časopisom zadovoljni, kaj v njem pogrešate? Že sedaj vas prosim za sodelovanje in vam hkrati obljubljam, da boste prav kmalu dobili še en razlog za zvestobo Savinjskim novicam. Več o tem pa prihodnjič. Lepo se imejte in če odhajate na dopust, ga izkoristite v maksimalni možni meri! f IZ VSEBINE: (g) 1 Aktualno: V Nazarjah potrdili hrušev ožig.4 Kako se bo razpletla usoda RTC Golte? V Premogovniku optimistični.......6 Reportaža: Kako razsmraditi gnojevko in pri tem zaslužiti?....7 Praznik občine Gornji Grad: Bogat program prireditev.........10 Praznik občine Gornji Grad: Bogat program prireditev..........10 50 let planinskega društva Luče: Planinci - hvaležni gostje narave.11 Na naslovnici: Zabavne igre gasilcev v Šmartnem ob Dreti V__________________________________________J ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 25,4. julij 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Bdrbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne ^odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.__________________________________________________________________________________________________________________________________^ ® HHBHBi NEVARNA BAKTERIJA NAPADA ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO V Nazarjah potrdili hrušev ožig Tudi v Zavodicah so že padla drevesa, za katerimi je ostalo le še pogorišče (foto: Tatiana Golob) Uprava za varstvo rastlin in semenarstvo je v petek, 20. junija, na podlagi prijave določila novo žarišče hruševega ožiga tudi v Nazarjah, natančneje v Za-gradišču in Zavodicah. Slab teden kasneje je bila okužba potrjena, lastnikom pa ukazan poseg in sežig okuženih dreves. Drevesna bolezen hrušev ožig ali ognjevka, kije zanesljivo najnevarnejša bolezen sadnega drevja ter samoniklih in okrasnih grmovnic,je bila znana že v 16. stoletju, iz Severne Amerike pa je bila prinesena leta 1957 v Veliko Britanijo in nato razširjena po Evropi. Slovenijaje bila do sedaj eno izmed priznanih neokuženih območij v Evropi, vendar obkrožena z okuženimi državami, zato je bila epidemija, ki jo doživljamo, verjetno le še vprašanje časa. Bolezen povzroča bakterija Erwinia amylovora, ki ima eksplozivno sposobnost okuževanja. Človek (s sadilnim materialom in embalažo), ptice selivke ter promet jo prenašajo na velike razdalje, na krajše pa bakterijo širijo dež, veter in žuželke. UGOTOVILI SO, DA GRE ZA STARE, LANSKE OKUŽBE Daje bila tudi na območju Nazarij podana prijava suma bolezni, so nam prejšnji četrtek potrdili na Kmetijski svetovalni službi v Mozirju, že dan kasneje pa je prišla s Fitosanitarne inšpekcije tudi uradna potrditev okužbe in sicer so ugotovljena štiri okužena območja. Dve v Zavodicah nad Nazarjami, dve pa v Zagradišču, prav tako pri Nazarjah. O ukrepih in nadaljnjih postopkih smo povprašali Štefko Goltnik, vodjo izpostave kmetijsko svetovalne službe v Mozirju: »Fitosanitarna inšpektorica nam je že po prvem ogledu zatrdila, daje zelo velika verjetnost, da gre za hrušev ožig in zato tudi odredila izrezovanje poškodovanih vej ter njihov sežig. V razgovoru z njo sem izvedela, da ® gre verjetno za stare, lanske okužbe, ker so na vejah še bili posušeni cvetovi. Zato mislim, da se bo ob primernih ukrepih, torej pravilni odstranitvi okuženih dreves, dalo to bolezen ukrotiti, sploh glede na to, da se ne nahajamo na sadjarskih območjih, kjer so intenzivni nasadi. Tudi bakterija bolj uspeva na mladih poganjkih ali ranjenih drevesih, v primerih okužbe pri nas pa gre za posamezne, stare jablane. Ne vem pa, ali gre za zelo hitro širjenje bolezni ali pa mogoče le za veliko odkrivanje starih okužb.« Goltnikova ljudi vsekakor opozarja, naj svoje nasade pozorno opazujejo in v kolikor sumijo, da gre za bolezen, takoj obvestijo fitosanitarno inšpekcijo, drevo pa bodo ob potrjeni okužbi uničili. Kerjeto območjetudi uradno priznano kot okuženo, lahko sedaj kmetje sami izvajajo vse potrebne sanitarne ukrepe. Torej, če se opazijo sumljiva bolezenska znamenja, je potrebno delo z rastlinami takoj prekiniti, vse orodje razkužiti z 10 odstotno varekino ali 70 odstotnim alkoholom, temeljito oprati roke, obutev, obleko, preprečiti ljudem in živalim dostop do mesta okužbe ter raznašanje z vetrom in dežjem. Samo na uradno določenem okuženem območju smejo imetniki sami izvajati higienske ukrepe z radikalnim izrezovanjem in zažiganjem obolelih dreves. LASTNIKOM SE ZDI ŠKODA UNIČEVATI DREVESA Čeprav se ljudje zavedajo, da so ob takšnih primerih radikalni ukrepi nujni, vseeno ne morejo ostati brezbrižni in neprizadeti.Takojetudi pri družini Zupan v Zavodicah, kjer je eno od obolelih območij in morajo podreti 5 jablan in eno hruško. Marija Županje precej prizadeta, a kot pravi sama, si ne more prav nič pomagati: »Hudo mi je, saj sem jablane s svojimi rokami sadila, sedaj pa moram gledati, kako jih, polne jabolk, podirajo!« Zupani so že ob prvem obisku fitosanitarne inšpektorice prizadete veje posekali in zažgali, a ob njenem ponovnem obisku seje ugotovilo, da se okužba širi, zato morajo podreti tudi dreve- sa, ki okužbe še ne kažejo, a se okuženih dotikajo. »Bolna so le »žlahtna« drevesa, tista, ki so cepljena, na bobrovcu ni prav nič! Govori se tudi, da se kar vse povprek podira in tudi inšpektorici sem rekla, da naj vsaj nekaj pustijo, saj če bo vzelo konec, naj ga vzame samo!« prizadeto pove Zupanova mama, ki kar ne more verjeti, da se bodo drevesa polnajabolk res podrla. Čudno se ji tudi zdi, da je bolezen tako hitro prišla ravno v Zavodice, a stvari so ljudem pač včasih nerazumljive, državni organi pa se tudi ne potrudijo vedno z razlagami. Na vprašanje o povrnjeni škodi le nejeverno odmahne z roko in pravi: »Zapisnikso naredili in tudi preverit bodo že še prišli, če smo podrli drevesa, a kako le bodo vso škodo povrnili! Nemogoče, saj vidim po televiziji, kakšni nasadi gredo v izgubo, to so ogromni denarji, kijih nimajo kje vzeti. Tako bogata država pa nismo! Inšpektorica je še rekla, da je treba vsak sum prijaviti in ne delati kar na lastno pest, saj vtem primeru ne bo odškodnine, pa še kazen je menda treba plačati.« Zupančeva je dokaz, da je mali človek ponavadi najbolj potrpežljiv in, kot smo že vajeni, tudi najmanj dobi. Kmetijska svetovalna služba pa vseeno vse, ki imajo odločbo od Fitosanitarne inšpekcije, obvešča, da lahko vložijo pisno vlogo za odškodnino na Upravo RS za varstvo rastlin in semenarstvo. V vlogi naj opredelijo tudi škodo, pristojna komisija pa bo, seveda po lastnih kriterijih, nato odločila o višini škode. Tatiana Golob Ustanovljen Pokrajinski podjetniški forum V Žalcu so minulo soboto ustanovili Pokrajinski podjetniški forum (PPF), ki je zamišljen kot nestrankarsko združenje nosilcev poslovnega okolja in lokalnih oblasti na območju Savinjske statistične regije. PPF naj bi imel predvsem povezovalno, posvetovalno, operativno in lobistično vlogo pri zagotavljanju učinkovitejših stikov z institucijami na državnem in mednarodnem nivoju. Na ustanovni skupščini je bil za predsednika foruma izvoljen Matjaž Pavčič (Klasje d.d. Celje), za sekretarja pa Vasja Knapič (Marginalija d.o.o. Petrovče). Člansko izkaznico s številko 1 so za častno članstvo ob tej priložnosti izročili predsedniku Vlade Republike Slovenije mag. Tonetu Ropu, kije pozdravil ustanovitev foruma in izrazil prepričanje, da stem regija dokazuje svojo pripravljenost za sodelovanje pri strateških razvojnih vprašanjih v prihodnosti. KF ___________________________________________________________J ZAKON 0 JAVNIH USLUŽBENCIH NADALJUJE POGLAVJE 0 REFORMI DRŽAVNE UPRAVE Poudarek na strokovnosti in transparentnosti Munulo soboto je začel veljati zakon o javnih uslužbencih, ki ob drugih zakonih za področje javnega sektoija in o državni upravi gradi podlago za napovedano reformo državne uprave oziroma celotnega javnega sektorja. Med poglavitnimi novostmi in prednostmi, ki naj bi jih omenjeni zakon prinesel, sta dajanje prednosti stroki pred političnimi preferencami v kadrovski politiki državnega aparata in večja transparentnost na tem področju. 28. junija je tako prenehala funkcija sedanjim predstojnikom organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, ki ob izpolnjevanju pogojev za položaj lahko nadaljujejo z delom kot uradniki na položaju. Novo imenovani uradniški svet kot neodvisno telo bo skrbel za zagotavljanje strokovne selekcije najvišjih upravnih menedžerjev. Glede na to, da se zakon nanaša tudi na uprave lokalnih skupnosti, smo o pričakovanih spremembah na tem nivoju povprašali načelnika Upravne enote Mozirje Vinka Poličnika. "Od sobote dalje mije štet 4 letni mandat. Odslej nisem več funkcionar, pač pa imam status uradnika. Nisem pa še podvržen kakšni "relikciji", tako kot vladni funkcionarji, ki bodo pozvani, da dajo soglasje, ali želijo delo nadaljevati, čemur bodo sledili tudi razni pretresi in prepihi. Po štirih letih gremo uradniki v ponovni razpis. Bistvo zakona je, da državna uprava ne bi bila izplen politike. Če govorimo o načelnikih, to pomeni, da bo tistim, ki so bili postavljeni leta 1995, ko ni bilo natečaja, preizkusa ali preverjanja izobrazbe, v 2 letih po začetku mandata prekinjeno delovno razmerje, če ne bodo imeli primerne izobrazbe oziroma ne bodo opravili preizkusa." je nov zakon komentiral Poličnik. Vesna Petkovšek ŠKODA ZARADI SUŠE OGROMNA Najbolj prizadete hribovske kmetije Kljub temu, da je končno spet padel prepotrebni dež in so vremenske napovedi ugodnejše, je škoda na pridelku in krmi zaradi letošnje izjemne suše že narejena. Na Kmetijski svetovalni službi v Mozirju ugotavljajo, da bo na prisojnih legah celoletni pridelek zmanjšan vsaj za polovico. Štefka Goltnik, vodja mozirske izpostave Kmetijsko svetovalne službe: »Prvotno smo ocenili, daje najmanj za 50 do 60 odstotkov zmanjšan prvi odkos, drugi odkos bi bil že opravljen, če ne bi bilo suše, celoletni pridelek na prisojnih legah pa bo zagotovo zmanjšan vsaj za 50 odstotkov.« Na kmetijskogozdarski zbornici opozarjajo, da pridelek po Sloveniji dosega le 30 odstotkov povprečja prejšnjih let, ponekod celo manj, prizadeta pa je predvsem pridelava žita in krme, v težavahjetudi prašičereja, govedoreja in konjereja. Vlada, kije že obravnavala predhodno oceno suše, je preko Uprave RSza zaščito in reševanjeobči-nam naročila, da pripravijo oceno poškodovanih kultur po lastnikih. Štefka Goltnik iz mozirske kmetijske svetovalne službe je povedala, da bodo komisije šle na teren, njihovo oceno pa bo preverjala regijska komisija: »Ocena škode se lahko opravi le na tistih kmetijah, ki imajo najmanj 1 ha njiv ali 2 ha travnikov ali 4 ha pašnikov. Rada pa bi opozorila vse lastnike kmetij, ki so zaradi suše oškodovani in ne bodo obveščeni preko občin ali naše svetovalne službe, naj se sami javijo na matični občini, kjer bodo izpolnili potrebne obrazce.« Na področju Zgornje Savinjske doline so najbolj prizadete predvsem hribovske kmetije, najhuje predeli na prisojnih legah, vdolini pa površine na produ, kjer je manjša plast prsti inje zato zaloga vode manjša. Goltnikova je povedala, da je največ škode na travnikih: »Prvotno smo ocenili, daje najmanj za 50 do 60 odstotkov zman- jšan prvi odkos, drugi odkos bi bil že opravljen, če ne bi bilo suše, celoletni pridelek na prisojnih legah pa bo zagotovo zmanjšan vsaj za 50 odstotkov.« Suša je prizadela tudi travno rušo, pričakovati je, da se vsa ne bo obrasla, Goltnikova pa opozarja, da bo na prizadetih področjih vsekakor potrebno dosejati trave, sicer predel izgublja na kakovosti trav. Hudo pomanjkanje krme bo pustilo posledice tudi v živinoreji, saj bo posledično zmanjšan stalež živine, ki v naši dolini že tako upada. Glede nato, da so naše kmetije pretežno živinorejske, pa to predstavlja za Zgornjo Savinjsko dolino še dodaten problem. Tatiana Golob POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V LETU 2002 Med najuspešnejšimi tudi BSH Hišni aparati Nazarje Revija Kapital je v zadnji številki objavila rezultate poslovanja stotih najuspešnejših slovenskih gospodarskih družb v letu 2002. Družbe kot celota so omenjeno obdobje sklenile z neto čistim dobičkom v višini 215.498 milijonov tolarjev, kar je bistveno bolje kot v letu 2001, ko so ustvarile 299.444 milijonov tolarjev čiste izgube. Pri tem velja dodati, da je bil predlanski negativni izid predvsem posledica ocenitve realne vrednosti nepremičnin, strojev in opreme družb elektrogospodarstva in premogovništva. Po obsegu skupnih prihodkov v letu 2002je na prvem mestu Petrol z 263.000 milijoni tolarjev, sledita mu Revoz in Mercator, Gorenje na četrtem mestu pa je ustvarilo 124.508 milijonov skupnih prihodkov. Velenjska Era na 39. mestu je ustvarila 32.844 milijonov skupnih prihodkov, Premogovnik na 47. mestu 27.293 milijonov, BSH Hišni aparati iz Nazarij pa 21.000 milijonov, s čimer so se uvrstili na 65. mesto. Po ustvarjenem čistem dobičku je na prvem mestu Holding slovenskih elektrarn z 12.285 milijoni tolarjev, sledita mu Lek in Krka, Gorenje pa je 15. po vrsti s 3.907 milijoni čistega dobička. BSH Hišni aparati so s čistim dobičkom 1.300 milijonov tolarjev na 49. mestu, prav toliko dobička pa je v letu 2002 ustvaril tudi celjski Engrotuš. KF SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Konstitutivna seja upravnega odbora V torek, 8. julija, bo v Velenju konstitutivna seja upravnega odbora savin-jsko-šaleške območne gospodarske zbornice v novem mandatu. Člani upravnega odbora bodo poleg predsednika in podpredsednikov izvolili tudi predsedstvo za prihodnje štiriletno obdobje, ob tej priložnosti pa bodo poleg ostalih točk obravnavali tudi informacijo o rezultatih poslovanja gospodarskih družb v regiji v letu 2002 ter informacijo o reorganizaciji velenjske izpostave Carinskega urada Celje. KF V_________________________________________________________J KF © V PREMOGOVNIKU OPTIMISTIČNI, VENDAR VZTRAJAJO PRI PODPORI OBČIN Kako se bo razpletla usoda RTC Golte? Ko so pred parimi leti rekreacijsko-turistični center na Golteh kupili Italijani, ki imajo bogate izkušnje z obratovanjem smučarskih centrov, se je zdelo, da je kronični problem na Mozirski planini rešen. Toda kljub velikim vlaganjem in naporom italijanskih lastnikov Golte niso zaživele, še več, vedno znova so se pojavljali novi problemi, vse do tragične nesreče pri menjavi nosilne vrvi nihalke. »So Golte res zaklete?« so se tura pade na pleča Občine Mozir- spraševali mnogi v Mozirju in okolici. »Ne, niso zaklete!« je prepričan prokurist velenjskega Premogovnika Zvone Es, ki trdno verjame, daje lahko projekt centra na Golteh več kot odlična osnova za nadaljnji razvoj savinjsko-šaleške regije. Po oceni ekipe Premogovnika, ki je temeljito analizirala sedanje stanje in možnosti nadaljnjega razvoja, lahko RTC Golte postane vezni dejavnik turistične in gostinske ponudbe savinjsko-šaleške regije ter prepoznaven smučarski center v Sloveniji in izven nje. Obstajajo možnosti povezav in sin-ergijskih učinkov s Termami Topolšica, Toplicami Dobrna, rekreacijskim centrom Jezero v Velenju, Logarsko dolino, hotelom Barbara v Fiesi... Golte so lahko tudi generator prestrukturiranja velikih gospodarskih sistemov v regiji v manjša in srednja podjetja s storitvenimi dejavnostmi. Italijanski lastniki so doslej v infrastrukturo centra na Golteh vložili preko 2,6 milijona evrov, od tega je največjo investicijo predstavljal dodatni zasneževalni sistem, kije stal več kot 1,6 milijona evrov. Dosedanja sanacija nihalke je veljala 480 tisoč evrov, obnova hotela 180 tisoč evrov, posodobitev vodne napeljave pa sto tisoč evrov. Teptalni stroj in motorne sani sta stala 80 tisoč evrov, nov sistem smučarskih vozovnic in sanacija bara v Žekovcu pa po 40 tisoč evrov. Že v prvem delu delovanja nove družbe, ki bi upravljala center na Golteh, so predvidene nove investicije v višini 2,1 milijona evrov. Dokončno naj bi obnovili nihalko, uredili cestno povezavo iz Mozirja ter parkirišča (cestna infrastruk- je), na Medvedjaku naj bi namestili trisedežnico, parkirišča naj bi s centrom povezali z dvosedežnico, izvedli naslednjo fazo obnove hotela, nabavili dodaten teptalec snega in opravili še kopico drugih sanacijskih del. V prihodnjem letuje predvidena nova štirisedežnica iz ljubenske smeri (Občina Ljubno naj bi poskrbela za ureditev cestne povezave Ljubno-Visočnik-Ročnik) in nova dvosedežnica Morava-Smreko-vec. Po besedah Zvoneta Esa je pri akumulacijskem jezeru predvidena nova koča z gostinsko ponudbo. Dejstvo je, da so Golte v osemdesetih letih slovele kot zelo zanimivo, dinamično smučarsko središče z bistveno bolj atraktivnimi progami kot na primer Rogla. V najboljših časih so letno prodali 90 tisoč dnevnih vozovnic, po projekciji, ki joje izdelala Esova ekipa, pa bi točko rentabilnosti dosegli pri 50 tisoč vozovnicah. Omenjeno številko naj bi dosegli že v drugi sezoni obratovanja. Premogovnik Velenje svojo^ vključitev v projekt pogojuje s kapitalsko vključitvijo občin iz Savinjske in Šaleške doline. Medtem ko se zdi pozitivna odločitev zgornje-savinjskih in šaleških občin skoraj samoumevna, pa je bistveno drugačna klima menda v Celju in Žalcu. Mestna občina Celje naj bi po predlogu Premogovnika prispevala 200 tisoč evrov, Občina Žalec pa 80 tisoč evrov. Glede na odkrito negativne reakcije obeh občin na oblikovanje savinjsko-šaleške regije je možno pričakovati tudi njune pomisleke pri vključevanju v razvojni projekt na Golteh. Franci Kotnik JALOVA UDELEŽBA NA RAZPRAVI 0 ISKANJU SKUPNIH SMERNIC RAZVOJA TURIZMA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Cilj je zadovoljen gost, ki je pripravljen plačati Koko to doseči, je seveda drugo vprašanje, ki so si ga zastavili sodelujoči na razpravi v Gornjem Gradu, ki so jo pripravili ob tamkajšnjem občinskem prazniku. Načelno je vsem jasno, da samo skupna ponudba vodi do uspeha, to pa je zadovoljen gost, ki ga bo potrebno šele pripeljati. Podatek, da je v celotni celjski regiji komaj 8.000 nočitvenih kapacitet, od tega dobrih sto v Zgornji Savinjski dolini, je dovolj zgovoren o skromni ponudbi. V Gornjem Gradu želijo turizem vzpodbujati na različne načine. V ta namen je bil ustanovljen zavod za turizem, precej si obetajo tudi od zadruge Kašta, ki povezuje 17 kmetij. Županu Toniju Riflju je jasno, da je povezovanje potrebno za preživetje celotne doline, prve konkretne korake je v Gornjem Gradu čutiti v izmenjavi gostov z Logarsko dolino, precej možnosti vidijo v konkretnejšem povezovanjem z Mozirskim gajem in Goltmi, ki naj bi se tudi s pomočjo lokalnih skupnosti ponovno pobrale do naslednje smučarske sezone. Za Borisa Klančnika, direktorja Regionalne razvojne agencije Celje, je osnovno vprašanje, kako iz ljubiteljskega turizma narediti resno gospodarsko panogo. »V Avstriji ima ena dolina več ležišč kot celotna regija. Osnovni problem je organiziranost, ni konkurenčnih prednosti, predvsem pa bo na področju turizma potrebno povečati znanje,« ugotavlja Klančnik. Predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič je prisotne precej diplomatsko spomnil, daje v Sloveniji preveč primerov, ko eden drugemu govorijo, kaj je treba storiti, vendar nihče ne stopi iz kroga. Zgornja Savinjska dolina naj ne bi bila takšen slučaj, je v maniri vljudnega gosta dodal predsednik osrednje slovenske turistične organizacije, vendar z jasnim namigom, da bo tudi na tem prostoru potrebno narediti konkretne skupne korake. »Turistični produkti morajo prestopiti ozke lokalne in gospodarske okvire in segati do tja, kjer je mogoče kaj iztržiti. Želim, da bi se vse sile turizma v Zgornji Savinjski dolini povezale,« je bila Rožičeva popotnica. V vsakem primeru pa turizem ne sme biti samo pehanje za dobičkom, ampak v prvi vrsti zadovoljitev gosta, ki bo posledično pripravljen plačati kakovostno storitev. Sklepna ugotovitev peščice razpravljavcev je bila, da bo potrebno pripraviti načrt promocije in ponudbe celotne doline, ki naj bi v praksi zaživel s pomočjo Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije. Savinjčan Peščica razpravljalcev na okrogli mizi v Gornjem Gradu se je strinjala, da je potrebno pripraviti načrt promocije celotne doline (foto: Franjo Atelšek) ANION FLERE IZ LETUŠA SE JE KOT PRVI KMET V SLOVENIJI LOTIL VELIKE INVESTICIJE - TERMOELEKTRARNE NA BIOPLIN Kako razsmraditi gnojevko in pri tem zaslužiti? Hlevska gnojevka je za večje živinorejce lahko precejšnja nadloga. Še toliko bolj jo kot nadlogo občutijo stanovalci v bližini travnikov in polj, kjer se škropi, če že ne poliva, sveža koncentracija črne tekočine, iz katere se v okolico intenzivno širijo dušikovi hlapi. Tudi njeni učinki na naravno okolje, sploh ob stiku s površinskimi ali podtalnimi vodami, niso ravno blagodejni. Inovativen in vnet kmet Anton Flere iz Letuša, bolj poznan kot spodnji Hrašan, je razmišljal, kako bi iztrebke 90-glave črede, od tega je 50 molznic, koristneje in varneje porabil. Rodila se je ideja o izgradnji termoelektrarne na bioplin. se ustvarja v fermentatorju ob segrevanju na 30-35 stopinj Celzija Da bi izboljšal prihodek na kmetiji, se je v preteklosti s podjetniško žilico poizkusil v kar nekaj kmetijskih dejavnostih. Skupaj zženo Marto in sinom Benjaminom, po malem pa pomaga tudi mlajša hčerka Damjana, se je spoprijel s hmeljarstvom, piščančjerejo ter drugimi večjimi in manjšimi projekti. Z elektrarno na Na ministrstvu za kmetijstvo, kot pravi, za njegov projekt niso imeli posluha. Razlogi za zadržanost do omenjene dejavnosti, ki je v Avstriji in Nemčiji precej razširjena, Hraš-anu niso povsem znani; o njih lahko le ugiba. Do sofinanciranja pa je kljub temu prišel, le da na podlagi razpisa ministrstva za okolje in pros- Anton Flere je razočaran nad kmetijskim ministrstvom, ki ga pri zahtevnem projektu ni podprlo obnovljiv vir energije je odprl novo poglavje med dopolnilnimi dejavnostmi, s katerimi naj bi slovenski kmetje, ožigosani z razdrobljenimi in majhnimi obdelovalnimi površinami ter omejenimi z neusmiljenimi zahtevami tržišča, pripomogli k solidnejšemu preživetju na kmetiji. tor. Tako je za dobrih 80 milijonov težko investicijo pridobil nekaj manj kot 20 odstotkov nepovratnih sredstev, od na razpisu obljubljanih 60 odstotkov. Z nasmeškom pojasni, da razpisovalci niso pričakovalitako visokega vložka. Izvajalci del, tako kot tudi vsa teh- nologija, so prišli iz Avstrije. Dela na prvi tovrstni elektrarni na slovenski kmetiji niso potekala povsem brez zapletov, zato seje obratovanje začelo z enoletno zamudo. Trenutno "pridela" 30 kWh električne energije, ko bo elektrarna v polnem teku, pa naj bi iz Anton Flere iz kmetije v obtok oddajal 100 kWh. Za to bo potreboval 10 do 12 kubičnih metrov surovine dnevno. Glavni del postopka se odvija v dveh tako imenovanih fermentator-jih prostornine 300 kubičnih metrov, zanimajo, da bi vozile maso iz vampov, velike možnosti in zanimanje je tudi za pomije iz gostinskih lokalov, imeti pa moraš recept, da ne porušiš sistem bakterij, zato moram imeti zalogo za naprej." Stranski produkt elektrarne na bioplin je toplota. "100 kWh elektrike da 200 kWh toplote. Imam izračun, da bi z njo lahko ogreval od 10 do 15 stanovanjskih hiš. Naredil pa bom sušilnico za travo. Pozimi bom ogreval hlev in molzišče ter hišo. Če bi bilo dovolj delovne sile, pa bi si V zalogovniku je prostora za 1.500 kubičnih metrov odpadne surovine (fotografije: Vesna Petkovšek) ogromni končni zalogovnik (1.500 kubičnih metrov) paje pripravljen za nekaj mesecev zaloge predelane surovine. In kaj se bo pretakalo po vsega skupaj petih jaških na Hraš-anovi kmetiji? "Zaenkrat vlivam gnojevko in kokošji gnoj z Rečice, ki pa mora biti svež, sploh v poletnih mesecih, ko hitro fermentira in se zato prazni. Ustvariti se morajo glivice. To je živa stvar, še bolj občutljiva kot krava. Mešanica mora biti prava in konstantna, sicer se plin ne ustvari." Gnojevka pa ni edina surovina, ki se uporablja za pridobivanje energije na takšnem sistemu. "Lahko se dajejo tudi trava, silaža, Šrot... To daje ogromno energije in se v Avstriji veliko uporablja, vendar pri nas je koruza še predraga." navdušeno razlaga Anton Flere. "Mesnine se umislil rastlinjake." spodnjemu Flrašanu ne zmanjka idej in vizij za nadaljnji razvoj kmetije. Z domačo elektrarno se njegove zamisli še zdaleč niso umirile, vztrajno išče nove priložnosti in boljše rešitve. "Po vsej verjetnosti bom prešel na biok-metovanje. Gnoja bo dovolj, zato umetnih gnojil ne bom potreboval." Razsmrajena in veliko bolj hranljiva odpadna surovina naj bi imela značilnosti, kot če bi gnojevka leto dni dozorevala vjami. Povpraševanje po njemje veliko, zainteresirani so sploh hmeljarji. Flere prizna, da se mora v novo dejavnost še dobro uvesti, da bo stekla tako kot je treba. Do septembra, ko na uradni otvoritvi pričakuje obisk ministra za okolje in prostor Janeza Kopača, je časa še dovolj. Vesna Petkovšek Liudje in dogodki, Organizacife ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i OBREŽJE SAVINJE Z ŽALOSTNO PODOBO ODLAGALIŠČA ZA SMETI Kdo noj odstrani odpadke? Priljubljeno kopališče v Soteski pri Mozirju, tik na meji med Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino, je še v začetku tedna kazalo žalostno podobo. Na dovozu k reki je bodel pogled na velik kup odpadkov. Kopalci, večinoma iz Savinjske in Šaleške doline, ki se jih je v vročem juniju na tem mestu zbralo izjemno število, so odvečne plastenke, vrečke in drugo embalažo vztrajno odlagali na poti k vodi. Nekateri odpadki pa na obrežju ležijo še od lanskega leta. O tem, kako ignorantsko in kratko-vidnoje ravnanje storilcev, nima več smisla razglabljati, zastavlja pa se vprašanje, kdo naj ukrepa in kako? Po tem, ko so bili na mozirski občini obveščeni o zapuščini malomarnih kopalcev, je Komunala Mozirje na lastne stroške še isti dan odstranila smeti in postavila opozorilno tablo, da je odlaganje odpadkov prepovedano. Na občini so povedali, da se omenjeno kopališče nahaja ravno na meji med mozirsko občino in občino Braslovče, zaradi česar se je odgovornost večkrat prelaga sem ter tja. Ugotavljajo, da se bo v prihodnje potrebno dogovoriti o deljenju stroškov za urejanje tega območja. . Pospravljanje za obiskovalci, ki si ob reki radi prirejajo piknike in se jim odstranjevanje lastnih smeti zdi prezahtevna naloga, pa je kvečjemu potuha za brezvestno ravnanje. Nadzora in konkretnih sankcij za Pogled na stezo, ki vodi k plaži v Soteski, v začetku tedna (foto: Vesna Petkovšek) Kot bi se posmehovali napisanemu, kopalci plastenke, vrečke in druge smeti odlagajo točno pod pozdravni napis onesnaževalce na kraju dejanja ne izvaja nihče. Tudi od opozorilne table večjih učinkov ne gre pričakovati. Na plažo bi bilo potrebno postaviti vsaj smetnjake oziroma kontejner, da bi kopalci imeli kam odložiti odpadke, če jih že domov nimajo namena odpeljati. Vesna Petkovšek OBČINA LUČE Dvakratni da Na 6. redni seji so lučki občinski svetniki sprejeli predlog velenjske mestne občine za ustanovitev medobčinskega inšpektorata kot skupnega organa občinske uprave za izvrševanje upravnih nalog na področju inšpekcijskega nadzora ter občinskega redarstva za območje občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Podprli so tudi projekt Golte velenjskega Premogovnika in se odločili vstopiti v investicijo. Ker pa so sredstva za letošnje leto že razporejena, bodo svoj finančni vložek poravnali v začetku leta 2004. VP V_______________________________________________ PLANET TUŠ CELJE Modna preobrazba V Planetu Tuš v Celju so pretekli petek opravili že drugo modno preobrazbo za dva izžrebana kandidata. Klavdija iz Nove Cerkve in Simon iz Celja sta domov odnesla nova oblačila, obutev, frizuro in make-up vsak v vrednosti 70.000 tolarjev. Stilisti soju preobrazili v okviru mesečne akcije Vaša nova podoba, ki v Planetu Tuš poteka vsak zadnji petek v mesecu. Prireditev je namenjena vsem, ki želijo svoj videz, pod vodstvom modnih strokovnjakov, stilsko spremeniti. Dogodekje na svojstven, nadvse zanimiv in duhovit način povezoval Franci Podbrežnik iz Solčave, za dinamično vzdušje pa je poskrbelo pet različnih plesnih skupin. Kandidati se lahko na modno preobrazbo prijavijo z izpolnjeno prijavnico, ki jo dobijo ter oddajo v nabiralnik v avli Planeta Tuš. K izpolnjeni prijavnici je potrebno priložiti še novejšo fotografijo in življenjepis. Žrebanje poteka teden dni pred samim dogodkom, kandidati pa so o sodelovanju na modni preobrazbi obveščeni po pošti. LP OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Slovo od šolskih klopi do jeseni Zadnji ponedeljek v juniju so nazorski in šmarski osnovnošolci pripravili športno- plesno razvedrilno prireditev, s katero so se pred prepolno dvorano obiskovalcev poslovili od šolskih klopi, kijih bodo čakale vse do septembra. Nastopili so plesalci, športniki, glasbeniki in pevci, vsi skupaj pa so pripravili urico prijetnega druženja. Od otrok in učiteljev seje poslovil tudi ravnatelj Zvone Smrke, kije prepričan, da vse bolj govorijo isti jezik tako učenci, učitelji, kot starši in okolje, v katerem živijo. Rezultati na učnem, športnem in vzgojnem področju so po njegovem mnenju vedno boljši. Učenci ne želijo biti samo udeleženci srečanj in tekmovanj, želijo in hočejo vedno več in to seveda tudi zmorejo. To so dokazali tudi s številnimi priznanji in medaljami ter diplomami na različnih področjih. Marija Šukalo OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE Za pokal občine Gornji Grad Prostovoljno gasilsko društvo Nova Štifta je v okviru praznika občine Gornji Grad prejšnjo nedeljo organiziralo občinsko gasilsko tekmovanje. Udeležilo se ga je 14 gasilskih enot iz Bočne, Gornjega Grada ter Nove Štifte. Tekmovanja so se udeležili tako najmlajši gasilski podmladki kot tudi izkušeni veterani. Pionirji so tekmovali v zbijanju tarče in štafeti, mladinci so se, poleg štafete, pomerili tudi v vaji z ovirami, člani A in B so izvedli vajo z motorno brizgalno, veterani pa vajo s hidrantom. Tatiana Golob ______________________________________________________/ mmmmmmmmmmmammmmmm ■n DVE RAZSTAVI V OKVIRU PRIREDITVE OD LIPE DO PRANGERJA Neprecenljivo gradivo o Zgornji Savinjski dolini Turistično društvo Rečica ob Savinji, ki letos prireja že 24. tradicionalno turistično prireditev Od lipe do prangerja, je zadnjo nedeljo v juniju v osnovni šoli na Rečici otvorilo kar dve razstavi. Najprej razstavo Likovniki se predstavijo, sledila je otvoritev narodopisne razstave Ignacijeva dediščina. Na prvi so razstavljali likovniki Društva Gal - Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline, zbrane pa je skozi razstavo popeljal akademski slikar Alojz Zavolovšek. Med predstavitvi- lovška, po domače »Ampohovega Naca« iz Okonine. Dediščina veleposestnika in vestnega trgovca obsega več kot 6.000 primerkov različnih poslovnih dokumentov, listin, osebnih zapiskov in kronike, v kater- Z desne: dr. Marija Makarovič, Anton Borsnak in Vlasta Poličnik ob otvoritvi razstave Ignacijeva dediščina jo posameznih slikarjevje poudaril, da je skozi njihova dela vidno, da avtorji vestno spremljajo razvoj slikarstva in tako pridobivajo na kakovosti. Z odličnim igranjem je program pospremila kitaristka Suzana Hebar. V spodnjih prostorih rečiške osnovne šole je vrata odprla Ignacijeva dediščina, v kateri je predstavljeno delo in življenje Ignaca Zavo- ih je zabeleženih ogromno podatkov tudi o drugih krajih naše doline od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Razstavo je z veliko pomočjo Antona Boršnaka iz Lačje vasi uredila etnologinja dr. Marija Makarovič. Boršnak, kije gradivo Ignaca Zavo-lovška prevzel leta 1987,je poudaril, da so med številnim gradivom zapiski in listine, ki so za našo dolino neprecenljivi. Razkrivajo namreč zgodovino Zgornje Savinjske doline ter njeno pomembnost med NOB, med gradivom pa so tudi povsem originalni dokumenti, kotje pismo iz Dachau-a. Dr. Makarovičeva je povedala, da ji je bilo postavljanje te razstave prav poseben izziv. Na eni strani je predstavljen poslovni del njegovega življenja, drugi del razstave pa je namenjen mladim in poskuša prikazati Zavolovška kot človeka z zanimivo osebnostjo in zasebnim življenjem. Makarovičeva je izrazila veliko hvaležnost tudi Vidi Or-lovič, predsednici rečičkega turis- tičnega društva in Vlasti Poličnik, ravnateljici šole na Rečici, ki sta pomagali pripraviti zanimivo razstavo. Prisotni na otvoritvi so življenje Ampohovega Naca dodobra spoznali tudi skozi zanimivo dramsko uprizoritev, ki sojo pod mentorstvom Majde Časi uprizorili učenci OŠ Rečica ter Vinko Jeraj, ki seje za to priložnost prelevil kar v samega Ignaca. Po koncu prireditve so se prisotni posladkali z dobrotami Društva podeželskih žena Toplica Ljubno. Tatiana Golob Alojz Zavolovšek je predstavil dela, ki so jih razstavili Galovci (foto: Ciril M. Sem) DAN DRŽAVNOSTI Prijetno druženje krajanov Na predvečer praznika so člani Kulturnega društva Jurij Mozirje organizirali družabno prireditev, na kateri so se spomnili dogodkov izpred dvanajstih iet. Druženje krajanov so povezali z izvedbo meddruštvenega turnirja v odbojki na mivki, ki se gaje udeležilo lepo število ekip iz celotne občine Mozirje. Prireditev, kije bila vsako leto na Brdčkem vrhu, so organizatorji tokrat prestavili na prostor med Savinjo in športnimi igrišči. Poteza seje izkazala za zelo dobrodošlo, saj se je tokratnega kresovanja udeležilo neprimerno večje število krajanov, kotje bila temu praksa doslej. Razlog temu je tudi organizacija turnirja v odbojki na mivki, na katerem so se med sabo pomer- ile ekipe občinskih društev. Zbrane je z izbranimi mislimi uvodoma pozdravil predsednik društva Jure Repenšek, ki je tudi gonil- na sila tradicionalne prireditve. Kulturni del je pripadel pevcem mozirskega mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Toni Acman. Pridružili so se jim pevci KD Jurij, ki jih vodi Jelka Repenšek, besede pa je povzel tudi recitator David But. Kratkemu govoru, v katerem je župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik spomnil na ponosne dogodke, ki so napovedali samostojnost slovenskega naroda, je sledilo prižiganje kresa. To dejanjeje pripadlo najmlajšim, ki so funkcijo vzeli nadvse resno. Ob svetlobi kresa so se nadaljevali tudi boji na odbojkarskem igrišču, iz igre v igraje napetost naraščala in se stopnjevala vse do finalne tekme med člani ŠD Loke in Mlajevci. Slednji so zmogli več športne sreče in zasluženo prejeli največji pokal. Benjamin Kanjir PRAZNIK OBČINE GORNJI GRAD Bogat program prireditev V ponedeljek, 30. junija, so v Gornjem Gradu zaključili praznovanje občinskega praznika, ki ga je letos zaznamovalo več pomembnih prireditev. Na osrednji občinski proslavi so že šesto leto zapored podelili občinska priznanja zaslužnim Gornjegrajčanom. Praznovanja so se pričela že v soboto, 21. junija, s svečanostjo ob 120-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Gornji Grad, ves teden pa je bil zaznamovan s športnimi tekmovanji. Športniki so se v Bočni pomerili v 12 - urnem maratonu v košarki, Lovsko društvo Gornji Grad je pripravilo dve izbirni tekmi SK ZLD Celje v 4 - kratni lovski kombinaciji, strelci pa so nato še v sredo ekipno in posamezno tekmovali v streljanju z malokalibrsko puško. Za ljubitelje odbojke je bil pripravljen turnir v odbojki na mivki, organizirana je bila tekma v športnem plezanju na Gradišču, nogometna tekma na travnatem igrišču v Spodnjem trgu, ker pa so Gornjegrajčani ljubitelji planinstva seveda ni smel manjkati pohod na Menino. Župan Toni Rifelj je občane Gornjega Grada nagovoril na osrednji občinski proslavi, kjer je v kratkem predstavil uspešno zaključene pro- Piše: Igor Pečnik Pred namije druga izdaja scenica. Nova verzija Renaultove prodajne uspešnice je v primerjavi s predhodnikom zrasla v dolžino, a je še vedno krajša od tourana. Oblika scenica II je izpeljanka novega megana in roko na srce - lep je. Še lepši kot megane. Izzaobljenega megana so naredili avto z ostrimi linijami, kar se mu zelo poda. Zadnji del je vpadljiv in marsikdo ga bo nehote zamenjal z novim, večjim »bratom« espacom. Lepo opravljeno delo se kaže tudi v notranjosti. Kakovost uporabljenih materialov presega dosedanje izkušnje z Renaultovimi vozili, sredinska konzola pa predstavlja že kar nekakšen standard. Prostora je za pet odraslih, 7-sedežna verzija z im- jekte in investicije ter načrte za prihodnje obdobje. Na proslavi so mladi učenci OŠ Frana Kocbeka v Gorn- jem Gradu na izviren način, skozi kratko dramsko uprizoritev, prisotnim predstavili življenje in delo pomembnega gornjegrajskega nadučitelja, pisatelja ter planinca Frana Kocbeka, kije ime njihovega enom grand scenic pa pride na trg v letu 2004. Sedeži se premikajo, kamor želimo, zadnja vrsta pa se z lahkoto odstrani in tako dobimo iz 430 litrov (ob vseh sedežih) kar 1.999 litrov uporabnega prostora. Celotna notranjost je podrejena funkcional- kraja ponesel po vsej Sloveniji. Isti večer so podelili priznanja, grb ter zlati grb občine Gornji Grad. Občinsko priznanje je za 120 let delovanja prejelo njihovo prostovoljno gasilsko drušlvo, za dolgoletno vestno delo v lovski družini Franc Tevž, Sara Gluk ter David Strgar pa za odličen učni uspeh v vseh razre- nosti in uporabnosti. Veliko odlagalnih površin in predalov naj bi zadovoljilo še tako zahtevne kupce. Zan-imiva je tudi vmesna konzola (kamor voznik nasloni roko), kjer je velik in premičen predal za vso družinsko navlako. Motorna paleta obsega za za- dih osnovne šole. Dobitniki grba občine Gornji Grad so bili Helena Rus za trud, ki ga vlaga v dobrobit starejših, Malči Hren za vestno delo tajnice v domačem gasilskem društvu, Anica Stakne za velik prispevek na kulturnem področju ter Miha Dežman za aktivno opravljanje vrste odgovornih funkcij v lovski organizaciji. Zlati grb, letos najvišje podeljeno priznanje občine, so prejeli Martina Podpečan, kije vložila izjemen trud v različne kulturne, športne in turistične prireditve v domačem kraju, Jakob Filač, ki je velik del svojega življenja posvetil gasilstvu ter Anton Zupanc, človek, kije največ prispeval za vrnitev planinskega duha v kraj pod Menino. Prireditev so kulturno obogatili člani Mešanega pevskega zbora Bočna ter učenci Glasbene šole Nazarje, v avli kulturnega doma pa je bila pogostitev dobrotz gornjegrajskih kmetij, ki delujejo v združenju Kašta z.o.o. Tatiana Golob četek tri bencinske motorje in dva dizelska. Osnova je 1,4-litrski motor s 16 ventili in 98 KM. Za večje potrebe je na voljo 1,6-litrski agregat s 113 KM, že skoraj športen pa je motor 2.0 z direktnim vbrizgom in 135 KM. Kdor varčuje in ni pristaš hitrosti, se lahko odloči za 1.5 dCi z 82 KM, kdor pa želi 300 Nm navora in 120 KM, lahko izbere 1.9 dCi. Čakamo še na zares športno izvedbo scenica, ki bo zagotavljala smo-jenje gum in dirkaške sposobnosti. Paketi opreme so znani iz meganov. Govorimo torej o paketih basis, contort in lux ter o zunanji podobi oziroma o design paketih expresion, dynamique in privilege. Aha, pa še malenkost o cenah: osnovni model bo pri nas stal okrog tri milijone tolarjev, cena mode la z najboljšo opremo pa se bo zavihtela preko petih milijonov. Zlati grb Občine Gornji Grad sta na prireditvi prejela Martina Podpečan in Jakob Filač (foto: Franjo Atelšek) PREDSTAVLJAMO VAM: RENAULT SCENIC II Lepši meganov brat Se še spomnite Renaultovega uspeha s twingom? Podobno je bilo tudi s takratnim meganom pod imenom scenic. Sedaj ni več megane, je le še scenic. Od leta 1996, ko je scenic ugledal luč sveta in prestrašil konkurenco, je minilo že kar nekaj časa. Po treh letih se mu je pridružila Oplova zatira in šele letos VW touran. Smetana pa je bila pobrana in uspeh družinskih enoprostorcev je zagotovljen. (jo) Da to res velja, so v soboto, 28. junija, dokazali krajani Šmartnega ob Dreti. S pomočjo občine Nazarje je njihovo prostovoljno gasilsko društvo dobilo novo pridobitev - gasilsko vozilo. Obenem je potekalo tudi 11. Tradicionalno srečanje PGD Šmartno iz cele Slovenije. Najpomembnejši eno samo vozilo. Župan občine Nazarje, ki je . | ^ dogodek dneva Poigrahjesledilaparadagasilcev, pokrila levji delež stroškov, pa je \ . predaja kije napovedala najpomembnejši zaželel, da bi bilo vozilo čimman- .. novega dogodek, predajo novega gasilske- jkrat uporabljeno za požare in čim- *S: easilskeea ga vozila. To ustreza tako potrebam večkrat za usposabljanje mladih Kljub temu, da so se po nebu ves dan sprehajali oblaki in grozili s sicer zaželenim dežjem, je sreča or ganizatorjem stala ob strani, da so lahko uradni del, srečno pripeljali do konca. Prvi del programa je bil namenjen predvsem 11. tradicionalnemu srečanju PGD Šmartno iz cele Slovenije. Na Račneku, kjer je prireditev potekala, seje zbralo 8 prostovoljnih gasilskih društev; ki v svojem imenu nosijo Šmartno. V malem nogometu je slavilo Šmart- no v Rožni dolini, v športno zabavnih igrah pa je zmago osvojilo Šmartno ob Paki. Domačini so bili tako pri nogometu kottudi pri športnih igrah četrti. Po njihovih besedah se namreč ne bi spodobilo, da bi gostitelji odnesli pokale, A uvrstitve tako ali tako niso bile najpomembnejše, saj je vse potekalo v športnem in prijateljskem duhu, so pa bile majhne zmede pri komentiranju rezultatov. Vseskozi se je namreč omenjalo Šmartno, a kaj, ko ni bilo prisotno le domačega gasilskega društva kot tudi standardom gasilske zveze Slovenije. Predsednik PGD Šmartno ob Dreti, Jure Zakrajšek, je s ponosom povedal, da so njihovi gasilci dobrodošli prav na vsakih vratih njihovega kraja, kar se je še posebej pokazalo pri zbiralni akciji za novo Gasilci so se ob igrah tako segreli, da je osvežitev v škafu resnično prijala gasilcev, ki so prihodnosttako šmar-škega kot tudi vsakega gasilskega društva. Barbara Fužir 50 OBLETNICA PD LUČE OB SAVINJI NA LOKI POD RADUHO Hvaležni gostje narave Prejšnje sobotno dopoldne z meglicami, ki so se lenobno vlekle preko vrha Raduhe, ni nič kaj prijazno vabilo ljubitelje planin in prijatelje lučkih planincev na njihovo slavje - 50. obletnico društva in 25. obletnico postavitve nove koče na Loki pod Raduho. Kljub temu se je na tem čudovitem koščku planinskega raja pod očarljivo Raduho na slovesnem praznovanju zbralo precejšnje število planincev, domačinov in povabljenih gostov. Z zanimanjem so prisluhnili zgo- dovini lučkega planinstva skozi petdesetletno obdobje, vse od prvih začetkov, ko so leta 1953 pet Lučanov in štirje Solčavani ustanovili Planinsko društvo Luče-Solčava, s sedežem v Solčavi. Trije od deveterice: Toni Breznik, Peter Jež in Jaka Matijovc so se udeležili tudi sobotnega slavja. Po dveh letih so Lučani od planinskega društva Celje prevzeli kočo na Loki in stem postali samostojno društvo, koča na Loki pa je postala poleg številnih ostalih aktivnosti v društvu ena od njihovih glavnih motivacij za delo in nekakšen zaščitni znak društva vse do danes. Začetki koče na Loki segajo točno 100 let nazaj, v leto 1903. Kartrikratjoje do leta 1978, koje bila postavljena sedan-I ja koča, uničil požar. Letos so jo člani društva v okviru projekta Obnove planinskih koč 2003 v lučkega planinskega društva njihovim članom zagnanosti, složnosti in spoštovanja do narave očitno ni manjkalo. Pravi planinci se namreč ne smejo čutiti gospodarji narave, ki nas obdaja, ampak samo njeni hvaležni gostje, kot je dejal eden od govornikov na proslavi. Franjo Atelšek Slavje ob koči na Loki ob 50-letnici lučkega planinskega društva (foto: Franjo Atelšek) sodelovanju s Pla-ninsko zvezo žnim pri Slovenije, Olimpijskim komitejem delu društ- Slovenije - Združenjem športnih va. Številna zvez in poslovnega sistema Helios p r i z n a nj a prenovili z okolju prijaznimi barva- in lepe želje mi. gostiteljem Na proslavi so bila podeljena so najlepši društvena priznanja in priznanja dokaz, da v Planinske zveze Slovenije zaslu- zgodovini Trije od ustanoviteljev lučkega planinskega društva: Toni Breznik, Peter Jež in Jaka Matijovc LJUBNO OB SAVINJI Vlivanje zvonov za cerkev na Rosuljah Ljubenci so sl ogledali postopek vlivanja zvonov za domačo cerkev (foto: Franjo Atelšek) Skupina krajanov z Ljubnega sije pred kratkim v Innsbrucku ogledala postopek vlivanja treh zvonov za ljubensko podružnično cerkev na Rosuljah. Pri svetovno znanem proizvajalcu zvonov Grassmayr, podjetju s preko štiristoletno tradicijo vlivanja zvonov, so se v tovarni- škem muzeju seznanili s celotnim postopkom izdelave in si ogledali tudi samo vlivanje zvonov, ki bodo predvidoma že naslednji mesec našli svoje mesto v zvoniku Ro-suljske cerkve na Ljubnem ob Savinji. Franjo Atelšek Našemu super šefu čestitamo za opravljeno diplomo Londonske šole za odnose z javnostmi in mu želimo še obilo užitka pri delu! Uredništvo Savinjskih novic — SPIfV Slaščičarna 902 v Gcritiem Gradu (nasproti Pizzerije 902) Jdi vse vrste l< i t. id va in keksov. vrata Verjetno PVC . najboljša TELEFON 034^55800 www.simer.si na svetu. simer d.o.o., delavska 8, celje NOVO OD 1.4.2003 DALJE DELUJE NAŠA PISARNA NA ZADREČKI 11, NAZARJE, KJER Sl NA NAŠI OGLASNI DESKI LAHKO OGLEDATE TUDI NAŠO PONUDBO PRODAMO VEČ STANOVANJ IN MANJŠIH HIŠ NA ŠIRŠEM OBMOČJU SAVINJSKE DOLINE PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO IN GOSTINSKI LOKAL v Nazarjah (nasproti glina), KTV, CK, TEL., GOSTNSKI LOKAL v obratovanju na zanimivi lokaciji nasproti tovarne Glin in v ind.coni, možno je odkupiti samo gostinski lokal. TURISTIČNO DRUŠTVO SOLČAVA 2. Pohod po poteh Robanovega Jože Pred tremi desetletji so Solčavani izgubili Jožeta Vršnika, Robanovega Joža, človeka, ki tudi širši slovenski javnosti ni bil neznan. Rodil seje v začetku preteklega stoletja kot najstarejši od osmih otrok. Zavzemal se je za ohranitev narave in njenih znamenitosti, še zlasti v rodnem Robanovem kotu. Kot preprost kmečki človekje znal izredno dobro opazovati naravo. Opažanja je zabeležil z različnimi verzi. Veliko je objavljal v Planinskem vestniku, Lovcu in Kmečkem glasu. Nekatere njegove pesmi so uglasbili pevci naše doline ter jih prepevali na različnih prireditvah. Svojega znanja in razgledanosti ni razkazoval, čeprav je o njem pred skoraj štiridesetimi leti nastal tudi filmski zapis na tedanji ljubljanski televiziji. Pod njegovim peresom je nastala drob- na knjižica Preproste zgodbe s solčavskih planin. Vsebina spisovje zanimiva ne samo za domačine in vse ljubitelje narave, temveč tudi za etnologe in jezikoslovce, saj je v knjigi poseben slovar narečnih izrazov In pregovorov z razlagami. Da bi ohranili spomin na sovaščana in velikega ljubitelja narave, bodo solčavski turistični delavci pripravili 2. tradicionalni pohod po poteh Rob- anovega Jože v nedeljo, 6. julija. Štart, kjer bodo organizatorji pripravili tudi kratek kulturni program, bo ob 10. uri pred Robanovo domačijo v Robanovem kotu, od tam pa se bodo pohodniki podali po poteh, po katerih je hodil Robanov Joža. Pot sicer ni zahtevna, vendar organizatorji priporočajo primerno obutev. Marija Sukalo GORNJI GRAD Odkritje spomenika padlim in novo postavljene plošče Na praznik dneva državnosti je bila v Gornjem Gradu proslava ob odkritju obnovljenega spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Na novo sta bili postavljeni tudi plošči Zidanškove brigade. Nosilec obnove je bila gornjegrajska občina in borčevska organizacija v kraju. Slavnostni govorniki so prisotnim oživili spomin na dneve osvobajanja Gornjega Gradu ob koncu julija 1944 in poudarili pomen obeh obeležij, ki bosta v prihodnje iz enega mesta v parku sredi kraja borcem v slaven spomin, krajanom ponosen pomnik, tujcem pa živ opomin, kot je zapisano na novo postavljeni plošči ob spomeniku padlim. Franjo Atelšek Polaganje cvetja pred spomenik padlim (foto: Franjo Atelšek) 35 LET TABORNIŠTVA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Srečanje generacij tabornikov na Lazah Pričetek taborništva vZgornji Savinjski dolini sega v leto 1968, ko so ustanovili taborniški odred z imenom »Odred savinjskih partizanov«. Že naslednje leto so na taboru, kjer je sedaj industrijska cona Prihova, izvedli tečaj za vodstvene kadre odreda. Dejavnost so razširili na vse osnovne šole v naši dolini, od Mozirja, Šmihela do Gornjega Gradu, Ljubnega in Luč. Odred ni imel svojega matičnega tabora, so pa v letih od 1968 do 1978 organizirali redna taborjenja v Metliki, Splitu in Vinici. Poleg tega so se v sodelovanju z zvezo borcev redno udeleževali takratnih obletnic, kot so Preboj sremske fronte v Šidu v Srbiji in znanih pohodov po poteh XIV. divizije. Omeniti velja sodelovanje s taborniki II. grupe odredov iz Celja, ki so imeli svoj tabor v Kokarjah ter staborniki izžalca in Prebolda. Glav- na organizatorja in nosilca takratne dejavnosti sta bila poleg Vlada Koširja še Aco Žerjav in Ivan Novak. Danes pa so to vodniki Denis, Radovan in Simon ob mentorici Zvonki Zakrajšek ter starešini Jožetu Bitencu in načelniku Ivu Collauttiju. Da bi obudili dogodke pred petintridesetimi leti, bodo taborniki rodu Sotočje pripravili srečanje vseh generacij tabornikov na Lazah, ki bo v soboto, 5. julija, s pričetkom ob 18. uri. Na srečanju se bodo medvedki in čebelice današnje generacije pomerili v kvizu o taborništvu, prikazali osvajanje različnih veščin, obiskovalci in vsi ljubitelji narave pa bodo lahko prisluhnili tudi tistim tabornikom, ki so »orali ledino« taborništva v naši dolini. Ob zaključku se bodo udeleženci lahko zadržali na družabnem srečanju in obujali spomine. Marija Šukalo GOSTIŠČE FIRŠT V LOGARSKI Likovni svet Jožeta Krambergerja V gostišču Firšt v Logarski Dolini so ponovno dokazali, da znajo prisluhniti umetnikom in njihovemu delu. Tokrat so prijetni ambient gostišča »posodili« Jožetu Krambergerju, ki je v začetku junija postavil na ogled svoja likovna dela z različno tematiko in tehniko. Ljubitelji umetnosti sijih bodo lahko ogledovali vse do začetka septembra. Jože Kramberger se z likovno umetnostjo ustvarja več kot tri desetletja. Svoja delaje razstavljal na več kot štiridesetih samostojnih in skupnih razstavah doma, v Sloveniji, pa tudi v tujini. Svoj likovno motivni svet je osredotočil na tihožitja, portrete in krajine, a z vidika osebne izpovedi in skrite simbolike, ki jo pogosto obravnava na nadreal- ističen način. Umetnikova tihožitja po besedah Marija Berdiča, likovnega kritika, ustvarjajo izrazito občujte življenjskosti, neredko pa se v njih skrivajo osebne zgodbe, medtem ko krajinsko motiviko najraje posveča domači okolici. Najljubši likovni objekt za Krambergerja je, po mnenju kritika Berdiča, brez dvoma črn kruh, ki ga upoda- blja v najrazličnejših kombinacijah z drugimi predmeti. Pri portretnem slikarstvu usmerja svoja likovna prizadevanja v značajsko analizo obraza in natančno oblikovanje rok, še posebej dlani, saj mu te pomenijo osnovno sredstvo osebnostne prepoznavnosti portretirancev. Marija Šukalo Piše: Aleksander Videčnik V Nazarjah seje skozi dolga leta marsikaj zanimivega dogajalo. Seveda moramo upoštevati, da kraj ni bil tako razvit, kot je danes. Še pred drugo vojno je bilo naselje manjše, lesna industrija pa seje razmeroma hitro razvijala. V Vrbovcu je bilo vodstvo lesnega obrata tedanjega škofovskega veleposestva. Vemo, da je zadnji upravitelj inž. Alojz Žumer nameraval izkoristiti odlične vodne razmere na Savinji za osrednjo elektrarno v dolini. Kot strokovnjak gozdarstva in lesarstva je umno vodil obrat in ga tehnično posodabljal. Njegova zamisel je bila tudi nova zabojarna, kije tedaj predstavljala začetek lesne predelave v Nazarjah. Kako so Na strani 68 mozirske župnijske kronike je zapisano, da je leta 1831 mozirski župnik Anton Sairinger odkupil od tržana Matije Goričarja, p.d. Zvir, površine, ki so mejile na staro kaplanijo in branjarijo. Očitno je šlo za zemljišče zunaj cerkvenega obzidja v smeri sedanje ceste. Kot na drugem mestu opisuje Ignac Orožen, je mozirska cerkev bila obdana strdnjavskim zidom (taborna). Vhod je bil nekako tam, kjer je sedaj zadnji del »kaplanije«, verjetno v sredini obrambnega zidu, Nad vhodom je bil prostor za nedeljsko šolo in izba za kaplana, zato govori kronika o »stari« kaplaniji. Koje prišlo do uvajanja obveznega šolstva je še vedno veljalo, da je bilo več otrok v nedeljski šoli, kot pa v redni. Takoje treba razumeti tedanjo namero župnika Sairingerja, da postavi sodobno kaplanijo, skupaj s prostori za nedeljsko šolo. V tej stavbi naj bi bila tudi stanovanja za kaplana, organista in učitelja. Leta 1866 so porušili staro kaplanijo in skromno zgradbo, v kateri je bila branjarija. Novo kupljena zemljišča so bila že 31. marca 1864 vpisana v zemljiško knjigo kot last župnijske nadarbine. Zapisano je tudi, da so stroške novogradnje poravnali deloma iz sredstev nadarbine, deloma pa iz prispevkov krajanov. Kar težko si je predstavljati kako mogočen je moral biti vhod na cerkveno zemljišče (pokopališče). Ignac Orožen je opisal izgled tega »trdnjavskega« vhoda, nad katerim sta bili dve izbi. Opisal pa je tudi spor med mozirsko župnijo in žovneško gosposko, kije bila zaščitna zemljiška gosposka za Mozirje. Ko so Žovneški odločno podpirali protestante, so nagajali, kjer so le mogli katoliškim cerkvenim ustanovam. Tako so v Ilazarska kronistka O vsem tem in še marsikaj drugega je zapisala kronistka Fanika Kreti. Ohranila je tudi veliko slikovnega gradiva, razne zanimive listine, opise kraja in dejavnosti v njem, prav zanimivi so njeni zapisi o znanih nazorskih družinah, dalje je zapisala podrobnosti o nekdanjih kmečkih opravilih, tudi za kulture, ki jih danes ni več. Sem sodi gotovo pridelava lanu. Napisala je tudi vse o pošti, kdaj je pričela delovati in kje, kam seje preselila in podobno. Tudi o gasilcih je imela obsežne podatke. Najbolj so se mi zdeli zanimivi zapisi o kulturni dejavnosti v kraju, ki tedaj, pred drugo svetovno vojno pač ni štel veliko prebivalcev, vendar pa je imel bogato kulturno srenjo, kije poskrbela za igre, pevske nastope, recitacije in koncerte domačih glasbenih skupin (domači godci). Veliko je pisala o gradu Vrbovec in o njegovih prebivalcih pred in po prvi svetovni vojni. Celo staro lipo pred Bohačem je opisala. Skratka, bila je do kraja zvesta svojemu domačemu okolju in vsa opažanja je skrbno beležila. Ko sem zbiral gradivo za knjigo o domačem zdravilstvu mije povedala o nekaterih zdravilcih in zdravilkah, ki so v bližini delovale. Koje govorila o »flajštru«, ki ga je pripravljala ženska iz Do-bletine, je takoj izrazila možnost, da je to bil ponaredek znanega Salomonovega flajštra, ki ga je nudil v frančiškanski lekarni pater Salomon Lipoid, znani zdravilec In lekarnar. Govorila mi je tudi o raznih verovanjih ljudi v časih, ko še ni bilo cest do vsake kmetije in ko so hribovski ljudje bili dokaj odmaknjeni od dogajanja v večjih naseljih. Veliko je vedela o pripravi platna in raševine in še marsikaj drugega. Nenazadnje je imela zanimiv zapis o frančiškanski šoli in njenih učiteljih frančiškanih. Njena vrlina je bila v pripravljenosti vsakomur pomagati, kije kaj iskal oziroma brskal po preteklosti. Vedno je bila prijazna in zelo načitana, tako je bil razgovor z njo pravo doživetje. Včasih sem imel občutek, daje živela nekoliko v svojem svetu, vendar pa tega ni bilo občutiti pri razgovorih z njo. Rad sem iskal kakšne nasvete ali informacije pri Faniki Kreflovi v Dobletini. Upam, da bodo njeni zapisi ostali ohranjeni, da bodo tudi njene številne slike še služile raziskovanju krajevne preteklosti. gradili kaplanijo p ITlozirju prostorih stare kaplanije skladiščili dve letini žita in tako onemogočili bivanje kaplanu in delovanje nedeljske šole. Šele na prigovarjanje celjske kresije so popustili in staro kaplanijo izpraznili. Domnevamo lahko, daje prav iz obrambnih razlogov bil nekoč vhod v cerkev zadaj, kjer je sedaj križ. Pozneje so, verjetno, koje padel vhod skozi obrambni zid, cerkev preuredili tako, da so vhod odprli tu, kjer je sedaj. Lahko si mislimo, kako obsežne so bile prezidave v zvezi s tem! Danes ne moremo prav dojeti, kakšno obzidje je varovalo cerkev, ker so skozi čas nasi-pavali zunaj zidu in še več znotraj zidu. Pišejo, da so bili Turki enkrat v Mozirju, žal pa ni izročila v zvezi s tem. Tudi Ignac Orožen kaj takega ni zapisal v kroniko, čeprav je vse dogodke skrbno beležil. V prvem delu kronike namreč seže v zgodovino daleč nazaj in bi verjetno tisto s turškim vpadom v Mozirje gotovo zapisal, če bi kje takšne podatke zasledil. 3§cemo stare fotografije Naborniki letnika 1932 pred odhodom na služenje vojaškega roka. Na sliki so Rečičani leta 1952. Poslal nam jo je Ciril Kunst z Rečice ob Savinji. PORTRET AKADEMSKE SLIKARKE TEREZIJE BASTEU Krhka veličina Za tako mirnega in povsem nekonf liktnega človeka kot je akademska slikarka Terezija Bastelj iz Šokata nekoliko nad Gornjim Gradom, je skoraj nenavadno, da se znajde v središču medijske pozornosti, samo zato, ker za lastno dušo, neoziraje se na včasih bolj in drugič nekoliko manj zaprepadene spremljevalce njenega dela. Po materini strani je gensko zapisana Savinškomu rodu, iz katerega je med ostalimi izšel tudi eden največjih slovenskih kiparjev in tragičnih človeških figur Jakob Savinšek. Podobnosti med njim in Basteljnovo je komaj za nevidno, vendar prepoznavno drugačnost, ki v okolju, kjer imata domovinsko pravico purgerija in jara gospoščina, skoraj moteča. Sicer mirna in tiha slikarka Terezija Bastelj je orala ledino, na kateri raste gornjegrajska likovna dejavnost (foto: Franjo Atelšek) Akademska slikarka Terezija Bastelj, ki se je domačinom prvič predstavila pred enajstimi leti in potem še trikratje pač samo Šokatnik-ova Cvetka in zanje kaj več tudi ne bo postala. V ozkem in zakotnem Šokatu in še manj v nekakšni rokodelski hiši, se ne spodobi, da bi se ponašali z umetnostjo ali pa vsaj izstopajočo drugačnostjo. Za »nekoga« se je potrebno roditi v pravi hiši, zato sta »senzibilnost in poetič- na prepričljivost« slikarke nekaj kar sicer obstaja in nič več. Čeprav se je po mnenju likovne kritičarke Mar-len Premšak »v nenavadno kratkem času izoblikovala v zrelo umetnico, suvereno in neodvisno v izbiri likovnih sredstev. Njene podobe stkane iz naravnih materialov, tekstila, papirjev, v obliki lepljenk, kolažev, nizajo prizore, v katerih je slutiti pretoke narave, aluzivno nakazane motive, enkrat somerne in barvno asketske, drugič v širokem in intenzivnem kolorističnem razponu...« Mirna in tiha, vendar dovolj energična, je pred teti orala ledino, na kateri danes uspešno raste gornjegrajska likovna dejavnost. V resni- ctse njeni pogledi na organizacijsko realnost težko prilagajajo možnostim, ker pač preprosto hoče narediti, kar si zamisli, pa naj stane kolikor hoče. Njena trma je v resnici žlahtna lastnost, ki kakor tiha voda spodkopava bolj ali manj resne ovire; ne išče uveljavitve, ker je preprosto zahvaljujoč karakternim lastnostim niti ne pogreša, torej tudi ne potrebuje. Tereziji Bastelj je neigra-na skromnost način življenja, znotraj katerega je ob družini in ustvarjanju komaj kaj prostora za soočanja z realizmom. Zato so njene razstave nekaj posebnega, vredne ogleda in odkritega spoštovanja. Savinjčan DOMISLICE JOŽETA BOŽIČA ROJEVAJO MINIATURNE STVARITVE, KI BI JIH Z MANJ TRUDA POSTAVILI V NARAVNI VELIKOSTI Mojster na vogalu domače hiše Gornjegrajčana Jožeta Božiča ljudje poznajo predvsem kot moža odrezavega jezika, ki nikomur ne prizanaša, še najmanj sebi. Njegov humor je bil vedno svojevrsten in čeprav je v preteklem obdobju ljudi zabaval na različne načine, je po upokojitvi našel samega sebe v pravljični deželi miniaturnih, večinoma lesenih stvaritev. Pogovor z njim je kakor zrežiran prepir brez posledic, če odmislimo nekoliko povišane tone, saj ves čas opazuje dogajanje okoli sebe in ljudi, skoraj tako, kot bi v vsakem trenutku iskal novo žrtev, ki jo skoraj brez izjem tudi najde. Jože Remšak-Zotlerje ob razstavi njegovih kozolcev, kašč, čebelnjakov, jaslic in ostalega pomodroval, da ima Jože spretne prste. Včasih se zdi, da kar pobegne v svoj svet domislic in idej, jih skicira na papir in zapiše v spomin ter nato potrpežljivo ustvarja. Ugotovitev je prava, kako sicer spraviti v celoto drobcene dele zgradb ali orodja, ki jih je treba pred montažo tudi izrezljati in jim vdihniti verodostojnost, primerljivo z naravno. Njegovo delo bo dobilo priznanje enkrat v prihodnosti, saj Mihčev Jože ohranja "pri življenju" narodopisno izročilo nekdanjih rodov, ki se v naravnem okolju in ob znanih lastnikih vse bolj spreminja v ruševine. Komaj tu in tam je prisotno spoznanje, da je ravno ob kaščah, mlinih in kozolcih tekla zibelka generacij, ki so v svojem času iz pota lastnega obraza solili rast tukajšnjega človeka. Odmiranje lastnih korenin ne vznemirja nikogar več, kot da se sramujemo žuborenja pesmi in okusa materinega mleka, brez katerih ni nič, kar je vredno človekovega spomina in spoštljivega odnosa. Na vogalu domače hiše streljaj od Drete je delavnica z vsemi žavbami namazanega "rogovileža", ki je sposoben ure in ure z domislicami in dovtipi, tudi na svoj račun, sproščati ozračje. In se kot otrok razneženo zjokati ob spoznanju, da prijatelji in kolegi in še mnogo drugih spoštujejo njegov način dojemanja križev in težav, ki prepletajo njegov in sleherni vsakdanjik, Mihčev Jožeje, kakršen je, in drugačen ne more in verjetno tudi ne sme biti. Okolica ga potrebuje in ceni prav zaradi nekakšne posebnosti, kije v celoti normalna, morebiti nekoliko bolj neposredna in zato moralistom celo nesprejemljiva. Vse, karje počel v življenju, je bilo začinjeno z ljubeznijo in velikim zanimanjem. V mlajših letih, kajti mlad je še vedno, je tolkel po bobnih, pihal vtrobento in razveseljeval po svatbah. Ob njegovi pojavi človek sicer ni povsem prepričan, vendar je bil tudi odličen smučar in celo smučarski skakalec. Danes bi se ob takšnih avanturah na skakalnici zamajal Gornji Grad pod nogami, zato je njegovo pribežališče na vogalu hiše, od koder kontrolira mimoidoče in setu in tam poglobi v raziskovanje vsebine starih fotografij, ki so otroci njegovih nekdanjih fotografskih strasti in raziskovanj. Ob njem človeku ne more biti dolgčas, kajti njegova zajemalka prepričljive žlahtnosti je polna. Savinjčan Ljudje in dogodki ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i PETER PLESNIK IZ LOGARSKE DOLINE Jesen življenja v najlepšem kotičku Zgornje Savinjske doline Peter Plesnik, mož, ki je v teh dneh osmim križem dodal še eno pomlad, živi vsakdanje življenje, sam v svoji hišici, z različnimi tegobami, ki jih prinaša čas. Pred kratkim si je celo poškodoval roko, ko je, seveda sam, pripravljal drva za zimo. Danes se posveča predvsem urejanju rož in vrta, ali pa se poda na daljši sprehod. Njegova življenjska pot ga je nosila po številnih krajih Slovenije, a kot kaže, je usoda hotela, da jesen svojega bogatega življenja preživlja prav v najlepšem kotičku Zgornje Savinjske doline, v Logarski dolini. 81-letni Peter Plesnik ima še veliko načrtov, ki jih želi uresničiti (foto: Marija Šukalo) Rodil se je kot šesti od osmih otrok v številni Plesnikovi družini. Šolske klopi je gulil le osem mesecev, saj delo na veliki kmetiji, kjer je bilo kar enaindvajset različnih poslopij, kljub številnim hlapcem in deklam ni dovoljevalo več. Vendar se rad pohvali, da je v tistem času uspel končati štiri razrede. Prijel se gaje vzdevek »mož s knjigo«, saj je po poti do šole vedno prebiral knjige in se učil. Že kot štirinajstletnik je moral poprijeti tudi za težko delo v gozdu in spravljati les s konjem. Pozimi so ga spravljali iz gozda, spomladi pa so ga plavili naprej po Savinji. V mladosti je rad zabrenkal na kitaro, pozneje pa je svojo ljubezen do glasbe preusmeril v raztegovanje meha harmonike. Rad se spomni časa prvih gostov, ki so napolnili Plesnikov hotel pred drugo svetovno vojno. Pogosto jih je povedel po gorskih poteh, saj sami niso poznali gora. Prijateljeval je tudi z Robanovim Jožem, ki ga domačini poznajo po številnih drobnih zgodbah in pesmih. VOJNA IN VRNITEV V RODNE KRAJE V času druge svetovne vojneje bil regrutiran v nemško vojsko in poslan na rusko fronto, kjer je bil težko ranjen. Pozneje je prišel na dopust v Slovenijo, vendar si ni upal vrniti v domači kraj. Raje je odšel v Radovljico in Zgornje Gorje, kjer seje priključil partizanom. Vtem času so Nemci odpeljali starše v internacijo, domačijo pa požgali. S partizani je pozneje osvobajal tudi Trst in bil ponovno ranjen. Po vojni se je ustalil na Notranjskem in se tudi poročil. A kot sam pravi, mu sreča v dvoje ni bila namenjena, zato so se njuna pota ločila. Peter seje podal v Ljubljano, kjer je uspel dokončati trgovsko šolo in pozneje v Celje. Tu sije ponovno poročil in dobil hčerko. V času bivanja v Ljubljani seje invalidsko upokojil. »Pred štiridesetimi leti sem se vrnil v Logarsko, kjer sem želel zgraditi hišo. Poskušal sem na različnih lokacijah, a sem vedno naletel na odpor svojih sorodnikov in različne prepovedi. Končno mije uspelo zgraditi hišo na mestu, kjer je nekoč stala kovačija,« razlaga z žalostnim glasom, medtem ko gledava slike Logarske doline in njegove družine ter seveda številnih utrinkov iz narave, saj je Peter velik ljubitelj fo- tografiranja. Ljubi tudi planine, a ga žal noge ne neso več po gorskih stezicah vrhov Kamniških Alp. Med slikami hrani stare fotografije, Solčavo iz leta 1810, Piskerniko zavetišče in mnoge druge, ki pričajo o tistem času in življenju ljudi v Logarski dolini. Stene hiše mu krasijo priznanja, ki jih je prejel za delo v številnih organizacijah. »V svojem življenju sem bil član petindvajsetih različnih organizacij, celo AFŽ-ja. Danes pa sem le član zgornjesavinjskega društva invalidov,« se smeji Plesnik. Kljub letom ima Peter še veliko načrtov, kijih želi uresničiti, če mu bo dopuščalo zdravje, saj mu energije in volje ne manjka. Rad bi obnovil svojo hišico, saj kot sam pravi, streha že pušča, ter dokončal nekaj sob v zgornjem nadstropju. Marija Šukalo ŠPORTNO DRUŠTVO DRETA KOKARJE Kmetovanje po »vaško« Tekmovalci iz KS Kokarje so prejšnjo nedeljo svoje spretnosti znova dali na preizkušnjo na vaških igrah, ki so bile letos osvežene z novimi izzivi. V jeseni pa ŠD Dreta Kokarje čaka priprava občinskih vaških iger, ki bodo potekale v okviru občinskega praznika občine Nazarje. »slalomski trojček«, ki so jo po začetnem ogrevanju tekmovalci prav po »alpsko« dobro izpeljali. Vročino, ki seje v njih nabirala zadnje tedne, so hladili z vodo napolnjenimi baloni, ki so vse preradi počili, za primer hude suše pa so hladno vodo s plastičnimi kozarci varčno zbirali v steklenice. Navijači so si lahko ogledali še več zanimivih iger, poskrbljeno je bilo tudi za pijačo in jedačo, prireditev pa si je dobrega razpoloženja ogledal tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat s soprogo. Tatiana Golob Letos so se ekipe iz Pustega polja, Črete, Potoka, Lačje vasi, spodnjih in zgornjih Kokarij pomerile v še zabavnejših igrah kot prejšnja leta. Tako so se lahko pohvalili v sajenju in pobiranju krompirja, manjkati ni smela niti molža krave, ki na vaških igrah zaseda že kar častno mesto, navijači pa so si lahko ogledali tudi novo smučarsko panogo ■ m #?ilF - «h (foto: Tatiana Golob) PREVOZNIŠTVO PFEIFER Zaživel tudi Franky's pub Na Prihovi, v prostorih transportno logističnega podjetja Pfeifer, je 27. junija zaživel tudi gostinski lokal. Lastnik podjetja Franc Pfeifer se je za ta korak odločil, ker meni, da tovrstne kakovostne ponudbe na področju Zgornje Savinjske doline zagotovo manjka. Franky’s pub sta družno otvorila Franc Pfeifer in nazarski župan Ivan Purnat (foto: 8. Kanjir) Pomanjkanje tovrstne ponudbe na tem prostoru je botrovalo odločitvi, da pristopijo k projektu gradnje pub-a v slogu irskih. Dejstvo pa je, da v lastnikovih rokah oživi domala vse, česar se loti, ker v vsako stvar vlaga sebe celega. In tako je bilo tudi s Franky's pubom. Od ideje, da postavi renomiran lokal, do same izvedbe, je minilo več mesecev načrtovanja, izbiranja in iskanja najprimernejših rešitev. S pomočjo arhitektke, ki ima dovolj izkušenj s podobnimi projekti, je stvar stekla in izvedba je bila le še vprašanje časa. Slavnostna otvoritev Franky's puba je bila 27. junija. Lokal, katerega simbolični trak sta s skup- nimi močmi prerezala Franc Pfeifer in nazarski župan Ivan Purnat, je bil ob otvoritvi poln do zadnjega kotička. Enaka slika seje ponujala pred lokalom, kjer sta goste zabavala Irena Vrčkovnik in Simon Gorišek. Franky's pub zapolnjuje tržno praznino na področju pestrosti gostinske ponudbe. Poleg brezalkoholn- ih in žganih pijač, preko različnih vrst vina, od buteljčnih do penin, je v njihovih hladilnih vitrinah tudi preko 20 vrst piva, ki bodozagotovo privabile zahtevne pivce. Seveda pa bo tudi tu veljalo staro reklo: pij malo, pij dobro. Zaradi kakovostne ponudbe bo slednje prišlo še bolj do izraza. Benjamin Kanjir Mladi muzealci tudi v Nazarjah in na Ljubnem Regijsko študijsko središče v Celju tudi letos organizira malo šolo muzeologije, kije namenjena študentkam in študentom družboslovnih in humanističnih smeri, bodočim muzealkam in muzealcem ter vsem tistim, ki jih zanima raziskovanje in varovanje naše dediščine. Letošnja šola poteka od 30. junija do 4. julija v Domu sv. Jožefa v Celju, del šolanja pa bodo udeleženci opravili tudi na terenu. V tem sklopu si bodo ogledali Muzej novejše zgodovine v Celju, pokrajinska muzeja v Celju in na Ptuju, galerijo Kelea v Celju, Muzej motociklov in Schwent-nerjevo hišo na Vranskem, Muzej lesarstva in gozdarstva v Nazarjah in Flosa-rsko zbirko na Ljubnem ob Savinji. Mala šola muzeologije poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo in Zveze za tehnično kulturo Slovenije. KF ___________________________________________________________X Nasa anketa Delovni čas trgovin 24 ur ali vsaj pozno v noč odprte trgovine so postale stalnica v skoraj vsakem večjem kraju v naši državi. Prav vse dni, tudi na velike cerkvene in državne praznike, po pravilu dela proste dni, trgovine obratujejo. Kaj menijo o delovnem času trgovin potrošniki iz naše doline? Gorazd Sotošek, Varpolje Delovni čas trgovin je absolutno predolg. Včasih so trgovine obratovale normalno, se pravi so bile ob nedeljah zaprte, pa smo vseeno zdržali in nakupili stvari ob sobotah. Tudi zdaj sam ob nedeljah ne nakupujem. Nataša Bezovšek, Gornji Grad Za stranke je že v redu, če so trgovine odprte tako, kot so, zagotovo pa ob takšnem delovnem času trpijo trgovci. Vendar pa je tako, da mi ob nedeljah skoraj zmerom kaj zmanjka in se odpravim v trgovino. V redu je, če je ob nedeljah na določenem področju odprta vsaj ena trgovina za nujne nakupe. Suzana Ledinek, Lepa Njiva Sama ob nedeljah nakupujem, vendar pa ne bi imela nič proti, če bi se sedanji obratovalni čas trgovin spremenil, saj imajo zaposleni v trgovinah pravico do družine, do prostega časa... Ta pravica je ob zdajšnji situaciji zagotovo okrnjena. Karmen Makarovič, Mozirje Nič nimam proti. Naj bodo trgovine kar odprte tako, kot so bile do sedaj. Tudi sama nakupujem ob nedeljah. Trgovke pa se naj zborijo za svoje pravice. Damjana Božičnik, Mozirje Nakupujem tudi ob nedeljah, vendar sem sama načeloma zelo proti takšnemu delovnemu času, saj je nakupovanje ob vseh urah vsak dan zgolj razvada ljudi. Če je trgovina odprta, to koristiš, če ne, pač ne. Menim, da je takšen delovni čas še posebej krut do žensk, ki so med trgovkami v večini, saj na njej še vedno sloni večina vzgoje otrok. Poleg tega pa so tudi plače prenizke za tako nemogoč delovni čas. Dominik Miklavc, Mozirje Če kaj zmanjka, že skočim v trgovino tudi ob nedeljah, drugače pa se po večjih nakupih takrat ne odpravljam. Trgovke pa so ob nedeljah prijazne ravno tako kot ob delavnikih, torej že morajo biti zadovoljne, ker imajo dobiček. Pripravila Barbara Fužir, foto Ciril M. Sem V svetu banditov in ljubezni Piše: Tatiana Golob GORSKA MESTA Z RAZGLEDOM NA MORJE Lotzorai in ostala obmorska mesteca na tej obali s severne strani objemajo visoke gore, ki imajo eno posebnost. To so gorska mesta, skoraj vklesana v steno gore Baunei, ki, zaradi razsvetljenih ulic in domov, v poletnih nočeh izgleda-jo kot male galaksije, utripajoče nad Zemljo. Za gorska mesta, Baunei, Villa Grande, Orgosolo in druge, so značilne ozke, hudo strme ulice, z obeh strani obdane z zidovi hiš, na katerih manevriranje z avtom sploh ne pride v poštev. Turistom, nevajenim teh cest in množice vesp, ki se po njih podijo, sta na razpolago dve možnosti. Čimprej parkirati avto (kar je lahko v poletnih mesecih Prednost potepanja po Sardiniji je v tem, da je tam mogoče videti toliko različnih krajev in ljudi, saj se gore hkrati dotikajo motja in neba, ljudje, ki tam živijo, pa so na to odlično prilagojeni. Hribovci so grobi, agresivnejši ljudje, kar je verjetno posledica trdega življenja v skali, medtem kot so primorci živahne, blage narave. Vsi pa so trmasti, a gostoljubni do turistov. —i ~ijanov v restavraciji, ki Slo- I vence tako razburja in moti ~ **• ■», " ^ pri sproščanju ob jedi, ni v primerjavi z jezno Sardo omembe vredno. Naj bodo vsakodnevni prepiri še tako glasni in ubogemu tujcu, ki nič ne razume, kar malce zastrašujoči, ponavadi niso preveč resni. Kaj rado se izkaže, da za silnim vpitjem, kriljenjem z rokami in loputanjem z vrati, tiči nesrečna kokoš, ki jo je po mnenju enega premalo v "mineštri", drugi pa je še toliko ne bi žrtvoval. Zvečer, ko je čas za odhod na "vaško fešto", pa se prepirljivci ljubeče primejo pod roke, zaplešejo "balio sardo" (sard-ski ples) in vse je tako kot mora biti. Na sploh je v Sardiniji v zraku polno ljubezni, k čemur pripomorejo topli poletni večeri, sladko vino in srebrna luna. Vseeno te vedno znova gane pogled na stare ljudi, ki se držijo za roke kot sveži zaljubljenci, v njihovih očeh je polno topline. Mladi svojo ljubezen previdneje skrivajo, saj so starši glede neodobrene zveze še vedno zelo strogi. Ljubezen na eni strani in prepir na drugem polu sta glavni značilnosti Sardov, gostoljubje, veliko smeha, Videz tradicionalnih sardinskih žena jerov (vojaške policije) so menda skozi mesta brzele s takšno hitrostjo, da jih domačini še opazili niso, skrivali ugrabljenega italijanskega milijonarja, ki ga vsa moderna tehnologija ni bila sposobna odkriti. No, ker so Sardi po naravi prijetni ljudje, seje stvar končala srečno za vse, za žrtev, ki seje vrnila domov in ugrabitelje, ki so bili bogatejši za nekaj miljončkov. "TESTARDO COME SARDO" ALI TRMAPOSARDSKO Da, Sardi so celo pregovorno trmasti ljudje, a po mojih izkušnjah njihova trma ni nekaj škodljivega, ampak prej zabavnega. Tako se prijazna, po tradiciji možu podrejena Se danes so na prenekaterih hišah vidne poslikave, s katerimi so Sardi izražali težnje po samostojnosti problem) in se naprej podati peš, ali pa se sprijazniti s popraskano karoserijo, če ne še s čim hujšim. Seveda obstaja tudi avtobusni prevoz (brez klime!), čemur pa bi težko rekli razumna odločitev: Zagotovo življenje ljudi, ki so se preživljali s svojimi rokami, ni bilo lahko, in verjetno zato tudi sami niso »lahki«. Še trideset let nazaj so bili ti kraji precej nevarni, nošenje orožja pa nič nenavadnega. Oblast so imeli »banditi«, prve policijske postaje pa so skoraj nove. Patrulje karabin- kaj šele, da bi se za njimi obračali. Vendar tega ni več. Zadnja velika vojna med dvema mestoma se je odvijala pred približno pol stoletja, končala pa seje šele s pomočjo številne italijanske vojske. Še vedno pa so tu prometni znaki povsem preluknjani od krogel, mogoče kot zanimivost ali pa kot rahlo opozorilo, da domačini še niso pozabili »umetnosti streljanja«. Hribovje Sardinije je po svetu poznano kot odlična skrivališča za ugrabitelje, še pred nekaj leti so tu žena, v trenutku pošteno "našopiri" joka in velika želja po zabavi pa so in tistega, ki jo je "razkuril", takoj postavi spet na njegovo mesto. Ob tem se spodobi prirediti predstavo za sosede in širšo okolico, da se sliši za kaj gre. Glasno govorjenje Ital- stvari, ki so zanje samoumevne. Večno prehajanje iz ene skrajnosti v drugo je del vsakdana Sardinije in njenih ljudi. Tatiana Golob 8 NK ERA ŠMARTNO Šmartno in Rudar se ne bosta združila Slovenska prvoligaška Si. mobil liga ne bo dobila novega kluba. Čeprav sta skupščini v Velenju in Šmartnem potrdili predlog glavnih pokroviteljev obeh klubov o tesnem sodelovanju, je sedaj že dokončno jasno, da iz tega ne bo nič. Šmarčani bodo tako še naprej kot samostojna ekipa nastopali v elitni druščini, Velenjčani pa se selijo v drugo ligo. V zadnjih tednih je bilo veliko povedanega in napisanega o združitvi oziroma povezovanju Ere Šmartno in velenjskega Rudarja, ki pa v sklepni fazi ni obrodilo pričakovanih sadov. Nogometna zveza Slovenije ni ugodila predlogu o ustanovitvi in statusu podjetja z omejeno odgovornostjo, ki naj bi ga imel njihov skupni klub v prvi ligi, zato je bilo potrebno v nekaj dneh poiskati novo rešitev. Ta je ponovna razdružitev in utečeno delo po starih metodah. In kaj o vsem tem meni trener Ere, Borut Jarc, ki je bil že določen za glavnega stratega skupne ekipe: "Na praznični dan meje dopoldan poklical športni direktor Ere in me seznanil, da Era Šmartno ostaja prvoligaš in da nadaljuje začeto zgodbo v prvi ligi slovenskega nogometa. Zadovoljen in srečen sem, daje negotovost glede tega projekta naposled končana. Zdaj igralci, strokovno vodstvo, navijači in klubski funkcionarji vsaj vemo za kaj gre in pri čem smo. Temu ustrezno se je treba pripravljati naprej in nadaljevati, kar smo začeli lanskega julija." Ker povezovanja ne bo, bo prišlo vsekakor do sprememb v igralski zasedbi. Velenjčani se bodo po vsej verjetnosti vrnili v svoj matični klub, usoda najučinkovitejšega strelca Smajloviča še ni znana, Ante Šimundža pa bo kariero zagotovo nadaljeval v Avstriji. Končni scenarij nezdružitve pa je še najbolj razveselil številne šmarske navijače, ki bodo lahko svoje vijolice še vnaprej vzpodbujali z domačih tribun. Franjo Pukart KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE Ponovno drugi, tokrat v Mozirju Klub malega nogometa iz Nazarij je dosegel še en lep uspeh. Na turnirju v Mozirju, ki ga vsako leto uspešno organizira domače športno društvo, je v močni konkurenci in izredno izenačenem finalnem krogu, šele po izvajanju »penalov« za prednost, prepustil prvo mesto Veplasu, tretjo pozicijo pa so si priigrali velenjski Jaka Bar-ovci. Če turnir izgubiš brez poraza in s samo enim prejetim golom, ti res ne more nihče nič očitati, je pa seveda razočaranje toliko večje. Za »nazorske graščake« je bil, na mokrem in spolzkem igrišču v Lokah, usoden remi z velenjskim Veplasom in neuspeh pri izvajanju kazenskih strelov za prednost. Ti so vedno loterija in športna sreča seje tokrat nasmehnila Velenjčanom, ki so tako prejeli zmagovalni pokal in najvišjo denarno nagrado. Za najboljšega vratarja je bil več kot zasluženo izbran Klemen Skok, ki tako stopnjuje svojo formo za težka srečanja v bližajoči se elitni, prvoligaški konkurenci. Franjo Pukart LJUBENSKI NOGOMET Jeseni poleg mlajših tudi članska ekipa nogometašev Da se nogometna tradicija vrača na Ljubno, smo jeseni že povedali. V tem času pa se je končala prva sezona ligaških tekmovanj Medobčinske zveze Celje in rezultati so pokazali, da vsi naporni treningi niso bili zaman in da je nogomet na Ljubnem zelo priljubljen, še zlasti pri fantih. Naporni treningi mladih ljubenskih nogometašev so se obrestovali Dečki so tekmovali v treh starostnih kategorijah. Cicibani do 10 let so dosegli izvrstno 3. mesto med 8 ekipami. Trenirajo in tekmujejo pod taktirko Jureta Atelška. Mlajši dečki, do 12 let, so med devetimi ekipami dosegli zelo dobro 4. mesto. Njihov vodja je Milan Mekiš. Starejši dečki do 14. leta starosti so na koncu osvojili 8. mesto, a so kljub vsemu dosegli zavidljivo število točk ter si priigrali nekaj odmevnih zmag z močnejšimi nasprotniki. Njihov trenerje Rajko Rudnik. Treba je poudariti, da imajo vsi nasprotniki daljšo tradicijo in trenirajo z mladimi mnogo dlje kot na Ljubnem. Zelo realen pokazatelj so cicibanske kategorije, kjer imajo nekako vse ekipe enake možnosti doseganja dobrih rezultatov in tu so Ljubenci v samem vrhu. Gonilna sila v vlogi predsednika je Jože Grčar. Vodstvo kluba pa je letos sklenilo tudi, da jeseni pričnejo z ligaškimi tekmovanji tudi v članskih vrstah. Štar-tali bodo v 4. ligi. Vzpodbudili sojih rezultati njihovih mlajših kolegov in menijo, daje vredno poskusiti. Trenersko vlogo članov bo prav tako prevzel Rajko Rudnik. Nogomet torej ostaja še vedno najbolj priljubljen pri športih z žogo. Hajdeja Brglez Tokrat za praznik Strelsko društvo Gornji grad je v sredo, 25. junija, organiziralo strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško leže na strelišču Zagradiše v okvirju prireditev za občinski praznik. Tekmovanje je bilo posamezno in ekipno in se ga je udeležilo 28 strelcev in 8 tričlanskih ekip. Med posamezniki so bili najboljši: 1. Tomaž Trogar, 2. Janez Železnik, 3. Žare Kranjc; med ekipami pa: 1. Strelci Gornji grad, 2. Strelci Bočna, 3. Strelci Prekštan. Tomaž Trogar ____________________________y Šport ___________________ IBBHHHHIHiHHHHHHHBBHHHHHHHi OSTALE LIGE MALEGA NOGOMETA Gornjegrajska liga malega nogometa Rezultati 15. kroga: Novo naselje: Texas Bar 1:6, ASC 2000: ŠD Gornji Grad 3:6, Mizarstvo Branko Krznar: GTC 902-Črnivec 2:4, Gostilna pri Jošku: Davidov Hram 5:2, Solčava: ŠD Nova Štifta 1:2. Rezultati 16. kroga: ŠD Nova Štifta: Gostilna pri Jošku 0:8, GTC 902-Črnivec : ŠD Gornji Grad 1:1, ASC 2000: Novo naselje 3:2, Texas Bar: Solčava 2:4, Davidov Hram: Mizarstvo Branko Krznar 5:1. Rezultati 17. kroga: GTC 902-Črnivec: Novo naselje 6:1, Mizarstvo Branko Krznar: Gostilna pri Jošku 1:7, Davidov Hram: ŠD Gornji Grad 3:2, ŠD Nova Štifta: Texas Bar 0:7, Solčava: ASC 2000 3:4, Rezultati zadnjega kroga: Novo naselje: Davidov Hram 3:5, GTC 902-Črnivec : Solčava 0:3, ŠD Nova Štifta: Mizarstvo Branko Krznar 0:3, ASC 2000: Texas Bar 4:9, Gostilna pri Jošku: ŠD Gornji Grad 8:5. Končni vrstni red: 1. Davidov Hram-45,2. Solčava-36,3. Gostilna pri Jošku-36,4. GTC 902-Črnivec-34,5. ASC 2000-31,6. Texas Bar-24,7. ŠD Gornji Grad-22,8. Novo naselje-15,9. Mizarstvo Branko Krznar-11, 10. ŠD Nova Štifta-O. Krajevna liga malega nogometa Rečica ob Savinji Rezultati 18. kroga: Pobrežje: Mizarstvo Potočnik 3:0, Šentjanž-KG Cigale: Plavi 3:3, Veseljaki: Grušovlje 10:2, Predkrižnik: ŠD Gmajna 2:6, Veterani Rečica: Zvir d.o.o. 1:0, Bar Mars: Orli 4:0. Rezultati 19. kroga: Plavi: Veseljaki 1:5, Zvir d.o.o.: Predkrižnik 4:1, Grušovlje: Veterani Rečica 0:3-bb, Orli: ŠD Gmajna 3:4, Bar Mars: Pobrežje 3:5, Mizarstvo Potočnik: Šentjanž KG Cigale 5:2 Rezultati 20. kroga: Šentjanž KG Cigale: Bar Mars 2:2, Pobrežje: Orli 2:2, Predkrižnik: Grušovlje 4:2, Veterani Rečica: Plavi 1:4, ŠD Gmajna : Zvir d.o.o. 0:2, Veseljaki: Mizarstvo Potočnik 3:0-bb. Rezultati 21. kroga: Veseljaki: Pobrežje 13:0, Veterani Rečica : Bar Mars 0:3-bb, Zvir d.o.o.: Grušovlje 1:1, Predkrižnik: Mizarstvo Potočnik 3:0-bb, Šentjanž KG Cigale: Orli 5:1, ŠD Gmajna: Plavi 2:10. Rezultati zadnjega kroga: Grušovlje : ŠD Gmajna 3:0-bb, Plavi: Predkrižnik 2:2, Mizarstvo Potočnik: Veterani Rečica 0:3-bb, Orli: Zvir d.o.o. 4:3, Pobrežje: Šentjanž KG Cigale 2:3, Bar Mars: Veseljaki 0:3-bb. Končni vrstni red: 1. Veseljaki-64,2. Šentjanž KG Cigale-48,3. Plavi-37,4. Bar Mars 34,5. Predkrižnik-29,6. ŠD Gmajna-27,7. Pobrežje-24, 8.Zvird.o.o.-24,9. Orli-24,10. Grušovlje-21,11. Veterani Rečica-20,12. Mizarstvo Potočnik-7. »Štoflc« liga malega nogometa Šmihel Rezultati zadnjega kroga: Brezje: Sele 3:8, Dol Suha: Trnavče 1:5, Loke-Zadruga: Šumečki Boys 4:4, Žekovec-Golte: Šmihel- POP TV 5:0, 'Šmihel-Baza bar: Lepa Njiva-Čehi 2:3. Končni vrstni red: 1. Trnavče-46, 2. Loke-Zadruga-43, 3. Žekovec-Golte-35, 4, Lepa Njiva-Čehi-34, 5,Šumečki Boys-31, 6. Sele-27, 8. Brezje-16,9. Dol Suha-10,10. Šmihel POPTV-6. Franjo Pukart f CS A Kresničke Tudi zadnji v vrsti je vrsta. Savinjčan \ J ŠD MLADOST REČICA OB SAVINJI 4. odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline v tenisu Zmagovalca Mitja Božič (v kategoriji rekreativcev) in Miloš Skornšek (v kategoriji veteranov) sta nazdravila s šampanjcem (foto: Boštjan Rakun) Športno društvo Mladost iz Rečica ob Savinji je prejšnji teden gostilo najboljše rekreativce in veterane Zgornjesavinjske doline v tenisu. Na petdnevni prireditvi je med veterani prepričljivo zmagal Miloš Skornšek, naslov najboljšega rekreativca pa je ponovno v rokah Mitje Božiča. Odlična organizacija turnirja, urejeni igrišči in dober tenis so glavne značilnosti 4. Odprtega prvenstva ljubiteljev tenisa Zgornjesavinjske doline. Na večdnevni prireditvi je sodelovalo 32 rekreativcev in 8 veteranov, ki so se po »out« sistemu prebijali do polfinalnih in finalnih bojev. Pri veteranih sta si zaključno igro v velikem finalu priigrala Marjan Drofelnik in Miloš Skornšek, med rekreativcih pa je to uspelo Andreju Ocvirku in Mitju Božiču. Tako Skornšek kot Božič sta bila v finalu prepričljivejša in zasluženo osvojila naslova prvakov v svojih kategorijah za leto 2003. Pohvala organizatorjem za izvrstno organizacijo in pripravo igrišč v prav gotovo najlepšem teniškem centru naše doline. Franjo Pukart MOZIRSKI LOKOSTRELCI Trije državni prvaki Lokostrelski klub Ilirska Bistrica je bil v soboto in nedeljo organizator 12. državnega prvenstva v poljskem lokostrelstvu. Državnega prvenstva so se udeležili tudi mozirski lokostrelci, ki so osvojili 3 naslove državnih prvakov, dvakrat drugo mesto in enkrat četrto mesto. Državni prvaki so postali: Bernarda Zemljak z rezultatom 337 krogov, Primož Perhač z rezultatom 315 krogov in Janja Perhač z rezultatom 200 krogov. Drugo mesto so osvojili pri veteranih Dušan Perhač z rezultatom 340 krogov in Dušan Perhač v absolutni kategoriji, kije nasfreljal tudi absolutni najvišji članski rezultat 686 krogov. Četrto mesto je osvojil Miran Borštner z rezultatom 316 krogov. Novi državni prvak v stilu goli lok je postal z rezultatom 642 krogov Žare Kranjc iz Lokostrelskega kluba Gornji Grad. V sredo odpotuje mladinska državno reprezentanca v Italijo, kjer bodo nastopili tudi Primož Perhač in Aleksander Ošep iz Lokostrelskega kluba Mozirje ter Grega Jerin iz Lokostrelskega kluba Žalec. . __________________________S_________________________ppJ KINO MOZIRJE V MESECIH JULIJ, AVGUST IN SEPTEMBER 2003 KINO PREDSTAVE ODPADEJO. KINO NAZARJE Sobota, 5.7. ob 20.00 in nedelja, 6.7. ob 17.00: MATRICA RELOADED - Znanstveno-fantastični akcijski triler Režija: Andy Wachowski, Larry Wachowski Igrajo: Keanu Reeves, Carrie-Anne Moss, Laurence Fishburne, Hugo Weaving, Jada Pinkett-Smith V 24. številki Savinjskih novic je prišlo do dveh napak pri podpisih k fotografijam. Na 10. strani spodaj je na fotografiji Ema Janko, zapisano pa je bilo Ana Janko, medtem koje bil na 16. strani napačno zapisan priimek mladega glasbenika Matije. Piše se Veninšek in ne Venišnik. Prizadetim se opravičujemo. MATRICA RELOADED Matrica Reloaded se začne tam, kjer seje Matrica končala. Strojem je uspelo nekaj strašnega: odkrili so, kje se nahaja Sion, zadnje človeško mesto, skrito blizu Zemljinega jedra. Čez 72 ur bo na tisoče čuvajev, lignjastih strojev uničevalcev, prodrlo do njega in ga uničilo. Stroji so postali še močnejši, še bolj neizprosni. "ič fitster: ____________________________ ŠTUDENTJE IN DIJAKI POZOR! Obveščamo vas, da bomo v šolskem letu 2003/2004, v času šolskega pouka, vsak dan opravljali prevoz dijakov in študentov v Ljubljano in nazaj. Prevoze bomo začeli opravljati s 1.9.2003. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko 03/8384160 in 03/5844414 ali mobitel 031/370279. Zgornji Zavratnik, d.o.o. Horoskop za julij 2003 Oven od 21.3. do 20.4. To bo mesec skrbi za ovne, rojene v prvi dekadi. Če si boste lahko privoščili kratek dopust, ga izkoristite za temeljit počitek. Doma boste morali kartrdo poprijeti za delo in se marsičemu tudi odreči. V drugi polovici meseca boste vsi ovni lažje komunicirali, zaživeli bodo stiki s prijatelji. 29. nastopi ovira. ------- Bik od 21.4. do 20.5. Tisti, ki ste rojeni okrog 25. aprila, boste še ves mesec polni energije in navdušenja, poleg tega pa vam bodo odlično uspeli tudi nekateri poslovni podvigi. Vsem pa ta mesec priporočam dopust ob vodi. Plavanje vas bo pomirilo, odsevi v vodi pa zazibali v romantične sanje. Dvojčka od 21.5. do 20.6. Venera bo v vašem znamenju samo še nekaj dni v juliju, izkoristite rojeni v tretji dekadi. Ves mesec bo udaren za rojene vprvi dekadi, ker boste v tem času izjemno dinamični. Toda pozor! Ne lotevajte se projektov, ki so kakorkoli tvegani. Na finančnem področju sveži prilivi za vse, vsi pa boste bolj živahni po 15. juliju. Rak od 21.6. do 21.7. Čudovit, izjemno romantičen mesec za vse rake. Prav mogoče, da najdete celo novo ljubezen, saj boste za nasprotni spol izjemno privlačni. In če ste še sami, boste imeli možnost izbirati. No, če ste rojeni v prvi dekadi, boste tudi zamišljeni in malo preveč resnobni. Vaša ljubezen pa bo zato še globlja in stano-vitnejša. ------- Lev od 22.7. do 21.8. V prvi polovici meseca boste uživali vsamoti in miru, po 15. pa boste zaradi prehoda Merkurja čez vaše znamenje silno živahni in nemirni. Odlično za izlete, nakupe in spoznavanje ljudi. Od 29. naprej pa bo Venera v Levu. Veste, kaj moramo storiti? Ljubiti. Devica od 22.8. do 21.9. U~-m Prijeten mesec. Če ste rojeni v prvi dekadi, boste živeli hitro in dinamično. Vendar nikar preveč. Med 7. in 13. se boste odlično zabavali, druge device pa to čaka kasneje v mesecu. Čas je primeren za nove dogovore in poti ter krajše izlete. Kasneje se vam ne bo ljubilo ne govoriti, ne delati. Tehtnica od 22.9. do 23.10. Vroč in vesel mesec za rojene tehtnice v drugi ali tretji dekadi, toda samo, če boste kje drugje kot doma. Zaželeli si boste, da bi lahko odpotovali kam daleč. Storite to, če vam finance dopuščajo. Sicer pa vaša vladarica Venera v Raku kaže na to, da boste najbolj srečni na morju, ob reki, bazenu... Konec meseca izboljšana komunikacija doma. Škorpijon od 23.10. do 22.11. Odličen mesec za kariero, kot tudi za ljubezensko in družinsko življenje. Kar se tiče kariere, zdaj vam bodo rade volje priznali, da ste na svojem področju najboljši in da brez vas ne morejo. Potegnite se zase, sedaj! V ljubezni bodo vse zvezde z vami, ozirajte se nanje z obrežja reke ali morja. Strelec od 23.11. do 21.12. g Sl Zelo lep mesec za rojene na koncu 2. ali začetku tretje dekade, vsi drugi "pa boste občutili mrtvilo, ki bo posledica številnih planetov v Raku. Neugod- no zlasti za rojene v prvi dekadi. Po 14. bo več novic in zabave. Potem pa tudi več harmonije za strelce prve dekade. Ljubezen? Po 29. bo bolje, dotlej negotovo za vse. Kozorog od 22.12. do 20.1. Mars v Ribah vam bo pomagal (v obliki sočutnih ljudi tertudi lastnega pogubi ma in zanesenosti), da boste lažje prebrodili težave, ki vam bodo stale na poti. Velja za prvo dekado. V ljubezni doma pa bo veliko ljubimkanje, kar velja za vse kozoroge ves mesec. Dopust preživite z družino nekje ob vodi. Vodnar od 21.1. do 20.2. Precej bolj miren mesec, posebno kar se tiče čustev, ki bodo globoka in zelo trdno zasidrana. Če ste rojeni v tretji dekadi, se boste odlično zabavali vse do sredini meseca, ko bo Venera v Dvojčkih. Ob polni luni boste nekoliko nemirni, kasneje pa boste nekaj raziskovali in čaka vas pot. -------- Ribi od 20.2. do 20.3. Precej nor mesec za rojene v prvi dekadi, saj vas bo premetaval Mars v ________ vašem znamenju in vam povečal zmožnosti za kakšno poletno avanturo. Svoje bo prispevala tudi Venera v Raku, ki bo poskrbela, da boste srečali sorodno dušo. Super mesec za dopust in marsikatero veselje. nUBBH V zakulisju novozgrajenih pločnikov v Raduhi Ne bom razmišljala ali so bili pločniki resnično potrebni ali pa si je naredil kdo spomenik za časa življenja, pravijo pa, da bi bilo v Lučah še marsikaj bolj potrebno kot so le-ti. Sodbo prepuščam uporabnikom, vsekakor bodo koristili. Vem to, da so se nekateri izživljali ob tem. Imela sem dolžnost se zanimati za izvedbo priključka na parcelo 292/8 k.o. Raduha, kije dediščina otrok mojega pok. brata, ki sem jim jo pridobila, kar ni bilo lahko. Za to parcelo sem se trudila 8 let. Prva advokatka je ni znala dobiti, šele drugi advokat je uspel. Sestra se je pritoževala 5 let in 3 leta proti sodnim stroškom. Utemeljevala je tudi, dajo prodajam, sedaj pa si bi jo ona rezervirala za svojega zeta, zato seje podpisala, da priključek ni potreben. Kdo je naredil napako? V enotnem dovoljenju za gradnjo upravne enote Mozirje štev. 35102-453/202-1306 z dne 17. 12. 2002 so v 7. odstavku obrazložitve izjave in podpisi vseh zainteresiranih na parcelah 292/8 in 291/2, da se dovoz ustrezno razširi na 8+2. Če je sosed dobil priključek, zakaj ga dediči parcele 292/8 niso? Vse priključke na parcele vseh, se je ustrezno uredilo, le na parcelo 292/8 k.o. Raduha, last otrok mojega pok. brata, se ni. Ali je občina Luče sovražnik otrok, ki so naša bodočnost? Ker so to štirje otroci dveh mater, bi bila najboljša rešitev, da bi se na spremembi namembnosti žage mojega pok. očeta, ki pa jo je zaradi državne službe, kije izključevala obrt, izpisal iz zemljiške knjige in če v njej ni vpisana, je sestra ne more dati sosedu, ker končno je naš rod prvobiten, oni pa srečni dediči sosedove žage in imajo možnost gradnje elektrarne na svojem oz. se lahko gradi skupna s polovičnim lastništvom. S služnostjo parcele 292/8, bi se izplačala dediščina prvorojenki, ostalim trem, ki so otroci iste in druge matere, pa bi ostala celotna parcela in s tem bi lahko, ne da bodo le polnoletni, prišli tudi do poklica, službe in zaslužka ter bi že dozoreli in bi se mirno odločili za gradnjo, ker se ne bi mudilo. Pustimo času čas, parcela nima nog in tudi predvidenemu kupcu, zetu ne bo ušla, pa tudi, če čaka še 20 let. Otroci naj dozorijo in naj bo njihova lastna odločitev in ne nasilje tistega, ki jim jo je hotel zatajiti in jo s preprečitvijo priključka že spet jemlje njim iz rok. Dajanje spremembe namembnosti in preprečitev priključka sta nasilni in negativni dejanji tistih, ki tega niso opravičeni. Tako je moje mišljenje, ki imam življenjske izkušnje, zato naj ne prevladujejo negativna hotenja in dejanja in seganje nekoga po tistem, kar jim ne pripada. Oboje je nasilni ali sovražni prevzem, kije negativno dejanje za moje nečake. Kateri podpisje bil odločilen, da ni priključka: - podpis gospe, ki bi jim rada parcelo zatajila in seje 8 let upirala, da bi jo dobili ali pa - podpis za življenje še nedozorele drugorojenke, ki jo je zastopala na ustni obravnavi 23.11.2002 njena mati in se zanj podpisala, torej je bila za in ne more potem oporekati? Čudim se izvajalcem dovoljenja, da kot moški niste ščitili dedičev mojega pok. brata in jim pomagali, ampak ste nje in mene dobesedno izničili. Razna predvidevanja si zataknite za klobuk in jih prihranite zase, do otrok pa bodite pravični, kot se za župana in nadzornega spodobi. Parcelo bi lahko že pred 30 leti zazidala, župan jo pa še sedaj ne utegne razporediti v zazidalni načrt. Povzročitelji, ki so oškodovali moje nečakinje, se naj oglasijo. G. župan občine Luče, naredil si mi že drugo škodo in te sprašujem: ali je občina Luče in ti več kot Okrajno sodišče Velenje? Čudim se, da ne spoštujete demokracije in se ne trudite zanjo, raje ste birokrati in kršite človekove pravice. Sprevidite svojo napako in jo popravite! Marija Drstvenšek Raduha 64, Luče @ Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Kresovanje za praznik državnosti Kot vsa leta po slovenski osamosvojitvi, smo na mozirskem območju tudi letos pripravili - že kartradicion-alno kresovanje - dvanajsto po vrsti, v počastitev praznika naše državnosti in kot hvaležen spomin na izpolnjene želje, hrepenenja in pričakovanja mnogih slovenskih rodov. Pobudnik in organizator kresovanja je kulturno drušlvo Jurij Mozirje, ki je kot vsako leto - letos še posebej z občutkom pripravilo bogat, pester, zanimiv in privlačen kulturni program: od nastopov pevskih skupin, recitalov - Prešernova Zdravljica -izvajal gospod David But, nagovori -še zlasti župana g. Suhoveršnika, ki je osvetlil in poudaril pomen in smisel praznovanja naše državnosti; seveda pa ni manjkalo prijetne glasbe in ljudske pesmi - pa do - predvsem za mlade - privlačnih športnih tekmovanj. Seveda pa ne bi prireditev kresovanja bila tako posrečena in počutje navzočih tako dobro, če ne bi organizator - drušlvo Jurij poskrbelo tudi za telesno okrepčilo - to je za dobro kapljico in za izvrstno okusen golaž, za kar gre pohvala kuharici ali kuharju. Za celotno izvedbo pa gre zahvala številnim sponzorjem, ki so finančno podprli in tako omogočili izvedbo. Da je bila udeležba na kresovanju bislveno večja od prejšnjih let kaže, da se nam krepi narodna zavest in državljanski ponos; nekaj pa je k večji udeležbi pripomogla tudi primernejša lokacija kresovanja; namesto na Brčkem vrhu, smo po dogovoru s športnim društvom kresovali na športnem igrišču ob Savinji. Vabljeni na tovrstno spominsko in družabno srečanje spet prihodnje leto. Dom si moj - Slovenija! Ivan Glušič Loke 6, Mozirje OBVESTILU O SPREMENJENEM DELOVNEM ČASU KRAJEVNIH URADOV V ČASU DOPUSTOV Krajevni uradi bodo od ponedeljka, 7.7. do vključno četrtka 21. 8. poslovali po spremenjenem delovnem času: 1. Krajevni urad Gornji Grad bo odprt ob TORKIH od 7. do 16.ure (odmor od 10. do 10.30), ob petkih bo zaprt. 2. Krajevni urad Ljubno ob Savinji bo odprt ob SREDAH in PETKIH (odmor med 10. in 10.30). 3. Krajevni urad Luče bo odprt ob PONEDELJKIH od 7. do 16. ure (odmor od 10. in 10.30), ob četrtkih bo zaprt. 4. Krajevni urad Nazarje bo odprt ob SREDAH od 7. do 12. ure 5. Krajevni urad Rečica/S bo odprt ob ČETRTKIH od 7. do 10. ure 6. Krajevni urad Solčava bo namesto ob torkih, odprt ob ČETRTKIH od 7. do 13. ure (odmor od 10. do 10.30). Prosimo za razumevanje. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE ČRNA KRONIKA • ZALOTILI NA DELU Nazarje: Krajani Sp. Kraš so 23. junija popoldan zalotili osumljenko, kije iz osebnega avtomobila pravkar ukradla fotoaparat. Oškodovanec bi imel v slučaju neprijetja za okoli 50.000 tolarjev škode, osumljenko pa so prevzeli mozirski policisti. • OB KOLESI Mozirje: V Gozdni šoli v Lokah pri Mozirju sta 23. junija zvečer dve oškodovanki ostali brez gorskih koles. Kolesi sta imeli nezaklenjeni ob reki Savinji, zaradi kraje pa imata vsaka po 70.000 tolarjev škode. • KAMNOMETI Mozirje: Znana storilca sta 23. junija v večernih urah v Ljubiji metala oškodovancu kamenje na strešno kritino in jo poškodovala. Svoje početje bosta morala zagovarjati pred pristojnimi organi, • NI IN NI MU DOVOLI! Nazarje: Na podlagi anonimnega obvestila so se policisti 24. junija okoli enih zjutraj podali na ogled gostilne v gradu Vrbovec v Nazarjah. Ob prihodu so pred lokalom presenetili znanega 27- letnega storilca, ki je ravno odnašal ukradene predmete. Kradljivec, ki se na nočne obhode lokala v Vrbovcu stalno vrača, bo svoje početje znova zagovarjal pri pristojnem organu. • KURIL TRAVO Mozirje: 24. junija popoldan je osumljenec kuril travo v Kolovratu. Vnel seje požar, ki seje razširil na 2000 kvadratnih metrov in pri tem ogrožal sosednje objekte. Ovadba sledi. • OB KLOPI Gornji Grad: Neznani storilec je v noči na 25. junij s terase bencinskega servisa Petrol v Gornjem Gradu odtujil tri mize in šest klopi iz masivnega lesa. Vrednost nakradenega znaša okoli 150.000 tolarjev. • POŠKODOVAN AVTOMOBIL Nazaije: 26. junija v zgodnjih jutranjih urah je oškodovanec ugotovil, da so mu neznani storilci poškodovali osebni avtomobil, ki gaje imel parkiranega pred trgovino Tuš v Nazarjah. Neznanci so mu poškodovali zadnje vetrobransko steklo in sprednje luči. • NI PRIŠEL PO FILME Nazarje: V noči na 29. junij je bilo vlomljeno v videoteko Tragal v Nazarjah. Neznani storilci so odnesli več kosovtehnične opreme, cigaret in denarja. Lastnica ima za okoli 500.000 tolarjev škode. Utihnil je tvoj glas obstalo tvoje srce ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. V SPOMIN Minila so tri leta žalosti, odkar nas je zapustila naša draga Ančka BENDA Hvala vsem, ki vam korak zastane ob njenem grobu in se je spominjate. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa, tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. V SPOMIN 4. julija mineva leto dni žalosti in bolečine, odkar se je ustavilo tvoje plemenito srce. Franc MAROVT Varpolje Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečo in z lepo mislijo počastite njegov spomin. Z bolečino v srcu vsi tvoji POGREBNA SLUŽBA TIŠINA MatejJVIIjač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS TeL: 5 88 63 10, 041/682 369 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ZADREČKE NOVICE Kovček se da zapreti. Nekaj si pozabila vzeti, Matilda! PRIROČNA ZNANJA Mama se čudi sinu Žaretu: "Matematika te ne zanima, geografija te ne zanima, zgodovina te ne zanima, slovenščina te ne zanima. Pa kaj ti sploh misliš postati v življenju?!" "Politik!" DOLGOROČEN PLAN Bepo vidi vaškega stoletnika stati na avtobusni postaji s kovčkom v roki. Vpraša ga: "Potuješ, Francelj?" "Kaj potujem?! Selim se, selim. Slišal sem, da bodo tudi v naših krajih čez dvajset let možni viharji, celo tornadi. Pa grem v bolj varne kraje." "Ja, kaj pa to tebe tako zelo skrbi, saj jih imaš že čez sto." "Saj jaz bi kar ostal, ampak potujem za ženo, ki je odšla že prejšnji teden. Ta jih ima šele devetdeset, in je veliko bolj zaskrbljena kot jaz." TAKTNEŽ Joži se zelo zanima za Gizelo, zato jo kar naravnost vpraša: "Ali si še nedolžna?" "Kaj ne vidiš, da sem noseča?" "Poslušaj me dobro, da ne bo prišlo do nesporazuma... Ne sprašujem te, če si noseča, mene zanima, če si nedolžna?" Res ničesar ne ujamem, ampak ravno to me veseli. Rib namreč sploh ne maram! PRAVE LASTNOSTI "Šel sem na razgovor za delo," pravi Jože. "Rekli so mi, da tam cenijo red in me vprašali, če sem si, preden sem vstopil, obrisal noge ob predpražnik. Seveda si jih nisem, vendar sem takoj rekel, da sem to opravil temeljito. Vzeli so me za inšpektorja za korupcijo v vladnih službah. Ko sem šel ven, sem opazil, da predpražnika sploh nimajo." KORAJŽEN UMIK "Vi ste prvi obrtnik, ki si je upal moji ženi reči ne. Kaj pa je hotela od vas?" Vanč vpraša privatnika. "Vprašala me je, če se mislim še naprej tako obirati." Draga, prišla je nocojšnja varuška! Kaže, da ima dovolj izkušenj... POMOČ ZA POMAGAČA Bepo omeni Šimnu: "Si slišal, da je dobil profesor Ska-larživčnizlom?" "Vem za to, saj sem bil zraven, ko se mu je to zgodilo," odgovori Šimen. "Kaj ni to tisti profesor, ki ti je v srednji šoli kar naprej delil 'špone'? "Je,ja." "Pravzaprav zaradi njega srednje šole nisi naredil." "In za to mu bom večno hvaležen, čeprav je zato tudi dobil živčni zlom...” "Kako?" "Povedal mi je koliko zasluži, potem pa me je vprašal, koliko zaslužim na črno kot zidar jaz." Čudno, zamenjali so celotno sanacijsko ekipo, Macesnikov plaz pa se še kar naprej premika?! Lilijana, gornjegrajska predsednica sveta za preventivo in vzgojo: "Vama je malo nerodno, kaj, fanta? Z malo dobre volje in obilo treninga bosta tudi vidva smela samostojno na cesto." (POTRPLJENJE JE BOŽJA MAST PRESS) S ŠPORTOM DO VITKE POSTAVE Roman Likar, nepogrešljivi člen rečiškega športa, predsedniku njihovega športnega drušlva Miranu Kreflu in starosti društva Andreju Weissu: "Pa smo končno spravili pod streho še en uspešen teniški turnir." Weiss Likarju: "Zate je bil uspešen, saj si dobil pokal po zaslugi mojega neigranja." Kreti: "Moraš pa priznati, Weiss, da seje tako zelo boril, da seje celo zredil." (BUŠČEK PRESS) VOŽNJA Branetu Pečniku, priznanemu "vinologu" in "harmonikašu" iz Kolovrata, mora po naporni organizaciji in praznovanju prijateljeve 50-letnice pri vožnji takole pomagati že vsega vajena Kaja. (KARLOVE VARY PRESS) NAPADALEC NA POLITIČNO OSEBO KRAJ NAD REKO, HRVAŠKA IME VEČ KRALJEV BURUNDIJA SEZNAM, SPISEK VEČJA TEKOČA VODA VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA SETA OBLAK AMERIŠKI IGRALEC (MINED) KITICA IZ OSMIH ITALIJANSK. ENAJSTERC. (IT.) KDOR GOVORI EKAVŠČINO PLANET VENERA NA JUTRANJEM NEBU VERA ACEVA TOKOVNI POSREDNIK PRISTANIŠKO MESTO V JORDANIJI REKA V MAKEDONIJI OŽINA NA MALAKI FORDOV MALČEK BRUSNI KAMEN ZA KOSO ITALIJANSKA TELEVIZIJA REKA V PANDŽABU PRIPADNIK STAROITAL- SKEGA PLEMENA OSKOV ŽELEZNIŠKA PROGA, TRAČNICA JEZERO NA ŠKOTSKEM NORDIJSKA BOGINJA MORJA NASAD OB HIŠI PODZEMNI HODNIK POKONČNI DEL GREDLJA NA PREMCU NARAVA, ČUD NELLY SACHS TROPSKA RIBAS POMOŽNIM DIHALNIM ORGANOM PRIPADNIK STAREGA NARODA V DACIJI OB TISI SLAP SAVE BOHINJKE PRI IZVIRU REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Ortega, Mairet, evkain, Tai, GA, dan, AE, Dol, park, repertoar, JA, oranža, jelen, Senna, Kapova, Emo, Vai, avša, itinerar, TN, Itilos, sake, Bates, oktava, ažiotaža, oer, Ras, iver, Set MINI SLOVARČEK: TOULET- francoski pesnik- Jean Paul NTARE- ime več kraljev Burundija MARIMBA- ksilofonu podobno Afriško glasbilo AKABA- pristaniško mesto v Jordaniji RAVI- reka v Pandžabu TRGOVINA ZA KOLESARJE © HELI 03/5841 055 otroška, bmx, mestna, potovalna, cestna, gorska kolesa SCOTT, SCHWINN, MARIN, GT, FELT, FAMILY BIKE... oprema od pet do glave SIDI, CASTELLI, POLAR, MET... PREDNOST KAKOVOSTI IN IZKUŠENJ! Andrej AAAROVT HELEŠIČ s.p., Plac 20, Ljubno ob Savinji Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Napovednik • Petek (4. julij), ob 9.00. Velenje, ob škalskem jezeru Mednarodni CSI-B konjeniški turnir v preskakovanju ovir • Petek (4. julij), ob 9.00. Titov trg Velenje Začetek pustolovskega tekmovanja • Petek (4. julij), ob 21.00. Skakalni center Velenje Revija smučarskih skokov Velenje 2003 • Sobota (5. julij), ob 21.00. Skakalni center Velenje Nočna tekma v smučarskih skokih za pokal Gorenja • Torek (8. julij), ob 20.00. Knežji dvorec Celje Koncert slovenskega seksteta klarinetov • Četrtek (10. julij), ob 20.00. Galerija sodobne umetnosti Celje Otvoritev razstave študentov slikarstva Marka Požlepa in Jerneja Forbicija • Četrtek (10. julij), ob 9.00. TRC Jezero Velenje Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu (do 18. let) • Četrtek (10. julij), ob 21.00. Velenjski grad Koncer romske glasbe - Šukar www.savmja.com ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko črno belo, staro 7 dni. Gsm: 031/830-864. Prodam krave frizike, A kontrola. Gsm: 040-723-865. Prodam bikca simentalca starega 8 tednov. Tel. 583-52-58. Prodam bikca sivca 1. teden in kupim teličko od dobre molznice. Gsm: 041 /868-633. Telici sivorjavo in simentalko, breji 7 mesecev, prodam. Tel. 5847-510, gsm 041/324-377. Prodam dve breji telici sivorjavo in simentalko. Jože Jeraj, Primož 56, Ljubno ob Savinji. Teličko sivorjavo 1 teden prodam. Tel. 584-16-59. Prodam tri teličke simentalke stare 10 dni. Tel. 03/839-50-30. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 26. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov Portal Savinjske doline ŽIVALI - KUPIM Kupim telička starega en teden. Tel. 01/8325-400. DRUGO - PRODAM Prodam 80 I električni bojler gorenje tiki, nov. Inf. 5833-330, po 20. uri. Prodam lesene gajbe za krompir. Gsm 041/616-463. Avtoradio, zvočnike, antena, brezžični telefon, prodam. Wofer novo. Gsm: 031/772-486. Staro strešno kritino bobrovec in slemenjake ugodno prodam na Ljubnem ob Savinji. Gsm: 041/63-39-49. Prodam peg-perego kombiniran voziček, karo vzorec modre barve. Inf tel. 5833-330 (zvečer po 20h) ali gsm 041/ 253-708. AVTOMOBILI Prodam škoda forman-kara-van, 1.93, dobro ohranjen, reg. Do 27.12.03, cena 150.000. Gsm: 041/783-977. STANOVANJA IN HIŠE Kupim novejšo enodružinsko hišo. Tel. 57-26-319, gsm 031 / 836-378. ZEMLJIŠČA V Šmartnem ob Dreti prodam zazidljivo parcelo. Cena po dogovoru. Gsm 031/433-152 ali tel. 584-51-06. RAZNO Oddam košnjo v Ljubiji, strmina 50 arov. Gsm 041/863-869. PODARIM Podarim psičko mešanko med nemškim ovčarjem in rottweil-erjem staro 4 mesece. Gsm: 041/463-676. Podarim mlade psičke. Tel. 03/ 838-41 -41, gsm 031 /207-247. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE. GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p, Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PESEK. GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. SERVIS TERGLAV MILAN. POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041 / 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p, Polzela 137 a, 3313 Polzela. NA PAGU Oddam apartma. Tel. 00385-236-11-770 (Došen). Došen Jure, Sveta Jelena, Senska 28, Pag. MORDA STE ISKALI PRAV TO Delovni čas: od 9. do 16. ur«, sobota od 8. do 12. uro NOVO!!! NOVO!!! Pestra ponudba programa Rimax: - brezžične nadzorne rešitve - digitalni fotoaparati in kamere -100 minutni oz. 875 MB CD-R-ji in CD-RW-ji - infrardeča indoor kamera 30t - infrardeča indoor kamera 40t - brezžični LCD barvni monitor 60r,5kanalov - brezžični AVDIO VIDEO SENDER (prenos slike, zvoka, čez stene oddaljenosti do 100m) - MP3 predvajalniki 480s antishock ID3 WMA format - CAR ADAPTER za prenos zvoka na hifi f «s* Poleg naše standardne računalniške ponudbe lahko stranke pri nas na novo naročajo: - šolske potrebščine (zvezki, delovniki, knjige, multimedijo za dodatno šolsko izobraževanje,...) Posebna ugodnost VROČIH 7% POPUSTA na gotovino za akcijske računalnike oziroma ostalo strojno računalniško opremo smo podaljšali do konca meseca julija 2003. Za vse ki pa jim je igranje računalniških iger strast in užitek, smo pripravili posebno presenečenje: - igranje iger v naši učilnici za vsakega posameznika, ki bo igral več kot 16 ur podarimo naslednje 4 ure zastonj. - zadnji teden v avgustu bomo prvim 3 po vrstnem redu ki boste presegli 160 ur • prvemu CD RW LiteON snemalnik; - drugemu 50/1 CD R medijev Benq - tretjemu CD igro GRAND PRIX 4 Igralni maraton bomo pričeli 7. julija 2003 ob 10h; za vse rezervacije pa prosim pokličite na telefonsko številko: 03/83-83-106. Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com - Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah - Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev - vhodnih vrat - prodaja kljuk - leminatov in DEKOR stenskih ter stropnih oblog Vrtne garniture brez naslona že od 39.990 SIT naprej! Dostava na dom! Možnost plačila na več čekov! 10% gotovinski popust za ves ostali program! P K IJAVNjCA ZA TURNIR A/ ODBOJKI IMA MIVKI Ime in priimek: Naslov: Telefonska številka mo m najrajo widrzwjemo na prostem, je f $&$ m sonce| vodo in pesek, Vso to kome Miho zdruSH v enem dnevu ponovnega srečanja % varni. Pred nami je mesec julij in Ml Seviljskih novicah %e pripravljamo nov dogodek, kakor smo vam okljukih v začetku letošnjega, jubilejnega leta. Poletje je cm. Dobili so bomo všportpem centru v Varpoljah in sićerfMfpf! 26 julija! PRIJAVNINE NI! POmerile se bodo moške in ženske ekipe - trojice, ki jih bomo naključnpjzzrebali pred tekmovanjem. POpRtflolKDE!!!! Za člane prvpuvrščene ekipe - masarocelotnega telesa Za člane drugouvrščene ekip||- velike pizze Za člangjtečtjeuvrščefte ekipe - kratke majice Vsi, ki si želite športnega doživetja, se pravočasno prijavite. Pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, pokličite na tel. številko 839 07 90 ali pa pišite na elektronski naslov urednistvo@savinjske.com. e Otroško veselje! Počitnice na Planetu Tuš Od 1.7. do 31.7.2003 Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice, plesna šola, družabne igre, otroški glasbeni festival in še kaj. Vse prireditve se bodo odvijale pod strokovnim vodstvom usposobljenih vzgojiteljic in profesoric. Vsak dan dopoldan, od ponedeljka do petka, med 9.00 in 12.00 ter vsak četrtek popoldan, ob 18.00. Naj bo tudi vaš otrok nasmejana zvezdica. Kjer so zvezde doma www.planel-tus.com DODATNI POPUSTI TUDI NA: - Opeko modul - Dimnike Schiedel - Demit fasade - Tondach bobrovec Širok asortiman barvnih in sivih tlakovcev, plošč in robnikov za ureditev vrta in okolice. Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA. NA 24 OBROKOV! TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev ( delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu. PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ! Pokličite tel.03/838-80-91,041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA! OSREDNJO KNJ. CELJE