Gospodarske stvari. Kompost ali mešani gnoj. III. Na dalje je treba govoriti o tem, kako se kompostni kupi narejajo. Preduo se začne kup narejati, je treba najprej skrbeti, da se odločene snovi za narejaDJe komposta priredijo. Potrebovati se more skoraj vsakojaka zemlja, pesek, il, glina, lapor in prst, prstena, laporova ilovica ali glina je vendar najboljša. Te snovi držijo namreč izhlapljive pline ali gaze najbolj nazaj in dajejo po razkrojevanju tudi hranivnib snovi za rastline več, nego kterakoli druga labka, rabla peščevina. Za narejanje kompostnega kupa kaže najbolje si na dvorišču pripraven in senčnat kraj izbiati, ki more potem za ves čas kot prostor za kompostni kup služiti. Dostikrat se nabajajo za skednji ali hlevi prav prikladna mesta. Dno pod kom.postn.irn kupom mora prav tidno biti in vode ne prepuščati, nekoliko vzvišeno, da mu deževnica od strani ne podteka. Pri napravljanju kupa se za podlago precej debela plast prsti položi, ki je lahko 21/, —3 metre široka, z tem je tudi spodnja širina kompostnemu kupu določena. Njegova dolgost se ravna po množini tvarine, ki je za podelauje pri rokab, in pa po prostoru splob. Na spodnjo plast prsti se nameče plast pripravljenib gnojirnih snovi; vzame se za to pepel, trohljad, hlevni gnoj, kurji gnoj, živalski izločki itd. Na to plast piide diuga plast prsti iu na to zopet plast gnoja in tako se nadaljuje, dokler da postane kompostni kup 1V3—2 metra visok. Omeniti pa je treba, da morajo plasti navzgor vedno bolj ozke biti, tako, da celi kup nekakošno strešuato podobo dobi. Pistene plasti morajo za nekaj centimetrov 10—20 ob straneh črez gnojne plasti moleti, kar celi kup v nekakošen prsten plajš zakrije. Ko je kompostni kup že zadosti visok, se mu zgornje teme nekaj vravna in priseka, tako, da na njem še dosti prostora ostaue za žleb, ki se po dolgem po sredi potegne. Ko bi se tako napravljen kompostni kup črez sredo presekal, videle in razločevale bi se posamezne plasti prsti in gnojivnih snovi celo na tanko. Zgoraj vrh kupa se napravi po dolgem žleb za gaojaico. Na tanko popisovati: kako dolg in širok mora kompostni kup biti, ne gre in tudi ni potrebno, ker to se ravna po množini tvarin in po prostoru. Če ee za kompost jemlje rahla peskovina, se more kup labko nekaj veeji napraviti, kakor pa pri iloviča8ti prsti. Ce so gnojiyne tvariue težko razkrojljive, tako se ne smejo v veliki kup komposta djati, ampak pomešajo se z pepelom in živim apuom in naredijo se iz take zmesi manjsi kupičasti kupi, ki se z prstenim plajšem ogrnejo, zgoraj vravnajo ia z okroglim žlebom na vrbu sprevidijo. Te male kompostne kopice se okoli večjega kupa tako postavijo, kakor prostor in tvarina najbolje kaže. Pozneje, ko se večji kup premeče, se tudi manjši kupi premečejo in v večjega spravijo, ko 80 njibove težko razkrojljive tvarine že trohneti začele. Kar se liče ravnanja z kompostom na kupu, velja o njem, da se marljivo zamaka in sicer najboljše z gnojnico. Le če nje ni, je tudi voda dobra. Žleb, ki gre po vrha kompostnega kupa, se nalije z guojnico in od tod se razceja po celem kupn. Pri manjših kornpostnih knpib se namesto žlebov vzamejo priostreni koli, z kterimi se v kup luknje narejajo in gnojnica v te luknje vliva. Tako se celi kup še prej vlage navzame. Če se kompostni kup ne zamaka, tako se pri veliki duši razkrojivanje raznih tvarin zabranuje. Če pa zopet preveč gnojnice na kompost pride, se prosti pristop zraka zabianuje, kar zopet razkrojitev moti. Da je tedaj gnoj v kompostnem kupu vedno v pravi meri vlažen, na to mora kmetovavec posebno pazko imeti. Kdor hoče, da se nakupičene tvaiine brž razkroje, mora skrbeti, da je kompostni kup vedno srednje vlažen. Po zimi ni treba tako pogostega zamakanja, po leti pa je treba večkrat zamakali. Kakoršna je pač zračna toplota in toplota notri v kompostnem kupu, se zamaka z gnojnico vsakih 3—6 tednov. (Konec prihod.) 0 zavarovanjn proti ognjn. (Svojim krajanom na razmišljevanje spisal Jožef Žitek, profesor v Ptuja.) V. Naša ,,pauernferajn8ka" zavarovalnica pa pri tem ne bo tak nhaklik", mi bomo lepo čakali, naj plača kedaj bo komu leži, mi vemo, da kmet nima kedaj god denarjev. Tako orebovski zovčini obečujejo. Jaz ne dvojim, da bi se včasih tudi dotlej Čakalo, dokler dolžnik nebi pogorel, kajti ndober tringlet" je tudi kaj vreden. Kaki red pa bi bil, če bi se to povsodi tako godilo, to je drugo pitanje! Kdor pa želi imeti red, mora si najpopred napraviti pravila, potem pa se njib tudi zvesto držati, ako hoče izbegnoti vsakovrstnim zmešnja vam, in sleberni ud je po samem svojem prostovoljuem pristopu vezan, ravnati se po njih, za tega del bo tudi vsak pameten človek na tenko prevdaril, kake dobrote in kake neprilike ga čakajo, prej ko se na kaj obveže, k 5emur ga nikdor ne sili. To velja tudi za pristopnike k zavarovalnicam. Če imajo zavarovanci pred o6mi pogodbo, kojo so skleuili pnstopivši k zavarovalnici, bodo vse tožbe na kake svojevoljnosti in krivičnosti pri izplačevanju škode naenkrat prestale. Naj se ne pozabi: jaz govorim o vzajemni ali medsebojii zavarovalnici štajersko-kranjsko-koroškoj v Gradcu. Paragrafi, na ktere se tu in tam pozivam, oduašajo se tedaj na pravila omenjene vzajemne zavarovalnice. Najpoprej si naj zapomni vsak, kdorkoli pristopi, §. 15 pravil, ki pravi, da se ima za zavaiovanje uamenjeni predmet verno opisati, in da zavarovani znesek ne sme presegati prave vredaosti; kajti zavarovalnice niso sredstvo sa kak dobiček. Ako tedaj kdo zato, da bi manje plačeval, kako za nevarnost predmeta znamenito okoljnost krivo napove ali zatiši, mu zavaiovalnica po §§. 22. in 2'd. ni dolžna povrnoti škode. Tako se je zgodilo posestniku J. N. v fari Kleškoj. Ta mož rekel je pri pt-istopu: moj hram na samem stoji, to če reči: najbližnji sosed je reč kakor 30 sežnjev oddaljen. Čez kratek čas vnelo se je pri sosedu in tudi on pogori. Komisar pride razgledat škode in najde, ka je njegov škedenj od »osedovega bil le samo pol tretji meter oddaljen. Ta seveda ni dobil celo nič in bil še zatožen. 2. Kdor se, bodisi po svoji vednosti ali nevednosti, previsoko zavaruje, si je sam kriv, 5e preveč plačuje, ker se po požaru odškoduje le samo prara vrednost poškodovanega poslopja in ne večja; kajti zavarovalnice niso za dobičkarijo, ampak samo za pripomoč r nesrečL Tako je posestnik V. pri sv. Križu, ki je pogorel 19. maja 1875. evoje zanemarjene zgrade več kakor dvakiat previsoko zavaioval. Pride komisija in pripozna mu mesto 800 samo 390 gld. in je imel Se tudi druge neprilike. 3. Kdor pa se prenizko zavaruje, postavim samo za 500 gld. mesto 1000 gld., kar se naradno če ne vselej zato stori, da bi se inanje premije plačevalo, ta že zauaprej polovico škode ia se vzame. Če tak gospodar do tal po- gori, dobi ouih 500 gld. Ako pa se pri njem kaj reši, na primer: okna, dveri in podobno, in če je rešeno postavim 60 gld. viedno, takrat se po sklenjenoj pogodbi §. 41 polovica rešenega t. j. 30 gl. njemu, polovica pa zavarovalnici v hasek zaračuni in pogorelec tedaj nima pravice na polnih 500 gl. ampak samo na 470 gld. Tako se je moj bivši součenec g. M. Korošec v Očeslavcih samo za 500 gl. zavaroval in sicer hram za 300 gl. ostalo pa za 200 gld. Pogorel je 20. avgusta 1875. Pride koinisija, ceni mu škode na bramu 948 gl. na ostalem 614 gld. Gospodarstvena poslopja pogorela so mu do čista, zatorej je dobil popolno zavarovano svoto, namieč 200 gld. Pri hramu pa se za 81 gl. vrednosti resilo. Od te rešene vrednosti vračunilo se je 25 gld. 64 kr. zavarovalnici v prid in toliko se je pogorelcu od na hratnu zavarovanib 300 gl. odračunilo. Pripoznalo in od zavarovalnice izplačalo se mu je tedaj vsega 474 gl. 36 kr. Tudi g. Vaupotič v Rihtarovcib iniel je veliko skodo, ko je 26. sept. 1861. pogorel, odškodovanja pa je dobil samo 465 gld., kajti ni bil više zavarovan, kakor za 475 gld. Ako skoda ni popolna in se pri požaru kaj reši, onda se rešeni ostanki res v račun vzamejo, ali to je v celosti prav malo, kakor smo ravnokar pri gg. Vaupotiču in Korošcu videli. Samo kedar se pri pristopu naravnost kaj zlaže, kakor od onega v Klehu, ali pa če se previsoko zavaruje, kakor V. v Križevcib, takrat more razloček med zavarovalnoj svotoj in odskodovanjem biti velik, in to je cel6 v redu, ker zavarovalnica ni zato, da bi so eden na račun drugih bogatil. 4. Še je eden način namenjene goljufije, koji pogorelcu včasih velike stroške in nepnjetnosti dela, kedar namreč pogorelec ostanke odstrani, kesneje pa se goljufija zazve" in so na pogorelčeve stroške opetni komisijoni potrebni. Tako se je piigodilo onemu v Radvencih, ki je pogoiel 11. sept. 1873. Ko je zavarovalnica za goljufijo zvedela, pošlje posebnega komisarja iz Giadca v Radvence. Iz pri onoj priči sestavljenega zapisnika je razvidno, da sta se pogorelec in njegova Eva brez posebnega uspeha trudila storjeno goljufijo občinskemu predstojniku kot svojemu hudemu duhu na rovaž zarezati. Špiikov dober nratu ostal je le precej diag. (Dalje prihodnjič.) Dražba bikov, nakupljenib od štaj. kmetijske družbe za povzdigo goveje živine, vršila se je 19. eept. v Celju, in 18. okt. v Mariboru. Ža celjski okraj so se prodali 4 biki mtircthaler-skega plemena. Kupili so jih g. Anton Pinter v Podvinu, g. Ignacij Tibei- v Laškem, g. Miha Jagl pri sv. Juriju na južai železuici in g. Janez Kralj v Bukovcu. V Mariboru se je prodalo 14 bikov marijahoferskega plemena; 4 izmed teh je pridobil okrajni zastop y Slov. Gradcu, 1 srenja Ljutomer, 1 srenja sv. Jakob v slov. goricah, 1 g. Janez Girstmajer v Maiiboru, 1 g. Janez Dobaj pri sv. Juriju na Pesnici in 1 g. Feliks Scbmitt v Mahrenbergu. Vsak teh kupcev je dolžen skozi 1 leto bika dobro rediti iu ga dati na krave posestnikov dotičnega okraja spuščati proti 60 kr. plače vsakokrat. Občni zbor 54. štaj. kmetijske drnžbe je napovedan in se bo vršil 26. in 27. februarja 1878. Sejmovi na Štajerskem. 21. dec. Laško, sv. Tomaž pri Velikinedelji; 22. dec. Biežice. Sejtnuvi na Koroškem. 19. dec. Millstadt; 22. dec. Gmtind; 27. dec. Steinfeld, Labod, Svinec, Breže; 28. dec. Metnica.