f 5limciii|'i1)t's llfiiicnlnrtiiifl) fitr Don 3offf ffitton&elt, (. f. iprofeffor ara Staatsgtjnmafiiim in Sittadj. V v I itt 15 8 1 f 11 1 i rij -fc 'i n i g li dj e n SdjuUtiirijtr-Mtvlujt, 1890 . 'Die iit eincm f. f. ©ctjutbucfjer^erlrtge fjerau$>gegebenen ©djutbudjer biirfeti imt* ju bent auf betu SitelMatte angegebeitett gretje uerfauft loetbert. 03 III Dimiuut SlnlalžUcf) ber Steorganifation be§ fEoueitifcIjen ©pradjunter- ridjtež an ben f. f. ©taatžgtjmrtafien ju $Iagenfurt unb 9Mad) gab ba§ fjolje f. !. 9)iinifterium fiir Guttus uub ITnterridjt mit Srtafš tiom 9. 2)2ai 1887, 3- 10.242 folgenbe SBeifmtg, betreffeub bie ©rrt)eilung be§ flouenifdjen @prad)unterrid)te3 im fogeuanuten SSorbereitungiScurfei „®er 33orbereitung§cur§ in ber flooenifdjen ©pradje fiir 9tid)tf(ot)enen l)at ben 3 rae C ben @d)iilern ba§ grofje ntoglidje ©pracfjmateriat auf fiirjeftem SBege ju uermitteln. ®iefe Slufgabe ift ftatt burdj bie fgntf)etifd)=grammatifdje 2ef)rmed)obe rafdjer unb fidjerer auf empirifdpanalptifdjem Sffiege ju lofen nadj einer s D2etf)obe, bie in neuefter 3eit bet bem llutevricfjte in leBenben ©pradjeu immer mef)r jur ©eltitng fommt. @§ tuirb ficl) batjer empfeljlen, ben Unterridjt fofort mit ber Sectiire eiue§ jufamutert- tjangenben 8efeftiide§ leidjtfafSlidjen $n!)alte§ ju begi ii n en. ®er Seljrer (ie§t unb itberfeijt einen fitrjen Slbfdjititt, jergliebert if)rt burdf einfacfje ftooenifcbe f^ragen, auf roetdje bie ©djiiler mit ben SBorten be§ ®e£te§ antroorten, unb fuiipft an i£)rt in entpirifdjer f^orm einigeg au§ ber ^ormenleljre an. ®er nad) einiger 3eit erroorbene iBorratf) »on fj-ragen, gormen unb SBenbungen liifst fid) ju fdjriftlidjeit •$au*c= unb ©djularbeiteu oerroerten." ®iefe StRettiobe ermieg fid) al§ fetfr praftifd) unb ergab fdjon im erften Ejaljr red)t befriebigenbe ©rfolge. ©inen §emmfd)ut) be§ ltnterrid)te§ bilbete nur ber Sttangcl eine§ geeigneten Selirbudjeg. ®iefent SJlanget abjuljetfen uub ber inbuctioen i!)2etI)obe aitd) beint Itnterridjte in ber ftoceuifdjen ©pradjc an itnferen DJtittelfdjulen unb Sefjrerbilbungšanftalten ©ingang ju uerfdjaffeu, ift ber 3 roe d beg uorliegenben „@Iouenifdjen ©Ie= mentarbudjeS. “ IV Set 2lbfaffung begfelben rotttben mefjtere ©djriften, fietveffenb bie Reform bež fraujbfifdjeit ©pradjunterridjteg, juratlje gejogett, unter anberett: $ o 1) a n tt Sefjrgattg bet - franjofifdjen ©pradje. I. tt. II. S^eil, 2Bien 1888 uttb beffen Sortrag „U6er bie SteformbeftreBungen auf bem ©ebiete beg neufptadjlidjett Unterrid)teg", geljalten im Sereitt „Sie 9tealfd)ule" in SBien ant 15. OctoBer 1887, fenter ®r. iit) rt, ®er frangofifdje 21nfangg= unterridjt, unb begfelben Serfafferg granjbfifdjeg Sefebud). Unterftufe. Seipjig 1887 enblid) ©eorgSBeitsenbod, „3ur Reform beg ©pradp unterridjteg", 2Bien 1888, eine Srofdjiire, roeldje am ©djluffe and) etn „aSergeic^nig bebeutenber ober bod) lefengroerter ©djriften iiber bie (Reform beg ©pradjunterridjteg" entljdit. ®ag Sudj ift bei einem ©urfe con jroei robdjentlidjeu ©tuitben attf jroei 3aljte berecfjnet. 3m erften Qaf)re foE fid) ber ©djiiler auf ©runb ber erften 30 Sefeftiide, ju roeldjett aud) bie ttortiroenbige fprac^Iitfje (Srflarung geboteu roirb, ba§ 2Bid)tigfte ang ber fformett- le^re aneignen uub foroeit gebradjt roerbett, bafg er fid) im jroeiten 3al)te nad) 2Bieber|olung ber erften 30 Sefeftiide auf bett Oteft beg Sefeftoffeg mit fDiife ber ©rantmatif unb beg SBbrteroerjeidjniffeg felbftanbig oorbereiten fann. 2) ur d) bie erften 30 Sefeftiide roirb aud) eine fjinreidfenbe Safig geroonnett, um mit ©dpi(etn beg jroeiten $aljreg ben furjen 2lbrifg ber ©rammatif fpftematifd) burdjneljmen unb roieber()o(en ju fbnnen *). „®ag ltnterrid)tgtempo roirb in ben erften uiet 35ocl)en felbft- t)erftdnb(id) ein fefjr tangfameg fein miiffen; ttad) uub nad) roirb fid), oljne jeglidjen $roang, ein etroag befdjleunigtereg Sorgeljen oon fetbft ergeben" **). ©a§ bie 21ugroat)l beg Sefeftoffeg anbelangt, fo erfrfjeinen in ber erften |>dlfte iiberroiegettb 21. SJt. © (o m š e f g ©rjafjlungen ; beittt © 1 o m Š e f fteljt forootjl roegen ber @infacf)B)eit ber ©pradje alg and) roegen beg paranetifdjen ^ttljalteg feiner ©rjaljlungett alg ^jugertb^ *) (Sine betailtterie ©fijjtentttg beS UnterridjtSgaitgeg nad) bev inbuctioett 9Jtet()obe trn Slnfdjlufž an oovliegenbeS (Hementavimdf) roivb betnnadjji in einev ffetneit Svofdfiire oeriSffentlidjt iberben. **) ©tefe gotbenmg geitevS (Seijrg. b. fv. <3pv, I. p. VI.) fiir ben franjii= ftfdjen ©ptadpmtetridjt giit and) 'Oter. v fdjriftfteller big jur ©tunbe umibertroffen ba. (Sine (S^reftomatfjie ang ben ©djrifteit flooenifdjer ©djriftfteller mirb bag flouenifd;e Cefefntd; entljalten, roeldjeg ben II. ©fjeil jum ootliegenben @lementar= Intclje bilbett fofl unb im 2aufe beg ndcfjfteu ©djuljaljreg erfcfjeinen biirfte. Stttclj irtljaltlidj atjitelit bie aufgenommenett ©tiide oielfadj einaitber unb etinnern nidjt felten an (Srjal)luugen, raeldje bie ©djiiler ang ben beutfcfjen Sefebudjern fennen. ©aburcfj foll ben ©djuleru ber gttfjalt bet Sefeftiide mbglidjft leidjt uerftanblidj gemadjt roerbeu, bet Segret abet folt ©elegenljeit befommen, itnmer roieber auf bereit« ®orgef'ommeneg unb Stefannteg juriicfjugreifen. ©ent erften Jefeftiide, an bem juniidjfi bie Slugjptadje bet bein ©looettifdjen eigendjumlidjett Saute geiibt merben jod, nutrbe eitte gnterlineariiberjeljung beigegeben. ©er 3roed ift/ bafg fidj bet ©djiiler fcljott roaljrettb beg miebettjolten Sefeng einige SSebeutuugen einptage, bet Sester abet tu empirifdjer gonit auf einjeltte (Sigentt;um= lidjfeiten bet flooentfdjen ©pradje (geljlett beg Sfrtifelg, nur augnafjntg= toeife ©eijung bet $erfoitalpronotiiitta, SBortftellung it. bgt) auf- merffam utajen fonne. ©ie (Srammatif beljaubelt nur bag SBidjtigfte aug bet 2aut= unb gormeitleljre; bod) roirb bag lltotljroenbigfte aug ber ©ijntaj im Slitfdjluffe an bie betreffenbe t|3artie bet gotntenleljre erroafmt. ©g ift felbftoerftaitblidj, bafg bie §§. 3 unb 4, toeldje bie midjtigften Saittgefetje entljalten, erft ant ©djluffe beg ganjen ©toffeg fnftentatifc^ burdjjuneljmen fittb. ©ett lateintfdjett ttttb betttfdjeit ©erminig fittb iiberall and) bie flooenifdjett beigegeben. ©iefe fofl fidj bet ©djiiler gleidj attfangg aneignett, bantit et fobafb alg ntoglid) in ben ©tattb gefeijt merbe, bent ffonenifcfjett ©pradjunterridjte mit flooenifdjer Unterridjtgfpradje ju folgett. ©egljalb entljalt and) bet 2Ittljang bie midjtigften $8enettttungen bet ©aije unb ibjter ©lieber, fotoie bet gnterpunctiongjeidjen. llttt bem Slnfanger bie ridjtige SBetonung ju erleicftern, murben alte jene SBiirter, toeldje ben -jDaupttou ttidjt auf ber uorfefjfett ©ilbe fjaben, mit eiitem 2lcut uetfefjeu. gdj bitt mit molji bemufgt, bafg idj bei ber ©urdjfiiljtung ber ©etouuitg, iiber bie man fidj big Ijeute leiber nodj nidjt geeiitigt Ijat, auf ntattdjen SBiberfprudj feitettg nteinet geeljrteit gacfjgenoffett ftofjen merbe, unb bitte begljalb, mit alle bieg- VI bejitglidjen, trne and) fonftigen SJlartgel begSttdjeg giitigfi mittljeifert ju roolKen; biefeKben folfen ttt ber ndcfjften SlufKage nad) 2t)unlid)= feit befeitigt roerben. $ubent id) junt ©djKttffe bag Q3ud)tetn ciuer mopnolKenbeu SeitrtKjeiKung empfeljte mib barait bett SButtfd; fiuipfe, baf§ eg jur gorberung beg ftouentfdjett aitb!uttg. mieberf). .£>aubl. = miebertjotte §nitblung. no!!. £)anb(. = uodeubete |)anb(uttg. bauer. §mtbl. = bauernbe |>artb(ung. VIII ŠBor bem (Sebraudje beš 2hid;e§ mode man nadptebenbe $er= fefjen im ®rucfe uerbeffern: Slufjerbetu rnbge roaijrenb beg @ebraudje* baš Smitjeidjen (') gefetd rnerben, mo eg iiberjefjeu nrarbe. 1 <$rf!er — prvi del. 4defloff — berilo. I. Čebelica*) in ovca. ($ctš) ©iettdjett Miib (bn§) Sdjaf. „Imaš li, o človek, večjo dobrotnico med „-9aft (bu), o SJienfd), [einen] grojjeren SSofdtčjater unter ben živalimi, nego čebelo ?“ vpraša čebelica človeka. — 2d)ieren, ate (bie) SSieite?" fragt (bas) SBieiidjen (beit)‘JJtenfdjeit. — „0 da!“ odgovori človek — „Koga pa?“ vpraša čebela. — „0 ja!" ant ra or tet (ber) SJlenfd). — „3Beu bemt?" fragt (bie) sBiene. — „Ovca je meni večja dobrotnica; njena volua „(2)as) ©djaf ift mir [ein] grogerer Sofjltfjater; feiue SBoUe mi je potrebna, tvoja strd je le sladka; kar pa mir ift notfnoenbig, bein(e) fbontg ift nur fiifs ; maš aber je potrebno, velja več, nego gola sladkota. Še jedno ift notfjroenbig, gi(t metjr ate (doge ©iifjigfeit. 9 tod) eitte§ ti povem, zakaj ovco bolj cenim in čislam, bir jage (id)), maram (ič^) (baš) ©d)af met)r fctjat^e uub adjte, nego čebelo. Ovca mi daje volno rada, čebela ate (bie) 23iene. (5)a§) ©d)af mir gibt (bie) 5Bofle geni, (bie) 33iene pa pika." aber ftidjt." Kdor rad da, da dvakrat. 3Ber gertt gibt, gibt jroeitnal. Kar roka da, naj jezik ne jemlje. 2Ba§ (bie) fbaub gibt, rnbge (bie) gunge nidjt net )men. *) Uber die Bedeutung des Tonzeichons f siebe Grammatik S. 95. S!otienifi)=beiitfc^e§ (šlementarDitdj. 2. Zaklad v njivi. V daljnej deželi prideta kmeta k sodniku. Prvi začne, rekoč: „Kupil sem od tega soseda njivo; ko jo pa prekopljem, najdem v njej zaklad; ali jaz ne morem zaklada obdržati z dobro vestjo; kajti jaz sem kupil le zemljo in nimam pravice do zaklada. “ Nato reče njegov sosed: „Tudi meni vest ne pripušča, da bi shranil toliko zlata in srebra. Zaklada nisem zakopal jaz. torej tudi moj ni. Prodal sem sosedu njivo z vsem, kar je bilo v njej Razsodite zdaj, gospod sodnik, čigav je zaklad? 1. Sodnik jima reče: „Slišal sem, da imaš ti sina, oni pa hčer. ki se mislita vzeti. Dajta zaklad otrokoma za jutrnino!" Poštena moža obljubita to storiti in gresta vesela domu. Največ veselja da 'poštenje srca. 3. Popotnik in mornar. Popotnik se je peljal po morji v tujo deželo. Lepo vreme je bilo. Solnce je prijazno sijalo. Hitro je letela ladija po zelenih valovih. Mornarji prepevajo, in morske ribe veselo skakljajo nad vodo. Popotnik na ladiji stoji in se pogovarja z mornarjem: Popotnik: Odkle že služite na morji, prijatelj? Mornar: Od mladih let, gospod. Popotnik: Ali še živijo vaš oče? Mornar: Ne, žalibog! Popotnik: Kaj so pa bili vaš oče? Mornar: Moj oče so bili mornar, kakor jaz. Popotnik: Ali je že dolgo, da so vam umrli oče? Mornar: Bil sem še otrok, ko so mi utonili oče v morji. Popotnik: Kaj so pa bili vaš ded? Mornar: Moj ded so tudi služili na morji; in tudi moj ded so mi utonili v morji. Popotnik: Oče in ded! Kako se še upate na morje? Mornar: Gospod, kje so pa umrli vaš oče? Popotnik: Doma na postelji. Mornar: Kje pa vaš ded in praded? Popotnik: Oba doma na postelji. 3 Mornar: Vaši roditelji in praroditelji so umrli doma na postelji! Kako se pa vi še upate v posteljo? Smrt nas najde na potu kakor doma. Smrt nas najde na suhem kakor na vodi. 4. Očetova podoba. Pred davnim časom je umrl v nekem mestu jako bogat trgovec. Ostavil je samo jednega sina; ta pa je bival že tako dolgo v tujej deželi, da ga po obrazu ni poznal nobeden izmed meščanov. Čez nekaj časa pridejo trije mladeniči v tisto mesto; vsak trdi, da je jedini sin in pravi dedič pokojnega trgovca. Sodnik ukaže prinesti pravo in zvesto narejeno podobo očetovo in reče: „Na prsih te podobe bom naredil znamenje; in kateri izmed vas to znamenje s puščico zadene, tega bo premoženje . 11 Prvi ustreli ter prav blizu zadene, drugi še bliže; tretji pomeri, začne trepetati, obledi, solze ga polijejo, lok in puščico strani vrže, rekoč: „Tega ne, ustreliti ne morem, rajši izgubim vse premoženje . 11 Sodnik mu pa reče: „Blagi mladenič, ti si pravi sin rajnega trgovca in po pravici njegov dedič, ne pa ona, ki sta tako ostro ustrelila. Pravi sin ne bo prebadal srca očeto¬ vega, tudi na podobi ne.“ Dober otrok roditelje časti, žalosti nobene jim ne stori. 5. Konjski žrebelj. Osedlal je trgovec svojega konja, koteč jezditi v mesto na semenj. Preden zajezdi, opazi, da nima konj žreblja na jednej nogi; ali on vendar odhaja, rekoč: „Kaj pa jeden žrebelj, ali je. ali ga ni.“ Čez nekaj časa izgubi konj podkev. „Ko bi bila kovačnica blizu, dal bi konja podkovati,“ reče mož; „pa kaj za to, saj po treh podkvah tudi lahko hodi.“ Konj si pa na trdem potu rog pokvari in ohromi. Dva tolovaja skočita iz gošče. Ker jima trgovec ne more uiti s hromim konjem, vzameta mu konja in ves denar. Ko peš domu pride, pravi: „Ne bi bil verjel, da bom izgubil zarad jednega žreblja konja in denar . 11 Dostikrat v malem zamuda naredi veliko truda. r 4 6. Hudo vreme. Jezdil je svoje dni trgovec se semnja domu; imel je mnogo denarja pri sebi. Deževalo pa je tako močno, da je bil mož do polti premočen. Bil je zelo nevoljen, da mu je Bog odločil tako slabo vreme na pot. Prijezdi v velik gozd; kar zagleda tik pota tolovaja, ki je baš puško na njega nameril in sprožil; ali smodnik je bil od deža moker in se ni užgal. Trgovec izpodbode konja in srečno uide. Ko je bil že iz vse nevarnosti, reče: „Kak neumnež sem bil, da nisem bil zadovoljen se slabim vremenom, ki mi je je poslal Bog! Ko bi bilo vreme lepo, ležal bi jaz zdaj mrtev: moja žena in moji otroci bi me pa zastonj pričakovali. Dež mi je otel življenje in premoženje.“ Vse je prav, kar Bog stori, Daši nam po volji ni. 7. Posebna jed. Povabil je nekdaj bogat trgovec najljubše prijatelje svoje na svojo pristavo, kjer jim je hotel postreči s posebnimi mor¬ skimi ribami. Mnogoterih jedij je že bilo na mizi; naposled prinese strežaj veliko pokrito skledo. Gostje so mislili, da so v njej obljubljene morske ribe. Ko pa vzdignejo pokrivalo, naj¬ dejo namestu rib le nekoliko zlatov. „ Dragi prijatelji,“ ogovori je nato trgovec, „ribe, s katerimi sem obljubil vam postreči, so letos trikrat dražje, nego sem mislil; po zlatu so. Pri tem mi je prišlo na misel, da v tej vasi težak bolan leži ter se svojimi otroki strada. S tem, kar bi samo ta jed veljala, živijo se one sirote lahko pol leta. Ako hočete, da pošljem po morske ribe, kmalu se vam bodo napravile; ako pa ste pri volji, prepustiti ta denar ubožcu, hočem vam s potočnimi ribami, dasi boljši kup, vendar dobro postreči. “ Dobrosrčnim gostom ta blaga misel ugaja; vsak izmed njih še doda zlat, in bolnemu siromaku se je tako pomagalo za vse leto. Naj se ne masti ti brada, Kadar veš, da sosed strada. 5 8. Čebelica in golobček. čebelica je padla v vodo; golobček, na drevesu sedeč, to vidi, utrga hitro s kljunom listek od vejice ter ga vrže v vodo. Čebelica listek srečno doseže ter priplava na njem na breg. Golobček še sedi na drevesu. Mimo pride lovec ter ga ugleda. Naglo vzame puško v roko, pomeri in hoče ustreliti; a čebelica pribrenči in lovca v roko piči. Lovcu roka omahne, puška poči v stran, golobček pa zleti zdrav in vesel z drevesa. . Mladi prijatelj, bodi tudi ti kakor drobna čebelica hvaležen dobrotnikom svojim! 9. Podkev. Oče gredo se svojim sinom Jurčkom z doma. Med potom reko oče: „Glej, Jurček, tukaj leži kos podkve na cesti; poberi in spravi ga!" „Kaj še,“ pravi Jurček, „to pač ni vredno, da bi se človek pripogibal .' 1 Oče pa podkev tiho poberejo in jo vtaknejo v žep. V bližnjem trgu jo prodajo kovaču za dva nov¬ čiča in za nja črešenj kupijo. Zopet gresta dalje. Solnce je bilo vroče in je zelo pripekalo. Daleč okoli ni bilo nobene hiše, nobenega drevesa, nobene vode. Jurček že skoro od žeje omaguje in jedva očeta dohaja. Zdaj izpuste oče kakor po nevedoma jedno črešnjo na tla. Hitro jo Jurček pobere in pozoblje. Za nekoliko časa izpuste oče zopet jedno črešnjo. Jurček se ravno tako naglo pripogne in jo pobere. Tako dado oče Jurčku vse črešnje pobrati. Ko je bil Jurček pobral in pozobal zadnjo črešnjo, obrnejo se oče nazaj in se nasmejejo, rekoč: „Glej, Jurček, ako bi se bil ti le jedenkrat pripognil po železo, ne bilo bi ti treba pri¬ pogibati se tolikokrat po črešnje." 10. Stotaka. Neki pastir na Francoskem je kupil pri starinarji zelo staro knjigo »Zgodbe starega in novega zakona," ktero je prav pridno prebiral o dolgih zimskih večerih. Ko nekega večera zopet prebira knjigo, zadene na skupaj zalepljena lista, kar 6 ga v branji moti. Nevoljno, a vendar varno razlepi lista, in glej, — dva stotaka padeta iz knjige. Že si misli, kako bode razveselil moža, ko mu bode sto¬ taka povrnil, ali zdajci zagleda na kraji sledeče besede: „S trudom sem si pridobil in z varčnostjo prihranil te novce, — ker pa so moji dediči preskrbeni z vsem potrebnim, naj bodo ti novci tvoji, ki prebiraš to knjigo. “ 11. Človeški udje se spuntajo. Udje človeškega trupla se naveličajo služiti želodcu ter se spuntajo, rekoč: „Zakaj naj bi mi težko delali in njemu pri¬ pravljali, on pa naj bi brez dela sladko užival!“ Nogi niste hoteli več nositi, roki ne delati, zobje ne grizti; tudi nos ni hotel vohati. „Saj smo vsi jednaki, vsi hočemo uživati, vsi jed- nako veselo živeti. “ Prvi dan so bili vsi udje veseli in dobre volje. Drugi dan že začno slabeti, tretji dan obnemagovati, četrti dan pa so bili tako slabi, da jim je bilo umreti. Vse truplo je oslabelo, oči so upadle, nogama ni bilo mogoče ganiti se; roki ste se tresli, jezik se ni mogel več v ustih gibati. — Zdaj se oglasi glava: „Dragi bratje in sestre! Zdaj vidite, kam ste prišli. Želodcu niste hoteli dajati, kar mu gre, zdaj vam pa tudi on ne more pomagati." „Res je to,“ pravijo udje, „prav ima želodec, da nas k delu priganja. “ In nogi ste zopet nosili, roki zopet delali, zobje zopet grizli: vsi udje so z veseljem služili želodcu, od katerega dobivajo moč in življenje. 12. Tri naj boljše dišave. Plemenitega gospodiča ujame ploha na sprehodu; šel je v bližnjo kmetsko hišo vedrit. Ravno so otroci za mizo sedeli pri polnej skledi ovsenega močnika. Vsem je dobro dišalo, jedli so, da je bilo veselje; bili so čvrsti, lica so imeli bela kakor mleko in nudeča kakor kri. „Kakd je to vendar mogoče," vpraša gospodič mater, „da otrokom ta ovsena jed tako dobro diši , in da so pri tem tako zdravi in tako lepega lica?' Mati odgovori: 7 „To storijo trojne dišave, s katerimi napravljam jed dišečo; le-te so: Prva dišava je delo, s katerim si morajo jed zaslužiti, druga je glad, ker razim kosila ves dan ničesar ne dobijo in zato vselej prav lačni k mizi sedejo; vadim je pa tudi, da so zado¬ voljni z vsem, karkoli se jim da, in to je tretja dišava, ki jim sladi jedi. Slaščic in drugih posebnostij ne poznajo." 13. Draga repa. Ubog kmet je v svojem malem vrtu pridelal jako veliko repo, katerej se je vse čudilo. „Hočem jo dati našemu grajskemu gospodu , 11 je rekel, „ker ga veseli, če vidi, da se polja in vrti dobro obdelujejo." Zanesel je repo v grad. Gospod pohvali njegovo pridnost ter mu podari tri zlate. To sliši bogat, pa silno lakomen vaščan ter reče: „Zdaj bom še jaz podaril grajskemu gospodu svoje veliko tele. Če je dal za malovredno repo tri zlate, koliko več bom dobil jaz za lepo tele." On žene tele v grad in prosi gospoda, naj je vzame v dar. Gospod je kmalu spoznal, zakaj se skopec tako radodarnega hlini, in ni hotel teleta. Lakomnik pa le sili in prosi, naj vendar teleta ne zavrže. Naposled pravi modri gospod: „Naj pa bo; ker me že silite ž njim, hočem vaše darilo vzeti. Ker ste pa vi meni tako dobri, hočem tudi jaz vam nekaj posebnega dati." S temi besedami da kmetu, ki je od straha ostrmel, — ono debelo, njemu dobro znano repo. 14. Želod in Tbuea. Vročega poletnega dne počiva popotnik v hladnej senci, ktero je dajal ob cesti tik polja košat hrast. Kar zagleda na visokem in debelem hrastu majhen želod, na njivi pa vidi ob tankej bučevini veliko bučo. Začel je z glavo odkimavati, rekoč: „Ne, ne, to mi ne gre v glavo, da ona mala bučevina tolik sad rodi, ta veliki hrast pa tako drobno sadje nosi. Ko bi bil jaz svet ustvaril, nosil bi hrast velike buče. To bi bilo veselje gle¬ dati." Jedva je te besede izgovoril, pohlidi veter, in popotniku pade z visokega hrasta na nos majhen želodček. Nos začne 8 hudo krvaveti, popotnik pa vzdihne: »Hvala Bogu, da ni visela buča na hrastu, gotovo bi mi bila razbila glavo. “ Vse je božja roka prav storila , Naša pamet je ne bo učila. 15. Svetopolkova oporoka. Slavni moravski kralj Svetopolk leži na smrtnej postelji. Pri očetu so zbrani trije sinovi, da bi slišali za slovo zadnje očetove opomine. Zdaj se vzpne oče, zbere zadnje telesne moči, vzame v roko tri zvezane palice in reče: »Ljubi moji sinovi, skoro me ne bo več med vami; določiti moram, komu izmed vas treh naj ostavim kraljestvo. Ker vas pa vse jednako ljubim, nočem imenovati sam svojega naslednika, ampak prepuščam to usodi. Komur izmed vas se posreči, prelomiti te tri zvezane palice, ta naj zasede po mojej smrti kraljev prestol. “ Sinovi se silijo za¬ poredoma, a vsak reče naposled: „To mi pač ni mogoče." Kato vzame oče zvezane palice, je razveže, prelomi vsako palico, posebej ter nadaljuje rekoč: »Ker nobeden izmed vas ni mogel prelomiti zvezanih palic, naj tudi nobeden ne vlada sam, ampak vsi trije prevzamite kraljestvo. Ako bodete zložni, ne bo vas mogel premagati noben sovražnik, kakor nobenemu izmed vas ni bilo mogoče, prelomiti zvezanih palic. Moj zadnji opomin naj bo: Bodite zložni! Zloga jači, nezloga tlači!" 16. Angel varuh. Dveletni otrok je stal pred skednjem. V diru pripeljejo oče voz snopovja s štirimi konji domu; za njimi se je podila črna nevihta. Prva dva konja prevrneta otroka, pa mu ne sto¬ rita nič žalega; tudi druga dva ne. Otrok je ležal ravno pred kolesom, katero je trlo kamenje po cesti. Iz vestno bi bilo strlo tudi ubogo dete, ako bi v tem hipu ne bil obstal voz, kakor da bi ga bila ustavila roka božja. Zaman udriha kmet po zadnjih dveh konjih z bičevnikom, zaman pretepa prva dva, da jima dlaka leti od kože. Konji potegujejo, da bi se kmalu vrvi 9 potrgale, ali — voz se niti ne gane z mesta. Voznik stopi raz voz, ogleda ga od vseh stranij, in glej! tu leži njegov sin. Jedva je mogel še pobrati otroka. Voz pusti pred skednjem, naj grmi in dežuje, kolikor hoče, nese dete materi v hišo in jej reče: „Bolje pazi svojega otroka! Angeli so ustavili voz, ko bi ga ne bili, prinesel bi ti zdaj mrtvega otroka v naročje. Hvali Boga, da nam ga je dal še jedenkrat!" 17. Čas. Hitro, hitro mine čas, Ah, ne bo ga več pri nas. Sekunda beži za sekundo, minuta za minuto, ura za uro, dan za dnevom, teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom: a tudi najmanjši čas, ki je minil, ne vrne se nikdar več iz morja večnosti. Kteri čas pa imenujemo leto V Leto imenujemo oni čas, v kojem se zavrti naša zemlja jedenkrat okrog solnca. To se zgodi v 365 tih dneh, 5 lih urah, 48 tih minutah in 46 tih sekundah. Leto je ali navadno ali pa prestopno. Navadno leto ima .365, prestopno pa 366 dnij. Leto delimo v 12 mesecev, ki imajo po 31 in po 30 dnij, le mesec februvarij ali svečan ima v navadnem letu 28, v prestopnem letu pa 29 dnij. Čas, kojega zemlja potrebuje, da se jedenkrat zavrti okoli svoje osi, obsega 24 ur ali noč in dan. Dan ima štiri dobe: jutro, poldne, večer in noč. Ob dvanajstih po noči je polnoči. Dnevi, ob katerih smemo delati, so delavniki; ob nedeljah in praznikih počivamo, hodimo v cerkev in molimo Boga. Sedem dnij je jeden teden. Dnevi v tednu so: nedelja, ponedeljek, vtorek, sreda, četrtek, petek, sobota. Pregovor pravi: „Čas je denar 1 ', hočemo ga torej tudi mi vestno rabiti, da bodemo vsak dan boljši, umnejši in pametnejši. 18. Anton Martin Slomšek. Anton Martin Slomšek je spisal ali pa iz nemškega pre¬ ložil mnogo lepih pripovedek. Nektere so natisnene tudi v tej knjigi. Naj sledijo tu kratke črtice iz življenja tega izvrstnega pisatelja in velikega prijatelja mladine in šole. 10 Anton Martin Slomšek se je porodil dne 26. novembra ali listopada leta 1800. na Slomu, prijaznem griči ponikovske žup¬ nije, na Štajerskem. Ko je dorastel, hodil je najprej v zasebno šolo kaplana Prašnikarja na Ponikvi, potem pa v nemško šolo v Celji, kjer je tudi dovršil latinske šole ali gimnazij. Leta 1821. stopil je v celovško bogoslovnico in bil dne 8. septembra ali kimovca 1. 1824. posvečen v duhovnika. Od leta 1825. do leta 1829. je kaplanoval po raznih župnijah. Potem je 9 let opravljal službo spirituala ali nadzornika v duhovnem semenišči v Celovci ter postal 1. 1838. nadžupnik in dekan v Vuzenici. L. 1844. postal je Slomšek stolni korar pri Svetem Andreji na Koroškem in višji šolski nadzor¬ nik vseh šol lavantske škofije. Kot celjski opat bilje meseca maja ali velikega travna izvoljen za lavantskega knezoškofa. L. 1859. je prestavil sedež lavantske škofije od Svetega Andreja na Koroškem v Maribor, kjer je umrl dne 24. septembra 1. 1862. 19. Imenitna gostija Slovencev. Pred tisoč leti so imeli Slovenci ob Dravi in Savi veliko kraljestvo, katero so imenovali Korotan ali Karantanijo. Kmetje so bili že večinoma krščani, gospoda pa se je še vedno trdo¬ vratno držala malikovanja. Vojvoda Ingo, njihov poglavar, ki je stanoval v Krnskem Gradu blizu Celovca, bil je bogaboječ krščan. Napravil je svojim podložnikom veliko gostijo, na ktero je povabil gospode in kmete. Kmete je posadil za svojo mizo, postavil pred nje zlate in srebrne čaše, polne najboljšega vinca, in je pogostil z najizvrstnejšimi jedmi v najlepših posodah; gospodom plemenitašem in vitezom pa ukaže postreči na dvo¬ rišči in jim dati bornih jedij ter najslabšega vina v prstenih vrčkih. Gospoda, to videč, se razsrdi ter se vojvodi hudo pritoži nad toliko sramoto, da mora na dvorišči biti, v tem ko se kmetje tako bogato goste v njegovej krasnej sobani. Vojvoda je čakal njihove pritožbe in jim odgovoril: „Kaj se pritožujete nad tem? Kaj hočete? Vi sicer prebivate po gradovih, pijete iz velikih čaš, sučete svetle meče, to je res; ti kmetje pa žive po svojih dimnicah, slabo jedo ter obdelujejo zemljo, ali povem 11 vam, da so veliko boljši od vas. Ti borni kmetje so namreč sprejeli nauk svetega evangelija ter postali po svetem krstu lepi in čisti na duši, prijetni Bogu. Vi pa ste v svojih zmotah trdovratni malikovalci in tako nečisti na duši, da se mi gabi do vas. Ukazal sem torej, postreči vam na dvorišči in v prstenih posodah; za neverne malikovalce je tako prav." Te besede so močno dimile gospode, a ne v hudo, temveč v dobro. Žalostni se vrnejo plemenitaši na svoj dom in premišlju¬ jejo, kaj se jim je zgodilo na vojvodovem dvoru. — Boječ se, da bi se jim ne pripetilo kaj jednakega po smrti tudi na dvoru najvišjega poglavarja, dado se skoro vsi krstiti. 20. Umita posoda. Prišel je sodar iz mesta k nekemu krčmarju zunaj mesta popravljat pokvarjene sode. Po končanem delu stopi v sobo, in krčmarica mu prinese čašico vina. „Kako se vam kaj godi, mamka ?“ začne prašati sodar. „Slabo, slabo, “ odgovori krčma¬ rica, „meščani hodijo večinoma le k sosedu pit. Sama ne vem, zakaj nočejo več piti našega dosti boljšega in prej jako cenje¬ nega vina.“ Sodar odgovori: „Jaz bi vam povedal uzrok, ko bi se ne bal zamere." „0 pač kar," reče krčmarica, „še veliko dobroto in prijaznost mi storite." »Če je tako, vam pa hočem povedati svoje mnenje. Vaš sosed v resnici nima tako dobrega vina; ali on ima lepo umite kozarce, čiste ko ribje oko. Vi, mamka, imate res boljše vino, a vaši kozarci so neumiti in umazani. Najboljše vino pa ne diši iz grde in umazane posode. Skrbite torej, mamka, ravno tako za čedno posodo, kakor za dobro vino in pazite, da bodo tudi okna, mize in klopi lepo umite, stene pobeljene in vsa hiša osnažena; zagotovljam vas, da se pivci ne bodo ogibali vaše hiše." Krčmarica si je dobro ohranila te besede. Brez odloga je ukazala umivati in snažiti. Vse je moralo od te dobe biti snažno, in v kratkem je bila krčma pivcev tako natlačena, da pogosto niso imeli prostora. »Snažnost vendar nad vse velja," pravila je krčmarica večkrat svojim otrokom; »nesnaga bi nas bila popolnoma ubožala." 12 21. Ukradeni konj. Kmetu je bil po noči najlepši konj ukraden. Zato se napoti petnajst ur hoda na konjski semenj, želeč, kupiti si dru¬ gega konja. A glej, med konji, ki so se na semnji ponujali kupcem, ugleda kmet tudi svojega. Hitro popade konja za uzdo in na ves glas zavpije: „Ta konj je moj, pred tremi dnevi mi je bil ukraden . 11 Človek, ki je konja prodajal, reče nato ves prijazen: „Vi se motite, ljubi prijatelj! Tega konja imam že čez jedno leto, to ni vaš konj, le podoben je morebiti vašemu." Kmet zakrije konju oči z obema rokama, rekoč: „Ako vi konja res že tako dolgo imate, povejte zdaj, na kterem očesu je konj slep'?“ Človek, ki je bil konja res ukradel, ne da bi si ga bil natanko ogledal, prestraši se; ker je pa bil prisiljen, nekaj odgovoriti, reče: »Na levem očesu je konj slep.“ Kmet razkrije konju oči in na ves glas pove: »Zdaj je očito, da si ti tat in lažnivec. Le vsi poglejte, konj ima zdrave oči; samo zato sem tako vprašal, da bi se tat sam izdal.“ Ljudje, ki so okoli stali, smejejo se in z rokami ploskajo, rekoč: »Ujetje, ujet ! 11 Konjski tat je moral konja vrniti in zasluženo kazen prestati. 22. Srečna mati se svojima sinoma. Bil je velik praznik. Od vseh stranij so hiteli ljudje v cerkev. Neka plemenita gospa, ki je tudi želela v cerkev iti, ogovorila je svoja sina, rekoč: »O, da bi mogla še jaz danes v cerkev iti in tamkaj kleče s toliko tisoč zbranimi ljudmi vsemogočnega Boga hvaliti in častiti! Ali kaj pomaga; v mesto peš iti ne morem, ker je za-me predaleč, kočija pa nam zdaj tudi nič ne koristi, ker smo morali konje v sili prodati.Molče potegneta nato sina kočijo iz kolnice ter se pripravita, da bi peljala svojo mater v cerkev. Mati se vsede v kočijo, ktero vlečeta sina namesto konj. Solze so igrale v očeh ljudem, videčim tako bogoljubno mater in njenih sinov gorečo otroško ljubezen. Z zelenjem in s cvetjem so jima natrošali cesto od mestnih vrat do cerkve ter od veselja vpili; »Blagor, presrečnej materi in najblažjima sinoma na zemlji ! 11 13 Vtem veselem šumu pripeljeta sina svojo mater do cerkve. Bogaboječa mati poklekne pred oltar in moli iz vsega srca, rekoč: „ Dobri Bog, blagoslovi moja sina in daj jima, kar veš, da je najboljše za n j a! “ Po končanem svetem opravilu peljeta mladeniča mater zopet domii; zvečer se vležeta trudna, a vesela počivat. Ko je drugo jutro vzbujala mati svoja sina, nista se vzbudila; bila sta — mrtva. Mati se mrtvih sinov hudo prestraši, a kmalu se potolaži, rekoč: „Uslišal si, dobri Bog, mojo molitev! Zdaj vem da je lahka, srečna smrt najboljše, česar si morejo želeti umrljivi ljudje. Pri tebi sta zdaj sina moja; zemlja je bila preborna, dostojno jima poplačati otroško ljubezen; zato si ja ti vzel k sebi v nebesa. Pravičnik se umreti nikdar ne boji, Saj ve, da pri Bogu tamkaj živi. 23 . Orehove luščine. Star knez na Nemškem je bil pravičen gospod. Nekoliko hudobnežev se je zategadelj spuntalo zoper njega. Podkupili so nekega tujca, da bi ga umoril prihodnjo noč. Stari knez se ni nadejal, kaj ga čaka. Zvečer ga še obiščejo vnuki, prav ljubez¬ nivi otroci. Blagi dedek je prav dobre volje med njimi ter jim z jabolki, hruškami, grozdjem in orehi postreže. Ko so bili vnuki odšli, gre knez k počitku in zaspi, izročivši se v božje roke, brez skrbij. O polnoči odpre rahlo morilec, ki seje bil skrivaj zmuznil v grad, spalnico. Blagi knez je trdno spal; ponočna svetilka je brlela na strani za zelenim krovom. Morilec potegne svoj ostro nabnišeni meč in ga pomeri, postelji se približujoč, v gospoda. Pa kakor bi ustrelil, zatrušči nekaj tako glasno, da se knez hipoma vzbudi. IJgledavši morilca^ popade samokres, ki je visel pri postelji na steni, ter ga pomeri v morilca. Hudodelec se tako prestraši, da mu pade meč iz roke in da začne kneza usmiljenja prositi. Moral je v železje iti in povedati, kdo ga je najel. Knez poišče, kaj je bilo tako glasno zatniščalo. In glej, jednemu otroku je bila padla orehova luščina na tla, in bas .na 14 to je bil stopil morilec. „Dobri Bog/ reče knez, „orehova luš- čina je torej meni po tvojej previdnosti življenje otela, hudobno kovarstvo razkrila in spravila hudodelca pravici v roke/ 24. Belizar. Mogočni vojvoda Belizar je služil rimskemu cesarju na jutrovem. Vse sovražnike je premagala njegova roka. Pred njim so trepetali divji Huni, pred njim so ležali hrabri Gotje; Van¬ dale in Perzijane je užugal imenitni junak. Na stare dni, pravijo, moral je Belizar, steber vsega cesarstva, zunaj glavnega mesta Carigrada ob potu blizu morja na kamenu slep sedeti in milo¬ ščine prositi. Po krivem je bil zatožen, in oslepili so ga; deček ga vodi ob palici, da si prosi potrebnega živeža. — Večerno solnce prijazno sije, in slepi Belizar povpraša mladeniča: „ Ali sije solnce tudi po Carigradu „Vse strehe se svetijo od solnca“, odgovori mu deček. Belizar se obrne proti Carigradu, se nasmeje, in od veselja se mu potoči debela solza po bledem lici v sivo brado. „Zakaj se obračate po nehvaležnem mestu, ki vam je vzelo ljubo luč V “, povpraša ga deček. Belizar mu lepo odgovori: „Jaz sem ljubil, ljubim in bom ljubil domo¬ vino svojo. “ 25. Hvaležni lev. Bilje ubog suženj na smrt obsojen, ker je bil ušel svojemu gospodarju. Prignali so ga v prostorno, široko ogrado, ki je bila vsa obzidana, ter izpuste nanj grozovitnega leva. Veliko tisoč ljudij je gledalo. Ves divji plane lev na siromaka, — pa hitro se ustavi, začne ga z repom gladiti, od veselja okoli njega poskakovati ter mu prijazno roke lizati. Ljudje se čudijo ter povprašujejo sužnja, kako je to. Suženj jim pripoveduje, rekoč. „Ko sem bil utekel svojemu gospodarju, zbežal sem v puščavi v brlog. Takrat je priječal ta lev k meni ter mi kazal svojo taco, v katero se mu je bil zabodel oster trn. Jaz sem mu izdrl trn, in od tistega časa me je on preskrboval z divjačino; privadila sva se jeden drugemu in 15 mirno v brlogu živela. Na zadnjem lovu so naju ujeli in razdružili; zdaj pase blaga zver veseli, da me je zopet našla. 11 Ljudstvo, kar ga je bilo, zavzame se nad hvaležnostjo zverine in od veselja vpije na ves glas: ^Dobrotljivi človek in hvaležni lev naj živita! 11 Sužnju se podeli prostost: ljudstvo ga povrh še bogato obdaruje. Zverina dobrotnika svojga spozna, Tud človek naj srce hvaležno ima. Prelepe so blage, dobrotne roke, Se lepše človeka hvaležno srce. 26. Biseri v puščavi. Zašel je bil nekdaj popotnik v neko tistih puščav, v kterih cele dni ni drugega videti, kakor žgoči pesek ter ni najti bajtice, kjer bi prebivali ljudje. Ves slab že od gladu in žeje, prileze vendar do košatega palmovega drevesa in najde hladen studenec. I’ri studenci zagleda vrečo. „Hvala Bogu! 11 dejal je mož, vrečo tipaje, „morebiti je grah v vreči, da se ž njim poživim in od glada ne umrjem. 11 Željno razveže vrečico ter se prestraši, rekoč : „0 Bog pomagaj! le biseri so!“ Boljši za lačnega človeka kruha kos, Nego dragega kamenja voz. Ubogi mož bi bil od glada umrl pri dragih biserih, ki so bili vredni več tisoč tolarjev. Ali začel je prav srčno moliti kar prijaha na velblodu zamorec, ki se usmili na pol živega človeka, da mu kruha in sadu ter ga posadi zraven sebe na velbloda. „Glej,“ reče zamorec, „kako čudno Dog vse vlada! Mislil sem, da je nesreča za-me, da sem izgubil bisere, pa je bila velika sreča. Bog je tako dal, da sem zopet prišel tu-sem in tebe smrti rešil. 11 Kjer nam je največja sila, Tam je božja roka mila. 16 27. Muhe in pajki. Neki kraljevič je večkrat pravil: „Cemu je Bog neki ustvaril muhe in pajke! Ta mrčes vendar nobenemu človeku ne koristi. Naj bi le mogel, vse bi pokončal.“ Prigodi šepa, daje moral kraljevič bežati pred sovražnikom. Ves truden se vleže zvečer v bosti ter zaspi pod drevesom. Jeden sovražnikovih vojakov prileze z golo sabljo, da bi umoril kraljeviča. Mahoma pa prileti muha, vsede se kraljeviču na lice in ga tako hudo piči, da se vzbudi. On poskoči, potegne svoj meč in odpodi vojaka. Kraljevič se skrije na to v brlog. Po noči je pajek prepredel luknjo s pajčevino. Drugo jutro prideta dva sovraž¬ nikova vojaka pred brlog. Kraljevič sliši, kako se pogovarjata pred brlogom. „Glej,“ dejal je jeden, „tukaj notri se je lahko skril!“ „Ne,“ rekel je drugi, „to ne more biti, kajti noter gredoč bi bil raztrgal pajčevino.“ Vojaka odideta ; kraljevič pa povzdigne roki ter iz srca moli, rekoč: „0 moj Bog, kako lepo se ti zahvaljujem! Včeraj si mi po jednej muhi, danes pa po jednem pajku ohranil življenje. Kako dobro je, karkoli si ustvaril ti! “ Vsaka stvar božji dar, Se tako mala kasen bo dala. 28. Jagode. Prišel je v neko vas star vojak ob berglah in je tam nagloma zbolel. Ni mogel dalje iti: pod neko pojato je na slami obležal, in hudo se mu je godilo. Malej Milici, Košarjevej hčeri, usmili se bolni starček. Vsak dan prihaja k njemu in mu desetico daruje. Neki večer jo pošteni vojak ves v skrbeh ogovori, rekoč: „Ljubo dete, zvedel sem danes, da so tvoji roditelji revni. Po resnici mi torej povej, kje toliko denarjev dobivaš. Rajši od lakote umrjem, nego bi vinar prejel, ki bi ga ne mogel vzeti z dobro vestjo." „Ne skrbite se zarad tega!" dejala je Milica; „ta denar je pošteno zaslužen. Tja v bližnji trg hodim v šolo; pot v šolo pa pelje skoz gozd, v katerem je veliko zrelih jagod. 17 Vsakokrat jih gredoč cajnieo naberem, v trgu prodam in desetico izkupim. Saj moji roditelji za to dobro vedo, pa mi ne reko nič žalega. Se pogosto pravijo, da je dosti bolj siromaških ljudij, nego smo mi; njim smo dolžni dobro storiti, kolikor je v našej moči.“ Svetle solze se udero vojaku iz očij: „Blago dete,“ dejal je „Bog naj oblagodari tebe in tvoje roditelje, ki imate tako ljubeznivo, dobro srce do ljudij. Zdaj vem, da je resnica: Vsakemu je ubožcem pomagati mogoče, Če le iz dobrega srca prav hoče.“ Ne dolgo potem se pripelje v tisto vas imeniten častnik, ki je imel na prsih več cesarskih svetinj. Pri gostilni postoji, reče izpreči, konje nakrmiti in napojiti. Povedo mu, da leži star vojak v tej vasi bolan; častnik gre takoj k bolniku. Stari vojak mu začne praviti o malej dobrotnici, ki ga oskrbuje. Častnik se začudi, rekoč: „Kaj. uboga deklica je tebi storila toliko dobrega? Dolžan sem torej jaz, tvoj stari general, za-te, ki si mi nekdaj služil, še več storiti. Gredoč bom poskrbel, da se ti v gostilni z vsem postreže." V gostilni potrebno naročivši, napoti se nemudoma v tisto kočo, kjer je bila Milica doma. „Blaga deklica,“ dejal je, in solze mu zaigrajo v očeh, „tvoja dobrota me srčno veseli in od veselja bi se jokal. Dala si staremu vojaku štiriindvajset desetic, tu imaš mesto njih toliko zlatov." Roditelji se zavzamejo, rekoč: „Oj to pa je vendar preveč." Ali general pravi: „Ni ne preveč, le slaba plača je za deklico; lepše plačilo čaka je v nebesih . 11 Dobra roka, srce milo Ima tu in tam plačilo. 29 . Marija Terezija v vojaškej akademiji. Marija Terezija je bila prava mati svojih narodov. Noben dobrodelni zavod ni pogrešal njene skrbi. Prihajala je tudi včasih v letu v vojaško akademijo v Dunajskem Novem Mestu katero je bila ustanovila, da bi se vzgajali v njej sinovi zaslužnih vojaških častnikov, zlasti če niso bili premožni. Slooenifcfpbeutfcfieš (flementavOudi. 1 18 Preiskujoč jednoč stanje in napredovanje zavoda in njegovih gojencev, vpraša predstojnika: „Kdo izmed mojih ljubih sinov se vede najlepše?“ „Vaša Cesarska Milost,“ odgovori predstojnik, „vsi so vredni Vaše najvišje podpore, a mladi Vukaševič, sin častnika iz Dalmacije, je izmed vseh najpopolnejši.“ Tako je hvalil Vukaševiča predstojnik, tako so ga hvalili učitelji. „Tega mladeniča sem že često slišala hvaliti, “ pravi plemenita vladarica, s prijaznim pogledom zroč na Dalmatinca, ki je ponižno stal pred njo. ,,Rada bi pa videla, kako se bojuje . 11 Čim plašneje je doslej stal mladenič pred cesarico, tem bolj moško se je zabliščal njegov obraz, tem jasneje se je iskrilo njegovo oko, tem bolj ponosno in junaško se je postavil, ko se je pripravljal na borbo. Vse součence premagal je sč svojo sposobnostjo, spretnostjo in močjo; udali so se po brezuspešnem trudu. Dobrotljiva cesarica se je vidno razveselila nad Vukaše- vičevo hrabrostjo. „Sprejmi, mladi junak, “ pravi, podajoč mu dvanajst zlatov, „in privošči si veselo urico po svojej želji ! 11 črez jeden teden pride cesarica zopet, da poklicati mladega Vukaševiča k sebi ter ga vpraša, kako veselje si je bil napravil z onimi denarji. Mladenič osupne, glas mu odpove. „Sili denarje zaigral, ali kaj si počel ž njimi ? 11 vpraša vladarica resneje. „ Poslal sem je svojemu revnemu očetu , 11 deje mladenič s tresočim glasom. „Kdo je tvoj oče?“ „Bil je častnik v vojski Vaše Cesarske Milosti. Zapustivši službo, živi siromaški o pokojnini v Dalmaciji. Sodil sem, da spolnim milostljivi namen, iz katerega 'mi je bil podarjen oni dobrotni dar, najbolje, ako pomorem ubogemu staremu očetu, kajti to je bilo moje največje veselje . 11 „Ti si vrl mladenič,“ odgovori gineno cesarica. „Črnilo sem , 11 zakliče, »pero in papir! Sedi in piši ! 11 Vukaševič stori, kakor mu je ukazano, in cesarica mu narekuje: Preljubi oče! Pismo, katero tu-le pišem, narekuje mi cesarica. Moja prid¬ nost in moje vedenje, a zlasti sinovska moja ljubezen in hvalež- 19 nost do Vas, ljubi oče, priljubila se je cesarici tako, da boste od te ure dobivali pet sto goldinarjev pokojnine na leto. Meni pa ravno zdaj zopet daruje 24 zlatov. Pomislimo si radost dobrega Vukaševiča! Pisava v tem veselem pismu gotovo ni bila prelepa in bogato kapljajoče solze so močile papir. Spisavši pismo poklekne pred cesarico in obeta, da se hoče s pridnostjo in gorečnostjo vrednega storiti te naj¬ višje milosti in se izobraziti tako, da bode mogel dobro služiti vladarici in domovini. In dostal je svojo obljubo. Vstopivši kot častnik v polk, odlikoval se je tako zelo, da je stopal v dostojanstvu od stopinje do stopinje, dokler ni postal general. 30. Nikolaj Zrinjski. Za cesarja Maksimilijana II., sina Ferdinandovega, bojevali so Turki strašne boje s krščanskimi narodi naših dežel. A' teh bojih je Nikolaj Zrinjski, hrvatski ban in poveljnik krščanske vojske na desnem bregu Donave, večkrat natolkel Turke; in bali so se ga kakor živega ognja. Nazadnje se razjari sultan Soliman II. tako nad njegovimi zmagami, da 1. 1566. opusti pot, katero je že bil začel proti severu tik Tise, in sklene udariti na Zrinjskega. Zrinjski je bil o. tem času se svojimi Ogri in Hrvati v sigetskem gradu. Turki, katere je spremljal sam sultan Soliman, pozvali so, prišedši do Sigeta dne 6. avgusta ali velikega srpana, broječ 90.000 mož s 300 topovi, Zrinjskega, naj se uda. Obetali so mu hribe in doline. Zrinjski pa odgovori, da ne odpre grajskih vrat, dokler bo imel glavo na ramenih; če hočejo imeti grad, naj sami prhlo, on jili sprejme kot junaški sin svoje domovine in zvest branitelj svojega cesarja. Imel pa je pri sebi le okoli 2000 do 2500 bojnikov in 18 topov. Turki oblego torej trdnjavo, zažgo novo in staro mesto, ki je stalo okoli gradu, in udare na grad kakor razkačeni levi. Napadajo ga od jutra do noči. Velika je bila njihova sila, toda še večja je bila hrabrost naših junakov. Čim pogumnejše se našijunaki brane, tem bolj besne Turki. Ko pa sprevide, s kolikimi izgubami si pridobivajo majhnih uspehov, začno z zvijačo. Ko dobe prapor polka, pri katerem se je bojeval Jurij, sin Zrinjskega, in ujamo trobentača tistega polka, dvigno ponosno kvišku dobljeni prapor in vele trobentaču, naj trobi Zrinjskemu znane pesmi, kakor bi mu grozili, da usmrte sina, katerega imajo v oblasti, če Zrinjski ne poda svojega gradu. — Vendar Zrinjski ostane tudi tedaj trden kakor grad, ki ga je branil. Še le po dvajsetih novih naskokih posreči se Turkom, zažgati vnanji grad. Zrinjski se zateče sč svojimi junaki v notranjo trdnjavo. Toda tudi tu ne more ostati dolgo. Trdnjava prične krog in krog goreti in njemu ne ostaje drugega, nego da se ali sramotno uda, ali z mečem v roki slavno umrje. In z mečem v roki sklene umreti. Zbere svoje vojake — bilo jih je okoli 300 — navdušuje je, in ko prejme od njih prisego zvestobe, ogovori je tako le: Od smodnika že smo očrneli In od ognja že smo ogoreli, Pomoč nam ne pride več nobena! Ubraniti Turkom ni se možno: Hajd, junaški dokončajmo delo! Odprimo jim vrata le trdnjavna, Se sabljami je sprejmimo, sovrage. Bolje nam poginiti je slavno, Nego živim pasti v roke Turkom. Ali predno živi umremo junaški, Bratec brata za slovo objami! Vsi poklekno, se poljube in zajokajo za svoje grehe. Zrinjski pa se obleče v najkrasnejšo obleko, opaše se z mečem svo¬ jega očeta, postavi se na čelo svojih tovarišev in odpre trdnjavna vrata. Trikrat zavpije bojno geslo: „Jezus“ in udari na brez¬ številno turško vojsko. Kamorkoli plane se svojimi junaki, povsod padajo sovražniki kakor snopovi. Toda kako bi se mogla ta peščica ustavljati tisočim! Zrinjski ranjen poklekne in se brani kleče, dokler mu kroglja ne razbije junaškega čela. Tako padd tudi njegovi sodrugi. To je bilo dne 7. septembra ali kimovca 21 1. 1560. Pridobljene sigetske razvaline so stale Turke 30.000 mož. — Med tem je umrl tudi Soliman II. dne 5. septembra, ne učakavši drage zmage. 31. Pes v jaslih. Pes je v jaslih ležal, lajal, konjem zobe kazal ter jim ni pustil jesti. „Kako si vendar nevoščljiv," pravi mu j eden izmed konj, „da nam še tega ne privoščiš, kar ti jesti nočeš in ne moreš!" Pes je podoba nevoščljivosti ali zavidnosti. 32. Žena in kokoš. Žena je imela kokoš, ktera jej je vsak dan jajce znesla. „Ko bi jo bolj obilno redila," misli si žena, „dobilabi od nje na dan po dve, morebiti po tri jajca;" zatorej jo začne prav obilno pitati, kokoš pa jenja nesti. Lakomnost je človeka, mnogokrat v potrato. 33. Volk in kmetica. Sestradan volk vse kraje obleze, živeža iščoč; kar zasliši v kmetskej hiši vekati otroka; in mati reče otroku: „Tiho, — ali te bom volku vrgla. “ Zdaj se volk razveseli in meni, da bo kmalu sit; vso noč pod steno preži, kedaj mu bo mati vrgla otroka. Proti jutru mati otroka miluje, rekoč: »Nič se ne boj, ljubo moje dete! če volk pride, bodemo ga ubili." Volk jo zdaj žalostno potegne in pravi: „V tej biši drugače govorijo, drugače mislijo. Kar kdo želi, rad verjame; kdor pa v sake j besedi ver¬ jame, kesal se bo. 34. Lev in opica. Zverina je imela svoje dni semenj pod nekim košatim dahom. Kraljev lev sredi tovarišije v senci sedi, opica pa po 22 vejah skaklja in se spakuje ter začne želod v leva metati. Lev jo ostro pogleda, pa besede ne zine. Opico groza obleti, a hitro se potolaži, rekoč: „Pač dobro, da do mene ne moreš!“ ter zopet leva draži in želod po njem meče. Opica še enkrat vrže, in lev zarjuje, da se zemlja potrese, opica pa od straha z veje pade. Trepetaje levu pod šapami kuči in čaka, da jo bo raztrgal. Vsa zverina strmi in gleda. „Ne boš me več dražila ne!“ zagrozi se opici oroslan; „pa vendar nisi vredna, da bi te raz¬ trgal/' — pravi in opico izpusti. Vsa zverina se oroslanu pri¬ kloni in svojega usmiljenega kralja počasti. Abotno je, mogožneže dražiti; lahko človeka v pest dobijo. Lepo je za mogočneže, ne maščevati se nad revami; najmogoč¬ nejši so, kadar radi odpuste. 35. Velika dobrosrčnost. Obitelj nekega danskega trgovca v Flensburgu ima v svojem grbu do polovice napolnjeno steklenico v spomin na dobrosrčnost svojega pradeda. Ta je namreč služil kot prostak v bojih, ktere so njegovi rojaki bojevali s Švedi. Po zmagonosnej bitki svojih ljudij stal je nekdaj na straži. Hudo ga je žejalo, a le z veliko težavo se mu posreči, dobiti jedno steklenico ola ali piva. Baš je hotel steklenico nastaviti, da bi jo izpil, kar zasliši blizu sebe ranjenega Šveda se stokajočim glasom prositi, naj bi mu kedo le nekoliko pogasil veliko žejo. Danec pozabi, da je sam žejen, ter hiti k sovražniku, ki je ležal brez nogi— izgubil je bil obe nogi v bitki — na tleh. Prikloni se k prosečemu vojaku ter mu ponudi steklenico. V tem trenotku se vzbudi v Švedu staro sovraštvo proti Dancem in lokavo sproži samokres na bla¬ gega moža. Ali samokres poči v stran. Danec pa vzame mirno steklenico, izpije jo do polovice in jo ponudi na to zopet siro¬ maku, rekoč: „Zdaj mi dobiš pa le polovico.“ 36. O psu in o mačku. (Narodna pripovedka.) Nekdaj so bili srečni časi na svetu. Zemlja je rodila vsega obilo, ne da bi se bilo človeku treba posebno truditi: Pšenična 23 bilka je bila iz gola klas, kolikor je je od tal do vrha. A ljudje so se spozabili v tem obilji, da uže niso spoštovali božjega daru ter ga tratili. Bog se je razsrdil in proklel zemljo, da uže ni rodila. Pšenici je vzrastla bilka brez klasa in zrna. Prišli so bili časi, da slabejših še nikoli ni bilo na zemlji. Ljudje so stradali, da se je ž njih lupila koža. Šli so pred Boga in ga prosili, da bi se usmilil. A ni jih uslišal. Tudi živali so ga šle prosit, pa ni one niso bile uslišane. Naposled se tudi pes napoti pred božji stol. Bil je vroč dan, težko je prisopel, in jezik mu je visel iz gobca. Tam pade pred Bogom ter ga poprosi, da bi zemlji povrnil rodovitost, kajti s človekom je tudi njemu stradati, in vendar je bil človeku vselej zvest in veren služabnik. Bog se ga je usmilil, in od tedaj je pšenični klas tolikošen, kolikoršen je pasji jezik, moleč iz gobca. Zato je dobro psu kruha dati, a mačku ne, ker ta je hudoben, ter ako mu daš kruha, strese ga v gobci, da bi otresel ž njega svetega Duha in blagoslov božji. 37. O belej kači. (Narodna pripovedka.) Bila je kmetica in imela je majhne otroke. Hodila je na polje delat in puščala otroke doma ter jim dajala v skledo mleka, da med tem niso bili lačni. Vsak pot so vse pojedli, zato je je mati hvalila, da so pridni. Otroci pa pravijo: „Saj ne jemo sami, k nam hodi tudi lep ptiček jest. “ Mati si misli, da hodi kaka mačka in je z otroki. Vendar se jej čudno zdi, ker otroci pripovedujejo o lepem belem ptičku. Prepričati se hoče, kaj je. Skrije se torej mati v izbo in postavi otrokom mleko v vežo, kakor po navadi. Kmalu se privije bela kača z lepo krono izpod mize ter se najmlajšemu otroku zvije v naročje. Bila je mati vsa trda. Otroci pa so božali in gladili lepega ptička. Ko se kača naje, strese lepo kronico z glave ter se zopet v luknjo zgubi. Brž ko je kača odšla, skočila je mati ter otroke in krono v kraj spravila. Krono je dela v skrinjo, kjer so imeli prejo. Ded je po zimi prejo vil. Vso zimo je vil, pa je ni mogel poviti. Misli si žena, kaj mora biti, morda ima krona tako moč. Dene krono v žito; merili in merili so žito, pa ni nikdar pošlo, in 24 tako so devali kronico tudi k drugim rečem, in ob kratkem si je hiša tako opomogla, da je bila najpremožnejša. Imeli so kronico tako dolgo, dokler je bil tisti rod pri hiši, ki je z belo kačo tako prijazno in lepo ravnal. 38. Deklica s pletenicami. Blizu Dunaja je živela starka se svojo hčerko. Siromašno se je živila s pletenjem košev in pletenic, ktere je nosila hčerka na prodaj. A zima je bila huda, matere se loti bolezen. Kar je bilo prihranjenega v hiši, porabili ste za zdravnika in za zdravila. Pridna hčerka trudila se je na vso moč, da si prisluži denarja za se in za mater. Nekega jutra zgodaj oprti si pletenic, kar jih je imela gotovih, da bi je nesla v mesto na prodaj. Med potom je računila, koliko bi li mogla skupiti, kaj bi li nakupila za denar. A pot je bila dolga. Trudna sede pod tanko smreko, da se počije. Kar pride po poti gospa. Ko vidi žalostno deklico, sede poleg nje in jo vpraša ljubeznivo, kam gre, kako jej je. Dekle jej potoži svojo revščino. Tako živo in odkritosrčno je govorila, da se zaleskeče gospe solza usmiljenja v očeh. Malo pomisli, pa pravi: „Dobro, da sve se sešli danes. Meni treba mnogo pletenic v gospodarstvu. Ce ti je prav, kupim je od tebe, da ti jih ne bo treba nositi v mesto. Deklici je bilo prav. Gospa stopi na pot, pomigne strežaju, ki je čakal tam blizu in mu izroči pletenice; potem pa seže v žep in plača deklici blago, za vsak) pletenico po zlat. Zavzeta strmi deklica na toliko bogastvo, še zahvaliti se ni mogla. Ko povzdigne oči, gospe ni bilo več blizu; odtegnila se je zahvali. Se je strmela deklica na denar v svojej roki, kar pride župnik po potu. Vesela mu pripoveduje, kolika sreča jo je došla. „Kakor nebeška kraljica bila je gospa pred menoj! Tako bogato me je obdarila, pa še zahvaliti se jej nisem mogla. Da bi le vedela, kdo je!“ tožila, je deklica. Župnik jej pa odgovori: „Res je gospa blaga kakor nebeška kraljica. Angelsko srce jej bije v prsih. Ona je — cesarica avstrijska, Elizabeta! 1 ' 25 - 39. Kako je znal soditi Rudolf Habsburški. Kralj Rudolf Habsburški je bil zbral v Norimbergu kneze in poklical pred se vse one, kateri so imeli kako pravdo, da bi jim sodil. Med drugimi je stopil pred kralja imovit trgovec in se pritožil, da je dal spraviti gostilničarju dve sto mark denarja v usnjatej torbici. Ali ko je hotel novce nazaj, tajil je krčmar, da bi bil kdaj dobil kake novce od svojega gosta. Prič ni bilo nobenih, a vendar je znal trgovec navesti takih znamenj, da Rudolf ni dvomil o resnici njegove pritožbe. Krčmar je bil imovit, vse ga je spoštovalo, težko bi mu bilo dokazati krivdo. Ko tožnik odide, pridejo poslanci norimberški pozdravljat kralja. Med njimi je bil tudi zatoženi gostilničar. Rudolf se začne prijazno razgovarjati s poslanci in reče črez nekaj časa krčmarju: „Lep klobuk imate; svojega vam dam zanj! “ Krčmarju je bilo to po volji, in menjala sta klobuka. Ker je pa v tem prišlo obilo druge gospode, poprosi Rudolf poslance, naj nekoliko počakajo, gre iz dvorane in reče nekemu meščanu: „Pojdite k ženi krčmarjeve), pokažite jej klobuk njenega moža v znamenje in recite jej v imenu moževem, naj takoj pošlje sem usnjato torbico, tako in tako, z denarjem v njej.“ Meščan odide, pokaže ženi možev klobuk in jej sporoči zapoved kraljevo. Ona mu veruje in mu izroči torbico. Ko je imel Rudolf torbico v rokah, pošlje hitro po trgovca, naj pride tožit krčmarja. Poslance pa odpravi in reče gostilničarju, naj počaka. Kmalu piide trgovec in toži krčmarja, da mu noče vrniti hranjenih novcev. Ali ta taji in se roti, da mu tožnik ni dal shraniti ničesar. Ko se pričkata trgovec in gostilničar, vrže Rudolf torbico na mizo. Krčmar ostrmi, sapo mu zapre slaba vest, in kmalu izpove svojo krivdo. Trgovec je dobil svoj denar, a krčmar je moral plačati globo. 26 40. Libuša. (Češka pripovedka.) Na zlatem Višegradu je vladal knez Krak. Ljudje so ga ljubili, ker je bil moder in pravičen. Ko je umrl, zapustil je tri hčere: Kazo, Teto in Libušo. — Kaza je poznala vsako travo in njeno zdravilno moč. Cehi so mislili, da je čarovnica. — Teta je učila ljudi, spoznavati bogove in je častiti. Grad Tetin ima svoje ime od nje. — Libuša je bila najmlajša, ali modrejša in krasnejša od sester. Zato je postala kneginja. Vladala je dobro; pravično je sodila in je bila ljubezniva bogatinu in beraču. Zato jo je spoštovalo vse ljudstvo. Nekdaj se razpreta dva brata, Hrudoš in Staglav, zaradi očetove dedovine. Hrudoš je hotel imeti vse sam ter ni hotel bratu ničesar prepustiti. Zato pokliče Libuša lehe in vladike na sveti Višegrad, da bi se posvetovali o pravu. Zbero se, da bi sodili bratoma. Kneginja pride v belej obleki in sede na visok stol. Poleg nje sedejo tri krasne device. Jedna je držala oster meč, druga čisto vodo, a tretja je kurila na žrtveniku. Vse utihne. Libuša ustane in reče: „Hrudoš in Staglav, sinova Klenova, rodna brata! Moja volja je, da bi vidva vladala skupaj vsemu imetju, katero je vama ostavil oče. Taka je bila navada pri nas do sedaj.“ Lehi in vladike so hvalili izrek kneginje, in mlajši Staglav je bil zadovoljen ž njim. Ali Hrudoš ne tako; on skoči srdit na nogi, razjezi se in zavpije na vse grlo: „Sramota možakom, katerim vlada ženska!“ Te besede razžalijo kneginjo. Ni hotela vladati dalje. Lehi in vladike so se jezili nad Hriidošem in prosili kneginjo, naj bi si izbrala moža, njega bi slušali kakor kneza. Kneginja ukaže osedlati konja belca. Izmed lehov in vladik izbere dvanajst poslancev, da jim zlat plašč, belo žezlo in knežji klobuk, rekoč: „Jezdite za mojim belcem. Našli bodete moža, sedečega pri železnej mizi in jedočega v senci velikega drevesa. Moj belec so bode ustavil pred njim in pokleknil pred njega; — 27 — ogrnite ga s knežjo opravo in pripeljite ga na Višegrad. Ta bo moj mož in vaš knez.“ Odpravijo se poslanci za belcem; dirjal je pred njimi, da so mogli jedva za njim. Jezdili so dolgo preko gor in dolin, preplavali že Moldavo in Labo in prišli k Stadicem. Tam zdirja Libušin belec po novo izoranej njivi, ustavi se in pokloni pred oračem. Poslanci prijezdijo in najdejo vladiko Premisla, sedečega na preobrnenem plugu; na železnem lemeži imel je svoj kruh kakor na mizi, košato drevo pa mu je delalo senco, a voli so se pasli po njivi. Poslanci spoznajo novega kneza, globoko se mu priklonijo, povedo mu Libušino voljo in mu izroče plašč, žezlo in klobuk. Ko vidi Premisi to, zgrabi svojo leskovo palico, vtakne jo v tla, nagrebe prsti okoli nje, kakor bi sadil drevo, in glej! palica ozeleni in požene tri mladike. Ali dve se posušite, tretja pa raste tem krepkejše, in sad dozori na njej. Premisi reče: »Poslanci Libušini in naroda češkega! Orača kličete na prestol, predno je dokončal svoje delo. Ako bi bil potegnil moj plug brazdo do meje, ostala bi Češka neodvisna na veke. Tri mladike pa na¬ znanjajo vašej kneginji tri sinove; dva bodeta zvenela, predno dorasteta, a tretji bode vladal na prestolu. “ Poslanci se čudijo Premislu, opravijo ga z zlatim plaščem, dado mu žezlo v roko in ga pokrijejo s klobukom. Belec sam priskače ter pusti mirno sesti novega gospodarja na svoj hrbet. Veseli se vrnejo na dvor Libušin. Badovala se je Libuša svojega moža, radoval se je narod novega kneza. A Premisi je bil sč seboj prinesel na Višegrad leseno torbo in črevlje iz ličja v znamenje, da je prišel iz kmetskega stanu na prestol. Kadar so njegovi sinovi in vnuki ugledali torbo in črevlje, spominjali so se svojega deda Premisla; spominjali so se, da je bil kmet, in se čuvali ošabnosti. Leska na njivi Pfemislovej je razrastla in zazrastla vso njivo. A občini, katerej je pripadala njiva, dali so kralji češki za spomin pravico, da jej ni bilo treba plačevati drugega davka, nego merico lešnikov. 28 41. Vztrajnost kitajska. Kdor hoče na Kitajskem doseči višjo stopinjo učenosti, mora biti zelo priden in vztrajen. Prva dijaška leta uči se Kitajec verskega nauka in si zapomni cele knjige na pamet. Daljnjik šest let se mora vaditi oblikoslovja v pisavi in govoru. Kadar se že zna vsestransko gibati, treba se je še nekoliko vežbati, da si pridobi tudi spretnosti. Jedva se dan zazna, ima kitajski dijak že knjigo v rokah in se trudi in vadi do pozne noči. Zaspan ne sme biti nikdar. Ako mu v poznih urah glava noče več ravno stati, lahko si svojo kito priveže na kljuko, ali si s šilom podpre brado in se uči naprej. Čas je treba vestno rabiti za učenje. Na sprehodu, pri obedu, celo za plugom se uči Kitajec, kadar je sila velika. Obesi knjigo volu med roge, koraka za plugom in nadaljuje učenje; tako služi ob jednem dvema gospodoma. Kadar ukaželjen dijak stopi prvikrat pred svojega učitelja, postavi ga ta pred skladalnico knjig in učil, da mu kar vid in sapo jemlje. Ali pravi Kitajec se tega ne ustraši, zna si pomagati in pogum vzbujati. Tako se loti nekdaj dijaka, od prve svoje vaje domu gredočega, strah, kako bo zmagal toliko učenosti ? A glej! Pri potu tam vidi staro ženo, ki je brusila na kamenu debel železen drog. „Čemu ti bode to?“ povpraša jo dijak. „Poskusiti hočem, ali bi se napravila iz njega šivanka.Dobro, misli si dijak, ako se ta ne bo naveličala, tudi jaz se ne smem. Učil se je pridno, dosegel učenost. 42. Letni časi. Vsako leto ima štiri letne čase. Prvi letni čas je spomlad. Solnce gorico sije z vedrega neba. Drevje cveti. Gozdi in travniki dobe zeleno obleko. Po tratah cveto pisane cvetice. Po logih pojo drobne ptice. Po vodi švigajo gibčne ribe. Vsaka stvar je vesela lepe spomladi. Tudi otroci po vrtu skačejo in lepe cvetice trgajo. Drugi letni čas je poletje. Po letu zori žito na polji, sadje po vrtih. Poletje daje mladim in starim ljudem rudeče črešnje, rumene slive, sladke hruške in drugo sadje. 29 Tretji letni čas je jesen. Jeseni se veseli kmet in gospod. Kmetje so veseli rumenega žita. Otrokom je všeč sladko grozdje in drugo sadje. Četrti letni čas je zima. Po zimi počiva narava. Črna zemlja dobi belo odejo. Sneg krije hribe in doline. Mrzel veter piše. Po oknih rastejo ledene cvetice. Po zimi počiva kmet. V toplej izbi za pečjo čaka mladega leta — ljube spomladi. 43. Prvo cvetje pomladi. Lep, krasen pomladni dan! Nebo je jasno ko ribje oko. Zlato solnce se šopiri tam gori, gledaje oblastno in mogočno po širnem svetu ter izlivaje svoje mile žarke na zemljo. In legak vetrič pihlja po zemlji. — Vse hiti ven na prosto, mlado in staro, vse .... „Pomladni cvet odeva svet!“ Zares! Lej. ondi priklile so iz zemlje prve cvetke krasne pomladi. Ponižne, priproste so, a vendar tako zale, tako čarobno krasne! Zlate trobentice, prijazno kimajoči, snežno-beli zvončki, temno-modre vijolice .... niso-li to res ljubke pomladne hčerke? Se sveto-nedolžnim veseljem pozdravijo otroci to cvetje, prvo, ki je je rodila mati zemlja v krasnej pomladi. Le poglej je, koliko jih je ondi na zelenej trati, kjer si trgajo lepih cvetek, delajo šopkov, spletajo vencev, da si okrase mlade glavice. In ko so vsi najlepše odičeni in okrašeni, kako ti plešejo, skačejo, vriskajo! Od samega veselja ne vedo kaj početi. In po pravici, saj prav njim pristoji. najbolj veseliti se krasnega cvetja. Kajti ni-li to cvetje najlepša podoba otročje ponižnosti in priprostosti? Snežno-beli zvončki, niso li uzor svete otročje nedolžnosti in čistosti? Le veseli se, mila mladež, prvenk in prvencev pomladnih, le raduj se jih! A poleg tega skrbi tudi, da boš i ti v vsej svojej nežnej dobi prav kakor te cvetke: nedolžna, blaga, mila, čista! .. čuvaj cvetje, Da mraz ne stre ga in vihar, Poshrani v toplo je zavetje, Kot umen in skrhan vrtnar. “ 44. Mnogovrstnost živalij. Vsak med nami ve po svojih lastnih izkušnjah, da žive na kopnej zemlji, v zraku in v vodah mnogovrstne živali. Po¬ sebno na kopnem nam mnoge živali padajo bolj v oči po svojej velikosti in postavi; te živali tudi najbolje poznamo, ker vidimo je pogosto. Ali še mnogo in mnogo večje je število malih živalic, kterih pa zato ne poznamo toliko, ker so nektere tako male, da je jedva vidijo naše oči. Tudi se nam te male živalice na¬ vadno skrivajo, zato je le redko kedaj vidimo. Po zraku letajo velike in male ptice in razun teh neštevilni roji hroščev, metuljev, komarjev, muh in drugih žuželk. Največ živalij pa stanuje v vodi, posebno pa v morji. Morje skriva v sebi največje in najmanjše živali, časih v kaj čudnih podobah, da bi človek lahko mislil, da ima pred seboj kak cvet, ne pa žival. Vsakemu je znano, da pri nas vsaka žival ne živi na vsakem kraji. Medved, lisica, veverica žive le v gozdu; zajec, poljska miš, škrjanec na polji; divja koza, osel, divji petelin na visokih gorah; vidra pri vodi; raca, gos, labud na vodi. Postrv živi le v mrzlih, bistrih potokih in gorskih jezerih, krap pa najrajši v blatnih krnicah in počasi tekočih vodah. Čim dalje gremo iz svojega kraja, tem bolj se menjajo živali. Če gremo proti severu, najdemo sobola, hermelina, bele lisice in druge živali, ki nam dajo najlepšo kožuhovino; ondi vidimo severnega jelena, belega medveda, tulnje ali morske pse, kite in še mnogo in mnogo drugih živalij, kterih pri nas ni najti. Še bolj se spremeni živalstvo, če se napotimo proti jugu v toplejše dežele, nego so naše. Tu žive krvoločne zveri, na primer: levi, tigri, hijene; tu se pašo velikanski sloni, nosorogi, žirafe in velblodi. Tu so gozdi polni gibčnih in smešnih opic, jezičnih papig in drugih prekrasnih ptic, kterim se perje sveti, kakor zlato in drago kamenje. Po zraku se poganjajo najlepši in največji metulji, krasni hrošči in druge žuželke v najčudnejših podobah. Toda tukaj stanujejo tudi požrešni krokodili, velikanske 31 kače, mnogo strupenih živalij, posebno pisanih kač in ščipavcev, gosti roji pikajočih mušic in silna množica vsakovrstnega gnusnega mrčesa. Vsak kraj, vsaka dežela ima kaj posebnega. 45. Ptice. Med vsemi živalimi, karkoli jih je stvarila božja roka ter je podvrgla človeškemu gospodarstvu, so ptice človeku naj ljubše. Dobro vemo, da so nam mnoge druge živali pri hiši in pri gospodarstvu potrebnejše; vemo, da bi nam brez njih bilo težko, skoro nemogoče živeti, ali vendar so nam ptice najbolj k srcu prirastle. Že od nekdaj je človek rad gledal in opažal njihovo vedenje in poslušal njihovo petje. Vsakega, komur srce ni skozi in skozi popačeno, mora razveseliti, ako gleda ptico, kako vesela po vejah skaklja in svoje čute izliva v glasno pesem. Kako žalosten bi bil svet, kako dolgočasen, kako mrtev bi bil najlepši kraj, ko bi ga ne oživljale ptice sč svojim petjem. Saj vemo, da lepo je le tam: Kjer ptičice pojo In rožice cveto. 46. Kmetje in rokodelci. Star pregovor pravi: Kdor ne dela, naj ne je. Ako bi nihče ne delal, kmalu bi ne imeli ne kruha, ne obleke. Kmet obdeluje zemljo; on orje, vlači, seje, žanje, spravlja in mlati. Izmlačeno žito vozi v mlin, da je mlinar v moko zmelje. Iz moke se peče kruh. Kmet za svoje potrebe ne potrebuje vsega, kar je pridelal, a njemu je treba drugih stvarij, ki si jih sam ne more narediti. Tako mu je treba kol, a kola mu naredi kolar; treba mu je obleke, ki mu jo naredi krojač; treba mu je obutala, ki mu je naredi črevljar. Vsak človek ne more vsega narediti, zatorej so si ljudje delo razdelili. Mlinar melje moko, pekar peče kruh, mesar pobija živino in pripravlja meso. Zidar in tesar stavita hiše, potlej pride mizar, da naredi pohišno opravo. Kovač dela iz železa sekire, motike in lopate; nožar dela nože in škarje; 32 ključar ključe in ključavnice. Vse to so zelo koristne stvari. Brez orodja in drugih železnih priprav hi si človek ne mogel narediti niti najpotrebnejših rečij. Volna sama na sebi ne donaša nobene koristi. Ko pa pride iz predilčevih in tkalčevih rok, koliko koristnih stvarij se naredi iz nje! Iz volnene preje se pleto nogavice, iz volnene tkanine se dela obleka. Gline (ilovice) je vse polno na zemlji. Tam, kjer je, donaša malo koristi. A človeška roka jo predela v stvari, ki so nam koristne in tudi potrebne. Opeko rabimo, da zidamo hiše in pokrivamo strehe, lončena posoda, ki jo lončar po vsem svetu razprodaja, je iz gline ali ila. Ljudi, ki take koristne stvari se svojimi rokami izdelujejo, imenujemo rokodelce. Vsak rokodelec se mora svojega roko¬ delstva učiti. Čim priduejši je rokodelec, tem več si zasluži. Dober in pošten rokodelec ima mnogo odjemnikov ali naročnikov. Pregovor pravi: „Rokodelstvo ima dno od zlata.“ 47. Tovarniki in trgovci. Tovarniki delajo se stroji, ktere goni voda ali para. Vsak tovarnik ima mnogo delavcev, kateri oskrbujejo in opravljajo ona dela, katerih stroji ne morejo izvrševati. Tovarnik izdeluje blago na debelo in ga po ceni prodaje. Surovino, ki jo podelava, kupuje, kakor rokodelec, od dotičnih obrtnikov. Kamenje in železo mu dajata kamenar in železninar, les in rastline dobiva od gozdarjev, poljedelcev in vrtnikov; živalske snovi od živinorejcev, ribičev in lovcev. Trgovci kupujejo izdelano blago od rokodelcev in tovarnikov na debelo ter ga potem prodajejo na drobno in nekoliko dražje. Blago, ki se ne izdeluje piri nas, dobivajo trgovci iz tujih ki’ajev, a naše domače izdelke pošiljajo zopet v take kraje, kjer jih nimajo, da se ondi razprodajo. Z različnim blagom naložene tovorne vozove vidimo po vseh večjih cestah, tovorne vlake po železnicah in bulije po morji in velikih rekah. 33 48. Gradec. Skoro v središči lepe štajerske dežele se prostira na obeh straneh reke Mure glavno mesto štajerske dežele, znameniti Gradec. Sredi mesta se vzdiguje precej strm grič, s katerega imaš krasen razgled črez mesto in prelepo okolico. Tu vidiš pred seboj množico hiš in palač, katere so postavljene na vznožji mestnega griča ter se širijo v dolgih ulicah dalje in dalje. Onostran bistre Mure se iz visokih dimnikov vali gost dim, tostran pa se razgrinja lepo zasajena obmestna ravan (glasij) se sprehajališči. Vrh griča, ki ga krasijo lepi nasadi in na vse strani napeljane steze in stezice, stoji stolp z uro, nad tem pa drugi, v katerem visi največji zvon v vsej deželi; teža mu je 8960 kg. Zdaj zelo prostorno mesto, ki šteje okoli 100.000 prebi¬ valcev, bilo je v srednjem veku čisto drugačno. Notranje mesto je bilo na primer za četrti del manjše in ožje, z nasipi in zidovjem obkoljeno, skozi katero so držala vrata; v 18. stoletji je bilo vseh vrat še osem, dandanes pa so samo še dvoja. Namesto sedanjih lepo zidanih predmestij so bila le posamezna, raztresena poslopja, po večjem so se pa širili le vrtovi in trate. Na griči so stale močne trdnjave, katere so se pomnožile zlasti v 16. stoletji; v njih so bile ječe za državne hudodelnike. Te trdnjave so večinoma razrušili Francozi leta 1809. Izmed spomenikov stavbinske umetnosti omenimo lepo stolno cerkev; na južno-vzhodnej steni je okoli 400 let stara podoba v spomin treh velikih nadlog, katere so bile zadele leta 1480. štajersko deželo. V spodnjem delu podobe, in sicer na levej strani, so v treh oddelkih kobilice, ki nas spominjajo hude lakote, na desnej je vpodobljena kuga se svojimi nasledki, na sredi pa vidimo grozovitosti turških vojsk. — Spomenik cesarja Franca spominja nas blagodejnega vladanja tega blagodušnega gospoda spomenik nadvojvode Ivana na Glavnem Trgu pa so- sebno štajerskej deželi prekoristnega delovanja tega uljudnega cesarjeviča. @IooemM|*i>eutf<§ež (Slemerttarfmcf). 3 34 49. Na Predelu. Z Bogom, mati, z Bogom, oče! Iti mi je v ljuti boj, Cujte boben že ropoče, Bliža se tovarišev roj. Predel loči Koroško od Goriškega. Kadar se popneš od koroške strani do prelaza na Goriško, kako ti je lahko pri srci, kako čist zrak dišeš, kako se ti prsi vzdigujejo, kako milo se ti pasejo oči nad prelepim pogledom! Nad seboj vidiš prijazno modro nebo; na levej strani moli goli velikan Mangert svojo sivo-belo glavo drzno čez oblake, 2800 m nad morje. Pod seboj gledaš belo cesto, ki se vije po zelenej strmini proti jugu, dokler se ne skrije očesu med prijaznimi travniki in vrti. Koj pred seboj pa vidiš pod in nad cesto sezi¬ dano trdnjavo, ki stoji prav na tistem mestu, kjer je stala pred letom 1848. mala, lesena trdnjava, spomina vredna iz dobe francoskih vojsk. Še predno seje bila vnela na spomlad 1. 1809. huda vojna med Avstrijo in Francozi, bilo je skrbeti, da se zapro soteske, po katerih bi mogli udariti sovražniki v cesarske dežele. Zatorej je bilo skleneno, da se ima utrditi Naborjet na Koroškem in Predel na Goriškem, ter da se v te trdnjavici postavi nekaj baterij. V ta namen sta bila poslana stotnika Hensel v Naborjet in Herman na Predel, ki sta se urno lotila svoje važne naloge. Predelsko trdnjavo je posedlo 222 vrlih graničarjev, katerim se je pozneje pridružilo še drugo krdelce pod poveljem stotnika Jankoviča. V trdnjavi je bilo deset topov in živeža za šest tednov. Bilo je zvečer 15. maja 1. 1809. Oddelek sovražnikove vojske koraka drzno po strmci proti trdnjavi, iz katere so streljali neprestano na nje in je primorali, da so se umaknili. Ni jim bilo mogoče, bližati se trdnjavi; skušali so drugo pot: pregovarjanje in obljube, pa tudi zastonj. Zdelo se je, da ne bo Francozom nikakor mogoče, predreti čez Predel. Ali glej! na naglem se vse izpremeni. Trdnjavo v Naborjetu, katero je hrabro branil viteški Hensel se svojimi vrlimi vojaki, dokler ga ni 35 ubila kruta sovražnikova roka, prišla je sovražnikom po hudem boji v pest. Mogli so torej od vseh stranij prijeti predelsko trdnjavico. Hermana pa so pozvali pred napadom še jedenkrat, naj se uda. On je pozive zavrnil, rekoč: »Kdor je poklican braniti domovino, mora biti vselej pripravljen, za njo umreti. “ Pet, šest tisoč sovražnikov napade torej trdnjavo. Herman brani se junaško se svojimi vojaki. Ko pa zapali granata trdnjavico, skoči iz nje z vojaki, ki so še bili živi, v najgostejše krdelo sovražnikov in se bojuje, dokler ne pade oslabljen, krvaveč iz mnogih ran, on in ž njim tudi skoro vsi njegovi vojaki. Cesar Ferdinand I. je dal njemu v spomin postaviti pira¬ mido, na katere vznožji leži smrtno ranjen lev. Pred njim je avstrijski vojni ščit in zvezek palic se sekiro. Na steni piramide je brati napis: „ V spomin stotniku Hermanu in njegovim tovarišem, ki so tu junaško smrt storili 18. maja 1. 1809.“ Jednak spomenik je dal cesar Ferdinand postaviti tudi stotniku Hensel-u pri Naborjetu. 50. Tegetthoff. Ob levem bregu Drave na Štajerskem leži prijazno mesto Maribor, obkoljeno s prijetnimi slovenskimi goricami, za katerimi leži Pohorje. Tu v Mariboru porodil se je dne 27. decembra 1.1827. preslavni vojskovodja, podadmiral Viljem plemeniti Tegetthoff, poveljnik avstrijskemu brodovju, ki je zmagal 1. 1866. italijansko silo v boji pri dalmatinskem otoku Visu ter tako ohranil slovansko Primorje slavnemu avstrijskemu cesarstvu. Že 1. 1864., ko je Avstrija začela vojno proti danskemu kraljestvu zaradi dežel Šlezvika in Holštajna, zaslovelo je ime admirala Tegetthoffa. Po vsem cesarstvu je ljudstvo v tej krvavej vojni občudovalo moža, ki je s toliko odločnostjo vodil avstrijsko brodovje proti svovražniku, na številu mnogo močnejšemu od naše vojske. Danci so bili hudo tepeni; kajti po dolgotrajnem krva¬ vem boji moralo se je dansko brodovje umakniti. S to zmago si je Tegetthoff pridobil slavno ime po vsem svetu. 3 * 36 Dve leti pozneje (1. 1866.) vnela se je nova vojna med Avstrijo in Prusijo. To priložnost porabil je laški kralj, ter je tudi on napovedal boj Avstriji. Usodepolni dnevi so se začeli za našega cesarja Franca Jožefa. Sovražniki so prijeli od dveh stranij našo državo: Prusi na severu, Lahi na jugu. Lahi so namreč namerjali, udariti na Dalmacijo in si jo prisvojiti. Mislili so si, da je to lahka reč, in da bodo se svojimi vojnimi ladijami, s katerimi so se zelo bahali, v hipu pokončali avstrijsko tmodovje. Ali strašno so se varali. Poveljnik avstrijskemu ladjevju je bil Tegetthoff, in naši vojaki so zmagali pri otoku Visu tako slavno, da ostane ta zmaga zapisana v zlatej knjigi avstrijske zgodovine. Lahi so namreč vso svojo pozornost obrnili na otok Vis (Lissa), ki je nekako v sredi Jadranskega Morja. Tu sem je udaril sovražnik dne 19. julija 1866. leta in začel bombe metati v mesto. Lahi so imeli mnogo več ladij nego Avstrijci; imeli so preko 30 vojnih ladij, mnogo parobrodov in železnih oklopnic. Naše vojne ladij e so nemudoma odplule od Fasane proti Visu. Razen parabrodov so vse naše ladije bile oklopnice, to so ladije, z debelimi ploščami okovane. Na teh ladijah so častniki in vojaki že komaj čakali, da udarijo na sovražnika. Vsi so bili polni zaupanja v svojega hrabrega in izkušenega poveljnika, admirala Tegetthoffa. Drugega dne predpoldne ugledajo naši vojaki sovražnikovo brodovje. Tikoma nad otokom je stalo na boj pripravljeno. Bitka se je začela ob treh četrtih na deset in je trajala do dveh. V tej krvavej bitki so naši vojaki pokvarili Lahom dve najboljši oklop- nici; a njihovo naj večjo vojno ladijo z imenom „Re d’ Italia“ so naši vojaki tako prestreljali, da se je v dveh minutah sč 700 vojaki potopila v globočino morja. Samo lesovje in kakih 200 mornarjev plavalo je po morji in prosilo pomoči. Ko Ita¬ lijani vidijo, da nimajo sreče, pobegnejo hitro domu, da si ogledajo rane, ki so je dobili v krvavem boji z našimi hrabrimi vojaki. To je bilo dne 20. julija 1. 1866. V tem boji si je admiral pl. Tegetthoff pridobil venec slave za naše cesarstvo. V hvaležni spomin njegovih neumrljivih zaslug dal mu je naš cesar postaviti v mestu Pulji, kjer se nahaja največja luka 37 za avstrijsko vojno brodovje, prelep bronast spomenik, ki bode še v poznih letih govoril našim potomcem, da bode večen spomin neumrljivemu junaku Viškemu! 51. Kitica pregovorov. Ako ne teče, pa kaplje. Bob ob steno. Bob v steno metati. Bodi gruden, bodi kres, kadar zebe, neti les. Bodi v družbi, bodi sam, bodi sramnega te sram. Bogu posojuje, kdor ubožcu kaj daruje. Bolje pošteno umreti, nego sramotno živeti. Brez muke ni moke. Brez potu ni medu. Brez setve ni žetve. Človek kaže v mladosti, kaj hoče biti v starosti. Človek obrača, Bog pa obrne, človek se ne izuči, dokler živi. Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvoni. Delaj, kakor bi imel vedno živeti, moli kakor bi imel jutri umreti. Delavec je vreden plačila. Dober glas seže v deveto vas. Dobro blago se hvali samo. Dobro storiti, pa ne okrog zvoniti. Dokler imam repar svoj, vsak mi pravi „bratec moj!“ Dokler prosi, zlata usta nosi; kadar vrača, hrbet obrača. Jabelko zrelo pade samo. Kadar denar poide, pamet pride. Kakoršno življenje, taka smrt. Kamen do kamena — palača, zrno do zrna — pogača. Kar na svetu živi, vse kmet preredi. Kdor hoče veliko znati, ne sme mnogo spati. Kdor ne uboga, tepe ga nadloga. Kdor moliti ne zna, naj ide na morje. 38 Kdor ne seje, ne žanje. Kdor nevarnost ljubi, sam se pogubi. Kmet z roko, gospod z glavo. Kogar se bojiš, tega ne ljubiš. Kratka večerja — dolgo življenje. Lačna vrana sito pita. Laž ima kratke noge. Malo govoriti, veliko povedati kaj velja. Mlada kri mimo ne stoji. Mladost je norost; črez jarek skače, kjer je most. Ni nesreče brez sreče. Noč ima svojo moč. Nova metla dobro mete. Ogenj in voda dobro služita, slabo gospodarita. Pazi na besedo, ko pes na kost. Pošlji osla križem svet, nazaj ti pride uhat ko pred. Prebrisana glava pa pridne roke, bogastvo so boljše nego zlate gore. Prisijalo bo solnce tudi na naš prag. Rana ura — zlata ura. Ribo plavati učiš. Roka roko umiva. Smrt pobira, nič ne izbira. Stara navada — železna podkev. Še prsti na roki niso jednaki. Šiba novo mašo poje. Tega mi je treba, ko luknje v glavi. Tisti mi je brat, ki bi mi dobro storil rad. Tudi iz malega grma velik ptič izleti. Tudi modri možje včasi greše. Ura enkrat zamujena ne pride nobena. Več je vredna domača gruda, nego na tujem zlata ruda. Več očij več vidi. Vsaka ptica rada tja leti, kjer se je izvalila. Vsi ljudje vse vedo. Za časa začne žgati, kar koče kopriva postati. 39 52. V posnemo. 1. Glej, mravljice drobne Na delo gredo, Da živež za zimo Si vkup naneso. 2. čebelice nežne Nevtrudno vrše, Strdi si za zimo Nabirat bite. 3. Posnemaj je deček, In uči se rad; Bod’ skrben in priden, Dokler si še mlad! 53. Ljubo doma, kdor ga pozna. 1. Ljubo doma, Kdor ga pozna, Pregovor stari že pravi; Torej, moj dom, Ljubil te bom, Dokler smrt v grob me ne spravi. 2. Tebe poznam, Te ne izdam, Kakor so mnogi storili; Za-te živim, Za-te gorim, Kraj moj domači premili. 3. Lepšega ni, Kakor si ti, Za-me nikjer več na sveti; Ti me rediš, Ti me živiš, Pripravljen sem za-te umreti. 54. Pomlad. i. Pomlad mila Odklenila Svoj veseli nam je raj. Cvetje kbje, Radost sije, Zeleni že vrt in gaj. 2. Zdaj le hiti, Vence viti, Oj mladina, zdaj je čas! Dan zbeguje, Cvet vsahuje, Kmalu mine rožni kras. 40 3. Zraven tudi Ne zamudi, Poiskati dušni sad! Pomlad ide, Zopet pride, — Čas mladost je le enkrat. 55. Pervo jabelko. Dete. O glejte, kako se lepo žari, Zdaj bo se vendar utrgati smelo: Redar bo rudeče kakor kri, Dejali ste, mama, tedaj bo zrelo. Mati. Res jabelko to žari se lepo, A lepše žari se še lice tvoje; O da bi se vedno žarilo tako, Presrčno dete, veselje moje! Dete. Pustite, naj si utrgam je sam, Kako sem velik, mama, le glejte; Lahko je dosežem — že je imam; Jaz pol ga pojem, vi pol ga imejte. Mati. Lepo moj sinek, lepo je to, Da z materjo svojo je češ deliti; Bog daj ti, da bi v življenji tako Dosegel vse, kar srce želi ti. 56. Pri pastirskem ognji. 1. Mrak je, ogenj že ugaša, Že umolknil je strnad; Sita je živina naša, Rada šla dom6v bi spat. 2. Treba je od ognja vstati, In domov je gnati čas; Težko čakajo že mati, In večerja čaka nas. - 41 3. Sivka vaša, glej, se bliža, Mukajdč, da se mudi; Čakaj še, da se prekriža Ogenj, predno pogori. 4. Da ostane v božjej moči, To po dolzem, to po čez; Zdaj se angeljci po noči Gret sem pridejo z nebes 57. Junak in dete. „Oj ljubo dete, dete sladko, Ti ljubček mojega srca! Ko spet ti božam lice gladko, Solza v očesu mi igra. Povsod sem vedno mislil na-te, Igral sem v sanjah se s teboj; Zapustil vojsko sem in brate, Da spet te vidim, biser moj! Gore preplezal sem visoke, Noge, roke mi krvave; Prebrodil reke sem široke, Po tebi, dete, hrepene. Imam te zopet, hčerka moja! Pozabljeno je vse gorje; Oči poljubljam, lica tvoja, Na gorko stiskam te srce. Očeta trdno se okleni Z ročicami okrog vratu; Jaz sem pri tebi, ti pri meni, Oj dete, bodi brez strahu. Ne poprašuj me, kje je mama, Kedaj povrne se nazaj; Ostala sva na svetu sama. Ne vprašaj, dete, me, zak j. 42 Ubog, nesrečen je tvoj oče; Sovražnik dom podrl je moj; Jaz nimam polja, nimam koče, Kjer mirno živel bi s teboj. Otel sem te, odnesel v gore, Izročil dobrim te ljudem; Nikdo te najti tu ne more, Jaz sam zatišje tvoje vem. Še enkrat daj si poljubiti Oči in lice, srček moj, Potem te moram zapustiti. Vrniti se v krvavi boj!“ 58. Mavrica. Biserna lestva se vzpenja v oblak, Spušča se onkraj na zemeljski tlak, Mavrica pisana, božji prestol. Angelji hodijo gor in pa dol. Zlate kropilnice v rokah drže, Zemljo prežejno hlade in poje. Gori na stolu pa Večni sedi, Kapljici vsaki on srečo deli: Pade na polje — rodi zelenjad, Kane na drevje — obilen da sad, Kaplja na njivi — da žito zlato, Kaplja na trti pa — vince sladko. Sreča se spušča na sleherno stvar, Kedar zaliva nebeški vrtnar. 59. Lastovkam. »Lastovke, oj Bog vas sprimi, Ko po dolgej ostrej zimi Priletele ste nazaj Y mirni naš planinski raj! Vi pomladi ste znanilke, Dobre sreče ste nosilke, Kjer svoj dom postavite, Blagost tja pripravite. Gostoljuben strop je moj: Gnezda svoja nanj pripnite, 43 Tu valite, tu gojite Srečonosni zarod svoj. Skrbno jaz vam branil bom Nežni rod in mali dom. Tu nikdo se vas ne takne, In maličev vam nikdo Z roko kruto ne izmakne, — Čuval jaz je bom zvesto." 60. Veseli pastir. 1. Zakrivljeno palico v roki, Za trakom pa šopek cvetic, Ko kralj po planini visoki, Pohajam za tropom ovčic. 2. Saj tukaj na solnčnej višavi Le sam sem, le sam gospodar, Živejem po pameti zdravi, Za muhe mi ljudske ni mar. 3. Nikomur tu nisem na poti, Na poti ni meni nikdo; Kdo čisto veselje mi moti, Kdo moti življenje mirno? 4. Nikdar ne zmrači se mi čelo, NikdAr ne stemne se oči, In pojem in ukam veselo, Da z gore v goro se glasi. 5. Naj drugi okoli po sveti Si iščejo slave, blagi, Jaz hočem na gori živeti, Tu sreča, tu mir je doma. 6. Za čredico krotko popeval Bom pesmice svoje sladke, Dolincem glasno razodeval, Kar polni mi srečno sreč. 7. Ne, palice svoje ovčarske Za žezlo kraljevo ne dam, In rajši, ko krone cesarske, Cvetice na glavi imam ! 44 Mntn dTljril — drugi del. gtftfdrmtg fcer crflett breiftg giBuitgm. Razlaganje prvih tridesetih vaj. I. Čebelica in ovca. $«§ Čebel-a, f. bie (eine) SMene (nom. sing.) čebel-o bie (eine) S3iene (acc. sing.) čebelic-a, f. bas (etn) SBtettdjen in nnb ovc-a, f. ba§ (etn) <$c£)af ovc-o ogl. čebelo imaš bu f)aft non imam, imeti fjaben imaš li Ijaft bu? o o človek, m. bet (etn) 9Jlenfčl) človek-a ben (einen) Sftenfdjen (acc. sing.) večjo, acc. sing. f. (ogl. čebelo) non večj-i, večj-a, večj-e grbfšer dobrotnic-a, f. bie (eine) 8Bof)l= Materin dobrotnico ogl. čebelo med unter ; Sjkapof. mit bem $n= ftrumental auf bie $rage: mo? SBiendjen unb bo§ 6cfja6e geJ)ort (ugl. kupil sem) ti bu; oni, ona, ono jener, jene, jenež sin, m. ber ©ofjn; Slccufatiu: sina; (ugl. človeka) hči (Stamm hčer), f. bie 2ocf)ter; Stccufatiu: hčer ki meldjer, =e, =ež. (SRelatiopron.; nom. filr alfe 3af)len unb @e= fd)(ecf)ter) misli-m, mlsli-ti benfen, gebenfen; mislita; ugl. prideta vzamem, vzeti nefjmen vzeti se ficf) neljmen, fieiraten dajta gebet; (2. Sflerf. dual. imper. non dam, dati) otrok, m. ba§ Sinb; otrokoma, dat. dual. jutrnin-a, f. bie 9Jtorgenga&e, 3. Popotnik in mornar. $er popotnik, m. ber iReifenbe mornar, m. ber ilkatrofe mornar-ji bie SRatrofen (nom. plur.) z mornarjem mit bem 9Jtatrofen (instr. sing.) peljem se, peljati se fafjren peljal seje er ift gefafiren, er fu£»r po auf; Sprap. mit bem Socal auf bie ffrage,- mo? nad) Skrben ber 33eroegung morj-e, n. baž 2Reer fpocfijeitžgefcfienf za fiir; SjMpof. mit bem 21cc. za jutrnino al» SRotgengabe pošten, -a, -o efjrlicf) mož, m. ber 9Rann poštena moža bie beiben (jroei) efjrlidjen 2Rčinner (nom. dual.) poštenj-e, -a, n. bie ©fjrlicfjfeit obljubi-m, obljubi-ti uerfpredjett; obljubita ugl. prideta stori-m, stori-ti tfpnt grem, iti gefjen; gresta fie ,poei gefjen vesel, -a, -o, froh), freubig, fropd) vesela (nom. dual.) $rabicatš= nomen, bejogen auf moža domu nad) .£>aufe največ am meiften, mit bem ©enit. (ugl. toliko) veselj-e, n. bie ffreube; ©enit.: veselj-a (ugl. zlata) src-e, n. bažfber^; ©enih: src-a. SRetfenbe unb ber SRatrofe. po morj-i se peljati auf bem 9Reere fafjrett v in; IjSrap. mit bem 21cc. auf bie ff-rage: molim? tuj, -a, -e fremb v tujo deželo in ein frembes £anb; maž Eiet^t: v tujej deželi ? ugl. v njivi lep, -a, -o fcf)bn vreme, n. baž SBetter; ©enitiu: vremen-a solnc-e, n. bie ©onne 48 sijem, sijati fdjeinen solnee je sijalo bie ©onne f)ttt gefdjienen (fdjien) prijazen, -zna, -zno freunbtid); prijazno Stbnerb hiter, -tra, -tro fcfjnell; hitro 2tbn. letim, leteti eiten letel, letela, letelo geeitt Iadij-a, f. baš ©d)iff; ladija je letela ba« ©djiff ift geeilt zelen, -a, -o griin val, m. bie ffielte; po zelenih valovih auf ben griinen SBetten bafjtn; ngl po morji prepeva-m, prepeva-ti fhtgen prepevajo fie fingen morsk-i, -a, -o jum 9Jteer ge= ^orig, 2Reer= rib-a, f. 0rifdj; morske ribe bie HReerfifdje veselo frofjtid), 2tbnerb. (ngl vesel, -a, -o) skaklja-m, skaklja-ti fpringen; skakljajo ngl. prepevajo nad liber; j3riip. mit bem Steč. auf bie jfrage: toofiin? vod-a, f. SBaffer stojim, stati ftefjen na auf, an; 1. $rdp. mit bem Soc. auf bie fftage: roo ? nad) SBerben ber 9tulje; na ladiji stati auf bem ©djiffe ftetjen; ngl na morji auf bem SJteere unb po morji auf bem SJteere baf)iu. 2. iprap. mit bem 2tcc. auf "bie pjrage: rooffirt ? na morje auf ba« SReer pogovarja-m se, pogovarja-ti se fic^ unterrebeu odkle tnie tange? že fdjon; (ngl še nocf|) služi-m, služi-ti bienen; služite if)r bienet; služil, -a, -o sem id) tjabe gebient prijatelj, m. ffreurtb mlad, -a, -o jung let-o, n. Safir; od mladih let non (jugenb an ali ffrageroort živim, živeti teben; živijo fie teben ali še živijo teben fie nod)? ogl imaš li fjaft bu? vaš, -a, -e euer oče, m. 33ater; ©enit. u. 2tccuf. očeta (ngt. čebelica vpraša človeka; od tega soseda) so fie finb žalibog teiber ©Otte« vaš oče živijo euer (Qf)r) SSater tebt vaš oče so bili euer ($f)r) Stater ift getnefen kakor rote; retatin. Stbuerb. dolg, -a, -o tang ali je že dolgo? ift e« id) o n tange f)er? vam eud) ($f)nen) umrem,umretifau« umr-ti) fterben umrl, umrla, umrlo geftorben oče so umrli berSSater ift geftorben uto-nem, uto-niti ertrinfen utonil, utonila, utonilo ertrunfen oče so utonili ber Stoter ift er s trunfen 49 ded, m. ber ©rofjoater ded so služili ber ©rofjoater £>at gebient; ogl oče so utonili upa-m se, upa-ti se fidj getrauen upate se it)r getrauet euct; kako roie; interrogatioeS 91boerb. (ogl kakor) kako se upate? roie getrauet ifjr eud) ? ob. roie getrauen @ie ficfj ? doma ju £>aufe; ogl. domu nad) |>aufe postelj-a, f. bas 93ett na postelji; ogl. na ladiji, na morji 4. Očetova podoba. očetov, -a, -o bent SSater gefjorig, beg SSaters podoba, f. ba§ 'Mb pred oor; $rap. m. b. jjnjtrum. daven, -vna, -vno uralt, alt čas m. bie 3^it pred davnim časom oor alter $eit neki, -a, -o eirt, ein geroiffer mesto, n. @tabt ; v nekem mestu in einer ©tabt (loe. sing.) meščan, m. ber ©tfibter; meš¬ čanov (gen. plur.) jako fefjr bogat, -a, -o reid) pokojni, -a, -o oerftorbeu. trgovec, m. ©enitio: trgovc-a ber Kaufmanu ostavi-m, -ti fiinterlajfen samo nur biva-m, -vati roeilett tako fo S[o»emf(fj«t>eutftfieš ®ementart>uc6. v posteljo; ogl. v tujo deželo oba beibe roditelji (aud) starši), m. bie (Sitem praroditelji, m. bie SSoreltern smrt, f. ber Job nas unS; (acc. plur.) pot, m. 2Beg, 9ieife suh, -a, -o, trorfen na suhem auf bent Shrodenett; ju £anb na suhem kakor na vodi ju 2anb, roie ju SOBaffer. SBtlb bc§ $ater§. ga i()U obraz, -a bas ©efid)t; po obra¬ zu bent ©efidjte nad) pozna-m, -ti teunen nobeden, -dna, -dno fein noben, -a, -o fein črez ober čez iiber; ijlrap. m. b. 2Icc. nekaj etroas; eS roirb oerbunben mit bem ©enitio: nekaj časa etroaS 3eit, einige 3 eit >' ogl toliko zlata in srebra trije brei mladenič, -a ^iingling tisti, -a, -o berfelhe; v tisto mesto in biefel&e ©tabt; ogl. v tujo deželo vsak, -a, -o jeber trdi-m, -ti befjaupten jedin-i, -a, -o bir, bie, baš einjige prav-i, -a, -o ed)t, roabr dedič, -a ber (Srbe 4 50 uka-žem, -zati fjeifjen, befeljlen prines-em, -ti f)erbeibringen zvest, -a, -o treu naredi-m, -ti utajen narejen,-a, -o gemadjt (paff. i$art.) naredil bom icf) roerbe madjen prsi (f. plur.) bie 53ruft na prsih auf ber iJiruft bom icfj roerbe feirt bo er (fie, eg) roirb feirt znamenj-e, -a 3 e ^ en kater-i, -a, -o roeidjer, -z, =e§ izmed unter, con; sprapof. m. b. ©enit. vi ifjr; vas euer; izmed vas unter eud) puščica, -e 5|3feil s puščico mit bem 'jifeii (instr. sing.) zade-nem, -ti treffen premoženj-e, -a ŽBermogen ustreli-m, -ti (osfdjiefjen, fdjiefjen prav feljr, redjt blizu nafje; bliže uafjer drugi, -a, -o ber, bie, bae> jroeite tretji, -a, -e ber, bie, ba§ britte pomeri-m, -ti jielen trepe-čem, -tati gittent obled-im, -eti erblaffert solz-a, -e Xf)rane poli-jem, -ti begiefjen solze ga polijejo er bridjt in X!jrdnen aus solze me polijejo id) brecfje in Xt)tdnen auš solze te polijejo bu bridjft itt Xt)ranen au§ solze jo polijejo fie bridjt in Xfjrdnen aus solze nas polijejo roir bremen in X!)rdnen aus solze vas polijejo iljr bredjet in Xf)ranen auS solze je polijejo fie bredjen in Xf)rdnen auS lok, -a Sogen stran, -f bie er ^ferbettagel. saj ja, bod) lahek,-hka,-hko leicfet; lahko Sfbo. hodi-m, -ti gefjeit si fid) (dat. sing.) trd, -a, -o l)art na trdem potu auf betu fearten SBege rog, -a |>orn pokvari-m, -ti befdjabigen hrom, -a, -o feinfenb ohrom-im, -eti feinfenb roerbeit tolovaj, -a iRaliber skoči-m, -ti fpringen iz au§; 5J3rap. m. b. ©en. gošča, -e Sicfidjt uidem, uiti entfommen denar, -ja ©elb peš gu §ufe pravi-m, -ti fagen ver-jamem, -jeti glauben ne bi verjel id) roiirbe ttid)t glauben ne bi bil verjel id) fjdttc nidjt geglaubt zarad roegen; ijSrapof. m. b. ©enit. resničen, -čna, -čno roat)r pregovor, -a ©pricferoort dostikrat oftmalg mal, -a, -o flein; v malem in ftleinem zamud-a, -e SBerfaumntg velik, -a, -o grofe; veliko oiel, (več mefer, največ ant meiften) m. b. ©enit. (ogl. toliko zlata) trud, -a SRufee. 4 * 52 6. Hudo vreme. $a§ fdjJedjte ŽSetter. hud, -a, -o fd)ted)t, fdjltmm, boje svoje dni feinerjeit sč (s, z) non; tprdp. m. b. ©enit. (»gl sč, (s, z) mit; iprdp. m. b. ^nfirumental) mnogo met; mit b. ©enit. (»gl. veliko truda) pri sebi £>ei fid) dež-uje, -evati regnen močen, -čna, čno ftarf; močno 2tb»erb. polt, -i £)aut premoči-m, -ti burdjnaffeu premočen, -a, -o burdjndfst (paffio. iparticip.) zelo fetjr nevoljen, -ljna, -ljno unjufrieben zadovoljen, -ljna, -ljno gufrieben Bog, -a ©ott odloči-m, -ti beftimmen slab, -a, -o fcfjlecfjt, fdjroad) prijezdi-m, -ti fjerbeireiten; reitenb fommen gozd, -a SBatb kar ate plotstid), ba piotjtid) tik bic^t neben ; tprap. m. b. ©enitic. baš, eben, gerabe. pušk-a, -e SSiidife, ©eroetjr v njega auf ibn nameri-m, -ti peten sproži-m, -ti losbriicfen smodnik, -a iPutoer moker, -kra, kro nafž užg-em se, -ati se fid) ent- junben izpod-bodem, -bosti (au§ bod-ti bafjet tpart. -bodel, -dla, -dlo) anfpornen, antreiben srečen, -čna, -čno gtudtid); srečno 2tbo. nevarnost, -i ©efatjr rečem, reči (auS rek-ti, baber ipart. rekel, -kla, -klo) neumnež, -a ber £t) or ki-ga roetdjen, ki-je roetdjeS (acc. sing.) po-šljem, -slati fdjiden lež-im, -ati tiegen zdaj jetd mrtev, -tva, -tvo tobt žen-a, -e 3Beib, ©attin otroci bie fttnber zastonj Pergebtid), untfonft pričak-ujem, -ovati erroarten ot-mem, -eti (tpart. otel, -a, -o), retten življenj-e, -a, (živenje) Seben dasi roenn aucf) nam mte (dat. plur.) vam eud) volj-a, -e SBitte, iffiunfd) to mi je po volji bas ift mir nad) 2Bunfd) to mi ni po volji bas ift mir nidjt nad) SBunfd). 53 7. Posebna jed. @itte bcfonbere ©jteife. poseben, -bna, -bno fonberbor, bejonberer jed, -i ©petje povabi-m, -ti eintoben nekdaj einft najljubš-i, -a, -e ber, bie, boš tiebfte prijatelj, -a jyreunb; prijatelje svoje cgt. roditelje pristav-a, -e Sonb^ouš kjer mo; retaticeš Sltbcerb.; cgt. kje po-strežem, -streči (au§ -streg- ti, bober 5jSart. -stregel, -gla, -glo) auficarten s posebnimi morskimi ribami mit befonberen 2keerftjcf)en (instr. plur.) mnogoter, -a, -o cieterlei mnogoterih jedij (gen. plur.) je bilo eš lourett cielerlei ©peijen miz-a, -e £ijcf) naposled gulegt strežaj, -a Sbiener pokri-jem, -ti bebecfen pokrit, -a, -o bebecft (paffic. Sparticip.) pokrival-o, -a Sedet skled-a, -e ©djiiffel gost, -a (Soft; gostje (nom. plur.) obljubi-m, -ti oerjprecfjen obljubljen, -a, -o oerfprodjen (pajfin. Sjktrticip.) vzdig-nem, -niti abijebett, ouf- i)ebert namestu anftatt; $rdp. m. b. ©en. rib ber $ifd)e (gen plur.) zlat, -a Sucaten nekoliko einigeš ; m. b. ©ertitio : nekoliko zlatov einige 3)ucaten (cgt. toliko) drag, -a, -o tfjeuer, roert; dražj-i, -a, -e tbjeuerer ogovori-m, -ti amprectjen s katerimi mit roeldjen (instr. plur.) letos fjeuet trikrat breimoi ribe so po zlatu bie gifdje foften je einen Sucoten pri tem babei, tjiebei šel, šla, šlo ijkrticip ju idem iti bober prišel, prišla, prišlo con pridem, priti unb našel, našla, našlo con najdem, najti, misel, -sli, ©inn, (Sebanfe pride mi na misel eš fomntt mir in ben ©inn, eS fallt mir ein vas, -i ®orf; v tej vasi in biejem ®orfe težak, -a Soglobner bolan (bolen), bolna, bolno front težak leži bolan ein Sog(6(jner liegt front (iprdbicotsnomen) se svojimi otroki mit jeinen Sinbern (instr. plur.) strada-m, -ti jbunger teiben, bungern 54 živim se, živiti se fief) naljren sirot-a, -e armeš> SBejen pol Ijatb; pol leta (gen.) etn fjatbeg $at)r ako roentt po morske ribe poslati um bie SJteerfifdje fcfjitfen, bie 3Jieet= fifc^e fjoten laffen dobrosrčen, čna, -čno gut= tierjig kmalu balb napravi-m, -ti ntacfjen, bereiten ribe se napravijo bie gijdje roerben beveitet ribe se bodo napravile bie fjifdje roerben bereitet roerben ribe so se napravile bie gifdje finb bereitet roorben (rourben bereitet) pri volji biti roitten§ jeitt 8. Čebelica in golobček. §(t§ golob-ček, -čka Sdubdjen padem, pasti (au3 pad-ti, ba s fier Spart. padel, -dla, -dlo) falieit drevo, dreves-a ®aitm sed-im, -eti jitjen, sedeč fii^enb vid-im, -eti fet)en utrga-m, -ti abreipen kljun, -a ©djnabet listek, -stka, SBlattcfjcn vejic-a, -e Stjtdjen ter unb ubožec, -žca ber Strme prepusti-m, -ti iiberlaffen. potočna riba gtujžfifd) boljši kup billiger ugaja-m, -ti jufctgen, gefatien doda-m -ti fjinjufiigen siromak, -a ber Strme pomaga-m, -ti fjetfen pomaga se e§ roirb geljolfen pomagalo se je es ift gefjotfen roorben, eš rourbe geljolfen pomagalo se bo eš> roirb gefjoifett roerben za fiir; iprap. m. b. Stcc. masti-m, -ti fett macfjen brad-a, -e Sinn brada se mu masti er lapot ftcf) roofjl gefdjefjen kadar ober kedar roann vem, vedeti roiffen. SBiettrfjctt ttttb bas Situbdiett. vržem, vreči (auš vreg-ti ftatt vrg-ti, bafjer $art. vrgel, -gla, -glo) roerfen do -sežem, -seči (aug -seg-ti, baljer $art. -segel, -gla, -glo) erreicijett, ertangen priplava-m, -ti fcfjroimmenb ge- tangen (ogt. prijezditi) na njem auf bčmfetben breg, -a llfer; na breg ctns Ufer mimo uoriiber lovec, -vca $8ger 55 ugleda-m, -ti erbliden naglo fdjnell a afier, bod^ pribrenč-im, -ati funtmenb f)er= beifliegeit piči-m, -ti ftedjett čebela piči bie Siene (bringt einen ©ticf) bet) čebela pika bie Siene ftidjt, (pflegt ju ftedjen) omah-nem, -niti ju Soben finfen 9. Podkev. poči-m, -ti berften; puška poči v stran ber @djuf§ geljt fef)t zlet-im, -eti, fort fliegen zdrav, -a, -o gefunb golobček zleti zdrav in vesel Oprdbicatšnonten); og(. težak leži bolan bodi fei, bodite feib droben, -bna, -bno fleitt hvaležen, -žna, -žno bnnfbar dobrotnik, -a 2Bof|(tf)ater; (ogl. dobrotnica bie ®ot)Itf)aterin). £mfetfett. gredo fie gefjen; oon grem, iti, šel, šla, šlo gresta fie jtoei gefjen (Ub. 2) oče gredo ber Safer gefjt; (ogl. oče so umrli) Jurček, -čka @eorg z doma oont £>aufe med (ober mej) potom untenoegž reko = rečejo; (ogl. rek-ti = reči unb rekoč) glej fiefje tukaj b)ier kos, -a @tiid cest-a, -e ©trafje po-berem, -brati auffjeben; po¬ beri f)ebe auf; $mperatio spravi-m, -ti oenoafjren; spravi oertoafjre; ^mperatio pač toof)l vreden, -dna, -dno toert pripogiba-m se, -ti se ficf) buden (toieberfjoft) pripog-nem se, -niti se ficf) buden (einmal) tih, -a, -o ftilf; tiho Šibo. vtak-nem, -niti einfteden žep, -a @ctd, Sfafcfje bližnj-i, -a, -e nddjfter, -e, trg-, -a 9Jtarftf(eden, SJiarft kovač, -a ©cfpnieb; ogl kovač¬ nica novčič, -a ftreujer za nja fiir fie (®ual) črešnj-a, -e ®irfdje črešenj (gen. plur.) kupiti tir- fdjen faufen zopet toieberum dalje toeiter vroč, -a, -e f)eifj pripeka-m, -ti brenueu daleč okoli (etud) okolu u. okolo) roeit f)erum hiš-a, -e |>au3; nobene hiše ni bilo eš gab fein ■'pauž 56 skoro (obet skoraj) faft žej-a, -e S)urft ; od žeje nor S)urft omag-ujem, -ovati jdjmadjten jedva fdurn dohaja-m, -ti nadjfontmen (koga Stcc.) izpusti-m, -ti, auslaffen, falfert laffen izpuste = izpustijo po nevedoma oljne ju roiffen tla ber Robert (rtur im ipiural) na tla auf ben 53oben 10. Stotaka. ^Jtuci stotak,-a jijunbertgulbenjtM; se stotakoma mit ben (jroei) .j)utt= bertgulbenjtiicfett pastir, -ja joirt francosk-i, -a, -o fran.jofifcf; Francosk-o, -ega jjranfracf) na Francoskem in ^ranfreidf ); (ogl. na suhem) starinar, -ja Grobler star, -a, -o alt knjig-a, -e 33ucf) zgodb-a, -e ©reigni§ nov, -a, -o neu zakon, -a, 93unb „ Zgodbe starega in novega za¬ kona 11 bie @efdjicf)te beg alten unb neuen 25unbe§ kter-i, -a, -o roeldjer, -e, =e§ priden, -dna, -dno fleifjig po-zobljem, -zobati aujeffen, cer= jeljren za nekoliko časa nad) einiger 3 e d ra\mo eben, gerabe dado fie geben ; con dam, dati obr-nem se, -niti se ftdj menben; nazaj juriitf nasmej-em se, -ati se ladjeln j eden, -dna, -dno ein; jedenkrat einmal želez-o, -a (Sijen treba mi je eš ift mir notfng, idfj f)abe notljig tolikokrat jo oft. Cmit&ertflitftiettjturfe, prebira-m, -ti roieber unb roieber lejen o an; $rap. mit b. Socal večer, -a 21benb zimsk-i, -a, -o jum SOBinter ge= f)brig, SBinter- o dolgih zimskih večerih on langen SBinterabenben skupaj jujamnten zalepi-m, -ti oerfleben zalepljen, -a, -o cerllebt (paffiu. iparticip.) rezlepi-m, -ti aušeinanberlojen list, -a 331att; n gl. listek branj-e, -a, bas Sejen moti-m, -ti jtbren varno beljutjam dva jroei razveseli-m, -ti erjreuen 57 povr-nem, -niti juriidgeben zdajci in biefem Sfugenblicfe zagleda-m, -ti erblicfen kraj, -a Stanb sledeč, -a, -e folgertb besed-a -e Sort pridobi-m, -ti erroerben pridobim si icf) erroerbe ntir pridobiš si bu erroirbft bit' varčnost, -i ©parfamfeit; z var¬ čnostjo burcf) ©parfamfeit; (ngl. z dobro vestjo) prihrani-m, -ti erfparen novc-i, -ev (plur.) ©elb preskrb-im, -eti nerforgen; pre- skrben, -a, -o oerforgt; paffio. kartic. potreben, -bna, -bno notfp roenbig z vsem potrebnim mit aUem fftotffroenbigen naj bodo fie mbgen fein. II. Človeški udje se spuntajo. 2ie mcnirfilidjcn Wttebcr empiitrett fidj. človeški, -a, -o menfdffidj ud, -a @Iieb; udje (nom. plur.), ugf. gostje spunta-m se, -ti se ficf) emporen trupl-o, -a Sbrper naveliča-m se, -ti se fatt be= fommen želodec, -dca 9Jtagen težek, -žka, -žko fdjroer mi naj bi delali mir fodten arbeiten njemu (mu) ifjm pripravlja-m, -ti jubereiten brez ofme; Sfkdp. m. @en. del-o, -a Sfrbeit dela-m, -ti urbeiten nosi-m, -ti tragen; ju tragen pffegen uživa-m, -ti geniefjen zob, -a zobje (nom. plur.), ogf. udje grizem, griz-ti; kartic, grizel, -zla, -zlo beifjen nos, -a jftafe voba-m, -ti riedjen jednak, -a, -o gleid) dan ber 2ug volja, -e ffiille, 2aune dobre volje biti guter Saune fein začno == začnejo slab-im, -beti fdjtnacf) roerben obnemag-ujem, -ovati ofjnmadjtig merben četrt-i, -a, -o ber, bie, bas cierte oči, očij bie Sfugeti u-padem, -pasti (aus -pad-ti) einfallen mogoč, -a, -e mogtid) ga-nem se, -niti se fid) riif)ren tres-em se, -ti se jittern 58 morem, moči (au§ mog-ti, baljer i|5art. mogel, -gla, -glo) fotraeu usta, ust (plur.) ber SJhtub gibljem se, gibati se ftcf) beroegen oglasi-m se, -ti se ftdj rnelbeu glav-a, -e Sopf brat, -a, 33ruber; bratje = brati (nom. u. voc. plur.) 12. Tri najboljše dišave. tri brei; (tri dišave, o gl. trije mladeniči) najboljši, -a, -e, ber, bte, ba§ befte dišav-a, -e SBofjtgerucf), (Setoitrj diš-im, -ati roof)Iriecf)ert, fcfjmetfeu dišeč, -a, -e rooljlriedjenb, jdjmacf- §aft plemenit, -a, -o abelig gospodič, -a junger $err ujamem, ujeti befommen, fangen ploh-a, -e diegertgufž, Sptatjregen ploha me ujame etn Spiaijregen iifierrafc^t trtici) sprehod, -a ©pajiergaug kmetsk-i, -a, -o bauerlidj, $aueru= kmetska hiša 33aueruljau§ vedri-m, -ti tjeiteres SBetter er- raarten; roarteu, baf§ ber iRegen oufpore šel je vedrit (Supiuum) er giettg, um ju roarteu, bafž ber SRegen auffjore za tjinter; ijSrap. mit bem ftrum. auf bte $rage: mo? za mizo sedeti Ijinter bem(betnt) SLifcEje fiijeu sestr-a, -e (Sdjroefter to mi gre ba§ fommt mir ju, bas gebiirt mir res roaljr prav imam, prav imeti redjt ijabett priganja-m, -ti antreiben dobiva-m -ti befommen moč, moči $raft. $ie bret bejtett ©etotirje. polen, -lna, -lno coli ovsen, -a, -o |>afer=; (oves, ovsa $ctfer) močnik, -a, 9Ru§; ovsen močnik fiafermus vsem alfen (dat. plur.) jem, jesti (aus jed-ti, baljer jedel, -dla, -o) effen čvrst, -a, -o Iraftig lic-e, -a SSBange bel, -a, -o roeip mlek-o, -a 3Rildj rudeč, -a, -e roti) kri (Stamm: krv), (Senitio: krvi, »Iut mati (@tamm: mater) SDcutter; Stcc. mater (ngl. hčer) zdrav, -a, -o gejunb trojen, -jna, -jno breierlei stori-m, -ti beroirfen s katerimi mitraeldjen (instr.plur.) s katerim mit roetcfjem (instr.sing.) napravlja-m, -ti madjett, bereiten le-ta, le-ta, le-to biefer, bieje, biejes moram, morati miiffen; (morem, moči fbnnen) 59 — zasluži-m, -ti oerbienen glad, -a $unger; nič nidjtš razun aufser; IJMp. nt. ©en. kosil-o, -a, Škofji, SJlalj^eit zato be§l)alb vselej ftete lačen, -čna, -čno fjungrtg sedem, sesti (auš sed-ti) fidj feijen (egi. sedim, sedeti) vadi-m, -ti iiben, geroofpten 13. Draga repa. rep-a, -e jMbe ubog, -a, -o orat; (egi. ubožec.) kmet. -a Sauer; (ogl. kmetski, -a, -o) vrt, -a ©arten pridela-m, -ti erjeugen, fedjfen čudi-m se, -ti se ftd) rounbern (čemu itber ettoaš) grad, a (d) @d)Iof§ grajski, -a, -o @d)Iof§; grajski gospod ©djlofžfierr veseli me e§ freut mtd); ($nf. veseliti) če roentt obdel-ujem, -ovati beorbeiten zanes-em, -ti tragen pohvali-m, -ti belobeit pridnost, -i, (ogl. priden) podari-m, -ti fdjenfen tri zlate (acc. plur.) (ogl. trije mladeniči unb tri dišave) sliš-im, -ati fjoren silno itberouS karkoli roo§ immer sladi-m, -ti oerjiipett slaščic-a, -e 3utfera>erf, Slafdjeret drug, -a, -o anberer, =e, =e$> posebnost, -i ©igenfjeit, Secfer 5 biffen pozna-m, -ti fennen drugih posebnostij ne poznajo (ogl. nimam pravice) 2>te tfjcucvc 'Jiitbe, lakomen, -mna, -mno geipg, Ijabgierig lakomnik, -a ©eijfjafe, ber ©eipge vaščan, -a Sorfberoofjner (ogl. vas, -i ®orf u. meščan, mesto) tele, telet-a $alb malovreden, -dna, -dno gertng- fiigig, toenig roert dar, -a (u), darilo, -a ©efcfjenf; v dar vzeti oba ©efcfjenf att= neumen ženem, gnati treiben prosi-m, -ti bitten spozna-m, -ti erfemten skopec, -pca ©eijfjafe hlini-m se, -ti se ftd) oerftellen radodaren, -rna, -rno freigebig sili-m, -ti notfjigett za-vržem, -vreči (ou§ -vreg-ti ftott -vrg-ti, bafjer, *Part.-vrgel,-gla, -glo) guritcftoeifen, oerfdjtttafjen naposled ertbličf) moder, -dra, -dro roeife, Kug 60 besed-a, -e, ©ort s temi besedami mit biejen©orten strah, -a (-u) Scprecfeu debel, -a, -o bicf 14. Želod in buča. $te želod, -a ©cpel želodček, -čka (Stcpelcpen buč-a, -e Siirbig bučevin-a, -e $iirbi§fraut poleten ,-tna, -tno ©outmer-; po¬ leten dan ©ommertag vročega poletnega dne eine§ ^ei^en ©ommertagš počiva-m, -ti rupen hladen, -dna, dno fiipl senc-a, -e ©cpatten ob an; Sprapof. m. b. Socat ob cesti an ber ©trape košat, -a, -o bujcptg hrast, -a (Sidje visok, -a, -o pocp majhen, -hna, -hno flein tanek, -nka, -nko biinn odkimava-m, -ti nerneinen (z glavo burcp ®opffcputtetn) tolik, -a, -o fo grop 15. Svetopolkova oporoka. Svetopolk, -a ©oatopluf Svetopolkov, -a, -o ©oatopiufg oporoka, -e Sermadjtniž slaven, -vna, -vno berupmt moravsk-i, -a, -o maprijcp ostrm-im, -eti ftcfj entfepen zna-m, -ti fennen znan, -a, -o befannt (paff. 5|Sart.). (šidjel uttb bet* StiirbiS. sad, -a (u) $rucpt, Obft sadj-e, -a jjdudjte, Obft rodi-m, -ti peroorbringen nosi-m, -ti tragen, ju tragen pflegen (ogl. nesem, nesti) svet, -a ©eit ustvari-m, -ti erfcpaffen gleda-m -ti fdpauen jedva (fiefje lih. 9) izgovori-m, -ti aužfpredpen te besede btefe ©orte (acc. plur.) pohlid-im, -eti ju roepen an- faugen veter, -tra ©tub krvav-im, -eti bluten; ogl. kri vzdih-nem, -niti auffeufjen visim, viseti piingen gotovo geroifd raz-bijem, -biti jerfcplftgen pamet, -i SSerftanb uči-m, -ti lepren ©botopluIS ®ermo(iptni§. kralj, -a loutg; kraljev, -a, -o fonigltcp; kraljev, -a, -o bem $onige gepbrtg, be§ ^onigš kraljestvo, -a .ftonigretcp smrten, -tna, -tno %ob* toblicp 61 smrtna postelja ©terbebett, Sbbtenbett zberem, zbrati nerjammetn, fammeln zbran, -a, -o oerfammelt (paffto. fpart.) sinovi = sini (ogf. po valovih libung 3) za slovo gum Sfbfdjieb zadnj-i, -a, -e leijter, =e, *ež opomin, -a ©rmafmung vz-pnem se, -peti se ftcf) aufridjten telesen, -sna, -sno gum ftorper getjorig, $brper-; telesne moči bie iSorperJrafte z-vežem, -vezati gufammenbinben zvezan, -a, -o gufammengebunbeu (poff. Spart.) raz-zvežem, -zvezati aufbinben palic-a, -e ©tocf, ©tab določi-m, -ti beftimmen ljubi-m, -ti lieben nočem (au§ ne hočem) ne hoteti nidjt moden (ogl. nisem, nimam) imen-ujem -ovati nemten, be- geidjnen sam, -a, -o allein 16. Angel varuh. angel, -a @ngel varuh, -a filter, Sefdjtiijer; angel varuh ©djutjengel dveleten, -tna, -tno groeijiifjrtg, groei $af)re alt stojim, stati OBart. stal.-a -o)ftel)en naslednik, -a dcadpolgev ampak fonbern prepušča-m. -ti tibertaffen usod-a, -e ©djitffal komur roem; (iMatbptononten, ogl. komu) posreči se, (-čiti se) e§ getingt, es gfiicft prelomi-m, -ti entgroei bremen za-sedem, -sesti (auS sed-ti) in SBefit) neumen prestol, -a 3d)von sili-m se, -ti se ftcf) abmiifjen zaporedoma ber jKeifje nad) je fie (acc. plur. m. unb f.) posebej eingeln, fiir ficf) vlada-m, -ti regieren prevz-amen, -eti ubetneljmen zložen, -žna, -žno einig zlog-a, -e ©intradjt nezlog-a, -e 3 ro i e t ra d)t premaga-m, -ti befiegen, uber= roinben sovražnik, -a f^einb jači-m, -ti ftarf macfjen, ftarfen tlači-m, -ti briicferr, fdpoad) macfjen, fdjroadjen. $er Sdjttijettgel obstojim, obstati ftefjen bleiben pred uor ; sprftpof. mit b. $nftrum. auf biegtagen: mo? u. roamt? (ogf. pred davnim časom), skedenj, -dnja Semte dir, -a $rab 62 pripelj-em, -ati ijerbetfiifjreu voz, -a SBagen; voznik, -a, %vfyc' mann snopovje, -a ©arbeit štirje, štiri oier (og(. trije, tri) s štirimi konji mit oier Spferbert podi-m, -ti treiben črn, -a, -o fdjroarj neviht-a, -e Ungeroitter prevr-nem, -niti umftiirjen žal leib; nič žalega feitt Seib kolo, koles-a 9tab terem, treti (au§ trti, i|Sart. tri, -a, -o) germalmen (bauer. $anbl.) sterem, streti (au§ strti, ^Sart. strl, -a,-o 5 ermalmen(ooIIenb.^anbL) kamenj-e, -a ©eftein, bie ©teine izvestno getoijž dete, detet-a itinb hip, -a 21ugenblicf ustavi-m, -ti jum ©teleti bringen, auffjalten 17. Čas. mi-nem, -niti oergefjert ah! ad)! sekund-a, -e ©ecitnbe hež-im, -ati eilett minut-a, -e 3Jiinute ur-a, -e ©tunbe, U£)r dan za dnevom (instr. sing.) eirt Sag nad) bem anbern dnevi bie Sage (nom. plur.) dnij ber Sage (gen. plur.) v dneh in Sagen (loc. plur.) zaman oergebens udriha-m, -ti Ijeftig fdjlagen bičevnik, -a ©eifelftiel pretepa-m -ti Jdjlagen dlak-a, -e $aar poteg-ujem, -ovati toieberf)olt anjiefjen vrv, -i ©tricE potrga-m, -ti jerreijjen potrgati se reijjen niti ne nid)t einmat mest-o, -a bie ©tette stopi-m, -ti treten raz oon fjerab; $rap. m. b. 9tcc. raz voz stopiti oom Sffiagen £)erab fteigen ogleda-m, -ti beftdjtigen, befef)en pusti-m, -ti laffen grmi, grmeti, bonnern pazi-m, -ti acljtgeben naročj-e -a ©cfjofš hvali-m, -ti loben, preifen. $te 3eit. teden, -dna 2Bod)e mesec, -a 2Jlonat najmanjši, -a, -e ber, bie, baž fleinfte vr-nem se, -niti se juriicffefiren večnost, -i (Sioigfeit zavrt-im se, -eti se ficfj umbrefjen okrog ober okoli um — fjerurn; $rap. mit b. ©črtit, zgodi se (zgoditi se) e§ gejdjiefjt 365 = tristopetinšestdeset 63 tristopetinšestdeset dnij 365 Sage v tristopetinšestdesetih dneh in 365 Sagen 5 = pet; pet ur 5 Stunben v petih urah in 5 ©tunben 48 — oseminštirideset oseminštirideset minut 48 9Jli= nuten v oseminštiridesetih minutah in 48 aJlinuten 46 — šestinštirideset navaden, -dna, -dno gerootmlid) navadno leto gemetneš 3al)r prestopno leto @d)aitjal)r 366 = tristošestinšestdeset deli-m, -ti t^eiten 12 = dvanajst po 31 =po jedenintrideset ju 31 po 30 — po trideset ju 30 28 = osemindvajset 29 = devetindvajset februvarij, -ja ob. svečan, -a februar potreb-ujem, -ovati braudjen os, osi 21d)je obsega-m, -ti umfaffen 24 = štiriindvajset noč, -i Sfatdjt 18. Anton Martin Slomšek. Anton, -a Stnton Martin, -a SJlartin Slomšek, -ška ©lomšef s-pišem, -pisati nerfaffen pripovedk-a, e ©rjdfjlung; pri- povedek (gen. plur.) dob-a,-e3eit,3eitt^etI,3eitahfc^mtt jutr-o, -a SRorgen večer, -a Slbenb 12 — dvanajst; ob dvanajstih um 12 Ui)r poldne SRittag polnoči SRitternadjt delavnik, -a SBerftag praznik, -a ^etertag hodi-m, -ti ju gefteit pflegen, be- fudjen cerkev, cerkv-e .tirdje; v cerkev in bie $irdje moli-m, -ti beten; Boga moliti ©oti anbeten 7 = sedem nedelj-a, -e ©omttag ponedeljek, -ljka Sltontag vtorek, -rka Stenštag sred-a, -e SRittrood) četrtek, -tka Somterstag petek, -tka fjreitag sobot-a, -e ©arnstag vestno geroiffenijaft; (ogl. vest) umen, -mna, -mno oerftanbig umnejš-i, a, -e uerftanbtger pameten, -tna, -tno fiug, gejdgeit pametnejš-i, -a, -e gejdjeiter. Stttton 9Jiartiit ©lomšef. mnogo niei; mit bem &e' nitiv mnogo lepih pripovedek »tete, fdjone ©rjafjlungen nekteri, -e, -a etntge natis-nem, -niti abbrutfen 64 natisnen, -a, -o abgebrucft (paffto. spart.) nemšk-i, -a, -o beutfd) iz nemškega aus bem Seutjdjett preloži-m, -ti iiberfe^eit sledi-m, -ti folgen kratek, -tka, -tko furj črtic-a, -e SBrudjftiid, ©fijje izvrsten, -stna, -stno aušge^eicfjnet pisatelj, -a ©djriftfteller mladin-a, -e $ugettb šol-a, -e ©djule šolsk-i, -a, -o ©djuP porodi-m se, -ti segeboren raerben november -bra ob. listopad, -a december dne 26. (šestindvajsetega) novem¬ bra leta 1800 (tisočosemstot- nega) ant 26. Sdooember 1800 Slom, -a ©lom prijazen, -zna, -zno freunblid) grič, -a £ugel Ponikv-a, -e Spotttgl ponikovsk-i, -a, -o ^onigler- žnpnij-a, -e ipfarre župnik, -a Spfarrer; nadžupnik, -a •Sauptpfarrer št&jersk-i, -a, -o ftetrijdj Štajersk-o, -ega ©teiermart do-rastem, -rasti, (au§ -rast -ti) Ijeranroacfjfen v šolo hoditi bie ©cfjule befudjen najprej perji zaseben, -bna, -bno prioat; za¬ sebna šola ijkttiatjcfjitle kaplan, -a kaplan kaplan-ujem, -ovati Sap lan jeirt Pražnikar, -ja iptajnifar Celj-e, -a (Silit dovrši-m, -ti oollenben latinsk-i, -a, -o lateinifdj gimnazij, -a ober gimnazij-a, -e ©ptnaftmtt 1.1821. = leta osemnajstojeden- indvajsetega im $al)re 1821 Celovec, -vca fttagenfurt celovšk-i, -a, -o Slagenfurter bogoslovnic-a, -e SjBrtefierljauS september, -bra ober kimovec, -vca ©eptember posveti-m, -ti roetljen posvečen, -a, -o geroeit)t ; (paff. $Part.) duhovnik, -a Sjkiejter bil je v duhovnika posvečen er ift jum i^riefter geroeiljt roorben (er tourbe jum ipriefter geroeif)t) razen, -zna, -zno oerfcfjiebett opravlja-m, -ti oerricf)ten, beforgen služb-a, -e Sienft, ©telle, 21mt službo opravljati ein 31mt »etjefjen spiritual, -a ©piritual nadzornik, -a Siufjeijer, $nfpector šolski nadzornik ©djulinfpector duhoven, -vna, -vno geifttidj, SPriefter= seminišč-e, -a ©emtnar; duhov¬ no sem. ijkiejterjemmar po-stanem, -stati roerben dekan, -a ®edjant Vuzenic-a, -e ©albettf)ofen stoln-i, -a, -o ®om= 65 korar, ja, ®f)orf)err; stolni korar Somljerr svet, -a, -o fjeitig Andrej, -a Stnbreas; Sveti An¬ drej St. SlttbrS korošk-i, -a, -o farrttifcf) Korošk-o, -ega karaten višj-i, -a, -e fjofier lavantsk-i, -a -o Saocmter- škof,-a5Hfc§of ; škofija,-e -i3istl;utrt knez, -a, giirft ; lmezoškof ober knez in škof gurftbifdjof opš,t, -a 2tbt maj, -a ober včliki traven, -ega, -vna 9Jtat izvoli-m, -ti erroaf)Ien izvoljen, -a, -o erroafjlt; (paff. $art.) prestavi-m, -ti iiberfetjen, ner= legen sedež, -a Sit; Maribor, -a Sftarburg slav-a, -e @l)re, 9?uf)tn spomin, -a Stnbenfen. 19. Imenitna gostija Slovencev, (gin OcviUjnttcS Det @tot)enett. imeniten, -tna, -tno berufimt gostij-a, -e 9Jtal)I gosti-m se, -ti se bemirtet roerben, fdpttaufett pogosti-m, -ti beroirten Slovenec, -nca Slonene Drav-a, -e S)rau Sav-a, -e Saoe Korot&n, -a ob. Karant&nij-a, -e ftarcmtanien kmetje = kmeti večinoma grbptenttieife kršč&n -a Sfjrtft gospod-a, -e $errfdjaft, 2tbe1. jDerrenleute vedno immer trdovraten, -tna, -tno Ijateftorrig malikovanj-e, -a ©otjenbienjt malikovalec, -lca ©btjenbiener Slooenifdp&eutfcfješ gtemejitarfiutf). držati se malikovanj abern ©oljem bienft finlbigen vojvod-a, -e ^erjog, f^efbfjerr v6jvod-ov, -a, -o be<§ $erjog§' Ingo ^ngo poglavar, -ja ©berfjaupt, 0ber s tjerr stan-ujem, -ovati rooljne« Krnski Grad, (-ega, -a) Ham¬ burg blizu nalje; iprapof. mit ©enit. bogaboječ, -a, -e gottegfiirdjtig napravi-m, -ti neranftalten podložnik, -a Untertljan posadi-m, -ti fetjen za mizo posaditi ant Snjdje iplatj neumen laffert postavi-m, -ti ftellen, feljen zlat, -a, -o golben 5 66 srbrn, -a, -o ft(6em čaš-a, -e Sedjer, @(až vin-o, -a vince, -a SBein najizvrstnejš-i, -a, -e aužge= geic^rtetfter, -e, s ež najlepš-i, -a, -e fdjonfter, =e, =e§ posod-a, -e ©efcfjirr plemenitaš, -a ber SCbetige vitez, -a iRitter dvor, -a $of, dvorišče, -a $of= raum boren, -rna, -rno etenb, arntfelig najslabš-i, -a, -e fd)t»ad)fter, fč^ted^teftec prsten, -a, -o irben vrček, -čka, $rug vidčč feljenb (fpart. bež Spraf. »on vidim.) razsrdi-m se, -ti se jornig raerben pritoži-m se, -ti se komu ficf) Bet jemanben 6e!tagen (einnt. $anbl.) pritož-ujem se, -evati se fttage fiifjren (roieberfj. $anbl.) pritožb-a, -e $Iage nad iiBer, $r ap. mit b. $nftr. sramot-a, -e ©djartbe v tem ko roafjrenb krasen, -sna, -sno fferrtidj soban-a, -e @aat čaka-m, -ti česa auf etra. roarten nad tem bariiBer sicer §t»ar prebiva-m, -ti roofpten pijem, piti (ipart. pil, -a, -o) trinfen sučem, sukati brefien meč, -a ©djraert; meč sukati ba§ ©djraert fdfroingen svetel, -tla, -tlo gt&njenb, Btanf res t»af)r dimnic-a, -e fRaucEjftube kmetje so boljši od vas (gen.) bie SBauent finb Beffer at§ ifjr sprej-mem, -eti annetpnen nauk, -a 2el)re evangelij, -a ©oangeliunt krst, -a £auf e; po svetem krstu burd) bie tjeitige Siaufe čist, -a, -o rein; nečist, -a, o uuteirt prijeten, -tna, -tno angenelfm zmot-a, -e Qrrtf)um gabi se mi do vas ic£) empfinbe (gfet »or eud) neveren, -rna, rno ungliiuBig dir-nem, -niti ergreifen temveč fonbern; to me dirne ne v hudo, temveč v dobro baž rnadjt einen ©inbrud auf mid) nicfjt jutn @dilimmen, fonbern junt ®uten žalosten, -stna, -stno traurtg dom, -a fpauž premišlj-ujem, -evati iiberlegen, nadjbenfen bojim se, bati se ficf) fiirdjtett; boječ se ft(f) fiirdjtenb pripeti se (pripetiti se) ež ftdfst ju, ež ereignet fid) krsti-m, -ti taufen; dam se krstiti id) laffe ntid) taufen. 67 20. Umita posoda. $u3 getoafcfjeite OJefdjtrv. umi-jem, -ti tuaftfjen, (uoll. £>artb(.) umiva-m, -ti roafcfjen, (bauernbe fpanblung) umit, -a ,-ogeroafd)en(paff. ipart.) neumit, -a, -o ungeioafcljen sod, -a $afg; sodar, -ja gafsfnuber krčm-a, -e ©aftfjauž; krčmar, -ja ©aftroirt, krčmarica, -e ©aftroirtin zunaj aufjerfjalf) OPrdp. m. ©enitiu.) popravlja-m, -ti ausbeffent; po¬ pravljat um aušjubeffern (@u= pinurn.) pokvari-m, -ti befcfjabigen pokvarjen, -a, -o befdjdbigt (pnff. 5Port) konča-m, -ti beenbigen končan, -a, -o beenbigt (paff. ipart.) sob-a, -e,Qimmer (ugl. sobana, -e) čašic-a, -e ©Idždjen; (ugl. čaša) godi se (goditi se) e§ geljt kak6 se vam godi? tuie geljt eš glinen ? mamk-a, -e Sftiittercljen pit um ju trin?en(@upin. uortpiti) dosti genug; dosti boljš-i, -a, -e roeit beffer cenjen, -a, -o gefdjfi^t; paff. SPart. udu ceni-m, -ti uzrok, -a ©runb zamer-a, -e Serbrufe; bati se zamere einen 93erbruf§ fiirdjten o pač kar o tuol)! nidjt dobrot-a, -e SDoljltljat; (ugl. dobrotnik, dobrotnica, dober, -bra, -bro.) prijaznost, -i fjreuublicfifeit, ©e- fallen (ugl. prijazen) prijaznost storiti einen ©efallen enueifen mnenj-e, -a SRetnung kozarec, -rca ©las: &riufgta§ resnic-a, -e 2Bal)rl)eit (ugl. res, resničen) ribj-i, -a, -e gifd)=; ribje oko gif^auge oko, očes-a bas 2Xuge; (ugl. oči. očij bie Slugevt) uma-žem, -zati, befctjntuijen umazan, -a, -o 6e]cljmutjt (paff. ipart.) grd, -a, -o fjafžltd) skrb-im, -eti forgen čeden, -dna, -dno retn, nett okn-o, -a genfter sten-a, -e SBanb pobeli-m, -ti tueipeit pobeljen,-a,-ogeiueipt(paff.ipai't.) snaži-m, -ti reinigen (bauernbe jbanblung) osnaži-m, -ti reinigen (uolleub. joartblung) osnažen, -a, -o gereinigt (paff. $art.) snažen, -žna, -žno rein, rein* Iid) 5 * 68 snažnost, -i 9?einlidjfeit nesnag-a, -e Unreinlicfjfeit zagotovlja-m, -ti oerfidjern pivec, -vca, &rinfer, @aft ogibljem se, ogibati se česa etroaS meiben ohrani-m, -ti 6 ero a tiren odlog, -a 2luffd)ub natlači-m, -ti coli ftopfen natlačen, -a, -o »ollgeftopft (paff. $art.) pogosto oft, fjdufig prostor, -a Spiaij uboža-m, -ti cmn rnadjen. 21. Ukradeni konj. geftoljtetie Eferli* u-kradem, -krasti (ang -krad-ti, ogl pasti au§ pad-ti) fteljlen on je bil ukradel er fjatte ge= ftoljlen ukraden, -a, -o geftofjlen (paff. IjSart.) konj je bil ukraden ba§ Spferb ift geftotjlen roorben, (baS ipferb rourbe geftofjlen); ogl. Slomšek je bil v duhovnika posvečen napoti-m se, -ti se ftd) begeben hod, -a ©ang; petnajst ur hoda 15 (Stunben SBegeS konjski semenj ipferbentarft žel-im, -eti rounfdjen; želeč roiinfcfjenb kupec, -pca .ftdufer ponuja-m, -ti anbieten konj se ponuja baS 5|3ferb roirb angeboten konj se je ponujal bas SJSferb rourbe angeboten konj se bo ponujal bas tpferb roirb angeboten roerben; ogl. pomaga se, pomigalo se je, pomigalo se bo libmtg 7. po-padem, -pasti (auS -pad-ti) ergreifen uzd-a, -e 3 qwk glas, -a, (u) [Stitmue; na ves glas, aus oollem $alfe, mit tanter Stimme zavpi-jem, [-ti auffcfjreien, auS= rufen prodaj-em, -ati oerfaufen; (ban- erube fjanblung, ogl prodim, prodati, libmtg 2.) moti-m se, -ti se ftcf) trren; (ogl motim, llb. 10.) podoben, -bna, -bno atjntid); (ogl podoba) morebiti otelteidjt za -krijem, -kriti bebeden raz-krijem, -kriti entpUen; ogl. pokrijem ne da oljne bafg, oljne ju natanko genau prestraši-m se, -ti se er= fdjreden prisili-m, -ti jroingen prisiljen, -a, o gejroungen (paff. iPart.) lev, -a, -o lin! (desen, sna, smejem se, smejati se lacijen sno red)t) ploska-m, -ti flatfdjen zdrav, -a, -o gefuttb u-jamem, -jeti fangen očit, -a, -o offenbar, ftar ujet, -a, -o gefartgert (paff. ijSart) tat, -a, (-u) ®ieb; konjski tat zasluži-m, -ti oerbienen Spferbebieb zaslužen, -a -o oerbient lažnivec, -vca Siignet kazen, -zni Struje izda-m se, -ti se ftci) nevrut^en pre-stojim, -stati uberftetjen. 2te glitrflirfjc Hutter mit iJjveit jt»ei 0oljttetu 22. Srečna mati se svojima sinoma. hit-im, -eti eilen gosp-a, -e jjtau ogovori-m, -ti anfpredjen tamkaj bort kleč-im -ati fnien; kleče fntenb CParticip. beg ^rdjeng) vsemogočen, -čna, -čno aUmfidjtig časti-m, -ti eijren predaleč ju roeit kočij-a, -e ^utfcfje koristi-m, -ti niitjen konj gen. plur. — konjev (Sram. §. 5, B. 8 sil-a, -e Stoti) (ugl. silim, siliti) molč-im, -ati fdpetgen; molče fdjtoeigenb (kartic. be§ tprdj.) poteg-nem, -niti jiefjen k61nic-a, -e ber Sffiagertjdjuppen pripravi-m se, -ti se ficf) fertig madjen, jid) anfdjicfen v-sedem se, -sesti (au§ -sed-ti) se ftdj fetjen vlečem vleči (au§ vlek-ti) gieljen igra-m, -ti jpieten solze mu igrajo v očeh Sdjrdnen glaitjen tijm in ben Stugen gor-im, -eti brennen goreč, -a, -e bremtenb (Sjjartictp be§ ^rajeng) otrošk-i, -a, -o ftnbltcf), Sinber- ljubezen, -zni Siebe zelenj-e, -a griine .groetge cvetj-e, -a Shiiten natroša-m, -ti beftreuen vrata, vrat (pl.) ba§ 3d)or mestn-i, -a, -o '3tabt= mestna vrata ©tabttljor vpi-jem, -ti fdjreten blagor $etl presrečen, -čna, čno ubergtucftict) blag, -a, -o ebel; najblažj-i, -a, -e ebelfter, =e, =es šum, -a (Serdujd) pri-peljem, -peljati Ijerbetfufjren poklek-nem, -niti nteberftiten oltar, -ja Stttar iz vsega srca au§ »ollem jSerjen; (»gl. na ves glas) 70 blagoslovi-m, -ti fegnen vem, vedeti roiffen opravil-o, -a Serridjtung zvečer abenb§ vležem se, vleči (au§ vleg-ti) se ficf) nieberlegen; (ogl. vlečem) truden, -dna, -dno ntiibe počivat um gu rufjett (Suptmtm gu počivati) vzbuja-m, -ti meden, gu erroeden fudjett vzbudi-m, -ti erroecfen prestrašiti se česa erfcfjreden nor etroag 23. Orehove luščine. oreh, -a bte 5ftuj§, ber -Jhtfgbaum orehov, -a, -o 5Rujš= luščin-a, -e @d)ale; orehova luš- čina SRufšfcljale Nemšk-o, -ega SDeutfdjlanb pravičen, -čna, -čno geredjt nekoliko einigež (einige) hudoben, -bna, -bno bbfe hudobnež, -a Soferoicf)t, ber S85fe nekoliko hudobnežev se je spuntalo einige Sbferoicfjte oer= fdjtooren fičE); cgl. mnogoterih jedij je bilo na mizi; lih. 7 zategadelj bešfjalb zoper gegen; $rap. mit b. 2lcc. podkupi-m, -ti beftecfjen tujec, -jca ber grembe umori-m, -ti ermorbert morilec, -lca 9Jlbrber prihodnj-i, -a, -e fiinftig potolaži-m, -ti troften usliš-im, -ati erljoren molitev, -tve @e£>et lahek, lahka, lahko leidjt umrljiv, -a, -e fterblid) preboren, -rna, -rno gu ctrm- felig dostojen, -j na j no gebiirenb poplača-m, -ti begaljlen neb-o, -a .Stmmel, girma= ment nebes-a, nebes (ijftur.) tpimmel ate 31ufentf)alt§ort ber ©eligen pravičnik, -a ber (Seredjte. 2ie nadej-em se, -ati se tjoffen, er= marten ob-iščem, -iskati befudjeu vnuk, -a (Snfel ljubezniv, -a, -o lieben§miirbtg dedek, -a (Srojjoater (ogl. ded) jabelk-o, -a (u. jabolk-o) SIpfel hrušk-a, -e Sirne grozdj-e, a bte SLrauben od-idem, -iti toeggeljen; $art. odščl, -šla, -šlo, ogl.: šel, prišel, našel vnuki so bili odšli bie (Snfel raaren fortgegangen (^lu§= quamperf.) počitek, -tka Plutje spim, spati fdjlafen za-splm, -spati einfdjlafen spalnic-a, -e ©djlafgimmer izroči-m, -ti iibergeben 71 v božje roke se izročiti fid) in bie £>attbe ©otteS empfefjlert; izročivši se fid) empfoplen f)a= benb, nadjbem er fid) empiolflett Ijatte; (I. Spart. beg actio. ijMteritumg) skrb, -i Sorge od-prem, -preti (au§ -prti, bafier ijlart. -pri, -a, -o, t>gl. umreti, umrl) aufntacfjett, offnen rablo leife skrivaj I)eimlid) zmuz-nem se, -niti se ji d) ptnetn= fd)leid)en on se je bil zmuznil er patte fid) I)ineingefd)Iid)en (SpiuS* quamperfect) trden, -dna, -dno feft (ugl. trd, -a, -o) ponočen, -čna, -čno nSdjtlid), 9tad)t= svetilk-a, -e Santpe; ponočna svetilka 9dad)tlampe brl-im, -eti fladern, flimment krov, -a Schirm meč potegniti bag @d)wert giiden 24. Belizar. Belizar, -ja SMifar mogočen, -čna, -čno madjtig rimsk-i, -a, -o rbmifd) cesar, -ja $aifer; cesarstv-o, -a $atferreicf) jutrov-o, -ega SDlorgenlanb, Orient divj-i, -a, -e mitb nabrusi-m, -ti fdjdrfen nabrušen, -a, -o gefdjarft (paff. iJJart.) približ-ujem se, -evati si fid) napera približuje se fic^ naperah (5part. beg ijMfeng) zatrušč-im, -ati Sarm mad)en glasen, -sna, -sno laut (ugl. glas) hipoma augenblidlicp ugledavši erblidt pabenb, ttadj= bem er erblidt patte con ugle- da-m, -ti; »gl. izročivši. samokres, -a Spiftote hudodelec, -lea libeltpater usmiljenj-e, -a Grbašmen železj-e, -a (Sifen; ugl. železo v železje iti fid) (Sifen anlegen laffen najmem, najeti aufnepmen, bingen po-iščem, -iskati auffucpen previdnost, -i ©orfepung kovarstv-o, -a 9ianfe spravi-m, -ti bringen • pravic-a, -e bie @ered)tigfeit. ©ettfttv. Hun, -a .0urm hraber, -bra, -bro mutpig Gotje = Goti, -ov bie @otpen Vandal, -a SSanbate Perzijan, -a iflerfer užuga-m, -ti bejnringen junak, -a fpelb 72 steber, -bra Stiitje glaven, -vna, -vno $aupt= glavno mesto $auptftabt Carigrad, -a ©onftarttirt op el po Carigradu iiber (Sonftanttnopef kamen, -a ber ©tein; ngf. ka¬ menje Ub. 16. slep, -a, -o bfinb oslepi-m, -ti Blenben miloščin-a, -e Slfmofen prositi česa mn etroas bitten, bafjer miloščine; ngf. začne usmiljenja prositi kriv, -a, -o frmnm, ungerecfjt po krivem ungeredjtertceife zatoži-m, -ti anffagen zatožen, -a, -o angeffagt (paff. ^art.) deček, -čka Snabe vodi-m, -ti fiifjren palic-a, -e Strnf; ob palici ant Stoife 25. Hvaležni lev. lev, -a Some suženj, žnja Selane obsodi-m, -ti oerartfjeilen; obso¬ jen, -a, -o (paff. glart.) na smrt obsoditi jum Sobe oet s urtfjetfen u-idem, -iti; Ojkrt. ušel, -šla, šlo) entlaufen gospodar, -ja fierr; ngf. gospod, gospodič pri-ženem, -gnati fjerbeitretben ; ngf. ženem gnati živež, -afMjrmtg, Sebensunterfjaft obr-nem, -niti roenben, fefjren (uod. $anbf.) obrača-m, -ti loenbett, fefjren (bauer. $anbf.) večeren, -rna, -rno abenbltcf), 2fbenb= večerno solnce Sfbenbjonne streh-a, -e ®acfj sveti-m se, -ti se gfanjen proti gegen; 5j3rap. mit b. 2>at. potoči-m, -ti roden bled, -a, -o bfafs, bfeid) lic-e, -a SBange siv, -a, -o grau brad-a, -e ftinn, S3art nehvaležen, -žna, -žno nnbanfbar luč, -i Sicfjt domovin-a, -e bas SBaterfanb jaz 'ljubim domovino svojo icfj liebe tnettt SSaterfanb; ngf. pri¬ dobim si tcf) ertoerbe Utir 1X6.10. $er bttttfhore prostoren, -rna, -rno gerauntig; ngf. prostor, širčk, -a, -o breit ograd-a -e ©injaunnng odzidan, -a, -o untmanert, mit einer Shauer umgeben nanj=nanjega(@ramm. §. 10.3.) grozoviten, -tna, -tno furdjfbar veliko tisoč ljudij je gledalo niefe taufenb 2eute frfjcuttcn; (ngf. nekoliko hudobnežev se je spuntalo; tibung 23) 73 planem, -niti ftiir^en ustavi-m se, -ti se ftefjen bleiben rep, -a ©djroeif gladi-m, -ti ftreidjeln poskak-ujem, -ovati fjupfen, fpringen li-žem, -zati teden povpraš-ujem, -evati nrieberfjott fragen, fftagen ftetten vpraša-m, -ti eine fj-tage ftetten pripoved-ujem, -ovati ergafjlen u-tečem, -teči (ouž -tek -ti) ent s letufen zbež-im, -ati ftdj ftiicfjten puščava, -e SBiifte brlčg, -a #o£)te takrat bantalž priječ-im, -ati acfjjenb £»erbei= fontmen ka-žem, -zati jetgen tac-a, -e Satje, Spfote za-bodem, -bosti (au§ bod-ti) einbotjren trn, -a ®orn iz-derem, -dreti (au» -dr-ti, $art. izdrl, -a, -o) fierauž 5 reiffen, fjerausgiefjen preskrb-ujem, -ovati uerforgen zver, -i ob. zverin-a, -e roitbee Slfier, SOBitb divjačina, -e SBilbbret privadi-m, -ti geroofjnen; jeden drugemu se privaditi fid) an einanber geroočpten miren, -rna, -rno frtebttct) lov, -a ^vagb razdruži-m, -ti trennen veseli-m se, -ti se ftcf) frenen najdem, najti (auš na-iti, Spart. našel, -šla, -šlo) finben ljudstv-o, -a aSotf za-vzamem se, -vzeti se er* ftaunen hvaležnost, -i Sanfbarfeit; cgl. hvaležen, nehvaležen, vpi-jem, -ti fdjreten dobrotljiv, -a, -o rootjltptig, giitig dobroten, -tna, -tno rooIf(tf)dtig, giitig podell-m, -ti fdjenfen, cerleifjen prostost, -i gretfjeit povrh iiberbieS obdar-ujem, -ovati befdjenfen svoj’ga = svojega; tud’ = tudi prelep, -a, -o iiberauS fcfjon. 26. Biseri v puščavi. $ie $erlen itt &er 28iifte. biser, -a SJlerle pesek, -ska @anb za-idem, -iti (SjSart. zašel, -šli, bajtic-a, -e jbuttcfjen, $au3d)en šlo) fid) oerirren žej-a, -e SDurft; od žeje uor Surft cel, -a, -o ganj prilez-em, -ti tjerbeifcEjteid^en, t>er= žgem, žgati brennen; žgoč, -a, betfrtedjen -e brennenb palmov, -a, -o $almen= 74 palmovo drevo ipcdmenbaum studenec, -nca OueKe vreč-a,-e ©acf; vrečic-a,-e©dcfdjen dejem, dejati ob. dem, deti jagen tipa-m, (tipljem) -ti betaften grah, -a (šrbfe, gtjole poživi-m, -ti beleben, erftifdjen željen, -ljna, ljno begierig, jef)n s fiidpig razve-žem, -zati aufbinben kruh, -a Šrot kos, -a ©tiicE drag, -a, -o ttjeuer drago kamenje (Sbelfteine voz, -a SBagen tolar, -ja Sfjaler srčno moliti innig beten prijaham=prijezdim Ejerbeireitert velblod, -a ®ameel zamorec, -rca SJtofjr usmili-m se, -ti se fid) erbarmett živ, -a, -o lebenbtg, lebenb; na pol živ človek fjctlb lebettber (Ijalb tobter) SJtenjcEj dam ti kruha id) gebe bit Šrot (oom Šrot) dam ti kruh id) gebe btr bas Šrot (baš gange Šrot) zraven neben; ijlrdp. nt. b. @>en. čuden, -dna, -dno rounberbar nesreč-a, -e Ungliid, sreč-a, -e @lud tu-sem ()terb)er reši-m, -ti retten; koga smrti rešiti jemanben oom Sobe retten mil, -a, -o gndbtg, lieb. 27. Muhe in pajki. $ie ftdiegett utt& Die ©Jiittitett. muh-a, -e f^tiege pajek, -jka ©pinne; pajčevina-e ©pinngeroebe kraljevič, -a ftonigsfofjn, ijBring; ogl. kralj čemu neki rooju roof)i mrčes, -a Ungejiefer pokonča-m, -ti oernidjten, oer= tilgen host-a, -e ©alb prigodi se, (prigoditi se) es trifft fid) sovražnikov, -a, -o beg geinbeg= vojak, -a ©olbat gol, -a, -o nadt, blop, bianf sablj-a, -e ©dbel mahoma ptoplid) poskoči-m, -ti aufjprtngen odpodi-m, -ti baoonjagen skri-jem, -ti oerfteden, oerbergen pre-predem, -presti (au§ -pred- ti) iiberfptnnen luknj-a, -e Socf) notri brinnen, noter fjinein gredoč, -a, -e gefjenb OPart. bež Srdj.) (gredo fie gebjen) raztrga-m, -ti jerreipen povzdig-nem, -niti erljeben zahvalj-ujem se, -evati se bantett včeraj geftern; danes peute, jutri morgeit hasen, hasni jftupen. 75 28. Jagode. $ie <$rM> teren. jagod-a, -e iSeere, (grbbeere bergle, bergel bie truden ob berglah auf Sritden nagloma plb&lidj ; ogt. hipoma, mahoma zbol-im, eti erfranfen pojat-a, -e ©djoppen, ©djeune, ©tali slam-a, -e ©trot) oblež-im, -ati tiegen bteiben Milic-a, -e Submitdjen Kožarjev, -a, -o be» Košar starček, -čka ber 2tlte, ber ©ret§ prihaja-m, -ti ju fornmen pftegen dar-ujem, -ovati fčfjertfen desetic-a, -e geljnfreujerftud zvem, zvedeti erfafjrert reven, -vna, vno amt dobiva-m, -ti befommen vinar, -ja Keller tja f)irt zrel, -a, -o reif; veliko je zre¬ lih jagod es finb (es gibt) »iete reife Srbbeeren; ngl. ne¬ koliko hudobnežev seje spun- talo (Ub. 23) unb veliko tisoč ljudij je gledalo (Ub. 25) cajnic-a, -e Sorbdjen izkupi-m, -ti beim SBerfaufen ein= neumen, erljatten, lojen siromaški, -a, -o orm; (ogf. sirom&k) dolžen, (ob. dolžan) -zna, -žno fdjulbtg, oerpf(id)tet; ogt. bolen n. bolan u-derem se, -dreti se (ctu§ -drti se) tjeroorbrecfjen oblagodari-m, -ti jegnen ljubezniv, -a, -o liebeoott častnik, -a ©fficier svetinj-a, -e SJlebaille, Crben cesarsk-i, -a, -o faijerlid) gostiln-a, -e ®aftfjau§ po-stojim, -stati ftefien bteiben, §att utajen iz-prežem, -preči (aus -preg-ti) oušjpannen nakrmi-m, -ti fiittern napoji-m, -ti triinfen takoj jofort bolnik, -a ber .ftranfe oskrb-ujem, -ovati oerforgen; ju oerjorgen pftegen poskrb-im, -eti bejorgen (einm. $anbt.) začudi-m se, -ti se fid) oer- rounbern general, -a (General naroči-m, -ti ctuftragen nemudoma unoerjugticf), jofort koč-a, -e $iitte zaigra-m, -ti ju jpieten anfangen solze mi zaigrajo v očeh Sdjranen ergtanjen mir in ben 3Xugen ogt. solze mi igrajo v očeh 76 dobrota, -e ®iite plač-a, -e, ob. plačil-o, -a v3e= za-vzamem se, -vzeti se fidj jatilung, Soljn oerrounbern ni ne preveč = ni preveč, ne ali ob er, bod) rtein, e§ ift nicfjt gu o tet. 29. Marija Terezija v vojaškej akademiji. 9Warta Xljcvefia ttt bcv 2RiIitaralai>emte. Marij-a, -e SDfama; Terezij-a, -e ££)erefta vojašk-i, -a, -o 9Mitar= (»gl. vojak) akademij-a, -e 2Ifabemie narod, -a 53oIf, Sftation dobrodelen, -Ina, -lno roof)Itfjatig (dobro delo) zavod, -a Snftitut, 2Inftalt pogreša-m, -ti česa etroas cet= ntiffert včasih jmoeilen Dunajsko Novo Mesto 2Biener= SReuftabt ustanovi-m, -ti begtunben vzgaja-m, -ti erjieljen gojenec, -nca gogling zaslužen, -žna, -žno uerbienft* noll; (»gl zaslužen, -a, -o nerbient) zlasti bejonberž premožen, -žna, -žno »etmogenb preisk-ujem, -ovati unterjudjen jednoč ernmal stanj-e, -a Sage, ©tartb napredovanj-e, -a f^ortfc^ritt predstojnik, -a S3orftanb vedem se, vesti (au§ ved-ti) se fidj benelprtert vedenj-e, -a baS SSenefpnen milost, -i ©nabe milostljiv, -a, -o gnabig podpor-a, -e Unterflitijuttg Vukaševič, -a SMažetntc Vukakaševičev, -a, -o bes 93ufa= ženic Dalmacij-a, -e ®altttatien Dalmatinec, -nca, ®almatiner popolen, -lna, -lno nollfommert učitelj, -a Segret često oft vladaric-a,-e S)tegentin ( $errjdjerin plemenit, -a, -o abelig, fjod) pogled, -a 33Iicf zrem, zreti (auS zr-ti) bličfen ponižen, -žna, žno bemiitljig boj-ujem se, evati se fdmpfen boj, -a $ampf, ČŽrieg čim — tem je — befto plašen, -šna, -šno furdjtfam, fci)iid)tem doslej bister cesaric-a, -e itaijerin mošk-i, -a, -o mannlid) zablišč-im se, -ati se erglanjett obraz, -a ©efidjt jasen, -sna, -sno fjell iskri-m se, -ti se glanjen, ftrafjlen 77 junašk-i, -a, -o f)elbenmutf)tg, tapfer ponosen, -sna, -sno ftolg postavi-m se, -ti se fidj auf* fteden borb-a, -e $ampf pripravljati se ne borbo fidj gum ftampf riiften součenec, -nca attitfdjuler sposobnost, -i fpfpgfeit spretnost, -i gertigfeit uda-m se, -ti se fidj ergeben; bie ffiaffen ftreden ; capitulieren orožj-e, -a SBaffen; brezuspešen, -sna, -šno erfolgloš vidno fidjtlid) razveseli-m, -ti erfreuen hrabrost, -i, SJtutlj, Siapferfeit (ngl. hraber) sprej-mem, -eti empfangen po-dajem, -ddjati retdjeu privošči-m, -ti gonnen liric-a, -e Stilu beljen želj-a, -e SBunfdj pokli-čem, -cati rufen ; da pokli¬ cati er (fie, eš) Id)št rufen osup-nem, -niti erftaunen od-povdm, -povddati nerfagen zaigra-m, -ti nerfpielen poč-nem, -eti begimten resen, -sna, sno eruft vojsk-a, -e 2lrmee siromaški (Stboerb.) drmlidj pokojnin-a,-e IRufiege^alt, $enfion sodi-m, -ti urtijeilen namen, -a SC6fid)t podari-m, -ti fdjenfen; (oollenb. $anbl) dar-ujem, -ovati fdienfen (bauer. $anbt.) spolni-m, -ti erfitden po-morem, -moči (auš. mog-ti) £)elfen vrl, -a, -e roader gi-nem, -niti riifjren; ginen, -a, -o geriiljrt črnil-o, -a Snnte (fdjroarge širite) sem Ijer; ngl. tu-sem. zakli-čem, -cati rufen pero, peres-a $eber papir, -ja iJSapier pi-šem, -sati fdjretben (bauern. §anbl.) spišem, spisati fertig fdjretben (oollenb. |>anbl.) pism-o, -a 93rief pisav-a, -e Scfjrift narek-ujem, -ovati bictieren tu-le ebeit l)ier pridnost, -i gleip sinovski, -a, -o @of)ues= ftnblid) priljubi-m se, =ti se gefatlen, liebgeracmnen roerben pomisli-m, -ti benfen raddst, -i kaplja-m, (kapljem) -ti tropfen moči-m, -ti befeudjten obeta-in, -ti oerfpredjeit, 93er- fpredjungen rnadjen (tmeberlj. |>anbl.) obljubi-m, -ti »erfpredjen, ein93er- fpred)en geben (einm. tpanbl.) 78 gorečnost, -i ©fer vstopi-m, -ti eintreten izobrazi-m, -ti aušbilben stopinj-a, -e ©tufe; od sto- do-stojim, stati befte|en; obljubo pinje do stopinje stopati non dostati bas S8erfprečf)en ijaiteri ©tuje ju ©tufe fteigen stopi-m, -ti treten, etrten Sritt polk, -a iRegiment ntadjen (einm. $anbl.) odlik-ujem, -ovati aušjeidjnen stopa-m, -ti treten, £ritte ntačfjen; dostojanstvo, -a SBiirbe (roieberl). .'panbl.). dokler 6iS, folange. 30. Nikolaj Zrinjski. 9ltfotttu§ ^viitij. Nikolaj, -a SRifoIauS (9Rtfla§) Zrinjski, -ega grim) (grtngi) za jur $eit; ijSrap. nt. b. ©ettitio. Maksimilijan, -a SRajtmtlian Ferdinand, -a gerbtnanb Ferdinandov, -a, -o gerbtnanbS Turek, -a SLiirfe; turški, -a, -o tiirfifcf) strašen, -sna, -šno furcfjtbar krščanski, -a, -o djrifiličf) Hrvat, -a Sroate hrvatski, -a, -o froatifčf) ban, -a 33anuS poveljnik, -a SBefetifelja&er vel-im, -eti befefjlett breg, -a Ufer Ddnav-a, -e 2)onau na-tolčem, -tolči (auS tolk-ti) fcljlagen živ, -a, -o lebenbig ogenj, ognja geuer; živi ogenj glufjenbeS, bremtettbes geuer sultan, -a ©ultan Soliman, -a ©oitntan (©u£ei= man) razjari-m, -ti unb razkači-m, -ti erjiirnen zmag-a, -e ©ieg opusti-m, -ti auflaffen, aufgeben pot opustiti ben SRarfcf) aufgeben sever, -a Scorben Tis-a, -e Sfieijj skle-nem, -niti befdjltejjen udari-m, -ti fdjlagen udariti na koga jemanben ait= greifen Oger, -gra Ungar Siget, -a ©jtget (©jigetfi) sigetski grad 53urg in ©jigetf) avgust, -a ob. vdliki srpan 2tuguft spremlja-m, -ti begleiten prišedši nacfjbem fie getommen toarett; $art. bes actio. IJJrS* terit. non pridem, priti broji-m, -ti jaf)iett mož = možev (©ram. §. 5. B. 8.) top, -a kanone; topovi = topi ogt. gradovi, sinovi, valovi n. f. m. po-zovem, -zvati aufforbern 79 hrib, -a 33erg dolin-a, -e Sf)al rame, ramen-a Scfjulter, ih d) jel zvest,-a,-o treu; zvestoba,-e Srene brani-m, -ti oertfjeibigert ubrani-m se, -ti se komu ficf) jemartbes erroefjren branitelj, -a 33ertf)eibiger ob-ležem, -leči (au§ -leg-ti) um- lagern, belagero ; oblego = ob- ležejo; ngl. reko — rččejo bojnik, -a .ftrieger, ftampfer; ogl. boj, -a trdnjav-a, -e gejtung trdnjaven, -vna, -vno ^eftungg*; trdnjavna vrata $ejtungšt£)or; (ngl. mestna vrata Stabttfjor) za-žgem, -žgati nerbrennen nov, -a, -o neu star, -a, -o alt napada-m, -ti anfallen, angreifett, 3tngrtffenta(^en(inieberb).^anbl.) na-padem,-pasti (aus: pad-ti) an= fallen, angreifen, einen Slngrifj ntacfjen (etnm. $anbl.) sil-a, -e SRacfjt; (ngl. sila, -e jftotti) toda boc^ besn-im, -eti routijen sprevid-im -eti einjefjen izgub-a, -e SSerlujt pridobi-m, -ti getntnnen (einni. tpanbl.) pridobiva-m, -ti getninnen (roieber. jpanbl.) uspeh, -a ©rfolg; ngl. brezu¬ spešen, -šna, -šno majhen, -hna, -bno flein, unbe- beutenb zvijač-a, -e £ujt prapor, -a gafjne Jurij, -a @eorg; ngt. Jurček trobentač, -a Srompeter, •Soruijt trobi-m, ti hlajen, trompeten dvig-nem, -niti bjabert kvišku in bie žirije, empor pesem, pesmi £ieb grozi-m, -ti brobert usmrti-m, -ti tbbten oblast, -i 3Racf)t poda-m, -ti iibergeben, preišgebert trden, -dna, -dno fejt, nner' jcf)utterXtd£> naskok, -a Slnjall, Sturm vnanji, -a, -e iiujjerer, =e, s e? notranji, -a, -e innerev, -e, =e? za-tečem se, -teči (au§ -tek-ti) se jtd) fludjten tu X)ter o-stanem, -stati bletben prič-nem, -eti anjaitgen, be- ginu en krog in krog ring§ Ijerum gor-im, -eti brennen ogor-im, eti jid) anjeitgeit ostajem, ostajati librtg bletben sramoten, -tna, -tno jdjimpfliclj slaven, -vna, -vno ; ngl. slava 9?uf)m navduš-ujem, -evati begeijtern, ermuntern prej-mem, -eti empjangen, ent' gegennelpnen 80 priseg-a, -e @ib smodnik, -a ipuloer očrn-im, -čti fdjraarj roetbert pomoč, -i $ilfe možno je el ift mbglicf) hajd! auf! junaški Ijelbenmiitljig; 21bt>er6. ju junaški, -a, -o; »gl. siro- maški dokonča-m, -ti Beenbigen sovrag, -a geinb pogi-nem, -niti umfommett meni je živemu pasti v roke Turkom id) mufi leBenbig ben Slirfen in bie £anbe fallen ob-jamem, -jeti umarmeu za slovo ober v slovo jum 216= fdjieb; »gl. v dar jum @e= fdjenfe poljubi-m, -ti fuffen zajoka-m se, -ti se in Strane« aulBredjen greh, -a bie ©iinbe ob-lečem, -leči (aul -lek-ti), an= jieljen, Befleiben oblek-a, -e 2tnjug, fileibung opa-šem, -sati umgiirten čel-o, -a ©tiru, post4viti se na čelo fid) an bie ©pitje ftellen tovariš, -a kamerah gesl-o, -a SBaljlfprud), Sofung, bojno geslo Sriegllofung Jezus, $eful brezštevilen, -lna, -lno unjfilflig povsod uBerall padem, pasti (aul: pad-ti) fallen (einm. fbanbl.) pada-m, -ti fallen (roieberf). $anbl.) snop, -a, (u) ©arfie peščic-a, -e fbauflein ustavlja-m se, -ti se ficf) roiber= fetjen kroglj-a, -e Ihtgel razbi-jem, -ti jerfdjlagen, jer= fdjmettern dokler mu krogla ne razbije junaškega čela Bil iljm (info= lange il)m nid)t) bie $ugel bie $elbenftirn jerfdjmettert; (»gl. dokler ne postane gene¬ ral , afier doklčr bo ime! glavo) sodrug, -a ©enoffe, ©efaljrte september, -bra, ober kimovec, -vca ©eptemBer razvalin-a, -e Sftuine učaka-m, -ti erroarten, erleBen ne učakavši oljne erteBt ju IjaBen. II 81 Brittrr — tretji del. gfratmuaftft — kratka slovnica. I. Ilas 5Dirfjtt0jlr nus ter fmitlrljrr. (Glasoslovje.) §. 1. $ic 2htd}ftatett uitb iljre 3itt§|>rac^e. $ie flooenifdje Sprale |ot folgenbe 23ud)ftaben: a, b, c, d, d, e, f, g, h, i, j, b, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, z. a, e, i, o, u finb SSocale (Selbftlaute — samoglasniki), bie iibrigen finb (Sonfonanten (SJiitlaute — soglasniki). SDie angefiiljrten 33ud)ftaben oertreten im allgemeinen biefelben Saute trie im Seutfcfjen; im befonberen rnerfe man: 1. c = beutfdjem g, tj: cel (gang) (prid) gel, lisica (^uc£)š) fpr. liffilja, stric (Onfel) fpr. firitj. 2. S = beutfdjem tfclj: čelo (Štirn) fpr. tfctjelo. 3. h = beutfdjem dj ober fjorbarem E): holmec (fSiigel) fpr. Ijolmetj, phati (ftampfen) fpr, pegati; mah (9Jtoo§) fpr. rnad). 4. 1 = beutfdjem I: lep (fetjern) fpr. lep, belo (ba§ ®eipe) fpr. belo; bodj roirb gerooljnlidj 1 im Sluslaute, foroie im ^nlaute oor Gonfonanten roie u, guroeilen auefj roie w gefprodjen: bil (geraefen) fpr. 6iu, dolg (Sdjulb) fpr. boug, samostalnik (fiaupt- mort) fpr. ffamoftaunif. 5. s = beutfdjem ff ober f?: sol (©alg) fpr. ffol, gos (®anš) fpr. gop, gosi (ber @anž) fpr. gofft. 6. š = beutfdjem fdj: hiša (fpauš) fpr. fjifdja. 7. v = beutfdjem m: voda (ffiaffer) fpr. rooba. 8. z = beutfdjen f in iliofe: zima (SBinter), zdaj (jetjt), breza (SBirfe), brez (oljne). @Io»em(c&=&eiittclje8 gtementartmdj. 6 82 9. jur ž fjat bas SDeutfcfje feriten entjpredjenben £aut; eS flingt tnie etn tneidjes sch nttb entfprtcfjt bem franjojijdjeu j obet g in journal, genie: žena (SBeib), roža (Stoje), mož (SDtamt). 10. r nor (Sonjonanten Ejat nocalijdje dintnr unb flingt tnie er mit jcfjtnadj fjorbntent e: vrt (@ ar ten) jprid}: ro(e)rt, smrt (2ob) jpridj: jm(e)rt; oergleic^e: nertnilbert, fjabern. 11. lj unb nj flingen in einanber nerjdjmoljen toie bas italienijdje gl unb gn in figlio unb eampagna: ljubim (icf) liebe), kaplja (2/ropfen), prijatelj (?yreunb); njegov (jein), suknja (9tocf), konj (ijlferb). 12. $er SSocal e nertritt trn ©looenijdjert nier Saute: a) bas offene e = beutfcljem e in (Srbe; berem icf) leje; nesem (icf) trage); b) bas gejdjfoffene e = beutjcfjem e in leben: es naljert jid) um eine jftuance bem i unb pflegt mit v bejeicfjnet ju tnerben: svet (2Mt), mčsto (@tabt); c) bas tiefgebefjnte e = beutfdjem a in manntid); man fann eS bejeicfjnen mit A ;jezik (gunge), pet(fitnf), svet (fjeilig); d) bas (jalbnocalijdje e = beutjdjem e in Ijanbeltt, fjabera; man fonnte es mit ' oerfefjen: dobbr (gut), vžs (ganj), pes (f)unb), konec (@nbe); es fallt auS, tnenu baS 3Bort tnadjst; dober (guter), dobra (gnte), dobro (gutes); ves (gaitjer), vsa (ganje), vse (ganjeS); pes (§unb), psa (beS |>unbe§), konec (@nbe), konca (beS Sttbes). 13. Ser SSocal o nertritt jtnei Saute: a) bas geroofjnlidje bem beutjdjen o gleidjfautenbe o: otrok (flinb); b) bas tiefe, gebefptte o; e§ nafjert jidj um eine jftuattce bem a unb pflegt mit 6 bejeidjnet ju tnerben; roka ($anb), pot (ffieg); lepota (©djonfjeit). 14. Sipfjtfjonge ober Soppellaute fennt bie jlonenijcfje Sprale nid^t: zaupati (nertrauen) jprid): za-upati, neumit (ungetnafdjen) fpr. ne-umit; zaime (jjdirroort) jpr.: za-ime; preiskati (burd)fud)en) jpr.: pre-iskati. (Sbenjo merben bie Soppet= conjonanten j, pl), qn im Sfonenijdjen burdj ks, f, kv roieber= gegeben. 83 15. (Sintfieilung ber SSocale uttb ©onfonanten. Itnter bert SJocaten finb a. o, u fjart, e uttb i roeicfj. ®ie (Sonfonanten finb: I I. roeicf) (meliki soglasniki); c, č, j, lj, nj, rj, š, ž; 2. Ijart (trdi soglasniki): b, d, f, g. h, k, 1, m, n, p, r, s, t, v, z. b) 1. tbnenb (zveneči soglasniki): b, d, g, j, 1, m, n. r, v, z, ž; 2. fiuttmt (nemi soglasniki); c, č, f, b, k, p, s, š. t. c J nad) ber ©inrairfung ber ©pradjtoerfjeHge bet ber 2tu§* fpradje berfelben: 1. (Sutturale ($e!)lfaute — goltniki): k, g, b; 2. ijMatale (©aimtenlmtte — nebniki): č, š, ž, j lj, nj; č, š, ž (etpeit aud) 3ifdjtaute (šumniki); 3. ©entale (3a|nlaute — zobniki): d, t; 4. ©ibitanten (©aufelaute — sičniki): c, s, z; 5. Sabiate (Sippenlaute — ustniki): b, p, m, v. 6. Singuale (gungentaute — jezičniki): 1, n, r. §. 2. ®ev«tti>ermtgett Hev ducate (premembe na samoglasnikih). A) Sautfteigerung (stopnjevanje samoglasnikov). 1. nesem (icf) trage), nosim (id) pffege ju tragen), donašam (id) bringe nrieberfjott); 2. videti (fetjen), vedeti (rotffett), biti (fdjtagen), boj (.ftantpf) ; 3. kupujem (id) fanfe), kupovati (faufen), sluti (beriiljtnt fetrt) 1 slava (ber jftuijm); $ie aSocale tuerben gefteigert nnb jtoar; 1) e ju o unb a; 2) i ju e ober oj; 3) u ju ov ober av. 6 * 84 B) Sautbefjnung (podaljšatev samoglasnikov). 1. padem (id) falle; einmalige $anbl.); 2. prebodem (tcf) burdjholjre; einmalige Sanbl); 3. spletem (id) fledjte; ein= malige tpanbl.); poberem (id) tjebe auf; ein= rnalige Sanbl.); 4. vteknem (vtaknem) (id) ftede ein; einmalige §anbt); objemem (objamem) (id) um- arme; einmalige Sanbl.) : ®ie SSocale roerben gebefmt 1) a in a; 2) o in a; 3) e roeldjež and) burd) a padam (id) falle roieber unb roieber; roieberfiolte ^anbt.); prebadam (id) pflege ju burdp holjren; roiebert)otte $anbt.); spletam (id) pflege ju ftedjten ; roieberfiolte Sanbl.); pobiram (id) pflege auf jufjehen; roieberfiolte .fjanbl .); vtikam (id) pflege einjufteden; roieberfolte Sanbl.); objemam (id) pflege ju umarmen; roieberfiolte £>anbl.). unb jroar: in e ober i; 4) fialboocalifdjež e, en ju roerben pffegt, in i ober e. C) 2 a n t e r to e i d) u n g (mehčanje samoglasnikov). 1. a) mesto (@tabt), afer polje ($elb); lepo (fdjon), afer rudeče (roti)); njegovo (fein), afer tvoje (bein); hvaljeno (gelobt), aher hvalčče (lohenb). b) s klobukom (mit bem Sute), aher s kraljem (mit bem Sbnige); klobukom (ben Siiten), aher kraljem (bert Sonigen); z mestom (mit ber ©tabt), aher s poljem (mit bem $etbe); mestom (ben ©tfibten), aher poljem (ben gelbern); klobu¬ koma (ben jroei |>uten), aher kraljema (ben jroei .ftonigen); mestoma (ben jroei ©tableti), aher poljema (bett jroei gelberit); klobukov (ber Šiite), aher kraljev (ber Sonige); c) gospodova palica (ber ©tod bež Iperrn), afier pastirjeva palica (ber ©tod bež $irten). d) kupovati (faufen), aher končevati (enbigen). 2. pri klobuku (heim $ute), aher pri kralji (heim ftonige); pri mestu (hei ber ©tabt), aher pri polji (heim gelbe). 85 9lacf) ben roetcpn (Sonfonanten (c, č, j, lj, nj, rj, š mtb ž) ftetjt 1 . e ftatt o a) im iftominatio unb SIccufatio bes ©ingulars ber neutralen ©ubftantioa unb ©bjectioa, ju roelcpn letpren aucfj bie SPoffeffiopronomina unb ^>articipia gepren; b) in ben ©nbungen om ($nftrumental bes ©ing. n. $atio be§ ©lur.), oma (®atio unb ^uftrumentoi bes $uals) unb ov ((Senitio beS ©lur.) c) in ben Snbungen ber poffeffioen ©bjectio«: -ov, -ova, -ovo ; d) im $nfinitio ber ©er&a ber 6. ©laffe. 2. i fiati u im Socal bes ©ingularš ber manntidjen unb jacpcpn ©ubftantioa. $n ben angefiipten ffalten roerben o ju e unb u ju i erroeicp b. f). es affimilieren ficf) o unb u ben uorausgeprtbett roeicpn (5on= fonanten unb roerben ju roeicfjen ©očalen e unb i. §. 3. ©eranberttttgett ber (šottfottatttett (premembe na soglasnikih). A) $otierung (jotovanje). 1 . a) učen, -a, -o (gelept) aus uki-en, -a, -o con učiti (fepen), množen, -a, -o (gemept) auS mnogi-en, -a, -o oon mndžiti (mepen), sušen, -a, -o (getrocfnet) au§ suhi-en, -a, -o oon sušiti (trocfnen); b) sojen, -a, -o (gericpet) auS sodi-en, a, o oon soditi (ricpen), zmočen, -a, -o (irregemacfjt) au§ zmoti-en, -a, -o oon zmotiti (irremacpn); c) pokošen, -a, -o (abgemap) au§ pokosi-en, -a, -o oon poko¬ siti (afmidpn), izvožen, -a, -o, (ausgefapen) aus izvozi-en, -a, -o oon izvoziti (ausfapert); d) ljubljen, -a, -o (geliebt) auS ljubi-en, -a, -o oon ljubiti (lieben), kupljen, -a, -o (gefauft) aus kupi-en, -a, -o oon kupiti (faufen), lomljen, -a, -o (ge&rocpn) aus lomi-en, -a, -o oon lomiti (brecpn), lovljen, -a,-o (gefangen) aus lovi-en, -a, -o oon loviti (fangen); 86 e) hvaljen, -a, -o (gelobt) auS hvali-en, -a, -o con hvaliti (foben), ranjen, -a, -o (cemmnbet) auS rani-en, -a, -o con raniti (cerrounben), stvarjen, -a, -o (gefdjaffen) auS stvari-en, -a, -o con stva- riti (erfdjaffen); 2. a) jočem (id) roeine) auS jok-jem con jokati (iceinen), stržem (icf) fratje) auS strg-jem con strgati (trajen), dišem (id) atljme) auS dih-jem con dihati (atfjnten) ; b) glojem (id) nage) auS glod-jem con glodati (nagen), trepečem (id) jittere) ang trepet-jem con trepetati (gittern); c) pišem (id) fcfjreibe) auS pis-jem con pisati (fcfjreiben), režem (id^ fdjneibe) aus rez-jem con rezati (fdjneiben), kličem (id) rufe) auS klic-jem con klicati (rufen); d) zibljem (id) toiege) auS zib-jem con zibati (roiegen), kopjem (id) babe) au§ kop-jem con kopati (baben), dremljem (id) fd)(untmere) auS drem-jem con dremati (jdjfumntera), življem (id) nalje) auS šiv-jem con šivati (ndf)en); 3. a) posojam ang posodi-am unb posojujem ang posodi-ujem con posodi-ti (feiljen), posvečam augposveti-am unb posvečujem aus posveti-ujem con posveti-ti (roeifjen); b) ugašam ang ugasi-am unb ugašujem aus ugasi-ujem con ugasi-ti (erlofdjen), opažam au§ opazi-am unb opažujem au§ opazi-ujem con opazi-ti (bemetden); c) pozabljam au§ pozabi-am unb pozabljujem auS pozabi- ujem con pozabi-ti (cergeffen), okrepčamau§ okrepi-am unb okrepljujem aus okrepi-ujem con okrepi-ti (ftdrfen), spremljam aus spremi-am unb spremljujem auS spremi- ujem con spremi-ti (begfeiten), oživljam auS oživi-am unb oživljaj e m auS oživi-ujem con 6živi-ti (beleben); d) zahvalam auS zahvali-am unb zahvaljujem aus zahvali-ujem con zahvali-ti (banfen), 87 zabrai\jam auS zabrani-am unb zabraiy'ujem au§ zabrani- ujem con zabrani-ti (»erroetjren), posvarjam aus posvari-am unb posvarjujem auS posvari- ujem con posvari-ti (»erroeifen); 4. a) jadji, -a, -e (ftdrfer) aus jak-ji, (ftatt jak-jji) »on jak, -a, -o (ftarf), blažji, -a, -e (ebter) au§ blag-ji, (ftatt blag-jji) »on blag, -a, -o (ebet), plašji, -a, -e (furcfjtfamer) ang plah-ji, (ftatt plah-jji) »on plah, -a, -o (furdjtfam); b) kračji, -a, -e (tejer) auS krat-ji, (ftatt krat-jji) »on krat-ek,-tka, -tko (furj); c) višji, -a, -e (poper) aus vis-ji, (ftatt vis-jji) oon vis-ok, -a, -o (pocp), nižji, -a, -e (nieberer) auS niz-ji, (ftatt niz-jji) oon niz-ek, -zka, zko (nieber); d) globlji, -a, -e (tiefer) mtS glob-ji, -ja, -je »on glob-ok, -a, -o (tief); 5. a) seča, -e (9)tapb) aus sek-ja; »gt. sek-ati (padett), teža, -e (©cprnere) aitS teg-ja; »gt. poteg-niti (anjiepen), duša, -e (@eete) aus duh-ja; »gl. duh (®eift); b) hoja, -e (@ang) auS hod-ja; »gt. hoditi (gepen), mačeha, -e (©tiefmutter) aus mat-jeha; »gt. mati (SRutter); c) noša, -e (Skacpt) auS nos-ja; »gt. nositi (tragen), maža, -e (©albe) aitS maz-ja; »gt. mazati (fcpmieren); d) zemlja, -e ((Srbe) au§ zem-ja, kaplja, -e ($ropfen) auS kap-ja, mravlja, -e (Stmeife) auS mrav-ja; e) volja, -e (SBitle) aitS voli-a; »gt. voliti (todpten), suknja, -e (9tocf) auS sukn-ja; »gt. sukno (2itcp), večerja, -e (Stbenbmapt) auS večer-ja; »gt. večer (Sthenb). Itnter $otierung »erftepen tuir jene SSeranberung ber 6onfo= nattten, roetcpe burep ein barauf fotgenbeS, mit einem SSocat uerbunbeneS j ober i oerurfacpt roirb. ®iefe SSeranberungen finb fotgenbe: a) S)ie ©utturate k, g, h tuerben in bie entfprecpenben ipatatate č, ž, š »erroanbett; 88 b) ber ®ental d fallt au§, t oevbinbet ficf) mit folgenbem j (i) ju 6 ; c) bie ©ibilanten s, z, c tnerben in bie entfpredjenben 3ifd)i aute š, ž, 6 nerinanbett; d) bie Sabiale b, p, m, v fdjieben nor j (i) ein 1 ein; e) bie Singuale 1, n, r roerbeit butcf) barauffolgenbe§ j (i) ertneidjt ju Ij, nj, rj. S)ie angefufjrten ffieranberungen treten ein: 1. not ber Gnbung bes paffinen ifktttcips ber SSerba ber IV. ober i-©(affe -en, -ena, -eno; 2. nor ber $erfonalenbung -jem ber 23erba ber V. ober a-(5laffe; 3. nor ben ^erfonateubungen -am unb -ujem berjenigen 93erba ber V. unb VI. ©laffe, raetdje auS Skrben ber IV. ober i-©laffe gebilbet finb; 4. nor ber ©omparatinenbung -ji, -ja, -je, entftanben auš -jji, -jja, -jje; 5. iibertjaupt in ber jftominatbilbung nor fotdjen ©uffijen, bie mit j beginnen. B) ©rtneidjung (mehčanje). 1. a) rečem (id) fage) ftatt rek-em unb rečen, -a, -o (gejagt) ftatt rek-en, -a, -o, vržem (id) tnerfe) ftatt vrg-em unb vržen, -a, -o (geraorfen), ftatt vrg-en, -a, -o; b) učim (id) leljre) ftatt uk-im unb učiti (iefjren) ftatt uk-iti, množim (id) tneljre) ftatt mnog-im unb množiti (metjren) ftatt mnog-iti, sušim (id) trocfne) ftatt suh-im unb sušiti (trodnen) ftatt suh-iti; c) strašen, -šna, -šno (furd)tbar) ftatt strahen; ngl. strah ($urdjt), očit, -a, -o (offenbar) ftatt okit; ngl. ok-o (Sluge), ©enitin: oč-esa, SfZont. bež 5J?lur.: o-či; poučen, -čna, -čno (2etjr=) ftatt pouk-en; ngl. po-uk (Itnterridjt); 2. a) reci (fag) ftatt rek-i unb vrzi (toirf) ftatt vrg-i; - 89 — b) potoči = potoki (Sadje ); pri potocih = pri potokih (6ei ben SBadjen); vellcega = velikega (bež grojšen); velicemu = velikemu (bent groben); pri velicem = pri velikem (beirn groben); velicej = ve- likej (ber groben); velici = veliki (bie groben), pri velicih — pri velikih (mit ben grofjen), z velicimi — z velikimi (mit ben groben); velici = veliki (bie pjei groben). Sie (Sutturaien k, g, h toerben nor e unb i e r to e i d) t: 1. p ben entfprecfjenben ptlatalen: 5, ž, š, unb par a) im pafenž unb im paffinen iparttctp ber žBerba ber I. ddaffe, b) im grajena unb $nftnirio ber SSerba ber IV. ober i-Slaffe, c) fonft in ber dtominalbilbitng; 2. p ben entfpredjenben Sibilanten c, z, s, unb par a) notfuoenbig im $mperatio ber SSerba ber I. (Elaffe, b) ptoeilen bet ber mamtlidjen Sedination nor ben ©nbungen -i unb -ih (dlominatio unb Socai bež Pur.), foroie bei ber Sedination ber dbjectiua nor ben ©nbungen -ega, -emu, -em (@enttiu, Sarin, Socai bež mann= ticfien unb fadjlicfjen (Sefdjlecfjtež), -ej (Sarin unb Socal bež tneiblid). ©efdjt), -i Ottom. pur. bež rnannl. ©efcfjledjtež unb Sftom. n. 2tcc. bež Sualž fiirž roeibi. unb jadjl. @ejd)l) -ih (Socal bež pur.) unb -imi (^nftrum. bež Pur.). C) Stffimilation (prilikovanje). 1. hramba (SBefjr) auž branba; ngt. braniti (toeljren), hlimba (aSerftettung) auž hlinba; ogl. hliniti (nerftehen). 2. a) košnja (9ttaf)b) auž košnja; ngt. kositi (moljen), nošnja (Sradjt) auž nošnja; ngt. nositi (tragen), 90 pojasnjujem (id) beleudjte) auS pojasnjujem fiirpojasni-ujem; »gl. pojasniti (beleudjten), pošljem (id) fdjicfe) auS pošljem; »gl. poslati (fdjiden), puščam (id) laffe) auS puščam fiir pusti-am; »gl. pustiti puščen (gelaffen) auS puščen fiir pusti-en; (laffen), treščim (idj fdjlage) auS treščim fiir tresk-im; »gl. učim fiir ukim, treščen (gefdjlagen) auS tresčen fiir tresk-en; »gl. poučen fiir pouken. h) vožnja (fjaljrt) auS vožnja; »gl. voziti (fiiljren), ž njim (mit tlim) ftatt z njim. 3. a) s teboj (mit bir), z menoj (mit mir), s klobukom (mit bem $ute), z ribo (mit bem gifdje), s poljem (mit bem ffe(be), z lepim (mit bem fdjonen). b) praški (dprager=) ftatt pražki auS prag-ski; »gl. Prag-a CPtag), uboštvo (2lrmut) ftatt ubožtvo auS ubog-stvo; »gl. ubog (arm); moški (mannlidj) ftatt možki aus mož-ski; j »gl. mož moštvo (Sftannlidjfeit) ftatt možtvo auS mož-stvo;j (SOtann); viteški (ritterlid)) ftatt vitežki auS vitez-ski; j »gl. vitez viteštvo (Otittertfjum) ftatt vitežtvo aus vitez-stvo; j (Utitter). S)ie Gonfonanten »erjdjiebener ^ategorien roerben bei ifjrem 3«fammentreffen einanber fifjnlidjer gemadjt ober affimiliert : 1. ®aS linguale n mirb »or bem labialen b ju labialem m; 2. »or i» e i oljen Gonfonanten pflegen roieber tu e id) e ju ftefjen; ba^er affimiliert fidj: a) bas Ijarte s bem folgertbett nj, lj, d unb mirb ju š; b) bas Ijarte z bem folgenben nj unb mirb ju ž. 3. »or ftummen Gonfonanten pflegen tuieber ftumme, »or tbnenben tonenbe Gonfonanten ju ftefjen: a) bieS gilt befonberS »on ber Sfkapofition s ober z; 91 b) oor ben ©ufffcen ki (ski) unb tvo (stvo) affimitiert ficfj baž tbnenbe ž ben ftummen ©onfonanten k unb t unb toirb ju š. Socfj merfe: a) iz tebe (auž bir), brez tebe (oljne bi<3)), raz tebe (con bir §erab) črez tebe (it6er bid)); izpustiti (spustiti) (auž* laffett), vzprejeti (sprejeti) (aufnebmeit); od tebe (con bir), pred teboj (oor bir), pod teboj (unter btr), nad teboj (iiber btr). b) ogrizek (Stbbifž), ogrizka (bež Stbbiffež), nizek (nieber), nizki, nizka, nizko (ber, bie, baž niebere), zaslužek (SSerbtenft), zaslužka (bež S3erbienftež), težek (fdpoer), težki, težka, težko (ber, bte, baž fdjroere), ubožec (ber Strme), ubožca (bež Strrnen), dogodek (Sreigniž), dogodka (bež Sreigniffež), sladek (ftijj), sladki, sladka, sladko (ber, bie, baž jitpe), sodec ($afždjen), sodca (bež g-djždjenž), zobek (3di)nietn), zobka (bež 3al)nteittž), šibek (biegjam), šibki, šibka, šibko (ber, bie, baž biegfame); c) golobček (Snubdjen), hribček ($iigeld)en), opazka (©emerfung), vodka (©dfferletn), zibka (SCiegetein), zibkati (toiegen); d) ljubši (lieber), slabši (fdjtoadjer) ; e) grizti (betpen) u. grizt (um ju betpen) con grizem (tc§ betfje), grebsti (graben) u. grebst (um ju graben) con grebem (id) grabe). S5te Slffimilation unterbleibt: a) bei ben ^rapofitionen iz, brez, raz, črez, vz, od, pred, pod, nad, aufjer bei gufammenfetgtngen mit iz unb vz, tcerat ber erfte Saut abgefalleit ift; b) bei ben ©ubftantioen auf -ek unb ec unb bet ben Stbjectioen auf -ek mit f)alboocatijd)em e; c) cor ben ©uffijen -ček unb -ka; d) oor ber Somparatioenbung -ši, -ša, -še; e) im $nfinitio u. im ©upinum ber ©urjeloerba (I. S(affe) mit bem ©tammconfonanten z ober b. 92 D) SDifftmilation (razlikovanje). 1. peči (bacfen) fiir pesti au§ pek-ti uttb peč (um ju bacfen) fiir pest au§ pek-t con pečem (id) bade); seči (langen) fiir sesti ftatt sežti auS seg-ti unb seč (um ju tangen) fiir sest ftatt sežt auS seg-t con sežem (id) lange). 2. človeški (menfdjlid)) ftatt človeč-ki aus človek-ski, človeštvo (SRenfdjljeit) ftatt človeč-tvo aus človek-stvo; praški ( S fkager s ) ftatt praž-ki auS prag-ski; uboštvo (SIrmut) ftatt ubož-tvo auS ubog-stvo; oderuški (n>ud)ermaf5ig) auS oderuh-ski, oderuštvo (SBudjerei) auS oderuh-stvo; dekliški (mabdjenfiaft) ftatt deklič-ki aus deklic-ski, deklištvo (2)tdbd)entf)um) ftatt deklič-tvo auS deklic-stvo; viteški (rittertjaft) ftatt vitež-ki auS vitez-ski, viteštvo (šftitterttjum) ftatt vitež-tvo auS vitez-stvo; nebeški (f)immtifd)) ftatt nebes-ski; kovaški (@d)miebe s ) ftatt kovač-ki aus kovač-ski, kovaštvo (@d)mieberei) ftatt kovač-tvo auS kovač-stvo; moški (mamtliclj) ftatt mož-ki auS mož-ski, moštvo (SJtannlictjfeit) ftatt mož-tvo auS mož-stvo. 3. pasti (falten) aus pad-ti unb past (um ju faiien) auš pad-t con padem (td) falle), plesti (ffedjten) auS plet-ti unb plest (um ju fiedjten) aus plet-t con pletem (id) fieste); vesta (U)r jroet roiffet) auS ved-ta unb veste (it>r roiffet) ftatt ved-te con vem (id) tceifj), gresta (ifjr jicei gebet) auS gred-ta unb greste (if)r gebet) ftatt gred-te con grem (id) gefje), jesta (ifjr jtcei effet) aus jed-ta unb jeste (ifjr effet) ftatt jed-te con jem (idj effe), dasta (itjr jicei gebet) aus dad-ta unb daste (ifjr gebet) ftatt dad-te con dam (id) gebe), bosta (% jroei roerbet fein) auS bod-ta unb boste (it)r raerbet fein) ftatt bod-te con bom (id) tcerbe fein); 93 jesti (effen) aus jed-ti unb jest (um ju effen) auš jed-t con jem (icf) effe). *) 4. h konju (jum ijlferbe) ftatt k konju unb h gospodu (jum $eere) ftatt k gospodu. ©onfonanten berfelben .ftategorie merben bet ifjrem 3ufammen= treffen ber (eidjteren Sdusfpracfje roegen einanber u n d f) n t i d) e t gemadjt ober biffimttiert. 1. ®ie ©utturale k unb g t etra anb etn fid) nor t ber ^nfinitio- enbung ti unb ber ©upinenbung t in š (bejtu. ž); bte beiben Sonfonanten š-t nerbinben fid) aber ju 5. 2. 93or ben ©uffijcen -skl unb stvo nerraanbetn fid) bte ©utturate k, g, h unb bte ©ibilanten c, z, s in bie ent- fpredjenbett gifdjlaute č, ž, š, nad) roetdjen ba§ s ber ©uffije ski unb stvo augfaltt; uor k, bejro. t merben č unb ž ju š. (95gl. C, 3. b.) 3. ®ie ®entate d unb t merben nor ber $nfinitioenbung ti unb ber ©upinenbung t, fomie nor ben ©nbungen ta unb te ber 93erba vem, grem, jem, dam unb bom ju s; bae= fetbe gitt oont $nfinitio jesti ftatt jedti unb nont ©uptnum jest ftatt jedt. 4. 3)ie sprapofition k roirb nor SBbrtern, bie mit k ober g beginnen, ju h. E) Stnbere 93 eranberungen (druge premembe). 1. tepsti (fdjlagen) ftatt tep-ti unb tepst (um ju fdjtagen) ftatt tept non tepem (id) fdjtage), grebsti (graben) ftatt greb-ti unb grebst (um ju fdjtagen) ftatt greb-t non grebem (id) grabe). 2. Marija (SDtaria) ftatt Maria unb januvar (3'dnner) ftatt januar. 3. teld (2eib), teles-a (beg Ceibes); ime (9tame), imen-a (bež iitameng); tele (ftatb), telet-a (beg .ta(beg); oče (93ater), *) S3gl. etud): slaščica au§ slas-čica fiiv slad-čica. 94 očet-a (beg 33ater§); cesar ($aifer), cesar-ja (beg $aiferg); mati (SJtutter), mater-e (ber SUtutter), hči (Smdjter), hčer-e (ber £ocf)ter). 4. Francoski (frangofifc^) ftatt francoz-ski unb pevski (©čhtger*) ftatt pev(e)c-ski. 5. ljud-ski OMfg=0 unb ljud-stvo (SBolf); grajski (@cfjlofg=) ftatt gradski; gosposki unb gospodski .6erren= gospostvo unb gospodstvo ($errfdjaft), mlajši (jiinger) ftatt mlad-ši, trši (tjdrter) ftatt trd-ši; bogastvo (dteidjtljum) ftatt bogat-stvo. 6. izgubiti unb zgubiti (oerlieren); vzprejeti unb sprejeti (empfangsn). 7. umreti (fterben) ftatt um(e)rti unb mleti (maslen) ftatt m(e)lti. 8. morem (id) fann) ftatt možem ang mog-em; cg(. stržem ftatt strgem. 1. gmifdjen b-t unb junici)en p-t mirb im fjnfinitio unb im ©upt= num ein s eingefdjoben. 2. ®er jo tat (zev) mirb uermieben butci) ©infdjiebmtg con j obet v. 3. Set ben ueutralen ©ubftantioftammen auf s, n unb t gefjen biefe ©onfonanten im jftominatiu unb Slccufatio beg ©ingularg oerloren; bagfetbe gilt uom Sdominatio oče; bie ©ubftautioa, beren ©tamm auf rj enbigt, uerlieren im Dtominatio bag j; bie Beiben r-©tamme mater unb hčer bilben ben dtominatio oljne r. 4. 3Sor bem ©uffi? -ski fallen bie ©Manten z unb c juroeilen aug. 5. ®er ®ental d bleibt uor ben ©uffijen-ski unb -stvo unoeranbert ober oermanbelt fidj in j; juroeilen Janu er aud) augfallen: uor ber Somparatioenbung -ši mirb d nad) oorauggeljettbem aSocal ju j, nad) uorauggeljenbem ©onfonanten aber mirb eg auggeftopen; audj ber ®ental t mirb juroeilen uor bem ©uffij -stvo elibiert. 6. $n gujammenfetjungen mit iz unb vz geljt ber erfte 2aut Ijaufig uerloren. 95 7. gumeilen tr j tt e j ne pt m fte(hmg (9Jietatf)efis) ber ©onfonanten eitt, toobei bet 93ocaI ittmter gebefjnt rottb; befonbete gitf bies »on bett SBurjefoerben mit bert @tammconfonanten r urtb 1. 8. ž toedjfelt jutoeilen mit r. §♦ 4. iBctonmtg mtb tKctfjtjcbtetfmttg. (Naglaševanje in pravopis.) 1. Ffm Slooenifdjen rottb in bet Sftegel bie SBurjet- ober attb roafdit bie anbere; človek obrača, Bog pa obrne ber 9)lenfcf) benft, ©ott lenti: glavno mesto kranjske dežele je Ljubljana bie $auptftabt .ftrainž ift Saibad); tudi Novo Mesto je na Kranjskem auclj iftubolf§= toert ift in .ftrain: Gornji Grad je na Štajerskem Ober- burg ift in Steiermarf; Dunajsko Novo Mesto je na Dolnjem Avstrijskem 28iener=9teuftabt ift in 97ieber= bfterreidj; ljubljanske cerkve so lepe bie Saibadjer Strd) en 96 finb fdjon; »Ljubljanski Zvon“ je leposloven list »Ljub¬ ljanski Zvon 11 ift ein belletriftifdjeg S3latt; »Matica Slovenska 11 je znanstveno društvo »Sliatica ©loDenfta 11 ift etn toiffenfd)aftlid)er SSerein; imeniten slovenski pesnik je Prešeren ein beriilftnter flooenifdjer 2)idjter ift prešeren; jaz berem Prešernove pesmi id) lefe spre$eren§ ©ebidjte; izrek Libušin 2ibuša£ Slušfprud). ©looenifdjen toerben alfe 0lebetl)eile, aud) ba§ OaupttiJort flein gefdfrieben. ©rofjen Stnfanggbudjftaben l)aben: 1. Bog (©ott) 2. alte ©igennamen; bet foldjen ©igemtatnen, bie au» ber SBerbinbung ettte« 2lppellatioumš> mit einem ober ntefireren Stbjectioen beftetjen, toerben famtntlidje Seftanbtfjeile mit grofsent 2tn= fanggbudjftaben gefdjrieben ; 3. bie o on SBolfer' unb Sanberntann abgeteiteten 2lbjectioa, toeitn fte fnbftantioifd) gebraudjt finb; bie non Drtžnamen abgeleiteten Slbjectioa toerben mit fleinen dlnfangsbudpdaben gefdjriebert; 4. bie non ^erfonennamen abgeleiteten dlbjectioa. 3m iibrigen gelten begiigticf) ber Stmoenbung ber groffen 2tnfang§= budjftaben biefelben Diegeln tote im ©eutfdfjen. II. Štas Stotrjltminmm. (•Sauptrcort — samostalnik.) §♦ 5» §o§ (genus — spol). 1. a) oče SSater, ber ffiater, ein SSater, kmet ®auer, ber 53auer, ein Skuter; dobrotnik SBoljlfOater, ber SBoljltfiater, ein SBoljltf)dter; sluga ®iener, ber SDiener, ein Siener; jelen $irfd), ber $irfd), ein fbirfdj; volk SBolf, ber SBolf, ein SBolf. b) jezik ©enitio: jezika 3 urt Q e / bie 3mtge, eine ffunge 5 zaklad, ©enitio: zaklada ©d) at), ber ©djatj, ein ©djats ; travnik ©enitio : travnika $3iefe, bie SBiefe, eine Siefe. 97 2. a) mati SJhitter, bie SJČutter, eine Hutter; dobrotnica 2Bol)ltf)aierin, bie 23ol)ltl)dterin, eine 3Bof)Itpierin; košuta j3irfd)fuf), bie ipirfdjfuf), eine ■Sirfrfjfut). b) volna SBode, bie SBode, eine 28 o (le; roka .Sonb, bie |>anb, eine £>anb; njiva Sider, ber Sider, ein Sider. c) žival, ©enitio: živali %f)kv, bas Xf)ier, ein SL^ier; vest, ©enitin: vesti ©emiffen, bog ©emiffen, ein ©eraiffen; cerkev, ©enitio: cerkve .dir d) e, bie 5'tirdje, eine Ilirce. 3. srebro ©ilber, bag ©ilber, ein ©ilber, srce $erg, bog Iperj, ein jSerj; dete dinb, bag Sinb, ein dinb. ®ag ©efd)Ied)t ber ©ubftantioa ift breifacf): mannlid) (moški spol), rceiblid) (ženski spol) unb fiidjlid) (srednji spol). ®ie ffooenifdje ©pradje fjat feinen Slrtifel (člen); bog ©efd)Ied)t erfennt nton a) on ber S3ebeutung, b) on ber (Snbung. 1. SRonnlicf) (masculina) finb: a) alfe ©ubftantioa, melise mannlidje SBefen bejeicfjnen; b) ode, roeldje im Sdorn. ©ing. ouf einen Sonfonanten auggefjen unb im ©enitio bie ©nbung a Ejoben. 2. 23 e i bi id) (feminina) finb: a) ode ©ubftantioa, roeldje roeiblicdje SBefen bejeidjnen; b) ode ©ubftantioa mit ber Snbung a, roenn fie nidjt mannlidie SBefen bejeidjnen; c) ode ©ubftantioa mit confonantifdjem Slugfaut, roeldje im ©enitiu bie ©nbung i ober e Ijaben. 3. © a d) (i d) (neutra) finb bie ©ubftantioa ouf o unb e. §. (k $te ^aljl (numerus — število). a) klobuk ber (ein) j?ut; b) klobuka (bie) jroei .Šiite; c) klobuki (bie) .(Mite. ®ie 3ol)l ift breifacfj: a) ©ingufar (@ingal)I — jednina); b) ®uoI (groeijafjl — dvojina): c) gJIuraf (iDletjr^ot)! — množina). 7 @Iotjemfdj*i>eutfc6fš (S'ementar6ui$. . $ie (SBtCflmtf) — sklanja). A) ®ic ®ecXitttttion Sklanja 98 f> > o M C o o d ® i •rt «2 w £ jrt t S 3* x/2 u KJ JU rt^ d ©r rt .S .5 ’w ’o5 rt ? rt # rt • 02 *02 n« C3 . «3 «3*rt ata«' op £: rt 4 r ' c Cl> “ d iP iP “® P 2 > » p— a ® 53 1= 08 g -J? CŽ CŽ ož CŽ _d ■H ^ ^ ^ ^ M 44 44 prt m sslS?s P »P *P ^ 44 44 ,rt prt O 'd d d 'rt m o ^O O O O -g 44 333S Pn m :Q -O '5? -O ® (S®® .Si sr S .rt »P »P iP »P •! S O ? i rt "co "(P 'm 02 Ph 02 *o *P /S =o ^ rt "rt V ,H ® » ® Sp 5 •p^; , " p ;'-p;4 — rrt ^ CŽ CŽ CŽ CŽ .,-< 44 %, ^ Sh S-i P P P P< 02 -rt & Š .rt - bOPPp ^ k S ^-T •? ? ? ? 5 ^ 44 44 44 44 .3 .a rt P rt rt m o rt pPp ^ 4 = Tl .O ^O ^O ^O -rt rrt S S 3 3 Ph 02 © rt S rt d = rt ^ ^ k k -rt d O O ‘O O “ rt .S »S «S ^ pG ) CO 02 02 02 P« 02 fcš rt rt •r £ S " rt o > © rt cž cž 'rt cž . 5-8 f-c P ^ 44 44 44 44 <©■ 'S =3 ”7 S ■° „ a -a ? Soo 4 4 4l 4 5 S rt rt 'rt rt m o Prtrtrt^-rj ^O O O 0'Hp5 3123 3 p. ca «5 »£_>* § § g ‘-g S S «. ss @ E ! F ;§ f § ~ -H . £-2 3 £j 5 'ŠKSga OMBUS" S ® e«ys .H S 9 £-5 Sšsag ^ S»«HoB intnSuig TMitid TOTtQ 99 7 * *) ®er Soccttiu gleidjt iifieiatt bem 'Jtominatiu. 100 B) Slemerfungen jur Seclination ber ©ubftantioa. 1. Sag ©looenifdje £>at 7 Sliegunggfalte ober ©ajug (skloni): 1. Slontinatui (SBerfall — imenovalnik); 2. ©enitio (SBeffenfall — rodilnik); 3. Satio (©entfall — dajalnik); 4. SCccufatio (SBettfaff — tožilnik); 0. SBocatio (Stuffall — zvalnik); 6. Socal ( — — mestnik); 7. $nftrumental ( — — orodnik) 2. Ste Seclination (sklanja) bet ©ubftantioa ift breifad), bie: 1. ber m a it n 1 1 d) e n (moških) j II. bet* roeiblidjen (ženskih) j ©ubftantioa (samostalnikov). III. ber f a d) l id) en (srednjih) fel)leu int Seutfdjen. 3. Ser Stominatio beg ©ingularg enbigt oerfd)ieben ; bie ©nbungen ber itbrigen ©afug toerben au ben reinen ©tamm ange= fjangt. Sen reinen ©tamm erlfalt man, roenn man bie ©nbung beg ©enitiog toeglafgt: Slom. klobuk, ©en. klobitk-a ©tanim klobuk; Stom. riba, ©enitiu rib-e, ©tamm rib; Stom. mesto, ©en. mest-a, ©tamm mest; Stom. pastir (•Sirte), ©en. pastirj-a (SSater), ©tanim pastirj; Stom. oče, ©en. očet-a, ©tamm očet; Stom. oko (Sluge), ©en. očes-a, ©tamm očes; Stom. ime (Stamen), ©en. irnen-a, ©tamm imen; Stom. konec ((Srtbe), ©enit. konc-a, ©tamm konc; Slom. bolezen (Sranflfeit), ©en. bolezn-i, ©tamm bolezn. 4. Ser SIccufatio beg ©ingnlarg ber ntannlicfjen ©ubftantioa gleidjt a) bent Stominatio bei leblofen, b) bem ©enitio bet tebenben SBefen. 5. Ste ©nbungen em ($nftrum. ©ing. u. Satio pur.), ema (Sat. n. $nftr. Snat), ev (©enit. Sna! u. Pur.) unb i (2ocaI 101 ©tngul.) fiaben biejenigen mannlidjen lmb facfittc^en ©ub= ftantica, bereit ©tamm auf c, č, š, ž, j, lj, nj, rj enbigt. SDagfelbe gilt »on ber (Snbung e im dlont. urtb 2tcc. ©ing. ber fac^tic^en ©ubftantica. (©ief) §. 2, C.) 6. $ene einfilbigen ©ubftantica, roelc^e im (35 e rt. ©ing. ftatt ber (Snbung a ein betonteg u annefjmen, fjaben in ber 91egel im 2)ual unb Pural einen um bie ©ilbe ov erroeiterten ©tantm, an tceldjett aufier im d>enitix) bie regelntafngen (Snbungen beg SDualg unb Puralg angefjiingt merben; bod) fonnen bie ®ual= unb Puralfornten aud) oljne bie (Srroeiterunggfilbe ov nad) bent ptrabignta klobuk gebilbet merben. 3)ie (Srroeiterung beg ©tantmeg burc§ ov tritt and) bei ©ubftanticen ein, bie ein betonteg a im ©enitic f)aben, j. 33. duh, duha, duhovi, voz, voza, vozovi, dolg, dolga, dolgovi. 7. ®er ©enitic beg SDualg unb Puralg ber toeibfidjen ©nbftantiua auf a, foroie berfddflidjen ©ubftantica gleid»t bent ©tamm: rib, mest, polj; enbigt jebod) ber ©tantm biefer ©ubftam tiča auf groei cber mefjrere (Sonfonanten, bie fid) neben einanber nidjt augfpredjen laffen, fo mirb ber leidjteren Stužfpradje megen jtcifdjen biefe (Sonfonanten ein e ein= gefcfjaltet: $. 33. igla (bie -Jlabel), ©en. Pur. igel; iskra (gunfe), ©en. pur. isker; deblo (©tantm), ©en. pur. debel, (Sinige SBorter auf ja unb je fcfjalten ein i etn: §. 33. skorja (91inbe) ©en. Pur. skorij; predmestje (23or- ftabt), ©en. Pur. predmestij. 8. ®ie mamtlidjen ©ubftantica auf k fonnen cor i im 9tom. 5)3iur. unb cor ih im 2oc. Pur. bag k in c ermeidjen; ftatt klobuki unb pri klobukih fann man aud) fagen klobuci unb pri klobucih. $er dlotninatic (piur. oon otrok (Sinb) tjeipt nur otroci; ber ©en iti c baju nnr otrok. (©ie£» §. 3, B. 2, h.) 9. Pe SBorter: konj OPferb), las (joaar), mož (SOlann), voz (3Bagen), zob ($af)n), merben im ©enitic Pur. ttacb bem 102 SParabignta klobuk (kralj) flectiert; bod) ftrtb iiblicfjer bie gornten konj, las, mož, v6z, zob. 10. oko, ©enit. očes-a (ba3 Sluge) rairb regelmafjig becliniert nad) mesto, -a; bod) Ijeijjt ber ptural, toenn »on Slugen lebenber Sejen bie SUebe ift, faft immer: Slom. oči, ©en. očij, ®at. očem, Slcc. oči, Soc. pri očeh, gnfirum. z očmi (nad) klop). 11. nebo, ©en. neba ijeifjt ber |>immel, ba§ jyirmantent; nebesa Optur.), ©enitio. nebes, SDat. nebesom n. j. n>. fjeijjt ber •jpimmel abs Slufentljaltgort ber ©eligen. 12. $er 'jllural uon človek (Sftenfd)) lautet: Slom. ljudje (Seute), ©en. ljudij, 3)at. ljudem, Slcc. ljudi, Soc. pri ljudeh, $nftr. z ljudmi. Stud) einige anbere mannlidjen ©ubftantioa bilben neben ben regelntafjigen gormen ben Slont., Soc. unb (jnftrum. ipiur. nad) ljudje: j. 33. mož (SJtann), možje, pri možeh, z možmi; las (§aar) lasjd, zob (3aljn) zobje. 13. $ie mannltdjen ©ubftantioa auf b, d, t, f unb an btlben ben Slom. ijJIur. in ber Diege! auf je: j. 33. golob (Sfaube), golobje; gospod Operr), gospodje, gost (©aft), gostje, škof (jBifdjof), škofje, Rimljan (Storner), Iiimljanje. 14. ®a§ Sort pot (Seg) ift im ©ingular mčinnlidjen ober meib- litfjen ©efdfledjteiS unb toirb bentnad) entroeber nad) klobuk ober nacij nit becliniert ; im iplural ift eS bagegen mannlidjen ober fadjlidjen ©efc^ledjteg: potje (ogl. gostje 13) ober pota; bodj lautet ber ©en. 'jlittr. immer nur potov. 15. ®ag Sort dan (Sag) mirb folgenbermafjen becliniert: £)ual: dneva (dni) dnlj (dni) dnevoma (dnema) dneva (dni) pri dnevih (pri dneh) z dne'voma (z dne'ma). 103 16. ©)ie ©eclination con gospa ($rau) lautet : 9iotn. @ert. Sat. 2tcc. Soc. Snffcutn. ©ing.: gospa, gospe, gospe, gospo, pri gospe, z gospo. Pur.: gospe, gospa (gospij), gospem, gospe', pri gospeh, z gospemi, Sual: gospe, gospa (gospij), gospema, gospe, pri gospeh, z gospema. ©oroie gospa fjaben etud; attbere roeiblidje ©ubftantioa auf a im ©euitio Pur. guraeilen etn betonteg a; j. S.: g6ra (33erg), ©en. Pur. gora, cerkev ober cerkva ($trdje), ©enit. Pur. cerkva. 17. ©inige mei6lidje ©ubftantioa gefjen im -Rom. ©ing. ang auf ev unb auf va; 3. 33. cerkev utib cerkva (.ftirdje), molitev unb molitva (©ebet), britev unb britva (šftafier 5 meffer) u. f. m. — ©iefe ©ubftantioa l)aben im 2lcc. ©ing. cerkev unb cerkvo, im $nftr. ©ing. nur: s cerkvijo. — 2IIte anberen jermen roerbeu regelmapig nad) riba gebtlbet. 18. 93on mati (9Jlutter) unb hči (©od)ter) laitten bie ©tamme mater unb hčer; balfer ©enitio matere, hčere, ©at. materi, hčeri, SIcc. mater, hčer, Soc. pri materi hčeri, $nftr. z materjo, s hčerjo; im Pura! unb ©ual ift bie ©eclination regelmafjig nad) riba: Pur. matere, mater, materam, matere, pri materah, z materami. ©ual, materi, mater, materama, materi, pri materah, z materama. 19. ©as nur im pura! gebraucfjlidje ©ort tla (neutr.) (Soben) roirb becliniert: Stom. tla, ©en. tal, ©at. tlom, 2lcc. tla, Soc. pri tleh, Qnftr. s tlemi. 20. ©ie nacf) bem SRufter „riba“ beclinierten ©uhftantioa roeifen im $nftr. ©ing. neben ber geroolmlidjcn gorat auf -o aud) eine foldje auf -oj auf; alfo aud) z riboj. 104 f rt » V c» S s rt v rt’ $ rt n s o s v rt rt S* p M ♦ <3E ♦ S t9 rt O S C f C/ rt rt « a< rt rt * c/ p S cS* ro rs g St S o P- <1 m » m a s* « 105 B) Semerfungen jur ©eclination unb jum ©ebraudj ber Slbjectioa. 1. Lep klobuk etn fdjbner ©ut, lep-i klobuk ber fdjotte .©ut, lepa riba ber fcEjorte gifdj, ein fdjoner gjfdj, lepo mesto bie fdjone ©tabt, eine fdjone ©tabt, rudeče lice bie rotile SBange, eine rotfje SBange. $m Sominatio ©ingular enbigt bag 2)1 a S c n I i n n nt bež Sbjectiog auf eitten (Sonfonanteu ober auf i; erftereg ift bie unbe' fthnmte, letstereg bie beftimmte gorat j bag g e mi n um beg 21bjectiog enbigt auf a, bag Sen trum auf o; get)t jeboc^ ber ©tamm beg Slbjectiog aug auf č, š, ž, j, lj, nj, fo tritt an bie ©teke beg o bie Grabung e. (@iel) §. 2. C.) 2. Klobuk je lep ber (ein) ©ut ift fdjon, riba je lepa ber (ein) gifdj ift fdjbn, mesto je lepo bie (eine) ©tabt ift fdjon, lice je rudeče bie (eine) SBange ift roti). grn ©looenifdjen mufg aud) bag prabicatioifdj gebraudjte 21bjec= tio mit bem baju geljbrigen ©ubftantio ubereinftimmen; bodj ©at bag prabicatioifdj gebraudjte Slbjectio fiir bag iklagculinum beg ©ingularg imnter bie unbeftimmte gorat. Slitmerfuttg 1. Oče so zdravi ber Sater ift gefunb, mati so zdravi bie 3)lutter ift gefuttb, gospod župnik so zdravi ber ©err CPfarrer ift gefunb. Sort Sater, SJiutter, ©3rieftern unb anberen Sperfonen, beiten man befonbere 21d)tung fdjulbet, pflegt ber ©ločene im Sl«r. beg mann- lidjen @efdjledjteg ju fprec©en. 31 n m e r 1 u it g 2. Gospoda so vsi malojedni bie ©errrdeute effen alte toetttg (fittb alte roenig effenb); deca se igrajo bie fthtber fpielen. S)te ©ubftantioa collectioa (©ammelttamen — zborna imena) Ijaben bag S|Srabicat in ber Segel im 'Plttral beg tnattnlidjen ©efcfjledjteg bei fic©. 106 3. Imam lep klobuk idj fjctbe eirten fc^orten .(jut. Imam lepi klobuk id) fjctbe ben jdjonen §ut. Imam lepega konja idj Ijabe eiit fdjoneg (bag jc^orte) i|3ferb. $>er SIccufatiu ©ingul. beg SJtagculinumg gleid;t bem Skominatio ober bem ©enitio; erftereg ift ber gctll, toemt bag mit bem Slbjectto oerbunbene ©ubftantio eitt I e b I o f e g, ietjtereg, raenn eg ein I e b e rt b e g SBejen bejeidjnet. 0Bgl. §. 7. B. 4.) 4. Velicega (beg graben), velicemu (bem groben), pri drazem (beint tljeuren), blazej ženi (ber eblett grau). liber bie (grtoeidjung ber ©utturale k unb g nor ben (šnbungen ega, emu, ej, i, ih unb imi fie£) §. 3. B. 2. b. 5. 3Bie bei ber SDeclination ber ©ubftantioa miiffen and) beim Slbjectiu bie ©nbungen an ben reinett ©tamrn angefiigt merben; in ber 9TegeI gteic^t nun ber ©tamrn ber unbe= ftimmten dtominatioform beg SJiagculinumg im ©ingnlar; jmoetlen aber entplt biefe gorat ein 'Ejalboocalifdjeg e ober a, toeldjeg in allen iibrigen gornten augfallt: močen ober močan (ftarf, ein ftorfer), močni (ber ftarfe), močna, močno; bolen ober bolan (franf), bolni, bolna, bolno; krepek ober krepak (fraftig), krepki, krepka, krepko; dober (gut), dobri, dobra, dobro n. f. to. (3$gl. §. 7. B. 3.) 6. Učenec rad čita ber ©djiiler liegt gerne; učenci radi čltajo bie ©cfjitler lejen gerne. Učenka rada čita bie ©djiilerin liegt gerne; učenke rade čitajo bie ©djiilerinnen lefen gerne. Dekle rado poje bag Skabdjen fingt gerne; dekleta rada pojo bie Sftabcfjen fingen gerne. Brat nerad piše ber Gruber fdjreibt nngern; sestra nerada piše bie ©djraefter jd)reibt nngern; sestre nerade pišejo bie ©djroeftern fdjreiben nngern. 107 Rad (gerrt) uttb nerad (ungern) roerben alg tprabicatgnomina nur im Stominatio alter 3af)len gebraudjt unb mit bem bajugetjorigen ©ubftantin iibereingeftimmt. 7. 'Peresnik mi je všeč ber geberftiel ift mir nadj SBunfdj knjiga mi je všeč bag 58udj ift mir nacf) SBunfdj pero mi je všeč bie $eber ift mir nad; SBunfdj. Všeč (erroiinfdjt, nad; SBunfdj feiertb) roirb gar rticfjt beclirtiert; beggleidjett peš (jn gufj geljenb), napak (nerfefjrt), res (raaijr), sovraž (feinb). 8. hudo, hudega bag 23bfe non hud, -a, -o bofe, dobro, dobrega bag @ute »on dober, -bra, -hro gut, kopno, kopnega bag £rodene non kopen, -pna, -pno trocfen, Koroško, -škega, karaten »on koroški, -a, -o farntifdj, Štajersko, -skega ©teiermarf »on štajerski, -a, -o fteirifcfj, Kranjsko, -skega $rain »on kranjski, -a, -o frainifdj, bolni človek ober bolnik, -a ber Grante, bolna žena ober bolnica, -e bie $ranfe, tuji mož ober tujec, -jca ber fjrembe, tuja žena ober tujka, -e bie f^rembe, znan človek ober znanec, -nca ein 33efannter, znana žena ober znanka, -e eine Sefannte, divji človek ober divjak, -a ber SBiibe, divja žena, ober divjakinja, -e bie SBitbe, hudobni človek ober hudobnež, -a ber 58bfe, hudobna žena ober hudobnica, -e bie 33ofe. ©ubftantioifdj mirb nur bag dieutrum beg Slbjectiog gebraudjt, befonberg tidufig alg Sanbername. 2) a g e g e n mufg ftatt beg 2)iagculinumg ober gemininumg ber im Seutfdjen fubftantinifd) gebraudjten 21 b j e c t i» a im © I o* » e n i f dj e n entmeber bag 21 b j e c t i» mit bem e n t= f p r e d; e n b e n © n h ft a n t i» ober ein ang bem Stbjecttn abgeleiteteg ©ubftantin gefe^t raerben. 3 UTOe Men mirb audj im ©lonenifdjen bag 21bjecti» fubftantioiert: j. 58. moški, -kega SJtann, 9Jtanngbilb; ženska, -e ®eib, SBeibgbilb; zakon¬ ska, -e bie (šfjefrau; zakonski, -ih bie (Sfjeleute. 108 Starši (bie (Sftem) toitb trne ein ©ubftantio becfiniert: starši, -šev, -šem, -še, -ših, -ši. 9. a) Gospod, -a ber ©err; gospodov ldoblik ber -©ut bež .©etru; klobuk je gospodov ber ©ut gel)ort bem ©errn, gospodova palica ber ©tod bež ©errn; palica je gospodova ber ©tod gefjort bem ©errn, gospodovo delo bie Sfrbeit bež ©errn; delo je gospodovo bie SCrbeit gefjort bem ©errn. pastir, -ja ber ©irte: pastirjev klobuk ber ©ut bež ©irten; klobuk je pastirjev ber ©ut gefjort bem ©irten, pastirjeva palica ber ©tocf bež ©irten; palica je pastir¬ jeva ber ©tocf gefjort bem ©irten, pastirjevo delo bie Sfrbeit bež ©irten; delo je pastirjevo bie Strbeit gefjort bem ©irten; * hrastov les baž ©o© ber ©icfje, les je hrastov baž ©of§ ift baž ber @idje. b) mati, matere bie tUiutter; materin travnik bie SBiefe ber DJiutter; travnik je materin bie SBieje gefjort ber DJiutter, materina obleka baž Sfeib ber ihutter; obleka je mate¬ rina baž $feib gefjort ber DJiutter, materino polje baž gefb ber DJiutter; polje je materino baž gefb gefjort ber Shutter; sestra, sestre bie ©djroefter; sestrin nož baž SHeffer bet ©djroefter; nož je sestrin baž 'iheffer gefjort ber ©djroefter, 109 sestrina knjiga bož ®ud) ber ©djroefter; knjiga je sestrina bož 93udj geljort ber ©djroefter, sestrino pismo ber SSrtef ber ©djroefter; pismo je sestrino ber 23rief g el) 6 rt ber ©djroefter. lipovo cvetje bie 23liiten ber Sinbe; cvetje je lipovo bie SBliiten ftnb bie ber Sinbe. c) klobuk našega gospoda ber |>ut mtferež |)errn, klobiik je našega gospoda ber |)ut gef)6rt unferem $errn; knjiga moje sestre bož 23 ud) nteiner ©djroefter, knjiga je moje sestre bož S3ucfj geljort nteiner ©djroefter ; hiša gospoda, ki je bil pri vas bož .jbauž bež Iperm, roeldjer bei eudj mor. Slnftatt bež beutfdjen (Senitiož jur Sejeidjnung bež ©efitjerž unb anftatt bež beutfdjen Satiož nad) bem 23erbum „ge()oren" ftefjen im ©looenifdjen bie fogenannten p o f f e f f i o e n 21 b j e c t i o a (befitjanpgenbe ©igenfdjaftžroorter — svojilni pridevniki). Siefe roerben gebiibet auž bem ©tarnnte bež betreffenben ©ubftantiož: a) bei m a n n i i dj e n ©ubftantioen mittelft ber (Snbung ov, ova, ovo ober ev, eva, -ev, menn ber ©tamm bež ©ubftan* tinž ouf č, š, ž, j, Ij, nj, rj enbigt. (@iet) §. 2. C. 1. c.); b) bei roeiblidjem ©ubftantioen mittelft ber (Snbung in, ina, ino. Slnnterfuitg: Sie UBoffeffioabjectioa merben mittelft ber @n* bungen -ov, -ova, -ovo, (-ev, -eva, -evo) unb -in, -ina, -ino mit 9led)t nur uoit Senennungen l e b e n b e r SBefen unb non etlirfjen ipftan,^en= namen gebiibet, mobet biefe leljteren oljne Siiidfidjt auf bož ©efdjledjt immer bie ©nbitng -ov ertjalten. Sod) finben fid) audi 3lnalogie= bilbungen roie sedanjikov 0Prafenž=), nedoločnikov ($nfinitio=), osebkov (©ubject*) u. bgl. c ) $ft jebod) ber beutfdje ©enitio (bpt. Satio) mit einem Slttribute oerbuitben, fo ftei)t ber ©enitio bež ©ubftontiož ; baž= felbe ift ber goli, menn bož ©ubftontio burd) einen IRelatiofatj nčiljer beftintmt rotrb. — 110 — 10. gospodski klobuk ber (etn) .Serrenfjut, ein £>ut, roie tfpt Iperren tragen, gospodska palica ber (etn) Serrenftocf, etn ©tod, rote if)tt $erren tragen, gospodsko delo bie (eitte) Derrenarbeit, eine Slrbett, rote fie $erren oerricfjten, pastirski klobuk ber (ein) .pirtenljut, etn $ut roie i§n $irten tragen, pastirska palica ber (ein) foirtenftab, ein ©tab, roie ifjn ^irten tragen, pastirsko delo bie (eine) fbirtenarbeit, eine SIrbeit, roie fie ^irten cerridjten, bratovska ljubezen bie SBruberliebe; brat, -a ber Sruber, kraljevska palača ber Itbnigžpalaft; kralj, -a ber Sbnig. h) lisičji lov bie (eine) gitd^jagb; lisica, -e ber gnd)§, ovčja volna bie ©djafroolte; ovca, -e ba» ©djaf, ribje oko ba§ riba, ‘ e bet $ifdj. c) božja roka ©ottežtjanb; Bog, -a @ott, morska riba 3Jleerfifdj; riba, -e gifdj, ženski spol grauengefdjledjt (ba§ roeiblidje @efd)tedjt); žena, -e grau, SBeib. d) poleten dan ein ©omntertag; leto, -a $al)r (©omnter), mestna šola bie (eine) ©tabtfdjule: mesto, -a ©tabt, državna služba ber ©taatsbienft; država, -e ©taat, večerno solnce bie Slbenbfonne; večer, -a Slbenb, poučna knjiga baž (ein) Seljrbud); pouk, -a Itnterridjt. ®až SSeftintntungžroort ber jufanttnengefe^ten ©ubftantioa roirb int ©tooenifdjeit bttrd) ein 21bjectiu roieber= gegebett. Siefe 21bjectiua roerben in ber Oiegel gebilbet auž bent ©tamnte bež betreffenben ©ubftantiož unb jroar: 111 a) Bet mannlidjen ©ubftantioen rnittelft ber ©ttbung -ski, -ska, -sko*); Bet etnigen meift einftlBigen manttlidjen ©ubftantioen juioeilen rnittelft ber (Srtbung -ovski, -ovska, -ovsko ober -evski, -evska, -evsko; b) Bet to e i 6 l i d) e n ©ubftantioen oermittelft ber (Snbung ji, ja, je. c) Bet einigen ©ubftantioen oermittelft ber ©rtbungert ski, ska, sko, unb ji, ja, jo oljne 9?ridfidjt auf ba§ ©efdjledjt. d) Bei ben nteiftert ©ubftantioen oermittelft ber Srtbung en, na, no. SInmerfung: liber bie ffieranberung ber ©onfonanten oor ben ©ufftfert -ji, -ski unb -en fief) §. 3. A., 5.; B. 1. c; C. 3. b; u. D. 2. §. 9» $te (EomfJartttion Dev 5lt>jectitJa, (Ste ©teigerung ber ©genfdjaftšrobrter — stopnjevanje pridevnikov.) 33ei ber ©teigerung ber Slbjectioa finb brei ©tufen (stopnje) ju unterfdjeibert: a) erfte ©tuje — 5}3ofitio (nasebnik); b) gtneite ©tufe — ©omparatio (primernik); c) britte ©tufe — ©uperlatio (presežnik). 1. ^ofitic. ©omparatio. čist (-i), -a, -o (rein), čist-ejši, -ejša, -ejše, imeniten (-tni), -a, -o (beriiljmt), inrenitn-ejši, -ejša, -ejše, moder (-dri) -dra, -dro (toetfe); modr-ejši, -ejša, -ejše: ©uperlatio. najčistejši, a-, -e. najimenitnejši, -a, -e. najmodrejši, -a, -e. *) 23efonbet§ Ijaitftg rnerbeit oermittelfl ber Gnburtg -ski, -ska, -sko gebitbet bie 2Ibjectit>a oon SBiitfer= unb Sanbernamen: 3 . 23. Slovenec (©lonene), slovenski, -a, -o ftooenifdj; Nemec (SDeutjcEje), nemški, -a, -o beutfdp; Francoz (gtanjofe), francoski, -a, -o fransofifdj; Avstrija (Sflerreicij), avstrijski -a -o ojletretci)tf(f) u. f. m. 112 ®er ©oropa ratio roirb regelntajjig gebilbet, inbem an ben ©tanim be§ 2lbjectio§ bie ©nbung ejši, -ejša, ejše augejjangt roirb. 3Bie ber ©ta m m be§ 21bjectio§ gefunben roirb, eri) elit auž §. 8, B. 5. — Ser © u p e r I a t i n gleidji imnter bem © o ro¬ par a 1 1 o mit oorgefegtem naj. Slnmerfung: 53ei mcfjrfilbigert Stbjectiuen roirb bie ©nbung ejši, ejša, ejše, juroeilen in iši, iša, iše gufammengejogen; j. 53. imenitniši, -a, -e, ferner finbet fielj ftatt ber ©nbung ejši, ejša, ejše juroeilen bie ©nbung eji, eja, eje; čisteji, -a, e; modreji, -a, -o. imenitneji, -a, -e. 2 . SPofitio ljub, -a, -o (tieb), lep, -a, -o (fdjon), mlad, -a, -o (jung), grd, -a, -o (fjafšlidj); ©omparatio. ljub-ši, -ša, -še, lep-ši, -ša, -še, mlaj-ši, -ša, -še, gr-ši, -ša, še; ©uperlatio. najljubši, -a, -e. najlepši, -a, -e. najmlajši, -a, -e. najgrši, -a, -e. Sie einfilbigen Slbjectioa, beren ©tanim auf b, p unb d enbigt, Oilbert ben ©omparatio roittelft ber ©nbung ši, ša, še; bie ©onfonanten b unb p bleiben nor biejer ©nbung umieranbert, d aber roirb nad) einero SBocal in j uerroanbelt unb ttacf) einem ©onjonanten aušgeftojjen. (@iel) §. 3, D. $uj. d. u. E. 5.) 3. S£ofitio. drag, -a, -o (tljeuer), jak, -a, -o (ftarf), plah, -a, -o (jdjtidjtern), ©omparatio. draž-ji, -ja, -je, jač-ji, -ja, -je, plaš-ji, -ja, -je, ©uperlatio. najdražji, -a, -e. najjačji, -a, -e. najplašji, -a, -e. 113 ®ie einfilbigen Slbjectina, beren ©tantm auf g, k, h enbigt, bilben ben (Somparatio mittelft ber ©nbung ji, ja, je, entftanben au§ jji, jja, jje; itber bie 33ertt)anbtung ber ©onfonanten g, k, h in ž, č, š fiel) §. 3, 4. ^ofitio. globok, -a, -o (tief), širok, -a, -o (breit), visok, -a, -o (IjocE)), nizek, -zka, -zko (nieber), lahek j -lika, -hko lehek ) (leicfjt), kratek, -tka, -tko (furj), ©omparatio. j glob-ji, -ja, -je, ! glob-lji, -Ija, -lje, šir-ji, -ja, -je, viš-ji, -ja, -je u. viš-i, -a, -e, niž-ji, -ja, -je u. niž-i, -a, -e, j laž-ji, -ja, -je u. laž-i, -a, e, I lež-ji, ja, je u. lež-i, -a, -e, krač-ji, -ja, je u. krač-i, -a, -e. ©uperlatio. j najglobji, -a, -e. I najgloblji, -a, -e. najširji, -a, -e. najvišji, -a, -e u. najviš-i, -a, -e. najnižji, -a, -e u. najniž-i, -a, -e. j najlažji, -a, -e u. najlaž-i, -a, -e. I najležji, -a, -e u. najlež-i, -a, -e. najkračji, -a, -e u. najkrač-i, -a, -e. Sie Slbjectina auf ok nnb ek bilben ben (Somparatic nacij Slbroerfung biefer 2tužgange mittelft ber (Snbmtg ji, ja, je, ent= ftanben au§ jji, jja, jje. ®ie aSertoanblung ber Stammconfonanten ift in §. 3. A. 4. erflart. ®ie ©omparatinformen viši, niži, laži, krači fjaben bie fiirgere Snbung ji, ja, je: viši au§ vis-ji, niži au3 niz-ji u. f. m. SDocf) Ijaben einige biefer Slbjecttoa audj ben regelmafhg gebitbeten ©omparatio; 3 . 33. globokejši, širokejši «. f. n>. Slot>enifcf)sbeiit[(i)ež ®ementat6uc!j. 8 114 5. (pofitio. ©omparatio. ©uperlatio. dober, -bra, -bro (gut), boljši (bolji), -a, -e, najboljši, -a, -e. dolg, -a, -o ((ang), daljši (dalji), -a, -e, najdaljši, -a, -e. majhen’-hna°,-hnoj (!tein) ' manjši(manji),-a,-e, najmanjši, -a,-e. velik, -a, -o (grofs), večji, -a, -e, največji, -a, -e. Ste Stbjectioa dober gut, dolg (ang, mali, majhen flein unb velik grof? roerben unregelmajšig gefteigert. 6. spofitit)* ©omparatio. ©uperlatio. lep, -a, -o (fdjon), bolj lep, -a, -o, najbolj lep, -a, -o. žareč, -a, -e (gtiifjenb), bolj žareč, -a, -e, najbolj žareč, -a, -e. učen, -a, -o (ge(ef)rt), bolj učen, -a, -o, najbolj učen, -a, -o. črn, -a, -o (fdjtoarj), bolj črn, -a, -o, najbolj črn, -a, -o. Ser ©omparatio nnb ©uperlatio fontten umfdjrieben roerben mittelft ber Sffibrtdjen bolj ntefir unb najbolj ant meiften. Siefe Umfdjreibung ift notfiroenbig bei ben (Participiett unb folc^eit Slbjecttnen, bie eine $arbe bejeidjnen. 7. Moj brat je prav (jako, zelo, silno, sila, silo, močno, kaj) priden učenec nteitt Gruber ift ein recfjt (fef)r, ilberaus) fleipiger ©Hitler; starček je velečastjt ber ©ret§ ift f)od)= geac^tet. ©in fefjr fjoljer ©rab roirb begeic^net burd) bie (Borfepung ber SBortdjen: prav, jako, zelo ti. f. ro. oor ben ipofitio ober burd) bie SBorfitte vele. 8. Drevo je previsoko ber Oaunt ift ju (jod ); cerkev je prenizka bie ftirdje ift ju niebrig; Bog je premoder ©ott ift ii6er= au§ roeife. Sie aSorfilbe pre-, mit Stbjectioen oerbunben, Ijeijjt „ju" ober „uberau§". 9. Brat je pridnejši nego sestra ober od (mimo) sestre ber Gruber ift f(eif?iger al§ bie ©djroefter. „2(1 nad) betu ©omparatio (jeifjt nego, roobei bie oer= gtidjenen (perfonen ober ©adjen im gleidjen ©afuš fte^en, ober od, mimo, roobei bie oerglicfjene iperfon ober ©adje im ©enitio fte()t. 115 §♦ 10. 21iJt»er6ia, flefiUDet au§ $tt>jectibett. (ttntftanbgtobrter — prislovi.) 1. Moj brat piše lepo (lepše, najlepše) meta Gruber fdjreibt fdjon (fcfjotter, ant fdjonften). Sosed govori modro (modrejše, najmodrejše) ber -Kacpar fprid^t raeife (roetfer, ant toeifeften). Moja sestra govori slovenski (slovensko) in nemški (nemško), nteine ©djroefter fpridjt flonenijdj unb beutjdj. $a§ 2l6oerb gleidjt itn i)3ofitin, Sontparatin unb ©uperlatio bem jjteutrum ©ingul. beš 21bjectin»; nott ben Stbjectioen auf ski tnirb ba§ Slbcerb auf ski unb auf sko gebdbet. 2. ipofitio. blizu naf)e, daleč, meiter, skoro (skoraj), kmalu mnogo dosti (dosta) genng, j veliko oiel, ' malo (majhno) toenig, jako feljr balb, oiel, J (Sontparatio. bliže naf)er, dalje rceitev, prej (preje) ef)er, večnteljr, eine grbfjere Slenge (plus), manj e (manj) raeniger, bolj mel)t,intf)bl)eren@tabe(magis), ©uperlatio. najbliže ant nddjften. najdalje ant roeiteften. najprej (najprej e) ant e^eften. največ ant nteiften, bie grojjte Slenge (plurimum). najmanje, (najmanj) am toentgften. najbolj ant meiften, int f)i)d)ften ©rabe (maxime). Slujjer ben con Stbjectioen abgeleiteten Slboerbien tnerben aud) einige anbere compariert; j. S. blizu, daleč, skoro, kmalu, jako, dosti. 8 * IV. Das fjnrmmtm (giirroort — zaime.) §♦ 11. $te ^crfottrtllirottotttitta* (®ie perfonlidjen gitnoiitter — osebna zaimena.) 116 III. SPetfon (oseba). 117 S S* Š s* S « i s g « 5 s ftSI ‘S fcJD > 2 C 8 s s? a CS G O GjS W) S ‘P ® ® ffi 7 1 a ■ i-5*i— 5'i—s S* G S G a*>N ® •£».©■« 5=5 •'-5^ >r -5 J5 0 2 af 5 ? ©-*ri s G *r—5*1—5*^5 0l O G G G A>N G G c3 _< bD S &D S c«' g fcfl G bD ‘G 5 G ‘g ~ O G G G G* >N » » •§ ||.sg_«M ie|e|g C -|W w M £ S©’ s listal s s. d § § S * * £ G? CG « m « » S G 3 G ‘£5 « gsiasg •H « « » S 9 s® * t ** m « G E* 118 §. 12. ilcntcvtuttgcu ju isett 'pcrionaijmmomimt. 1. a) Tebe sem videl, videl sem te id) l)abe bid) gefeljen. h) Vprašal je mene, ne tebe er fragte utici), nidjt bid); ti ne spoštuješ mene, ki sem tvoj oče bu eljrft nidft ntid), ber idj bein Slater Bin. c ) zarad mene raegettntetner, k t e b i ju bir,zoper tebe gegen bid); črez me unb erez mene liber ntid), pred te uttb pred tebe nor bid); 2)ie langeren ^ornten mene, meni, tebe, tebi ftefjen: a) im 21nfange etneg ©a^e§, b) menit auf bent ponomen ein 9tad)brud liegt, BefonberS in ©egenja^en, c) nadj 5pra= pofitionen; nur nadj einfilbigen Sprčipofitiorten, bie ben 2tccufatio regieren, fiinnen aud) bie fitrjeren fyornten fteljen. 2. a) Njega sem videl, videl sem ga id) Ifttbe tljn gefelfen. h) Vprašal je njo, ne njega er fragte fie, nidjt iljn. c) zarad njih roegen itjrer, k njemu ju tljtn, zoper nja gegen fie jtoei. ®a§ iiber bie gbrnteit mene, meni, tebe, tebi ©efagte gilt and) fiir njega, njemu n. f. ra. 3. Sitem nterfe: po-nj = po njega, zanj = za njega, predenj = pred njega, va-me = v mene, va-te — v tebe, va-nj v njega, vanjo = v njo, vanj e = v nje, nadenj — nad njega. §. 13. Ste OBefitjanjeigenbe giirraorter — posestna zaimena.) I. Eperfort. II. prfon. ©ing. moj, -a, -e ntein, tvoj, -a, -e bein, Pur. naš, -a, -e unfer, vaš, -a, -e euer, ®ual. najin, -a, -o unfer (ura? vajin, -a, -o euer (eudj jroeien jroeien gefjbrig), geporig), III. prfon. iUciScul. n. fJteutrum. $etnin. ©ing. njegov, -a, -o fein (iljm njen, -a, -o iljr (tf)r geljorig); geprig), Pur. njihov, -a, -o ifjr (ifjnen getjorig); I fiir alte brei ®ual. njijin (njun), -a, -o il)r (iljnen jraeien gekjorig); I @efd)led)ter. 119 Slnmerlung: 1. 3)ie ipoffeffinprnnomina merben roie im SDeutfcfjen ang ben entfpredjenben ©enitioformen beg iperfonalpronomeng gebilbet unb raie bag Slbjectio becliniert. 2. Kako se imate V i, kako Vaš oče ? SBie befinben © i e fidj, rate $ljr žBater? S)em Slnreberoort @ie entfpridjt Vi unb lanu grof? gefdjrieben roerben, befonberg in birecter Hlebe unb in SBriefen. 2)ag beutfc^e $l)r, $I)re, $f)r in ber 2Inrebe rairb burd) Vaš, Vaša, Vaše roiebergegeben. §. 14. £ie iKcrleribpvottontttta. (2)ie riicfbejiiglidjen gairroorter — povratna zaimena). 1. 2)a§ fubftantioifdje jReflejinprononten lautet fiir alle brei fonen unb alle brei ,Qaf)Ien: ©enitio sebe, se; 3)atio sebi, si; 2lcc. sebe, se; Socal pri sebi; $nftr. se seboj (sabo). Slnmerfung: liber bie fformen sebe unb sebi gilt bag liber mene, meni n. f. ra. ©efagte. (@iel) §. 12. 1.) 2. 2)ag abjectioifcpe ober poffeffine Hteflejinpronomen lautet fiir alle brei iperfonen unb fiir alle brei 3ctf)lett: svoj, svoja, svoje. 3. Sie iSebeutung unb ber ©ebraucf) ber 9lefle;riopronomtna ergibt fidj ang folgenben ©apen: Jaz ljubim bolj svojo domovino nego sebe idj liebe mefir tttcitt Skterlanb alg ttttcfj. Ti ljubiš bolj svojo domovino nego sebe bu liebft tueljr Oeitt SSaterlanb alg biri). On ljubi bolj svojo domovino nego sebe er liebt ntefjr fcitt ®aterlanb alg Wh Ona ljubi bolj svojo domovino nego sebe fie liebt meljr tfjt* 33atertanb alg firf). Mi ljubimo bolj svojo domovino nego sebe roir lieben meljr ttttfcv Saterlanb alg ttnš. Vi ljubite bolj svojo domovino nego sebe il)r liebet mefir CUCV Siaterlanb alg eitrfj. Oni ljubijo bolj svojo domovino nego sebe fie lieben rne()r il)V iBaterlanb alg ftd). 120 Mi-dva ljubiva bolj svojo domovino nego sebe mir jroet Iteben mefjr ttttfer ®ater(anb alg uit§. Vi-dva ljubita bolj svojo domovino nego sebe tfjr jroei liebet tnefjr cit c v 58aterfanb alg c it d). Ona-dva ljubita bolj svojo domovino nego sebe fte jmei lieben mef)r it)v Slaterfanb alg ftdj. ®te Sleflejiopronontina merben fitr alfe i$erfonen, 8 a ^ en ©efcf)tetf)ter gebraudjt, menit fid) bag iprononten auf bag ©ubject begfelben ©a^eg bejiefjt; sebe g. 58. entfpricfjt banu bem beutfd)en mid), bid), ftdj, ung, eud) unb svoj, -a, -e bem beutfd£)ert ntein, betn, fetn, tfjr, unfer, euer, tfjr. Silan unterfdjeibe: trgovec osedla svojega konja bet ftauf= mann jattelt fetn (etgeneg) ipferb unb trgovec osedla njegovega (sosedovega) konja ber Kaufmanu fattelt fetn (beg Stadjbarg) ^ferb; sestra ima svojo knjigo bie ©djroefter fiat ifjr (eigeneg) 58udj unb sestra ima njeno (sosedino) knjigo bie ©djroefter fiat tf)t (ber 91acf)barin) S3ucf). §. 15. $tc Semimftrtttiujnrottomitta. (®ie f)inroeifenben giirroorter —■ kazalna zaimena.) toti, tota, loto I b '*'' bl *' b,, < tS ' ta-le, ta-le, to-le biefer ba, biefe ba, biefeg ba, le-ta, le-ta, le-to eben biefer, eben biefe, eben biefeg, oni, ona, ono jener, jene, jeneg, oni-le, ona-le, 6no-le jener, jene ba, jeneg ba, le-oni, le-ona, le-ono eben jener, eben jene, eben jeneg, isti, ista, isto j tisti, tista, tisto j berfefbe, biefefbe, bagfelbe, taisti, taista, taisto ' tak, taka, tako takošen, takošna, takošno takšen, takšna, takšno takov, takova, takovo tolik, tolika, toliko tolikošen, tolikošna, tolikošno tolikšen, tolikšna tolikšno fo befdjaffen, fo grof). 121 S)ie S)emonftratiopronomtna roerben becliniert roie bag Slbjectio lep, lepa, lepo (§. 8. A.), rtur ta, ta, to unb bie butnit jufammen= gefe^tert ta-le unb le-ta fjaben folgenbe Seclination: ©ingular. ®ual. -ttom. ta, te, te, ©en. Stat. 2(cc. Soča! ^nftr. teh, tema, ta, te, te j pri teh, s tema. $IuraI. §. 16 . £ic (®ie fragenben gurroorter — vprašalna zaimena.) 1. kdo mer (quis), kaj rca» (quid), kateri, katera, katero i kteri, ktera, ktero j roelcljer, roeldje, roetdjeg, koji, koja, koje ) čigav, čigava, čigavo čij, čija, čije kakošen, kakošna, kakošno kakšen, kakšna, kakšno kak, kaka, kako kakov, kakova, kakovo kolik, kolika, koliko i kolikošen, kolikošna, kolikošno J roie grog; koliko roie oiel, kolikšen, kolikšna, kolikšno ! kolikeri, kolikera, kolikero roie thelerlei. roeffen, roern ge^orig, roie hefcfjaffen, 122 Stile $nterrogatiopronomina roerben becliniert nad; lep, lepa, lepo (§. 8. A) t nur kdo, kaj ^aben folgenbe Seclination: Otom. kdo roer? kaj roa§? ©en. koga roeffen? česa roeffen? Sat. komu roem? čemu roem? 21cc. koga men? kaj roaš? Socal pri kom Bei roem? pri čem roobei? Qnftr. s kom mit roem? s čim roomit? 2 . 3. Ste rDtcfjtigften ^rageaboerbia tjei^en: kje ober kde mo? kedaj (kdaj) roamt? kod ruo Ijerurn? dokle mie lange? od kod rooljer? kako mie? kam mostni zakaj maram? čigav je ta lepi klobuk? roem gel;ort (roeffen ift) biefer fdione j?ut? Ta lepi klobuk je moj (bratov, mojega brata) biefer fdjbne $ut geljort mir, (bent Gruber, nteinent Sruber). čigave so te knjige? roem gel;oren (roeffen finb) biefe SBiic^er? Te knjige so naše (sestrine, naše sestre) biefe 33ud)er gefjoren utt§ (ber ©djroefter, unferer ©djroefter). Čigavo je to pero? roem geljort biefe geber? To pero je učiteljevo (gospoda učitelja) biefe g e ber gefjbrt bent £ef)rer (bem jberrn Seljrer). 9lad) bem ©igentljumer fragt ber ©looene mit čigav, -a, -o ober čij, -a, -e; bie Slntroort auf eine fotcfje grage roirb gegeben burd) eitt (poffeffiopronomett (§. 13.), mit einem poffeffioen 21bjectio (§. 8, 9. a, b) ober mit einem ©enitio bež SBefitjerš (§. 8, 9. c.). 4. a) Kako ti je ime? Meni je ime Janez roie fjeiftt bu? icf; Ijeifje j)ol;amt. b) Kako se pišeš? Jaz se pišem Kovač (ober za Kovača se pišem) roie ift bein jfuname (Sd;rei6nante) ? rnein $u= name ift čžooač. cj Kako se zove (imenuje) tvoj pes (ta cvetica, to orodje)? roie l;eifit bein jounb (biefe 33(ume, biefež SBerfjeug)? 123 Moj pes se zove Pazi (ta cvetica se imenuje vijolica, to orodje se zove naklo). SJiein $unb Ijeifjt (biefe Slume fjeifjt SSeitcfjen, biefeS SBerfgeug Ijeifjt 2tmbof§). Kako se pravi (kako pravijo) tej reki, (temu mestu, tej deželi)? 3Bte fjeifst biefer glufg (biefe ©tabt, biefes £anb)? Tej reki se pravi (pravijo) Drava (temu mestu Beljak, tej deželi Koroško) biefer glufg fjeifjt ®rau, (biefe ©tabt 2Mad), biefe§ £anb karaten). SJtan fragt: a) nad) bern Saufnamen mit kako je ime? (roie ift ber Stane?) h) nad) bern ©djreibnamen mit kako se pišeš (kako se pišete)? roie fdjreibft bu bid) (roie fc^reiben @ie fid))? c) nad) ben Stanen non £l)ieren, ©adjen, ©tdbten, Saitbern n. f. ro. mit kako se zove? kako se imenuje? kako se pravi? kako pravijo? 5. Ali imate večjega dobrotnika na ] zemlji nego roditelje? I ® abt eitten 9 r5 ^ en Imate li večjega dobrotnika na i ® 0 W er au f ber ® rbe zemlji nego roditelje? ) bie gtagefa^e, in roeldjen fein ^ragepronomen unb and) fein grageabcerb ftefjt, roerben mit ali ober mit li eingeleitet; letjtere Spartifel ift enftitifcf) unb roirb bern betonten SBorte nadjgefetjt. §. 17. 2>te fRclotilJlJroupntitttt. (®ie bejiefjenben giirroorter — oziralna zaimena.) roeldjer, roeldje, roeldješ. 124 kakoršen, kakoršna, kakoršno t , r rjt „ kakerien, kikerim«, kateri,.o I kolikoršen, kolikoršna, kolikoršno I kolikeršen, kolikeršna, kolikeršno » 11316 ® tD ^' ®ie iMatiuprottomirta tuerbett becliniert trne baž Slbjecttu lep, -a, -o (§. 8. A.), ctufjer kdor, kar mtb ki. 2. fftont. kdor tu er (qui) @eu. kogar (čigar) toeffett Sat. komur tuem 2Icc. kogar tuett Soc. pri komer bet tuem $nftr. s komer mit tuem kar mag (quod), česar tueffett, čemur tuem, kar tuaž, pri čemer tuobei, s čimer tuomit. 3. Mož, ki je tukaj, je moj prijatelj ber iUiattn, tu e (d) er tjier ift, ift metu $reuttb. Možje, ki so tukaj, so moji prijatelji bie SJiarater, tu e I cfj e (ter fittb, ftrtb meitte greuttbe. Žena, ki je tukaj, je moja teta bie jyrctu, tu e Id) e tjier ift, ift meitte Zatrte. Žene, ki so tukaj, so moje tete bie grauett, tueldje tjier fittb, fittb meitte Satttett. Učenec, ki sem mu dal knjigo, je priden ber ©djiiler, meljem idj bas SSud) gegebett, ift fteifjig. Učenci, ki sem jim dal knjige, so pridni bie ©d) uter, bettett id) bie tSiidjer gegebett, fittb fteifjig. Knjiga, ki sem jo dobil, je lepa baž 33udj, tu et d) e s id) er* ftatten tjabe, ift fdjott. Knjige, ki sem je dobil, so lepe bie Siiidjer, tuetdje id) er* tjatten tjabe, fittb fdjott. Ki bteibt immer uttueranbert uttb ttimmt itt allett Uafuž aufjer im diominattu bie entfpredjenbett fiirjerett fformett bež tperfonat- prottotttettž ber britten $erfott (§. 11.) ju fid). 125 §♦ 18* £ic ^rottomtnti itt&efmt ta* ($ie unbeftintmten jfitrroorter — nedoločna zaimena.) 1. kdo trgenbjemanb nekdo jernanb nikdo, nihče niemonb malokdo felten jernanb marsikdo manever vsakdo jebermann kateri katera, katero kteri, ktera, ktero kaj irgettb ettoa§ nekaj ettoaš, nič nidjtS malokaj felten etroaž, marsikaj ntandjež, tceldjer, toeldje, toelcfješ. felten einer nekteri, nektera, nektero j nekateri, nekatera, nekatero | mcmc ^ er mdlokteri, maloktera, maloktero malokateri, malokatera, malokatero marsikteri, marsiktera, marsiktero j marsikateri, marsikatera, marsikatero | ^ ar tanc ^ r kak, kaka, kako irgenb rote befdjaffen, irgenb etn. marsikak, marsikaka, marsikako con manever SBefdjaffenljeit. vsak, vsaka, vsako jeber ves, vsa, vse ganj, ali. 2. Kdo unb kaj, fotoie bie barnit gufammengefetjten unbeftimmten giirtoorter toerben becliniert tete bas $nterrogatiopronomen kdo, kaj, (§. 16. 1.); kteri (kateri) unb kak, fotoie bte batni! jufatnmengefeijten toerben becliniert tuie lep, -a, -o (§. 8. A.); ves, vsa, vse Ijat bie ®eclination con ta, ta, to (§. 15.); nihče, nič toerben folgenberntafjen becliniert: iRont. nihče (nikdo) nietnanb (Sen. nikogar (nikoga) $at. nikomur (nikomu) 2lcc. nikogar (nikoga) Soc. pri nikomer (nikom) $nftr. z nikomer (nikom) nič nidjtž ničesar ničemur nič pri ničemer z ničimer. 126 s *♦-» S O « o /5 n s S 2 S v » a ** o 3* SOC t> o & S 2 S © 'c? NI > a •r“l CŽ O) •a « cž N3 03 fl S a *c? SJ > « tt i o s » & « 'cž » s c? rt crt ^ 5 c « S SS s! © s g I O <4 O /» £5 OJ £S* « « .2 <3 « ,3 «* rt rt >co W rt oott feirter Se= fcf)aftcnt|ett,(2Irt) ~ >aJ >02 ~ £ a 7 >12 §>§ § ^ O O >M a) >cQ P ±4 p ^4 p^ ^4 'rt CS 'rt 'rt j *4 p« jW 'S ‘S 'S ‘S ra te gr o |3 rate be= fcžjaffen o o 2 "G r- *> rt .2 rt ec ><» »rt rt >-H _ c> o v § o B n o rf o rt>g s f CG W >02 » >02 >GQ >02 >02 ' ?? ' P f-l ■ » « j p*1 vD —• «« >m >«2 ■ O p-i 1 s_i ^ 44 o o — ^ pi 4 'rt VD pi 4 pJ p* 44 44 fo 6ef(^affeu .^r o ._t 4-3 02 -T » rt' cl -*-= cc 'rt -S o-S o '42 - 2 s rt rt ° >c p » o o ' * -5 rf - s« O * > >02 44 ^SD O rt5 44 44 44 >0 d d -s d ort irgettb enter SBefdjaffenljeit At 'O 'rt 44 i24 rt * ^ CD 2 rt o >02 rt CD rt ~ O >cp >CQ >02 ^ 44 ' 44 * 'rt ^ 44 CD O O rt c rt rt 44 O cT CD G tote be= fdjaffett rt 44 s o rS o rt - c O >GG - 2 > *rt 03 B ~ • p* « ™ rt „ 53 >cc » O 1 t>- >02 * <12 44 O »02 S2 r* P« 44 ND rt rt 'rt ^ 44 pi 4 P ^4 44 rt 44 h) 21i5t)etl>ta (prislovi). 127 128 V. U(ts ttuntrotk. (35a§ gdjlroort — števnik). §, 20« $ie ^ttvtiinttts unb £ri>tttttl$al)leiu (®runb= uttb DrbitungSja^ten — glavni in vrstilni števniki.) b) ©rbnmtggjaljkit. a) ©nmbjaijlett. 1 jeden, jedna, jedno (en, ena, eno) 2 dva (2Ra§c.) dve (gem. u. ifteutr.) 3 trije (9Jlasc.) tri ($m. u. Jieutr.) 4 štirje (Sltašc.) štiri ($ent. u. 9teutr.) 5 pet 6 šest 7 sedem 8 osem 9 devet 10 deset 11 jednajst (ednajst) 12 dvanajst 13 trinajst 14 štirinajst 15 petnajst 16 šestnajst 17 sedemnajst 18 osemnajst 19 devetnajst 20 dvajset 21 jedenindvajset 22 dvaindvajset 23 triindvajset 24 štiriindvajset 25 petindvajset prvi, -a, -o drugi, -a, o tretji, -a, -e četrti, -a, -o peti, -a, -o šesti, -a, -o sedmi, -a, -o osmi, -a, -o deveti -a, -o deseti, -a, -o jednajsti, -a, -o dvanajsti, -a, -o trinajsti, -a, -o štirinajsti, -a, -o petnajsti, -a, -o šestnajsti, -a, -o sedemnajsti, -a, -o osemnajsti, -a, -o devetnajsti, -a, -o dvajseti, -a, -o jedenindvajseti, -a, -o dvaindvajseti, -a, -o triindvajseti, -a, -o štiriindvajseti, -a, -o petindvajseti, -a, -o 129 §. 21. SBenterfmtflett j« Jeti garnituri: tutb ©rbittaijaljlett. 1. jeden, jedna, jedno, be^gleicfjen alle Drbnungžgaljten folgert ber ®ectination oort lep, -a, -o. (§. 8. A.) 2. dva, dve, trije, tri, štirje, štiri roetben folgetibennajjen beclhtiert: SJtagcul. $em. u. 9teutr. SDialcuI. $em. it. Sieutr. Stot>enifcfi*beutfcf:eS g'ementar6mfi. 9 130 2. $ag dva, dve toirb jenen ©nbungen ber ©ubftantiua rttcfjt beigefetjt, bie fcfjort bnrdj fid? feX6ft bie jroeifadje ftatjl t)inreicf)enb bejeidjnen: med njivama je hiša (nidjt med dvema njivama je hiša) jroifdjen jrcei Šlcfern ift ba§ jpauž. jenett ©nbungen aber, an roeidjen bie jroetfadje jjaijl nidfjt erfetmbar ift, nutfž fte burd) Sieifetjurtg »on dva ober dve angejeigt roerben: dva konja je kupil er faufte gmei Cpferbe; blizu dveh hiš je njiva in ber 9ta£je jtoeier Taufer ift ber Sider. 3. §infidjtitd) ber ©eclination ber iibrigen ©runbjdfjlen merfe man goigenbeš : a) 9fam. pet (učencev, knjig, imen) fiinf (©djiiler, Siidjer, -Kamen); (Sen. petih (učencev, knjig, imen) ber fiinf (©djiiler, Siidjer, Kamen ); ©at. petim (učencem, knjigam, imenom) ben fiinf (Sdjtilern, 23iid)ern, Kamen); 21cc. pet (učencev, knjig, imen) bie fiinf (©djiiler, Shidjer, Kamen ); Socal pri petih (učencih, knjigah, imenih) bei ben fiinf (©djiilern, iBiidjern, Kamen); (fnftr. s petimi (učenci, knjigami, imeni) mit ben fiinf (©djiilern, SSiidjern, Kamen). b) sto učencev 100 ©djiiler; sto učencem ben 100 ©djiiiern; pri tisoč učencih Bei 1000 ©djiilern. c) tri in dvajset učencev 23 ©djiiler, tri in dvajsetim učencem ben 23 ©djiitern. a) S3ei ben ©runbjaijieu, »on pet attgefangen, fte£)t im Kominatiu unb Slccufatio bas baju gefjbrige ©uhftantio im ©enitio; in ben iibrigen Gafuž merben biefe (Srunbgafjlen nad) bent Ktufter štirje, štiri becliniert unb mit bem baju geljorigen ©nbftantio iibereingeftimmt. b) ©ie (Srunbjaljien sto unb tisoč bleiben unoeranDert; alg Kominatioe unb Slccufatioe tjaben fie and) ba§ pt ifjrten gefjotige ©nbftantio im (Senitio bei fid). Tisoč ift ein 131 ©ubfiantiu beg toeiblidjen ©efdjledjteg; gtuei taufenb leipt bemnac^: dve tisoč ober dve tisoči, ja nidjt: dva tisoč. c) sBei ben jufammengefeljten galfhobrtern roirb rmr ber groeite iBeftanbtljeil becliniert. 4. a) pet učencev piše (je pisalo) fiiitf ©djitler fdjreiben (fdEirieben); deset učencev je (je bilo) bolnih jefpt ©djiiler finb (tuaren) franf ; šest bratov je (je bilo) vojakov fed)g Sriiber finb (toaren) ©olbaten; jaz imam sedem bratov id) tiabe fieben SEritber. b) mnogo vojakov pade (je padlo) uiele ©olbaten falfert (fielen); veliko vojakov je (je bilo) ranjenih niele ©olbaten finb (tuaren) uertmmbet; nekaj vojakov je (je bilo)-častnikov einige ©olbaten finb (marett) Dfftciere; naša država ima dosti vojakov unfer ©taat (jat genug ©olbaten; z mnogo vojaki ober z mnogimi vojaki šel je na boj mit oielen ©olbaten gieng er in ben $ampf. a) 35ie ©runb^alilen, uou pet angefangen, finb im jjlominatio unb Slccufatio neutrate ©ubftantiua; batjer ftefjt bag bajugetjiirige ©ubftantiu im ©enitiu (Guantitatggenitiu). ©inb biefe ©rmtb^a^Ien ©ubjecte, fo ftef)t bag u e r 6 a 1 e (Prabicat intmer im ©ingular beg fadjlidien ©efdjtedjteg; bag abjectiuifdje unb fubftantiuifdje iprab icat ftimmt mit bem 93ejiel)unggiuorte iiberein unb ftept betmtad) im ©enitiu. Sie ©op ul a ftetjt, gteic^ bem uerbalen iprabicate, im ©ingular. b) ©anj mie bie ©runbgafjlen, uon pet angefangen, roerben conftruiert bie SBorter: mnogo, veliko uiel, malo majhno toenig, več rneljr, preveč ju uiel, manj roertiger, dosti genug, precej giemfid) uiel, obilo, obilno in ff’iitle, uiel, dovolj genug, kaj, nekaj etroag, koliko mie uiel, nekoliko etiuag, einigeg, toliko foutel, kolikor ruie uiel. Setreffg 9* 132 ber glefion ruerbeit bie angefiifjrten Slugbrutfe in ber 9?egel mie sto (fief) oben 3. b), feltener rate pet (fieb o6en 3. a) beljanbelt. .5. čaša vode etn ©lag SBaffer; liter vina ein Siter SBein; truma vojakov eine ©tfjar ©olbaten; kila mesa ein lilogramm Oleijdj. Ser Duantitatggenitio fteljt ferner nad) ©ubftantioen, bie eine SJlenge ober ein SKafj bebeuten; g. 23. množica SJtenge, truma ©djar, krdelo |)aufe, čaša ©lag, vedro ©irner, sod kila JJilogramm, meter SReter, liter Siter, kos ©tild, pola 23ogen unb abnlidje. 6. daj mi kruha = daj mi nekaj (kos) kruha gib mir 23rot = gib mir etraag (ein ©tild) 23rot; prinesi mi vode = prinesi mi nekaj (čašo) vode bringe mir SBaffer — bringe mir etroag (ein ©lag) SBaffer; nalij si vina = nalij si nekaj (liter) vina fdjenfe bir SBein ein — fcEjenJe bir etroag (ein Siter) SBeitt ein; kupi mi črešenj = kupi mi nekaj (kilo) črešenj faufe mir ftirjdjen = taufe mir etroag (ein Silo) ^irfcfjen; idi po vina = idi po nekaj (liter) vina ge|e um SBein (bole SBeitt) = gelje um etroag (ein Siter) SBeitt; pošlji po papirja — pošlji po nekaj (polo) papirja fdjicfe um ifktpier = fcb)icEe um etmag (einen 23ogen) ^papier; Ser duantitatggenitic fteljt im @lo»enifd)en immer, raenn fid) nekaj, nekoliko, toliko ober eineg ber unter 5 angefitbrten unb aljnticf) en ©ubjtantiua ergangen lafgt; ber ©enitio bleibt in biejent gade aud) nad; ber iprapojition po. 7. prosim miloščine id) bitte um 2llmojen; iščem si slave id) judje mir iJtuljm, čakam odrešenja id) rcarte auf ©rlojung, vsak si želi sreče jeber roiinjdjt fid) ©liicf. SIbroeidjenb uom Sentfdjen fteljt ber ©enitio aud) nad) ben 23erben prositi, iskati, čakati, želeti unb anberen. 8. Otu Oaljre 1888 Ijeipt: leta tisoč osem sto osem in osem desetega ober v letu tisoč osemsto osem in osemdesetem. Drbmtnggjctblen roerben abroeid)enb oom Seutfdjen uur bei geitangabert in ^a^reggabjtett gebraudjt. 133 Slnmerfung: 1. 21nt 25. ffebruar fietf?!: dne pet in dvaj¬ setega februvarja (@enitio ber ,Qeit »gl. leta). 2. Deset je ober deseta ura je eg ift 10 ttfjr; ob desetih ober ob desetej uri um 10 ll£)t; do desetih ober do desete ure big 10 Uf)r; pred desetimi ober pred deseto uro nor 10 llbr; četrt na deset V 4 mtf 10 Uf)r; ob četrti na deset um V 4 auf 10 Ul)r; pol desetih 1 / 2 10 ttl)r; do pol desetih big Va-10 Ufjr; tri četrti na deset % ctuf 10 Uljr; ob treh četrtih na deset um % auf 10 Ufir. Sie ©tunben bejeidjnet ber ©looene burd) bie ©runbgafjleu ober burčf) bie entfpredjenbe Drbnungg^af)! mit .^injufugung oou ura; četrt(-i) (SSiertel) roirb becliniert nad) nit; pol (fjalb) bleibt unoerdnbert. 9. Enkrat ober jedenkrat einmal; prvikrat bag erftemal; dvakrat jioeimal; drugikrat bag jroeitemal; trikrat breimal; tretjikrat bag brittemal; desetkrat gefjnmal; desetikrat bag jefjntemal. krat an @runb= ober iOrbnunggjafilen angeljangt, ent- fpridjt bem beutfdjen „mal". 10. Prvič erfteug, drugič jroeiteng, tretjič britteng, desetič jefmteng, jednajstič elfteng u. f. m. d, an bie Skagculinform ber Drbnunggpfjlen angeljangt, gibt bag Drbnungg^aljlaboerbium. 11. jednina, -e (Sinfjeit; polovina, -e fjalb; jedna polovina = Va ; tretjina, -e Srittel; dve tretjini = 2 / s ; desetina, -e jjetjntel; sedem desetin = 7 /io; stotnina, -e $nnbertel; deset stotnin — 9 /ioo- Ser ihemter ber gebrodjenen 3al)ten roirb int ©lonenifdjen burd) ©ubfiantioa auf -ina, melise a up er jednina unb polovina aug ben £>rbnunggjal)len gebilbet roerbeu, miebergegeben. 134 §. 22. $ie SiftrifttttiDs mti> 9JžuttiJ)licatit»5ttljtett. (3Me @attung§= uttb SeroielfalttgungSga^len — ločilni in množilni števniki.) Enoji *), -a, -e etnerlei, je etn; dvoji, -a, -e jtneterlei, je jmei; oboji, -a, -e betberlet; troji, -a, -e breierlet, je bret; četveri (čveteri), -a, -o otererlet, je nier; peteri, -a. -o funferfei, je funt; šesteri, -a, -o fedjjerlet, je jecf]3; sedmeri, -a, -o fiebenerlei, je .fieben; osmeri, -a, -o acfjterlei, je acfjt; deveteri, -a, -o neunerlei, je tteun; jednajsteri, -a, -o elferlet, je elf ; stoteri, -a, -o fpmberterlet, je 100; kolikeri, -a, -o roieoielerlei; mnogoteri, -a, -o cielerlei; jmeifacb, betberlet, enojni, -jna, -jno ( enojnat, -a, -o | dvojen, -jna, -jno dvojnat, -a, -o obojen, -jna, -jno j obojnat, -a, -o trojen, -jna, -jno j trojnat, -a, -o j ra ^ Q čveteren, -rna, -rno j četvernat, -a, -o I 0 i er f ac ^' peteren, -rna, -rno peternat, -a, -o šesteren, -rna, -rno j sesternat, -a, -o ( ec ^ n ■' sedmeren, -rna, -rno sedmernat, -a, -o osmercu, -rna, -rno | osmernat, -a, -o | deveteren, -rna, -rno j deveternat, -a, -o . I jednajsteren, -rna, -rno jednajsternat, -a, -o stoteren, -rna, -rno j stoternat, -a, -o | ^ Urtbertra ^ kolikeren, -rna, -rno j kolikernat, -a, -o | mnogoteren, -rna, -rno mnogoternat, -a, -o fihtffctcf), fiebenfadj, adfjtfadj, neunfacf), l ■ elffacfj, trte uieljiid), oielfacf). *) ©erootjuttcf) fte£)t ber filtra! »on jeden, -dna, -dno (en, -a, -o) at§ 5i|'tvi6uti»jat)I fiit bte Gintjett. 23gl. §. 23- 2. žtnrn. 135 §. 23. iBcmerfitttptett 3 « Dcit Stftri&utUi; uttU SRuftipIicatitis Sajeti. 1. dvoje vino jrceierlei 2£ein; troje žito breierlei ©etreibe, petere knjige fiinferlei 53udjer; stoternat sad f)unbertfad)e £$ruc£)t, tisočerna zahvala taufeubfadjer Sanf. Sie Siftributio= unb djiultiplicatiojatjlen rcerben gebraudjt rcie im Seutfdjen. 2. dvoje hlače jroei iJSaar £>ofen; hlače, ©en. hlač, nur im $lur. gebrdudjlidj ; petere vilice fiinf ©fggabeln; vilice, ©en. vilic, nur im SBlural gebraudjlid). Sei SBbrtern, bie nur im ipiural gebraudjlid) finb, rcerben ftatt ber ©runbjafjlen bie Siftributinjaljlett gefeijt. Stnmerfung: SJian fagt par aud) pet (šest, sedem u. f. ra.) vilic fiinf (fedjg, fieben u. f. ra.) ©fggabeln, aber nur dvoje, troje, četvere vilice jrcei, brei, uier ©fggabeln. IDterfe: imam le ene vilice id) fjabe nnr eine ©fggabel. 3. peteri pridejo bie (fammtlidjen) fiinf fommen; deseterim se je vhod prepovedal ben (fammtlidjen) gedjn rourbe ber ©in= gang nerboten. Sie Sifiributicjaljlen rcerben ofterg, entfprecfjenb ben mit bem befthnmten Strtifel oerfeljenen ©runbjaljlen, gebraudjt, um bie be- treffenbe jjaljl ate ein beftimmteg ©anjeg ju fennjeicfjnen. 4. petero otrok je v šoli, dve deklici in trije dečki fiinf .ftinber finb in ber ©djule, jroei iDlabdjen unb brei $naben. desetero ljudij je rešenih, šest mladih in štirje stari jef)n SRenfdjen finb gerettet, fed;-§ junge unb uier alte. $al fubftantroifd; gebraudjte ilteutrum ber Siftributipjafjlen rceigt bei ber galjlung gleid;artiger ©efen ober Sin ge immer auf einen llnterfdjieb in ©efdjledjt, Sllter, garbe u. bgl. 5. po jeden je einer, po dva in dva je jroei unb jrcei, po trije je brei, po sto je ljunbert u. f. ro., po čvetero je nier, po desetero je jeljn u. f. ro. Surd) ben SSorantritt beg 2Bortc§eng po rcerben ©runb= unb ©attunggjaljlen ju Siftri&utiuen (Sert^eilunggja^len). 136 VI. Daš Drrlnnn. (35a§ geitraort — glagol). §. 24. gitfgbcrfium — pomožni glagol. s e m , b i t i id) bin, feirt. 'K it m e r f u n g: 1. $ie ijkrfonalpronomina raerben nteift nur bann gefetjt, raenn bie Sperfon mit VladjbrucS tjeroorgetjoben raerben folf, befonberž in ©egenfatjen: jaz sem priden, ti pa nisi id) 6in fteifjig, bu aber nidjt; tudi on je priden anclj er ift fteifjig. 2. sDie SDualform bež SJtažculinuntž auf -ta rairb con einigen ©djriftfteltern tjier unb beirn S3erbunt iibertjaupt audj fiir boš ffenti- ninum unb SJteutrum oerraenbet. 137 1. btkleva ob. bova (SU l.), bodeve ob. bove (%. SR.) roir jrcei toerben feitt, 2. bodeta ob. bosta (SR), bodete ob. boste @. SR.) itjr jroei roerbet feitt, 3. bodeta ob. bosta ( S IR.), bodete ob. boste (g. SR.) fie jroei roerben feitt. Sttnnterfung: 2>ie gornten: sem, si, je, smo, ste, so, sva, sve, sta, ste, bom, boš, bo, bomo, boste, bova, bove, bosta, boste fittb enflitifd) unb fonttett nicpt ju SBeginn bež ©a^eš ftefjen. 3. Q m p e r a t i v (Sefeljlform — velevnik). ©ingular. 1 . — 2. bodi fei bu, 3. bodi fei er (fie, es). spiurat. 1. bodimo lafgt un§ feitt, feien mir, 2. bodite feib, 3. bodite ober naj bodo fie fotten feitt. Suat. 1. bodiva (3R.) bodive (g. SR.) laf§t ung jroei fein, feien roir jroei. 2. bodita (SR.) bodite (%. SR.) feib if)r groei, 3. bodita (SR.) bodite (g. SR.) fie p>ei fotlen fein. 4. O p t a t i t) (SBunfdjfornt — želelnik). ! i. naj bodem (bom) id) ntiige 1 2. naj bodeš (boš) bu mogefi' / fein. 3. naj bode (bo) er (fie, eS) ntoge ' I I. naj bodemo (bomo) roir ntogen j 2. naj bodete (boste) if)r moget | feitt. 3. naj bodo fie ntogen ' 1 1. naj bodeva, -ve (bova, -ve) roir jroei ntogen 1 2. naj bodeta, -te (bosta, -te) ifir jroei moget i fein. 3. naj bodeta, -te (bosta, -te) fie jroei ntogen ' 5. Sprateritum 08ergaugettf)eit — pretekli čas), ©ingular. 1. j sem id) bin i ober id) roar, 2. bil. -a, -o 1 si bu bift | geroefett, bu roarft, 3. I je er (fie, es) ift) er (fie, es) roar. - 138 - Pural. 1. 2. bili, -e, -a 3. 1. j sva, sve roir jroei finb j ober roir ^roei roaren, 2. bila, -i, -i ! sta, ste if)r groei feib gercefen, iljr groei roaret, 3. ' sta, ste fie groei ftitb I fie §roei roaren. 6. ©onbtcional OBebhtgungSform — pogojnik), ©ingular. 1. j id) rodre ober id) roiirbe i 2. bil. -a, -o bi ] bu roareft bu roiirbeft !• fetn. 3. 'er (fie, e§) roare er (fie, e§) roiirbe 1 ijSlural. 1. i roir roaren ober roir roiirbett i 2. bili, -e, -a bi j ifjr roaret itjr roiirbet / fein. 3. I fie roaren fie roiirben ' Sual. 1. | roir jroei roaren ober roir jroei roiirben j 2. bila, -i, -i bi j il)r groei roaret ifjr jroei roiirbet ! fein. 3. (fie groei roaren fie jroei roiirben ' Slntnerfung 1. a) bil bi vesel idj rciire froljlid), vesel bi bil frbfjlicl) roare id), jaz bi bil vesel id) roare froljlid), oče bi bil vesel ber SSater roare froljlid), vesel bi bil oče froljlid) roare ber SJater. b) ali bi bil ti srečen, ako bi bil bogat? roareft bu gliicflidj, roenn bu reidj roareft? kako bi bil vesel, ko bi bil zdrav roie rodre id) froljlid), roenn id) gefunb roare, vesel je, kakor bi bil najsrečnejši človek er ift frot)lid), alž rodre er ber glud s lidjfte 9Jienfd). c) bi li bil ti srečen, ako bi bil bogat? roareft bu gliidlid), roenn bu reidj roareft? smo ste so roir fitib iljr feib fie finb ober geroefen, rotr roaren, iljr roaret, fie roaren. 139 liber bie ©tellung beg SBortdjeng bi merfe: a) eg fteljt iturner rtacf) bem betouten SBorte beg Saljeg; h) eg fdjliefjt ftcf) imrner unmittelbar an bie gragepartifel ali, on unterorbnenbe (Sonjunctionen uttb ijlronominalaboerbia cm; c) eg fanti nur ju S3eginn eitteg ^ragefa^eg fte|en, roeldjer mit ber eitflitifdien ^ragepartifel li eingeleitet rairb. Slnmetfuug 2. naj bi bil jaz bogat ober jaz bi naj bil bogat ober naj bi bil bogat id) foITte reid) fein. ©irb jur ©onbicionalform bag 9Bortc^en naj funjugefiigt, fo entftef)t: ber optatioe ©ottbicional (nmnfdjenbe Sebingunggform — želelni pogojnik). 7. $nf in it in ("Jtennform — nedoločnik). biti fein. 8. $articipium (DJiittetroort — deležnik) a) beg guturumg; [bodoč, -a, -e fein merbenb, fiinftig.] b) beg ^rdteritumg: [aj bivši, -a, -e] ) b) bil, -a, -o j 9 erce1en - Slnmerfung: Bodoč unb bivši finb ju Stbjectiuen getoorbett; erftereg ift ber $orm nad) eigentlid) ein S)3art. beg ijkiifeng. §. 25. ©oitjugation (2l&tt>nnt>l«tt(j — sprega). 3)ie SBerbalformen raerben gebilbet: a) aug bem ^rafengftamm, B) aug bent fjnfinitioftamm, C) mittelft Umfdjreibuug. §. 26. A. ^erftalfovmen, ge&Ubet ait§ bem ^rofeitšftamme. (Glagolske oblike iz sedanj ikovega debla.) 1. iflrafeng (©egenroart — sedanjik). ©ingular. 1. dela-mid) arbeite nese-m id) trage bvali-m id) lobe. 2. dela-š bu arbeiteft nese-š bu trdgft bvali-š bu lobft 3. dela er (fie, eg) ar= nese er (fie, eg) hvali er (fie, eg) beitet trdgt lobt. — 140 — $piural. 1. dela-mo mir arbeiten nese-mo rotr tragen hvali-mo ra ir loben 2. dela-te if)r arbeitet nese-te il)r traget hvali-te t£)r lobet 3. dela-jo fie arbeiten (nese-jo fie tragen j hvali-j o fie toben. I neso i hvale Sual. 1. dela-va, -ve mir jroei arbeiten nese-va, -ve mir jroei tragen 2. dela-ta, -te ifjr jroei arbeitet nese-ta, -te iljr jmei traget 3. dela-ta, -te fie jroei arbeiten nese-ta, -te fie jroei tragen 1. hvali-va, -ve mir jroei loben 2. hvali-ta, -te if)r jroei lobet 3. hvali-ta, te fie jroei loben. 3itfag 1. £Rac£) bent SluSlaute be§ SprafenSftammeS roerben int ifkdfeng brei (SonjugationSformen unterfdpeben: a) bie (Stamrne auf a (S}3rdfen§ am), b) auf e (iprafeng em), c) auf i (iprafens im). 3ufah 2. Slnftatt ber langeren gorat ber 3. ifkrf. ^lur. auf ejo roirb gerabfmlid) bie fiirjere auf 6 unb anftatt ber gorat auf ijo bie fiirjere auf e gebraudjt. 2. O p t a t i o (£8unfd)forat — želelnik). naj delam icf) ntag (foll) arbeiten, naj nesem id; mag (foll) tragen, naj hvalim id) mag (foll) loben. Surd) 93orfet;ung be§ SBbrtdjeng naj »or bie gornten be§ i]3rafen§ roirb ber Optatio gebilbet. — Ser Dptatio bient jur liber- fe^ung ber £>ilfg»erba: laffen, ntbgen, follen; j. $8. naj vidim lafg mid) fe|en; naj bom še tako priden id) ntag ttod) fo bran fein; kdor ne dela, naj ne je mer nidjt arbeitet, foll nid)t effen. 3. g m p e r a t i n OBefefjlform — velevnik). ©ingular. 2. delaj arbeite (bu); nesi trage (bu); hvali lobe (bu). 3. delaj arbeite (er); nesi trage (er); hvali lobe (er). 141 ipiural. $ufah 1. $až 2Jtobuž;$eid}en bež $mperatiož ift i (j). ®ie 2. unb 3. iflerfon ©ing. roirb auž bern Sprafenžftamme mittelft bet J. e r f o n ©ing. geBilbet, inbem man am in aj, em unb im in i oerroanbelt; itn ijllur. unb ®ual roerben an bie ©ingularfornt bie ©nbungen bež iprafenž angefjdngt. ®ie 3. $erfon bež $luralž unb ®ualž roirb meiftenž burd) bie entfpredjenbe gorrn bež Cpiatinž erfetjt. gufatj 2. učenec se uči ber ©djitler lemi; učenec, tiči se ©cpler, lerne. ®te 23erBa ouf Im (mit Betonter ©nbung) jie^en im Smperatio beit 2lccent auf bie ©tammfilBe juriid. gufafe 3. kupujem, $nf. kupovati faufen. fjmperatin kupuj, pijem, „ piti trinfen. „ pij. pojem, „ peti fingen. „ poj. 142 Slbroerfung ber 21u§gčhtge em unb im, roenn cor bem j etn ©očal fiei)t; nur bie 33erba auf -jim, $nf. -jiti, Bitbert ben $mperatic regeltttaftg. 3uf<*& 4. Ste iSerba auf čem unb žem, bie im $nfinitic auf -či auš= gefjen, ijaben im $ntperaitc ci uub zi (fief) §. 3. B. 2. a); enbigt bagegeu ber ^nftntito auf ati, fo roirb ber $mperatic regelutapig gebiibei. 3ufat) 5. ©anj unregelmdpig roirb ber ^mperatio gebilbet uon imam id) Ijabe, Qmperatic imej gledam id) fdjaue, ^mperaiio glej jem id) effe, $ntperaito jej grem id) gelje, $mperatic idi dobim (fiati dobom) id) befmnme, ^mperatio dobodi *) hočem idj rotil, ^ntperaitc hoti vem id) tretji, ^ntperatiu vedi povem idj er§al)le, (jmperatio povej (povedi). Stnmerfung: 9Bie povem fptben aud) bie iibrigen (Sompo)ita con vem: zapovem idj gebiete zapovej, prepovem id) cerbiete prepovej, napovem id) fitnbige an napovej u. f. ro. *) 2?gl. bodi, Smperatio omt biti. (©. 137.) 4. ®ag iparticipium beg $rafeng. (SRittelroovt ber @egenroart. — deležnik sedanjikov). I. delaje arbeitenb (»gl delam); nese tragenb (»gl. nesem); hvale lobenb (»gt. hvalim); II. delajo-č, -ča, -če arbeitenber, -e, -eg (»gl. delajo); neso-č, -ca, -če tragenber, -e, -eg (»gl. neso); h val e -č, -ča, -če lobenber, -e, -eg (»gl. hvale). $ag $articipium beg $rafeng Ijat im ©locenifcfjen groei jermen; bie I. roirb gebilbet aug bent IjMfengftamme mittelft ber 1. iflerfon ©tttg. be§ ijSrdfertS, inbem am in aje, em unb im aber in ein betonteg e »ermanbelt roerben; bie II. roirb gebilbet mittelft ber 3. Spetfon ipiur. burdj Slnljangung ber (Snbungen č, ča, če; bei IBerben, roeldje eine furgere fyorm auf 6 unb e paben, miiffen bie (šnbungen č, ča, če an bie furjere gorm cmgefjangt roerben. 3ufatj 1. a) Delaje si služimo kruh arbeitenb (inbem mir arbeiten), cerbienen mir ung bag 33rot; b) delajočega hlapca hvali gospodar ben arbeitenben .fuedjt lobt ber fberr. cj stoječ govorimo fteljenb fpredjen mir; delajoč sl služijo kruh arbeitenb cerbienen fie fidj bag Sirot. liber ben (fiebraucf) ber beiben iparticipialformen beg $rafeng merfe: a) bie I. ghrm ift a b c e r b i e II unb mirb nidjt becliniert; b) bie II. gorm ift abjecticifd) unb mirb becliniert; c) fiir ben iltominatio affer 3aljlen fann aud; bie abjectioifdje iparticipialform aboerbiell gebraucfjt roerben, in roeldjent galle fie immer bie ihominaiicform beg SDIagculinumg ©ing. Ijat. 3ufa§ 2. S3eifce Ifkrticipialformeu beg Iprafeng briicfen eine baueritbe fbanblung ang; fie fonnen baljer itnr »on foldjen SSerben gebilbet roerben, roeldje bie fpanblung alg bauernb bejeidjnen. 144 §♦ 27. B. ^crBiUforntcn, gefiit&ct cutš 5cm gttfinttitoftammc. (Glagolske oblike iz nedoločnikovega debla. 1. gnfiniiio (Jlennform — nedoločnik). dela-ti arBeiten, ne s-ti tragen, h vali-ti loBen. Ser gnftnitio fiat bie @nbwtg ti; lafgt man biefetbe roeg, jo erljdlt man ben gnfinitioftamm: dela, nes, hvali. gufati: Jaz želim delati, nesti, hvaliti id) miinfdje JU arBeiten, p tragen, p lohen. Sa§ SBortcfjen „ju" nor bem gnfinitio BleiBt im ©Iooenifd,en uniiBerje^t. 2. ©upi n um ( — — namenilnik). dela-t um ju arBeiten, nes-t um ju tragen, hvali-t um ju foben. Sag ©upinunt roirb aug bem gnfinitioftamme mittefft ber (Snbung t gefiilbet. gufag. Pridem delat id) fornrne, um ju arBeiten, idi ga hvalit gef)e, um iljn ju InBen. Sag ©upinunt ftefjt nad) Skrben ber Sktoegung, um bie 2lBfid)t ber 33emegung augjubritcfen. 3. Sa§ I. ^articipiunt beg actinen i$r aterituntg. (Sag I. SJtittefioort ber Skrgangenfjeit tfjatiger gorat — prvi tvorni deležnik preteklega časa). Delo dodela-vši bie Strbeit ooilenbet Ijabenb, pismo prines-ši ben S3rief geBrad;t Ijabenb, učenca pohvali-vši ben ©djiiler BeloBt ^abenb. Sag I. Sjkrt. beg actioen ijjrateritumg mirb geBilbet, inbem an ben gnfinitioftamm, roenn berjelbe oocalijd) auglautet, vsi, rcettn confonantifd), ši ange^angt mirb. @g Bejeidjnet eine ooilenbet e ^anblung uub fann bentnadj ttur oon folc^eit Skrben geBilbet raerben, mehl)e bie jbanbluttg alg. ooilenbet Bejeidjnen. gufat;: Dekle, delo dokončavši, pridejo domu bie SJiiigbe bie SfrBeit ooilenbet IjaBenb (nadjbem bie 3hagbe bie SfrBeit ooilenbet fjaben), fontmen (fie) nad) £>auje. 145 Gospodar hvali hlapca delo dokončavšega ber Wetr lobi bett $ned)t, nadjbent berfelbe bie SIrbeit beenbet Ijat. ®ie)el iparticip bleibt im iJZominatio aller ga^Ien unoerdnbert ; in ben iibrigen ©aful roirb el mie lep, -a, -o becliniert. 4. Sal II. iparticipium bel actioen iprciterituml. (S)al II. SUittelroort ber Sergangenljeit d)iitiger g 01 ' 111 ~ drugi tvorni deležnik preteklega časa.) D e 1 a - 1 einer, ber 1 ^ hvali-1 eiuer, beri dela-la eine, bie j S ei ) riettet hvali-la eine, bie j gelobt l)at; dela-loeinel,bal * hvali-lo einel,bal ’ nes-el einer, ber | n e s-la eine, bie j getragen l)at. nes-lo einel, bal $al II. iparticipium bel actioen ipriiterituntl roirb ooit allen SBerben gebilbet nnb jroar, inbem an ben ^nfinitioftarmn, roenn berfelbe o ocalif d) aullautet, 1, la, lo, roenn confonantifd), el, la, lo aitgefiangt roirb. @1 bient jur ©iibung ber jufammengefe^ten ober utnfdjriebenen Slerbalformen bel Slctiouml, roel1)alb el aud) bal n m f d) r ei b e n b e iparticipium (opisovalni deležnik) genannt roirb. Bufati 1. a) rečem id) fage, $nfinitio reči aul rek-ti. untfdjreib. iparf. rekel, -kla, -klo, strižem id) fcfjere, ^ttfiititiu striči aul strig-ti, umfd)rei6. ipart. strigel, -gla, -glo, vržem id) roerfe, $nfinitio vreči aul vreg-ti ftatt vrg-ti, um= fdjreib. ipart. vrgel, -gla, -glo, b) pletem id) ftecfjte, ^nfinitio plesti aul plet-ti, umfdjreib. ipart. pletel, -tla, tlo, padem id) fatle, ^nfinitio pasti aul pad-ti, umfd)reib. ipart. padel, -dla, dlo; c) tepem id) fd)Iage, $nfinitio tepsti aul tep-ti umfd)reib. ipart. tepel, pla, -plo, SlodemfdpbeutfcfieS Klementatlmcf). 10 146 grebem id) grabe, ^nfinitin grebsti auš greb-ti, umjd;ret6. i$art. grebel, -bla, -blo tl) umrem ob. umrjem id) fterbe, ^nfinitie umreti ang umr-ti, umfdjreib. ijJart. umrl, -a, -o; e) rastem id) inadjfe, $nfinitin rasti ang rast-ti umfdjreib. ipart. rastel, -stla, -stlo. 3mneilen ift ber 2tuggang beg 3nfinitinftantmeg nid)t reitt erfjaltert; in biefent %aite muf§ ftetg ber reiite ^ttfinitiuftamm gefudjt roerben, um bag untfdjreibenbe sparticipiunt rtc£)tig bitben. gaft nlle unregelmdfjigen ^nfinitine fdjliefjen fid) an eineg ber miter a-e angefiiffrten igeifpiele an. — (23gl. §. 3. D. 1 u. 3 ; ferner E. 1 u. 7.) 3uiat3 2. ovenim, oveneti cerraelfen; ovenela cvetlica bie uerraelfte Q31ume; okamenim, okameniti »erfteinern; okamenela riba ber nem fteinerte fjifcf); odrastem, odrasti fjeramuadjfen; odrastli otrok bag peran= geruadjfene Hinb; pretečem, preteči uoriibergepen; pretekli čas bie uoriiber' gegangene (uergangene) 3eit. 53on intranfitiren SBerbeit pat bag umfdjreibenbe iparticipium aucf) abjectioifcpe iBebeutung. 5. 2)a§ Iparticipium beg paffiuen iprateritumg. (SDag ■JJtittelroort ber SSergangenljeit leibenber gorat — trpni deležnik pre¬ teklega časa). Dela ' u ber j gearbeitete ; “f 8 " 611 ber | getragene; dela-na bte / , , nes-ena bte | , del a -110 bos I e d s-e u o bos 1 hvaljen (ang hvali-en) ber I hvaljena (aug hvali- en a) bte j gelobte (gelobt). hvaljeno (ang hvali-eno bag ’ 2)až iparticipium beg paffiuen iprateritumg roirb gebilbet, inbent an ben gnfinitiuftantm, rrenn berfetbe nocalifd) auglautet,n, na,no,itenn con fon a ntifdj ober auf i OPrafeng-im), 147 en, ena, eno ange^artgt toirb; bag i oenoanbelt fid) jebocf; oor en, ena, eno in j. SDiefeg participium fann aud) einfad) bag paffioe Part. genannt toerben. Sufap 1. a) rečem id) fage, $nfinitio reči aug rek-ti, pafftoeg Part. rečen, -a, -o, strižem id) fdfere, ^nfinitin striči aug strig-ti, paffioeg part. strižen, -a, -o, vržem id) mer [e, $nfinitio vreči ang vrg-ti, paffio. part. vržen, -a, -o; b) pletem id) fledjte, $nfinitio plesti ang plet-ti paffio. Part. pleten, -a, -o, vedem id) fiilfre, ^nfinitio vesti aug ved-ti, paffio. 'Part. veden, -a, -o; c) tepem id) fdjlage, $nfinitio t psti aug tep-ti, paffio. part. tepen, -a, -o, dolbem id) pople aug, ^nfinitio dolbsti aug dolb-ti, paffio. Part. dolben, -a, -o. 21ud) bag paffioe Participium roirb ftetg aug bent r e i n e n Snfiuitioftauim gebitbet; auglautenbeg k oenoanbelt fid) oor ber (gnbuttg en, ena, eno in č, auglautenbeg g in ž. (<5iel) §. 3, B. 1.) 3ufap 2. aJ hvalim id) lobe, $nfinitio hvaliti, paffio. Part. h valj en, -a, -o aug hvali-en, -a, -o, ranim id) cenounbe, ^nfinitio raniti, paffio. Part. ranjen, -a, -o aug rani-en, -a, -o, stvarim id) erfctjaffe, $nfinitio stvariti, paffio. part. st var¬ jen, -a, -o aug stvari-en, -a, -o; b) ljubim id) liebe, $nfinitio ljubiti, paffio. Part. ljubljen, aug ljub(l)i-en, -a, -o, kupim id) faufe, $nfinitio kupiti, paffio. Part. kupljen, -a, -o aug kup(l)i-en, -a, -o, 10 * 148 lomim id) bredje, Qnfinitic lomiti, paffit). Part. lomljen, -a, -o au§ lom(l)i-en, -a, -o, lovim icf) fattge, $nfinitiu loviti, pajfiu. part. lovljen, -a, -o au§ lov(l)i-en, -a, -o; c) sodim idj ričete, $nfinitiu soditi paffiu. 5j5art. sojen, -a, -o auž sodi-en, -a, -o, zmotim id) centrira, .fpnfinitiu zmotiti, pajfiu. 5|3art. zmočen, -a, -o aug zmoti-en, -a, -o, zapustim id) uerlaffe, $nfinitiu zapustiti, pajfiu. part. zapuščen, -a, -o aug zapusti-en, -a, -o; d) pokosim id) nuifje ob, $nftnitiu pokositi, pajfiu. part. pokošen, -a, -o au§ pokosi-en, -a, -o, izvozim idj fiiljre f)inau§, $nftnitiu izvoziti, pajfiu. Part. izvožen, -a, -o ang izvozi-en, -a, -o; c) dojim id) jange, $nfinitiu dojiti, pajfiu. part. dojen, -a, -o ang doji-en, -a, -o, učim id) lefjre, $nfhtitiu učiti, pajfiu. Part. učen, -a, -o aug uči-en, -a, -o, treščim id) jcf>Iage, $nftnitiu treščiti, pajfiu. part. treščen, -a, -o ang trešči-en, -a, -o, sušim id) trudne, $nfinitiu sušiti pajfiu. Part. sušen,-a,-o ang suši-en, -a, -o, množim id) mel)re, ^nfinitiu množiti pajfiu. Part. množen, -a, -o ang množi-en, -a, -o. Prie SSerba anf -im, -iti bilten bag pajjice Participinm mittelft ter ©nbung en, ena, eno, mit roeldjer fid^ bag auglautenbe i beg ^nfinitinftammež ju jen, jena, jeno oerbinbet; uor biejer ©nbnng erleiben nun roegen beg j bie uorauggeljenben ©onfonanten uer= fdjiebene Seranberungen, unb jtuar: a) 1, n, r trerbett enueidjt ju lj, nj, rj; h) b, p, m, v fdjieben uor jen, jena, jeno ein 1 ein; 149 c) d fdfft »or jen, jena, jeno aug, t oerbinbet fidE) mit jen, jena, jeno ju čen, cena, ceno, st oerbinbet ficf) mit jen, jena, jeno ju ščen, ščena, ščeno ; d) s oerbinbet fid) mit jen, jena, jeno ju šen, šena, seno, z oerbinbet jidj mit jen, jena, jeno ju žen, žena, ženo, e) j, č, šč, š uub ž mit jen, jena, jeno geben jen, čen, ščen, šen uub žen (-a, -o). (@ie) §. 3. A. 1.) Slnmerfung: Silit beu Slerben auf -nim, -niti fittb nidjt ju oertoedjfeln bie SSerba auf -nem, -niti (ftatt -noti ); bei btefen bleibt bag n nor ber (šnbung beg paffioen sparticipiumg unerroeicfjt; alfo: vzdignem, vzdigniti, paffio. Sparticipium: vzdignen, -a, -o. 33ei beu SSerben auf -nim, -niti getjort n junt iBerbalftamme; j. 33. ran-im, ran-iti (nerrcunbeu) uub ran-a (SBunbe); bei beu 93 er beu auf -nem, -niti aber jur $nfmitioenbung; j. S. dih-nem, dih-niti (eiuen 2It)emjug t)un) uub dih (2lt)emjug). Bufatj 3. pijem ic) trirtfe, jjnfinitin piti, paffio. ipart. pit-, -a, -o, obujem id) jie)e bie @d)u)e au, $nfinitio obuti, paffio. 93art. oblit, -a, -o, pojem id) finge, ^nfinitio peti, paffio. ipart. pet, -a, -o, štejem id) §at)te, jjufinitio šteti, paffio. 33art. štet, -a, -o, začnem id) fauge au, jjnfinitio začeti, paffio. Spart. začet, -a, -o, razpnem id) fpaune aug, $nfinitio razpeti, paffio. 5f3art. razpet, -a, -o, požanjem id) fcfjneibe, (ernte), $nfinitio požeti, paffio. $art. požet, -a, -o, vjamem id) fauge, jjnfinitio vjeti, paffio. SPart. vjet, -a, -o, zajmem id) fdjopfe, Qnfinitio zajeti, paffio. $art. zajet, -a, -o, ožmem id) briicte aug, ^nfinitio ožeti, paffio. ipart. ožet, -a, -o, meljem id; ma)(e, $nfinitio mleti, paffio. $art. mlet, -a, -o tarem idj briicte, $nfiuitio treti (aug trti) paffio. i|3art. trt, -a, -o, poterem id) jerbredje, $nfinitio potreti (aug potr-ti). paffio. ?Part. potrt -a, -o, zatrem id) unterbrucfe, Qnfinitio zatreti (aug zatrti), paffio. S}3art. zatrt, -a, -o. 150 SJiefjrere 93er6a Bilten baž paffioe ijlarticipium mittelft bet (Snbung t, ta, to; nor ctllem bte SSerBa auf -ijem -iti, -ujem -uti, -ojem unb -ejem -eti; fettter bte Slerba auf -nem -eti, -anjem -eti, -mem unb -amem -eti, -ljem -leti, -arem unb -er e m -reti (auž rti) unb -rem -reti (auž rti). 6. ®až ŽBerbalfubftantinum (glagolnik). delan-je, -a baž Slrbeiten, nesen-je, -a baž $ragen, hvaljen-je, -a baž Soben, pit-j e, -a baž Srinfen, pet-je, -a baž ©ingen. ®až 33erbalfubftantio roirb gebilbet, tnbem an bte 5Jtažculin= form bež paffioen $articipž je angef)dngt mirt. @ž ift ein neutralež ©ubftantiu unb mirt becliniert nad) polje (§. 7. A. III.). §. 28. C. aScrbnlferuten, flefiU&et UmftOm&uttg. (Opisane glagolske oblike). a) iBerbalformen, gebilbet mittelft bež fMlfžoerbumž sem biti unb bež umfdjreibenben iparticipiumž auf 1, la, lo. 1. ®až iprdteritum. (93ergangenl)eit, [bejro. il)(itoergangen= lieit] — pretekli čas). ©ingutar. 2. 3)aš>$piušquamperfectum. (ffioreergangenljeit — pred- gufatp ®a§ 5)3lušquampevfectmrt begeidjuet eiue in ber 23er= gangenl)eit oollen bet e jbanblung unb fann baljer nur oon Skrben gebilbet roerben, roeldje bie f?anblung ate oollenbet bejeidjnen: pohvalim id) belobe, id) fpredje ba§ Sob aite. 3. ®a§ guturum. (gufunft — prihodnjik). ©ingular. 1. | bodem ob. bom id) roerbe i 2. hvalil, -a, -o j bodeš ob. boš bu roirft / loben. 3. ' bode ob. bo er (fie, e§) roirb J Pural. 1. | bodemo ob. bomo mir roerben 1 2. hvalili, -e, -a j bodete ob. boste ifjr merbet j (oben. 3. ' bodo fie roerben ' ®nal. 1. / bodeva, -ve ob. bova, -ve roir jroei roerben j 2. hvalila, -i, -i | bodeta, -te ob. bosta, -te if)r jroei roerbet , loben. 3. ( bodeta, -te ob. bosta, -te fie jroei roerben ' 4. ®er (Sonbicionat bež $|}rafenž. (®ie 23ebingungž' form ber ©egenroctrt — pogojnik sedanjega časa). ©ingulctr. 1. 2. 3. hvalil, -a, -o bi id; roiirbe, bit roiirbeft, er (fie, ež) roiirbe toben Spturat. 1. 2. 3. hvalili, -e, -a bi roir roiirben, tf;r roiirbet, fie roiirben toben ®xtaX. 1. 2. 3. hvalila,- -i, -i bi roir jroei roiirben, ifjr ;roei roiirbet, fie jroei roiirben to6en. 5. ® er ©onbicionctl bež iprateritumž. (®ie iBebingungž 1 form ber 93ergangent)eit — pogojnik preteklega časa). ©ingutar. 1. 2. 3. hvalil, -a, -o bi bil, -a, -o id) roiirbe, bu roiirbeft, er (fie, ež) roiirbe getobt t;aben ipturat. 1. 2. 3. hvalili, -e, -a bi bili, -e, -a roir roiirben, it)r roiirbet, fie roiirben getobt fjctben ®uat. 1. 2. 3. hvalila, -i, -i bi bila, -i, -i roir jroei roiirben, itjr jroei roiirbet, fie jroei roiirben getobt tjaben. 3ufat; 1. liber bie ©tettung bež 28ortd;enž bi ogt. §. 24. 6. Stnnterf. 1. 3ufat; 2. jaz naj bi hvalil id) fottte toben, jaz naj bi bil hvalil id) tjatte toben fotten. SBirb jur ©onbicionatform bež 2Bbrtcf)ett naj fpnjugefiigt, fo entftef)t ber optatioe Sonbicionat. (93gt. §. 24. 6. 2tnnt. 2.) b) SBerbatformen, gebitbet mittetft bež jpitfžoerbuntž sem, biti unb bež paffioen SParticipiuntž. §. 29. gJaffihuitt. (Seibenbe jfornt — trpna oblika). ijjrafenž: hvaljen, -a, -o sem id; roerbe getobt. ijkiiteritum: hvaljen, -a, -o sem bil, -a, -o id) rourbe getobt. gutnrum: hvaljen, -a, -o bodem ober bom id) roerbe getobt rcerben. Optatio: hvaljen, -a, -o naj bodem ober bom id) mbge getobt roerben. ©onbicional (bež prdjerts): hvaljen, -a, -o bi bil, -a, -o id; rciirbe gelobt roerben. Cptatioer Gonbicional: hvaljen, -a, -o naj bi bil, -a, -o icf) jollte gelobi roerben. Bmperatio: hvaljen, -a, -o bodi roerbe gelobt. $ttfinitio: hvaljen, -a, -o biti gelobt roerben. 2) až Pajjioum roirb im ©looenijdjen aužgebriicft burd) baž pafftoe sparticiptum in SBerbinbung mit ben $ormen bež $iljž s oerbuntž sem, biti. 3ufap 1. Priijenž: blago se hvali obet' blago hvalijo bie SBare roirb gelobt. iprdteritum: blago se je hvalilo obet blago so hvalili bie ©are rourbe gelobt. 3'Utuntm: blago se bo hvalilo obet blago bodo hvalili bie SBare roirb gelobt roerben. Optatio: blago se naj hvali ober blago naj hvalijo bie SBare moge gelobt roerben. Sonbicional bež prafenž: blago bi se hvalilo ober blago bi hva¬ lili bie SBare rourbe gelobt roerben. Sonbicional bež Prateritumž: blago bi se bilo hvalilo ober blago bi bili hvalili bie 2Bare roare gelobt roerben. 3) až pajjiuum roirb im ©looenijdien aucl) gebilbet, inbem pr actioeu gorat bež SSerbumž baž Sfeflejiopronomen se gefetjt roirb, ober burd) bie 3. perjon piur. ber actioen gorat, roobei ein allge= meinež ©ubject (ljudje, učitelji u. j. ro.) p erganjen ift. 3ufap 2. „Ser ©djtiler roirb oom Seljrer gelobt", fantt nur peipen: učitelj hvali učenca, nie: učenec se hvali od učitelja ober učenec je hvaljen od učitelja. Bft bie Perfort, oon roeldjer eine Panblung aužgef)t, genomu, jo ftcl)t im ©looenifdjen intmer bie flctibc SBenbung. 154 ,8ufat3 3. a) govori se ttttttt fpricfjt; blago se je hvalilo mati lobte bie $3are; h) učenca hvalijo matt lobt ben ©djiiler; c) Boga moramo ljubiti @otr rnufg matt lieBen; d) kogar se bojiš, tega ne ljubiš roen matt f tir d) tet, ben tiebt matt ntcfit; e) dokler prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača jo iange man bittet, fjat man einen fionigfiijšen PJiunb; roenn tttan juriiifgeben joti, pfiegt man ben 9JMen ju febjren. Sag beutjcfje ,,man" roirb im ©lonenifcfjen auggebriicft: a) burcfj bie actiue gorat mit bem Sleflejiupronomen se = ent' fprecfjenb bem ipaffioum; b) burd) bie 3. iperjon ipiur., rcobei ein allgemeineg ©ubject im ipiurai ju erganjen iji; c) burd) bie 1 . sperfon ipiur., toenn fid) ber Dlebenbe mitein- fd;Iiept; d) burd) bie 2. iperjott ©ingul., roobei man ficfj eitte roillfitrlid) angenommene $erfon norjteht; e) burd) bie 3. iperfon ©ingul., roobei ein allgemeineg ©ubject im ©ingular ju erganjen ijt. §. 30. $ie mtregelmaistge (Sanjugatian. Unregelmajjig roerben conjugiert: 1. vem (aug vedem), vedeti roiffen, 2. j em (aug jedem), jesti (aug jed-ti) effen, 3. dam (aug dadem , dati geben, 4. grem (aug gredem), iti gefjen, 5. sem id) Bin, 6 bodem ober bom id) toetbe jein. — Sie Gonjugation non sem unb bodem entfjalt ber §. 24., bie iiBrigen ffierba roerben joigenbermapen conjugiert: 'lUJtllilUg: 155 rt "rt rt >02 O 02 O ?H ?H CD fcC 'c£ "rt rt 3d rt rt O CD rt -2 rt 02 'TD O rt O) —^ Jh Jh 'C D C£> fc£ ost ® 0St rt -V rt rt rt rt rt > • až « r*- CO rt rt b ^ &G 'OC Trt rt rtD "rt rt bX) rt $H 'C£ OS rt f3 >02 rt rt *-rt "rt "rt "rt © rt "rt rt $-> rt Š£ rt rt © rt "rt CD rt rt £ s s? "rt rt oč¬ rt Cl> srt ® rt rt rt <«* rt c: ') I d e m (.id; gelje) nmb legeTmiifjtg nad; nesem conjugiert. 156 2. vedi 3. vedi 1. vedimo 2. vedite 3. vedite (naj vedo) 1. vediva, -ve 2. vedita, -te 3. vedita, -te 2. ®er$mperatio. ©ingular. jej | daj jej 1 daj ipiural. dajmo dajte dajte (naj dade) jejmo jejte jejte (naj jedo) jejva, -ve jejta, -te jejta, -te Sual. dajva, -ve dajta, -te dajta, -te | idi I idi. idimo idite idi te (naj ido). idiva, -ve idita, -te idita, -te. 3. SD a ž Sporttctpium bež 5)3 r a f e n ž. 1. vede jede grede ober ide. II. vedoč, -a, -e jedčč, -a, -e gredoč, -a, -e (idoč, -a, -e). 21 n m e r t u n p : 3)až 93erb um dam, dati begeidjnet eine nolienbete jbanblung, bitbet bemitačf) fein ijkrttctpium bež ^rafettž. (»gl. §• 26. 4. 3ujag 2.) 4. ® e r $ n f i n 1 1 1 n. vedeti, jesti (auž jed-ti), dati, iti. 5. ®až @ n p i n u m. vedet, jest, dat. 6. SDie iparticipia bež iprateritumž. a) I. gkrticipium bež actioen $raterituntž: izvedevši, pojedši, davši, prišedši, b) II. ^arttcipium bež actinen iprdteritumž (umfdjr. 'jiart.j: vedel, -dla, dlo, jedel, -dla, -dlo, dal, -a, -o, šel, šla, šlo. c) ^arttcipium ber papiren ijSraterituntž: veden, -a, -o, jeden, -a, -o, dan, -a, -o najden, -a, -o, (non najdem auž naidem finben). 7. ®až SSerbaljubftantiuunu vedenje, -a, jedenje, -a, danje, -a, najdenje, -a. 2)ie pjatttmengefetjtcn ober utnfdjrie&enen gormen roerbert regelmajjtg gebilbet. 157 iificriidjt iibev iite SBtlJntttg im* SSerbalformeit. 33erbalf ormen, gebilbet B. ctus bem ji C. burdj Snftmtinftamme: |j Kntfdjretbung: A. a us im ^rafens(lamnt£: 1. Sag -ptajens delam, nesem, hvalim. 2. Ser Dptntiu naj delam, naj ne¬ sem, naj hvalim. 3. Ser $ntperatiu delaj, nesi, hvali. 4. Sie 'partidpial= forme« beg ipriifeng I. bie abuerbtede delaje,nese,hvale; II. bie abjectkhfdje delajoč, -a, -e, nesoč, -a, -e, hvaleč, -a, -e. 1. Ser ^nfinitiu dela-ti, nes-ti hva- li-ti. 2. Sag ©upinum dela-t, nes-t, hva- li-t. 3. Sag I. Part. beg act. pratertt. dodela-vši,prines- -ši, pohvali-vši. 4. Sag II. ipart. beg act. Praterit. (umfdjreibenbeg Particip). delal, -a, -o, nesel, -sla, -slo, hvalil, -a, -o. 5. Sag Particip begpaffio.praterit. a) delan, -a, -o, nesen, -a, -o, hvaljen, -a, -o; b) razpet, -a, -o, obut, -a, -o. 6. Sag 93erbalfub= ftantio a) delanje, -a; nesenje, -a; hvaljenje, -a; b) razpet-je, -a; obutje, -a. aJSJhttelftsembiti unb beg umfcfjreit). Participg. 1. Sag spraterituin delal, (nesel, hva- j lil) sem. 2. Sag piugquam= j perfecium dodelal, (prinesel, pohvalil) sem bil. 3. Sag guiurum delal, (nesel, hva¬ lil) bom. 4. Ser (Sonbicto 1 nal beg Priifeng delal, (nesel, hva¬ lil) bi. 5. SerSonbicional beg Spraterit. delal, (nesel, hva¬ lil) bi bil. bJ SUtittelft sem biti unb beg pafftoen Participg Sag paffiuum delan, (nesen, hvaljen), sem, bom, naj bom, sem bil, bi bil, bodi, hiti. — 158 - §♦ 31. ®etr6als (Glagolske *) liber bie ©ntfte£)ung ber gornten sučem an§ sukjem, pišem att§ pihjem u. f. m. fielj §. 3. A. 2. — 159 — c I a f f e». vrste.) 160 . fllad) ber 23ilbung beg ^nfiniting roerben itn ©lonenifdjen bie 23erba in 6 ©laffen einget^eift: 35 i e I. ©laffe umfafgt alfe SSerba, bet tnelcfjen bte $nfinitin= enbung -ti unmittelbar att bett ©tamrn (bejro. SBur^el) beg 3}erbuntg tritt. Sie ©laffe Ijeifjt auc£) bie f u f f i ;r l of e ober bie ©laffe ber SGurjel* nerba. Sag 5|3rafen§ enbigt irnrner auf em. Ste II. ©laffe umfafgt alte 93erba, bet rceldjett bie $nfittttit>= roenbmtg -ti mittelft beg ©uffijeg ni mit bem ©tamme nerbunbeu roirb. Sag Sjlrafeng enbigt auf nem. S i e III. @1 a f f e umfafgt alfe 83erba, bei roelcfiert bie $nfinitin= enbtmg -ti mittelft beg ©uffijeg e, roeldjeg fidj nad; j, č, š, ž in a oerroanbelt, mit bem ©tamme nerbunbeu rairb (E-6Iaffe). Sag iprafeng enbigt auf ejem ober im. 9Inmerfung: 3 U biefer ©laffe getjorert and}: imam id) fjabe, ^mperatin imej, $nfinitin imeti, umfdjreib. fpart. imel, -a, -o, nimam id; t)a6e nidjt, $mperatin ne imej, $nfinitin ne imeti, umfdjreib. ipart. ne imel, -a, -o, hočem id) mili, ^mperatin ^nfinitin hoteti, umfdjreib. $art. hotel, -a, -o, nočem id) mili nidjt, $ntperatiu ne hoti, fjufinitiu ne hoteti, umfdjreib. ipart. ne hotel, -a, -o. Sie IV. ©laffe umfafgt alfe iPerba, bei roeldjen bie Qnfinitin- enbttng -ti mittelft beg ©uffijeg i mit bem ©tamme nerbunbeu roirb (I-©taffe). Sag fprafeng enbigt auf im. Sie V. ©laffe umfafgt alte Slerba, bei roeldjen bie ^nfinitio' enbung -ti mittelft beg ©uffijeg a mit bem ©tamme nerbunbeu roirb (A-©laffe). Sag iprafeng enbigt auf am ober em. Sie VI. ©laffe umfafgt alteSferba, beiroeldjenbie 3nfinitin= enbung -ti mittelft beg ©uffijeg ova ober nad) č, j, (lj, nj, rj), šč unb ž eva mit bem ©tamme nerbunbeu roirb. Sag iprafeng enbigt auf ujem. Slumerfung: 93etreffg beg @uffi;reg eva ftatt ova ngt. §. 2. C, 1. d. 161 §. 32. £ic ticvfcctttieu mtS) impevfectiticu $cv6a. (geitroiirter ber SMfenbung unb ber ®auer — dovršni in nedovršni glagoli.) 1. a) skočim, -čiti fpringen, einen ©prung tfjun; skačem, -kati fpringen, ©pridige tipni; stopim, -piti tretcn, einert ©cfjritt modjeti; stopam, -pati treten, ©djritte ntacfjen; pičim, -čiti ftedjeu, einert ©tidj tfjun; pikam, -kati fiedjen, ©ttdfje tljun; zinem, -niti ben Skunb auftfpm; zijam, -jati ben SDiunb offen tialten; sedem, sesti ftclj feben; sedim, sedeti fitjen; ležem, leči fid) legen; ležim, ležati liegen; zmrznem, -niti erfrteren; zmrzujem, -zovati frieren; kupim, -piti faufen, ben $auf aBfdjlieffen; kupujem, -povati faufen, mit bem faufen Befdjaftigt fein. h) berem, brati lefett; preberem, -brati (burcfjlefen) fertig lefen; p r e b i r a m, -rati mit bem SDurdjIefen Befdjaftigt fein; pišem, pisati fdjreiBen; spišem, spisati fertig fdjreiBen; spisujem, -sovati mit bem Skrfaffen Befdjiiftigt fein; nesem, nesti tragen; prinesem, -nesti Bringen; pri¬ našam, -šati mit bem Sringen Befdjiiftigt fein. delam, -lati arBeiten; dodelam, -lati fertig madjen; d o d e 1 u j e m, -lovati mit bem Jertigmadjen Befdjiiftigt fein. c) obetam, -tati oerfprecfjen; ŽBerfpredjungen madjen; obljubim, -biti oerfprecfjen, ein SBerfpredjen madjen. mečem, metati merfen, roieberfjolt roerfen; vržem, vreči merfen, einen SBurf tfjun. lovim, -viti fangeit, mit bem ffangen Befdjaftigt fein; ujamem, ujeti fangen, einfangen. j bijem, biti fcfjfagen, ©cfjfage tfjun; ' udarim, -riti fcfjfagen, einen ©cfjlag uerfepen. 93efonber3 roidjtig ift im Sfooenifdjcn bie Unterfdjeibung ber 95erBa in fobije, bie eine nolfenbete ober einmalige, unb in Sfo&enifdj=beutfdjc§ Gfementarfmd). li 162 foldje, bie eine bauernbe ober raieber|ofte fpanbfung au§= britden; erftere Ijeijjen perfectin e, fet)tere imperfectine SSerba. a) SDie eittfadjen Slerba Kraten perfectin ober imperfectiu fein; eitt einfad;eg perfectiueg 93erbum mirb baburdj, baf§ e§ iit eine p|ete ©faffe uerfetjt rairb, imperfectiu; bie SSerba auf -nem -niti (II. ©faffe) finb mit raenigen 2Iu§na|men perfectin; bie SSerba auf -ujem, -ovati (-evati) (VI. ©I.) finb imperfectiu; nur in ,Qufammen= fetpmgen finb fie aud; juroeifen perfectin. b) ®ie Gompofita ber imperfectiuen SSerba finb perfectin, bod) fbnnen fie babnr<|, baf§ fie in eine pfjere Gfaffe uerfetst roerben, toieber imperfectiu raerben. c) 3« einigen imperfectiuen Skrben raerben bie entfpredjenben perfectiuen Sktba non einent anberen ©taram gebifbet. 2. a) Dekla nese mleko v mesto bie SJiagb tragt bie dkildj in bie ©tabt (ift mit bem ®ragen ber 3Jlifdj eben befdjaftigt); b) dekla nosi mleko v mesto bie 3)fctgb pfCegt bie 2Hifd; in bie ©tabt ju tragen (oljne gerabe jetjt mit bem $ragen befcf)dftigt ju fein); dekla donaša mleko v mesto bie idngb pftegt bie 3Jtifd) in bie ©tabt ju bringen. a) Učenec gre v šolo ber ©djiUet gefjt in bie ©djule, er be= finbet fidf) auf bem SBege in bie ©djule; b) učenec hodi v šolo ber ©djiifer pffegt in bie @d;ufe ju gef;en, er befucfjt bie ©c|ufe; učenci prihajajo v šolo bie ©cfjiifer fommen nad; unb nad; in bie ©djule. ®ie imperfectiuen Sktba fonnen fein: a) buratiu, rcenn fie eine bauernbe, norjtdjgefjenbe fpanbfung bejeidjnen; b) iteratiu, roenn fie eine rcieberfjolte fpanbfung bejeid;nen. 2Inmerfung: ®ie buratiuen unb iteratiuen SSerba finb aud) fcfjort aufjerfidj burek; geraidjtigere SJocafe auSgejeicfjnet. ©iefj §. 2, A. 1. unb B. 3. a) Kaj dela učenec? Učenec piše. 2Ba§ madjt ber ©djiifer? ®er ©djiifer fdjreibt. 163 b) Učenec nehaj pisati ter začni brati! 3)er ©djitler l)bre auf ju fcljreiben unb fange an ju lefen! c) Ne odpiraj okna, ljuba sestra! fifftte nidjt bag genfter, lieBe ©djroefter! SBann bie imperfectineu, toann bie perfectioeu ©erba anjuroenben fiub, roirb ant befteu burd) Ubung gelerut; im allgemeiueu nterfe man: a) auf bie ^rage kaj delaš maž madjft bit? b) nad) beu Skrben beg Slufljoreng uub ©eginneng, c) meifteng bei einem allgemeiueu ©erbote fteljen imperfectine ©erba. 4. a) hvalim id) lobe (©riifeng laudo); hvalil sem icl) lobte ($mperfectum laudabam); hvalil bom id) roerbe loben (guturum laudabo). b) pohvalim id) fpredje bag Sob aug (aoriftifdfjeg ©riifeng); pohvalil sem id) 1)abe bag Sob auggefprodjen (SjSerfect laudavi); pohvalil sem bil id) tjatte bag Sob auggefprodjen (©lugquam s perfectum laudaveram); pohvalil bom id) rcerbe bag Sob augfpredjen, in ©ebenfahen aud); id) roerbe bag Sob auggefprodjen Ijaben ($uturum ejactum laudavero). 21uf bem Unterfdjiebe ber imperfectineu unb perfectioeu ©erba berul)t bie ©ilburtg ber oerfd)iebenen £empora. a) ©on imperfectineu ©erben roerben gebilbet: 1. bag ©riifeng, jur ©ejeid)uung eiuer bauernben fianblung in ber ©egenroart, 2. bag $mperfectum, jur ©ejeidjnung eiuer bauernben £>aub= lung in ber ©ergartgentjeit, 3. bag guturum, jur ©ejeidjnung eiuer bauernben fpanblung in ber 3ufunft. b) ©on perfectioeu ©erben roerben gebilbet: 1. bag aoriftifclje ©riifeng (auggebriidt burcf) bag ©riifeng), jur ©ejeidjnung beg ©ntreteng ober ber ©ollenbung eiuer Baublitug in ber ©egemnart; 2. bag ©erfectum (auggebriidt burd) bag ©riiteritum), jur ©ejeidjnung beg ©intreteng ober ber ©ollenbung eiuer Danblung in ber ©ergangenljeit; 11 * 164 3. baž ^lusquamperfectum, pr Sejeidjuuug eirter oergangeuen fpanblung, bereit ©intreten ober 23ottenbung oor čine anbere gletc^faCCS pergangene ^attblung fattt; 4. baž guturum ejactum, jur iBejeidjnung einer jufunftigen .jbanblung, beren ©intreten ober iBottenbung oor eine anbere gletdjfalfe jufunjtige Ipanblung fattt. 5. a) O velikej noči pojdem domu ju Dftern raerbe id) nad; fjjaufe ge^en, ko delo dodelam, pisal ti bom fobatb tel; bte drbett fertig gentadjt Ijaben raerbe, raerbe id; bir fdjreibeu; b) poletim id) raerbe fliegen, poskočim id; raerbe fprtngen, po- jezdim id) raerbe reiteu, popeljem se icf) raerbe fufjren. a) ®ie iprafengform ber perfectioen Slerba fann in liauptfatjen baž guturunt unb tu jllebenfa^eu baž guturum ejactum oertreten. b) 2lnt fjauftgften fjaben bie mit po jufammeugefetjten JBerba ber ^Beroegung bie ©ebeutung bež guturumž. VIL Hib ilnipnltlinitbit. (®ie Serfjdltnižroorter — predlogi.) A. iMpuftiinurn mit eineitt Čarno. §, 83, 9Ktt Dem ®ettttit». a) ©igentlidje llrapofitionen — pravi predlogi. 1. bez, brez oljne: brez muke ni moke oljne 9M1; tein 33rot. 2. do biž, ju, g e g en: a) brtlid;: do mesta iti bts jur ©tabt geljen, h) jeitlid;: do novega leta čakati big Stteujaljr raarten, c) iibertragen: iz ljubezni do roditeljev auž Siebe ju ben ©(tern ; ne imej sovrašta do svojega brata f;ege feine Jeinbfdjaft gegen beineu SSruber. 3. iz auž, Ijerauž (ex): a) ortlid;: iz gore teče voda, au§ bem Serge fltept SBaffer, b) jeitlidj: spomini iz otroških let ©rinnerungen au§ ben $inberjaf)ren, 165 c) ubertragen: jaz vem to iz njegovih ust id; roeijs bag aug feittem 3Runbe (Guelle), prstan je iz zlata bet’ fRirtg ift aug ©olb (®toff), stori mi to iz prijaznosti tl;u mir bieg aug $reunblid;feit (@runb). iz roirb mit med (mej), nad, pod, pred unb za 511 folgenbett Goppelpriipofitionen cerbunben, bie aucf) bert ©enitic cerlangen: izmed (izmej) aug bet SRitte fjeraug: jeden izmed učencev je to storil eirter ang bet dftitte bet ©cpler fiat bieg getljan. izpod con unten roeg: izpod postelje je prilezel er fam unter bem 93ette fjercorgefrodjen. izpred con corne roeg: spravi se izpred mojih očij entferne bic£» aug meitten Stugen. izza con t)inten Ijeraug (Ijercor): izza gore je solnce pri- sijalo bie ©onne fant leucljtenb fjinter bem S3erge Ijercor. 4. od con (ab), uor: a) ortlicf): od vzhoda do zahoda nom Dften big gum SBeften. b) geitliclj: od nedelje do nedelje con einem ©onntag big gum anbern. od mladosti je delu navajen con $ugenb cm ift er an 21 rbeit geroblfnt. c) iibertragen: učite se od starejših ljudij lernet con alteren 2 euten (llrfprung). sam od sebe je to povedal er ergaf)lte bie§ con felbft (Seranlaffung). od veselja se joče er roeint cor ffreube (@runb); in biefem galle fann aud) ber blofje ©enitio ftel;en: veselja se joče. solnce je večje od meseca bie ©onne ift grofjer aig ber Sftonb (comparaticifdj, egi. §. 9, 9.). ključ od vrat ber ©djliiffel com 2 d)or, ber Slforfdjluffet (Slttribut). tu imaš od mojih hrušek l;ier fjaft bu con meinen Sirnen (partitic). od navadnega pisma plačaš pet krajcarjev con einem gerobfjnlidjen S3rief gafjlt man 5 $reuger. 166 b) Uneigentlidje i)Mpofitionen — nepravi predlogi. 1. blizu n at) e, Bei: a) ortlidj: blizu mesta je vojašnica natje Bet ber ©tabt (in bet -Halje ber ©tabt) Befinbet fid) bie Zajeme. b) geittid): blizu božiča je novo leto nafje Bet SBeitjnadjten ift jjteujafjr. 2. konec (konci) ant @nbe: a) ortlidj: konec vasi ant (Snbe bež 3)orfež. b) jeitlid): konec leta aut (Snbe bež $al)rež. 3. kraj ant dtanbe: kraj potoka ant 9tanbe bež 23adje§. 4. krog, okrog ober okoli um, Ijerunt. a) ortlidj: okoli mize sedijo fie fitjen unt bett Slifcfj Ijerum. b) jeitiidj: okoli velike noči um Dfiertt fjerum. 5. mano ooritBer: a) ortlid;: mimo gozda am SBalbe ooritBer. b) contparattotfdj: oče je modrejši mimo sina ber 33ater ift roeifer alž ber @of)n (ogt. §. 9, 9.). 6. mesto, namesto, mestu, namestu ftatt, anftatt, an ©telle: mesto očeta je prišel brat ftatt bež Rlaterž ift ber SBruber gefontnten. 7. poleg langž, neBen: ortlidj: poleg potoka se sprehaja tangž bež SSadjež fpa^iert er; poleg očeta iti neBen bent ŽBater, b. i. mit bem ©ater geljen. 8. prek, preko it6er, IjinitBer: preko morja iiBer baž SReer. 9. pričo, vpričo in Segenroart; vpričo vseh ljudij in ©egenroart alter Seute. 10. radi, zaradi, zarad rcegen: radi denarja je prišel tregen bež ©elbež ift er gefontmen. 11. razen, razveš, (razun) aufjer, mit Stužnaljme: razen matere smo vsi zdravi aufjer berSRntter fittb mir alfe gefunb. 12. sredi, sred rnitten: n) orttidj: sredi morja mitten im SJleete; b) jeitlid; : sredi leta mitten im (faljre. 167 13. takraj, tostran b tegfe it § J takraj in onkraj reke biežfeitž onkraj, dnostran jenfeitž' unb jenfeitž bež gluffež. 14. tik fnapp neben: tik gozda frtapp neben bent 2Balbe. 15. vrh, vrhu o beri) a ib, auf bent (Sipfel: vrh gore auf bent ©ipfel bež 23ergež, vrhu zemlje auf ber Srbe, auf ber Dberflčidje ber @rbe. 16. vsled inf o 1 ge: vsled višjega povelja infolge pofjeren 2luftragež. 17. zadelj tu e g e n, um =ro t H e n: za naših grehov delj toegen unferer ©iinben, zategadelj bežtnegen. 18. zastran m e g en: zastran vojne tuegen bež firtegež. 19. zbog megen: zbog mene roegen nteiner. 20. zunaj (zvunaj) aufserpalb: zunaj mesta aufjerpalb ber ©tabt. 21. zraven neben: zraven hiše je mlin neben bem $aufe ift bie 3Mf)ie. 21nmerfung: ©tatt glede tvoje prošnje rudfidjtlid) (betreffž) betner 33itte fagt ntait ridjtiger: glede na tvojo prošnjo. §. 84. 9Bit bent 2attto. 1. k (h) ju: pridi k očetu (h gospodu, h kralju) fontme jum SSater, (jum |>errn, junt Honige). 21 n nt e r f u n g: h ftefjt nor SBortern, bie mit k ober g an= lauten, fonft k. (©iel) §. 3, D. 4.) 2. proti g e gen: a) brtltcf): proti mestu iti gegeu bie ©tabt gepen. b) jeitlicp: proti večeru pridem gegen 21benb fontnte icf). c) iibertragen: proti sovražnikom se bojevati gegen bie ^iitbe fantpfeit. ljubezniv biti proti otrokom iiebenžtoitrbig feitt gegen bie Itinber. zlato in srebro ni nič proti zvestemu prijatelju (Polb unb ©ilber ift nidjtž gegen eiueit treuen ff-rennb (im 9Ser= gleiepe ju einem treuen greunb). 3. vkljub (k^jub) trop: vkljub vsem storjenim obljubam trop aller gemadjten SSerfpredjungen. 4. navzlic trop: navzlic vsem oviram trop aller $inberniffe. 168 §. 85. SRit betu Stccufatit). 1. črez, čez itBer: a) ortlid): čez hribe in doline iiBer 33erge uttb Sljaler. b) jeitlid): črez tri leta itBer bret $aBre. c) iibertragen: on dela čez svoje moči er arbeitet liber fettte frafte. 2. raz oon oBen l)eraB: raz streho je padel er fiel com Sadje IjeraB. Slnmerfung: 3urDeiIert finbet fidj and; ber ©enitin: raz strehe; boc^ foll ber ©enttio ate nieit ; pri Svetem Jurji, aber v Št. Jurji in @t. Oieorgen; pri Novej Cerkvi in ffteufirdjen, pri Malej Nedelji in Sleinfonntag. 23ei Crtžnamen ftefgt a) in ber Stegel bie ^Srapofition v mit bem Socal auf bie 0-rage roo? mit bem Slccufatic auf bie $rage rooljin? b) einige forbern bie iprdpofition na unb groar: alle ©rtžnamen auf -sko, ferner Ijodjliegenbe Orter unb fold)e, bie roenigftens ber ©orftellung nad) 1) o d) ober auf bebeuteitben Sbetten liegen; c) Orter, bie nad) •'peitigen,. nad) Sirdjen u. bgl. benannt finb, Ijaben auf bie grage ra o? bie ifkapofition pri mit bem Socal, auffer roenn baž Svet (@anct) gu Št. {= Šent) uer= fiirgt ift. Stmjenifc^beutMeiS (StementarBu®. 1 2 178 6. blizu stati in ber SJtafje ftefjen, mimo iti ooriiber gef)en, zoper govoriti entgegen reben. (Sinige 'jkapofitionen, befonberg bie uneigentlidjert, Ijaben oft if)re urfprungtidje abuerbielle $8ebeutung. Stufger blizu in ber 97af)e, natje, mimo ooriiber, zoper gegert and): okoli, okrog ijerunt, zunaj (zvunaj) braiifjen, poleg baneben, babei, sredi irt ber ikitte, skoz in skoz burdj unb butd), imrner fort, vrb oben, tostran, takraj bieejeits, onostran, onkraj jenjeitb; basfeI6e gilt o on: po, nad, pod trt SSerbinbungen rute: po sto je biutbert, nad sto iiber bitnbert, pod sto urtter fjunbert. VIII. CmtiunrltPttcit. (®ie Sinberoorter — vezniki.) §. 43. ®oorbittic«ttbc Sottjmtctionett. {Beiorbrtenbe SSinbeioorter — priredni vezniki.) a) ©opulatiu (attreUjenb — spojni) finb: 1. in (i, ino, no), pa, ter unb 2. tudi and), 3. i — i, forooljl — ate audj, ne le (samo) — ampak tudi, ne le (samo) — temveč tudi ntdjt nur — fonbern aitcfj. 4. ni, niti audj nidjt, nidjt einmal. 5. ne — ne, ni, — ni, niti — niti raeber — nodj. 6. včasi — včasi, zdaj — zdaj balb — balb, nekaj — nekaj, nekoliko — nekoliko tbjeite — tfjeite, potem, potlej, zatem, nato tjernadj, jobann, ferner, v tem injtoifdjen, vrhu tega uberbtes, naposled enbtidj, namreč itdmltdj, zlasti, posebno, sosesbno, osobito befonberž, češ in ber Sdieinung, in ber 2tbfidjt. b) Stboerfatio (entgegenftelfenb — protivni) finb: ali ober, ali — ali entioeber — ober, pa, pak, bodj, jebodf, bagegen, sicer jmar, fonft, drugače, inače fonft, roibrigenfalte, 179 a, ali, toda allein, vendar, bodj, le, samo mir vendar le bodj molji, bod) mol)! nur, gleidjrooljl, ne — ampak, ne — nego nidjt — fonbern, bodi — bodi, bodi si — bodi si fei ež — fei eš. c) ©aufal (begriinbenb — uzročni) fittb: saj *) ja bocfj, kajti benn. d) ©onfecutio (folgernb — sklepni) fittb: zato, zatorej, torej, zaraditega, zategadelj besfjctffi, bež= megen, barum, bafjer, bentitacfj, alfo. §. 44. Sttfiorliittterettiic (fpttjmtctiottejt. (Itnterorbnenbe dfinberaorter — podredni vezniki.) 1. 3)te localen (bež CrteS — krajevni), 2. bte temporalen (ber jjeit— časovni), 3. bte comparatioen (ber 23ergleidjung -primerj avni) $aju merfe nodj ju 2: ko a(», kar, odkar feit, feitbem, predno, prej ko, prej nego f ritij er alž, beuor, ef)e; ju 3. čim — tem, kolikor — toliko je — befto; 4. caufat (bež ©rmtbež — uzročen) ift: ker meti; 3. conbtcional (ber 93ebtngung — pogojni) finb: če toettn, ako, ko, toenn, roofern, fallž, da le toenn nur. Če je oče junak, bode sin gotovo vojščak menit ber Sater eitt jpelb ift, rairb ber ©oljn gemtfž etn ©olbat fetn. Ako prideš, bode me veselilo toenn bu fomnift, toirb e» tntdj freuen. Ako bi sirot ne bilo, žarko solnce ne bi svetilo toenn ež fetne Slrmen giilie, fcljtene bie toartne ©onne tticljt. Ko bi vedeli in znali, kaj je čas, in kako hiti, vse drugače bi obr&čali njega minljive dni toenn toir miifžten unb lennten, maž bie geit ift, unb toie fie ffieljt, ganj anberž tourben toir oenoenbett bie oergdngltdjeit Sfage berfelben. Ko bi se ti hotel učiti, lahko bi se učil toenn bu lernen roollteft, toitrbeft bu leidjt lernen. *) Jfticfjt pi »erroecfifeln mit vsaj roenigitenš. 12 * gleidjen ben entfpredjenbe« relatioen fprottomtnalab= oerbien §. 19. b. 180 Ni treba gledati, kje mačka spi, da le miši lovi man braucfjt nidjt ju fdjauen, mo bie Satje fdjlaft, rcenn fie nur Sftaufe fangt. 6. fina! unb confecutin (3roecf unb gotge be.jeicfjnertb — namenilen- in posledičen) ift: da. Slnmerfung: da (nebft ka) teitet auclj SluSfagefatje ein. 7. conceffio (ber ©nrdumung — dopustni) finb: dasi, dasi tudi, akoprem (dasiravno, akoravno) roenn aitcfj, obgleicf), obfcf)on. $agu geljoren and) bie abuerfatiuert: dočim, v tem ko roafjrenb. IX. D ib Ttiuterbtu. (Umftanbšrobrter — prislovi). §, 45, 2lbt>er&ia be§ ©rte§ — krajevni prislovi. Slufjer ben im §. 19. b augefutjrten Spronominafc unb ben im §. 42. 6. angefiitjrten ifrapofittonalaboerbien bež Drte-ž merfe man nod) folgenbe: tu pa tam ba unb bort, sem ter tja £)er unb f)in, auf n. ab, drugod anberortS, povsod iiberall, kamorkoli rootjin immer, kjerkoli mo immer, koderkoli mo immer fjerum, notri brinnen, noter f)inein, fjerein, ven, vun, f)inan§, drugje attbers mo, drugam anber§mo()in, gori, zgoraj oben, gor tjinauf, kvišku aufrodrt$>, naprej oorroartg, proč meg predi, spredej oorne, vzadi, zadi riidrodrtž, (auf bie groge mo?) nazaj rucfiodrtž, (auf bie grage rooljitt ?) vmes barunter, bajroifdjen, doma ju jpaufe, domov, domu nad) fiaitfe. §. 46. flbberbtu ber #ett — časovni prislovi. 3» ben im §. 19. b angefiifjrtctt 5pronominaI= unb ben im §. 21. 9 u. 10 angefiif)rtett 3 a ^I a ^ Der ^i en merfe rtocfj folgenbe; sedaj, zdaj jet)t, potdm, potlej bann; ravno, ravno kar, baš eben; 181 takoj, koj, brž, brzo, kar, zdajci, precej fogleidj; še nodj, še le, stoprav erft, že (vže, uže) fcEjott, skoro, skoraj balb, vselej, vsikdar, zmirom, zmiraj, vedno, neprestano intnter, v časi, včasih juroeiten, pogostoma Ijaufig, redkoma felten, spet zopet roieber, večinoma (večjidel) grofjtentljeilS, vnovič neuerbingž, zadnjič, poslednjič pdetjt, drugoč abermatS, roieberunt, nekoč einft, včkomaj eroig, od vekomaj do vekomaj n on ©roigfeit ju Groigfeit, danes f)eute, jutri, jutre ntorgen, včeraj geftern, nocoj tjeute nadjts, drevi tjeitte abenbs, davi tjeute friit), zajtre ntorgen friit), sinoči geftern abenbs, zjutraj in ber ffridie, morgeng, zvečer bes 2!bertbs, abenbs, zgodaj, rano friit), pozno fpdt, letos Ifeuer, lani »origeS fjaljr. §, 47. 5U>t>erl&i 23ud); učenec ne kupi knjige ber ©djiiler fauft baš> S3ud) nidjt; dober sin ljubi svoje roditelje ein guter ©olju lieht feine (Sitem, hudoben sin ne ljubi svojih roditeljev ein bofer ©oljit liebt feine (SItern nidjt; 183 dobre knjige imenujemo svoje najboljše prijateljice gute 93iidjer nemten mir uttjere beften ffreunbe; slabih knjig ne moremo imenovati svojih prijateljic fdjledjte Siidjer fonnett mir nidjt unjere ffreunbe iteitnen. 3)o§ Sfccufatioobject bes bejafjenben ©afeeS mufS im oer= neinten ©atse itt ben © eni ti o treten. $at bas Sfccufatioobject ein SprdbicatSnomen Bei fic^, jo fteljt biefeS im oerneinten ©atse ebenfalls im ©enitin. , I Jaz sem v šoli idj bin (befinbe midj) in ber ©djule, 4 ' j mene ni v šoli idj bin (befinbe midj) n icfj t in ber ©djule; I učenec je v šoli ber ©djiiler ift (befinbet ficfj) in ber ©d)ule, | učenca ni v šoli ber ©djiiler ift (befinbet fidj) nidjt in ber ©djule; roditelji so bili doma bie (SItern raaren (befanben fidj) ju fjaufe; roditeljev ni bilo doma bie SItern roaren (befanben fidj) nidjt ju jpaufe; v vsem razredu ni bilo lenega učenca in ber ganjen ©laffe mar fein fauler ©djiiler (gab eS feinen fauleit ©cfjiiler); v tej vodi ni rakov in biefern SBaffer leben feine Srebfe (gibt eS feine ftrebfe). SBirb ein ©atj, in roeldjem bas SBerbmn sem, biti (feiit — fidj befinben, geben, leben) nidjt ©opala, fonbern j3rdbicat ift, ner= neint, fo tritt bas ©ubject in ben ©enitio, baS Serbunt aber in bie 3. iperf. ©ing. fadjlidjen ©efc§Ied^te§. 5. Človek se mora truditi, dokler živi ber Sftenfdj ntufS ficfj plagen, folange er lebt; človek se mora truditi, dokler ne umrje ber SJienfcfj ntufs ficfj plagen, big er ftirbt (— folange er nicfjt ftirbt). 9)tit dokler eingeleitete Skmporalfdpe finb pofitio, roenn dokler bem beutfdjen „fo!ange", negatio aber, roenn eS bent beutfdjen „bis (= folange nic^t) entfpricfjt. 6. a) nočem te hvaliti, a (ali, pa, toda, vendar) reči moram oljne bidj loben ju roollen (oljne bafs idj bic^ loben roill), rnufS idj fagen; brat me je srečal, pa me ni pozdravil ber Gruber begegnete mir, oljne miclj gegriifjt ju fjaberr. 184 b) dete je veselo, dasi ni zdravo bag fttnb ift fuftig, oljne gefunb ju fein (oljne bafg eg gefunb ift); ves dan so delali, ne da bi bili vina pokusili ben ganjen Sag arbeiteten fie, oljite SBetit gefbftet ju fjaben (oljite bafg fie ffiettt gefbftet Ijabeit); c) ne govori, ako nisi poprej dobro premislil fpricfj nidjt, oljne fritfjer gut iiberlegt ju (jaben (oljne bafg bu fmfjer gut iiberlegt fjaft); d) razžalil si ga, ne hote in ne vede bu fjaft ifjn befeibigt, oljne ju loollen uttb oljne ju miffen (oljite bafg bu e§ geroollt unb geioufgt fjaft); odšel je ne spregovorivši besedice ergiengfort, oljne eitt 2Bort= djen gefagt ju fjaben, (ofjne bafg er ein SBbrtcfjen gefagtfjat); e) ti živiš brez skrbij bu febft, oljite ju forgen (= oljne ©orgen); vi delate brez počitka tfjr arbeitet, oljne ju raften (= oljite iRaft). Ser mit „o ljit e bafg", oerfiirjt mit „ofjne ju" eingefeitete Sfegatiofafj mirb iiberfetjt: a) burclj einen beigeorbneten ©a tj, ber mittelft einer abner- fatioen Sonjunction (a, ali, pa, toda, vendar) mit bem fjjauptfatje oerlmuben mirb; b) burclj einen untergeorbneten ©atj mittelft ber Sonjunction dasi, ne da; c ) burclj einen untergeorbneten Sat; mittelft ber Sonjunction ako, če. d) burclj ein iparticipium beg $rafeng ober beg ifkateritumg. e) burclj ein ©ubftantio mit ber Sprdpoftrioit brez. 185 — dodatek. 3uv SetooHftimbigung ber gramutatifcljen Sermtnologte folgett I)ier nodfj bie roidjtigften iBenennmtgett ber ©a£e unb iljrer ©tieber, fottrie ber Sjiterpuncttottžjeidjert. 1. a) ©at; stavek, -vka, ber etnfac^e ©atj prosti stavek, ber rente einfadje ©atj goli stavek, ©ubject osebek, -bka, (subjekt, -a), a^rabtcat povedek, -dka, (predikat, -a), Sopttla vezilo; ber iBef)auptmtg»=, groge-, SBunfd;- unb 53efe(j(fatj trdilni, vprašalni, želelni in velevni stavek, b) ber erroeiterte einfadje ©atj razširjeni prosti stavek, Slttribut (58eifugung) pridevek, -vka (atribut, -a), Stppofition pristavek, -vka, apozicija, -e, Object dopolnilo -a (objekt, -a), bie abperbtale tBeftimmung prislovno določilo, bie aboerbtale Sefttmmung bež ©rtež, ber $eit, ber 2lrt unb SBeije, bež ©runbež prislovno določilo krajevno, časovno, načinovno, uzročno; c) ber jufamrnengejetjte ©atj zloženi stavek, ©atjoerbmbitrtg priredje, -a, bie copitlatiue, aboerfatioe, caufale, confecutiue ©atjoerbinbung spojeno, protivno, uzročno, sklepno priredje, ber gufammengejogene ©atj skrčeni stavek, ©atsgefiige podredje, -a, jpauptjatj glavni stavek (samostojnik), dlebenfat; zavisni stavek (zavisnik), ©ubjectfatj osebkov stavek, 'jkabicatfatj povedkov stavek, 186 Dbjectfag dopolnilni stavek, birecte unb inbirecte groge nezavisno in zavisno vprašanje, birecte unb inbirecte iftebe dobesedni in nedobesedni govor Stužfogefa^ povedni stavek, ©ubftantiofatj imenski stavek, Slttributfaij pridevni stavek, Utelotinfatj ozirni stavek, 21boer6ialfats prislovni stavek, Socal' ober Drtgjatj krajevni stavek, 3iempora(= ober sSeitfatj časovni stavek, ikobaljatj ober Diebenjai) ber 2Xrt unb SBeije načinovni stavek, ©omparotit)' ober 23ergteidjung§fa§ primerjalni stavek, ©onfecutio= ober golgejab posledični stavek, Soujaljatj ober dlekrtfatj beg ©runbeg uzročni stavek, gina!- ober Stbfic^tfatj namerni stavek, (Sonbiciouab ober Sebingunggfatj pogojni stavek, (£oncejfio= ober (Sinrdumunggfatj dopustni stavek, ber metirfad) jujamntengefetjte ©atj mnogoterno-zloženi stavek, iKebertjatj beg erften, jroeiten ©rabeg zavisnik prve, druge vrste, $eriobe perijoda, -e. 2. 2)a§ ,gnterpunctiong= ober Unterfdjeibuitg^eidjeit ločilo. ijSunft pika, -e, ©oppelptmft dvopičje, -a, gragejeidjen vprašaj, -a, (Sebanfenftridj pomišljaj, -a, diuf^eicljen klicaj, -a, Slpojtropl) apostrof, -a, (opu¬ ščaj, -a), $ontma(58eifiricf))vejica,-e, ditnbeftrid) vezaj, -a, ©tridjpunft podpičje, -a, Mcttumer oklepaj, -a. Slnfitfjrunggjeidjen narekovaj, -a, (ušesca ipiur.) 187 Wxnin dTljrtl — četrti del. £toveni(§erbfte jesti fiel) jem jezdi-m, -ti reiten jezero, -a @ee jezičen, -čna, -čno gefd)tt>d|ig, ganf* fudjtig jezik, -a 3unge; ©prad&e jezi-m, -ti jurnen; jeziti se fidj drgern Jezus, -a jokam unb jočem se, jokati se tueinen Jožef, -a 3ofef julij, -a 3uK (Slionat) junak, -a §elb 195 junaški, -a, -o [jelbenmutljig; junaški (-o) SlbDerb.; junaško smrt st6riti ben 4?eibentob erleiben jug, -a ©itben, ©itbminb Jurček, -čka fteiner ©eorg Jurij, -a ©eorg jutrnina, -e SDlorgengabe, $od)jjeitS* gabe jutro, -a 5Worgen jutrovo, -ega SKorgentanb, £>rient južen, -žna, -žno fublid) južno-vzhoden, -dna, -dno fuboftlicf). K. k ju; (^Jrapof. mit Sat.) kača, -e ©d)lange kadar unb kedar alg, ba, mann kaj čuden, -dna, -dno gar fonberbar kajti benn kak, -a, -o mie befdjaffen kako mie (interrogat.) kakor mie (relat.) * jumeilen ftntt nego alž kakšen unb kakošen, -šna, -šno mie bejdjaffen (interrogat.) kakoršen unb kakeršen, -šna, -šno mie befdjnffen (relat.) kam moliti (interrogat.) kamen, -a ©tein kamenar, -ja @tcinme| kamenje, -a bab ©eftein, bie ©teine kamorkoli mobtnitnmer ka-nem,-niti trojtfen (einmat. #anbt.) kaplan, -a $aj)!an kaplan-ujem, -ovati kaplan fein, bie ©telle einež faplanš einneljmcit kap-ljem, -ati trojen (mieberl). $anbl.) kapljica, -e $ro|)fen kar mab (quod); (relat.) kar alg jdoijlicf), ba btoistidj Karantanija, -e j?arantanien karkoli maž immer kateri, -a, -o meldjer Kaza, -e Hafa kazen, -zni ©trafe kažem, kazati jeigen; zobe kazati bie petfdjen kdo (interrog.), kdor (relat.) mer kedaj mann kedo irgenb jemanb ker meil kesa-m se, -ti se bereuen kilogram, -a filogramm kimajoč, -a, -e nitfenb kima-m, -ti niefen kimovec, -vca ©eptember kit, -a SOBaHfifri^ kita, -e 3opf kitica, -e @trdufd)en Kitajec, -jca Sljinefe kitajski, -a, -o cfiinefifd) Kitajsko, -ega ©f)inn kje mo (interr.) kjer mo (relat.) klas, -a (u) Slfjre kleč-im, -ati fnien Klenov, -a, -o Stenž= kli-čem, -cati rufeu kli-jem, -ti feimen ključ, -a @d)Iuffel ključar, -ja @d)!offer ključavnica, -e ©rfjlofž kljun, -a ©cbnnbel kljuka, -e ©djnnlle klobuk, -a $ut klop, -i SSnnf kmalu batb kmet, -a Snuer, Cnnbmann kmetica, -e Sducrin kmetski, -a, -o ®auern*, bnurifd) kneginja, -e $tirftin knez, -a 'gurft knezoškof, -a ^urftbifdjof knežji, -a, -e furftlid), $urftem knjiga, -e 58utf) ko dž, menn, mofern, roie; ju* meilen ftatf nego kobilica, -e •§eufc^rede koča, -e -^utte kočija, -e ^utfcfje’ kokčš, -i $enne 13 * 196 koji, -a, -e toeld)er kola, kol (tpiur.) SCSngen kolar, -ja SBagner kolik, -a, -o mie grofi koliko (iuterrog.) kolikor (ref.) mte biet kčlikoršen, -šna, -šnoioie grofi (relnt.) kolnica, -e SBagenfdmppen, SBagen* SHemifm kol<5, koles-a Slab komaj faum komar, -ja ®elfe, SRitde konča-m, -ti beenbigen končan, -a, -o beenbigt konec, -nca Knbe konj, -a ifJferb konjsk-i, -a, -o ^jferbe* kopen, -pna, -pno troden; kopno, -ega ^eftlanb kopriva, -e 95renneffet koraka-m, -ti fdjreiten korar, -ja Somperr korist, -i Slutj en koristen, -stna, -stno niitslid) koristi-m, -ti nu|eit koroški, -a, -o fnrnttfd^ Koroško, -ega Karaten Korotan, -a Karaten kos, -a ©tud kosilo, -a ^ruffftud, ^ritfjmatjl kost, -i Knodfen koš, -a Korb Košarjev, -a, -o Kožarž košat, -a, -o bufdjig kot afS; kot prostak alž ©emeiner kovač, -a ©cfjmieb kovačnica, -e ©dfmiebe kovarstvo, -a Ptdnfe koza, -e ©eifi; divja koza ©emfe koža, -e $aut kožuhovina, -e iJMjtoerf kraj, -a Srt, ®egenb, Snbe; v kraj spraviti bet ©eite fd^affen kraj neben, Idngž; Ofkap. m. ®en.) Krak, -a Krat kralj, -a Konig kraljestvo, -a Kdnigžtpum kraljev, -a, -o bež Konigž* kraljev, -a, -o foniglidj, Konigž* kraljevič, -a Konigžfopn foniglidjer črtita kraljica, -e Konigin krap, -a Karmen kras, -a 3 ' er & e ; ^Srnc^t krasen, -sna, -sno prddftig, fc^on; Kompar, krasnejši, -a, -e krasi-m, -ti fdjmuden krat mol; 3 . 35. enkrat einmat kratek, -tka, -tko furj; ob kratkem in turnem, balb krčmar, -ja ©aftloirt, 2Birt krčmarica, -e ©aftmirfin, SBirtin krčmarjev, -a, -o bež ©aftioirtež krdelce, -a tleine @tatiener lahek, -hka, -hko teid)t; ©ompar. lažji, (ležji), -a, -e laja-m, -ti beffen lakomen, -mna, -mno gierig, gefrdjjig, ba6fud)tig l&komnik, -a ©eijiger, $abfud)tiger lakomnost, -i $abfuč£|t lakota, -e $unger, ^ungeršnotlf lasten, -stna, -stno eigen, eigen= tijumtid) lastovka, -e ©dptmlbe laški, -a, -o itatienifet) latinski, -a, -o tateinifdj lavantski, -a, -o Sahanier* laž, -i Suge lažji fiel) lahek lažnivec, -ca Sugner le nur leden, -a, -o eiftg, Siž* legak == lahek leh,-a8ec^e, Sberffaupt cinež ©tammei lehek, -hka, -hko — lahek lej = glej lemež, -a $flugfd)ar lep, -a, -o ftpn; (Eomfjar. lepši, -a, -e les, -a §olj, ©cljols, 2Mb lesčn, -a, -o Boljern, au8 ^olj leska, -e ^afetftraudj leskov, -a, -o nuš ^afetnufž^olj, fafeL lesovje, -a ©e^blj lestva, -e Seiter lešnik, -a 4?afelnufž le-ta, le-ta, le-td eben biefer, --t, sež leta-m, -ti oft Inufen, fliegen let-im, -eti taufen, fliegen leten, -tna, -tno jdljrig, 3af)reš*; letni čas leto, -a 3aljr, @ommer ; navadno leto gemetnež 3a^r; prestopno leto ©djaltjntjr letos tjeuer letošnji, -a, -e (jcurig lev, -a Šotne lev, -a, -o lin! lež-im, -ati tiegen ležji, -a, -e fief| lahek li ^ragepartifel = ali: si-li zaigral Ijoft bu nerfptett? Libuša, -e SibufcBa Libušin, -a, -o Sibufdfaž lice, -a 2Bange ličje, -a Soft lisica, -e $udp3 list, -a Slatt listek, -stka Stdttdjen listje, -a baž Soub, bie Statter listopad, -a Stooember li-žem, -zati teden ljub, -a, -o tieb; (Eomfmr. ljubši, -a, -e ljubček, -čka Siebting ljubezen, -zni Siebe ljubezniv, -a, -o Itebenšttmrbig ljubi-m, -ti Iteben ljubki, -a, -o liebticf) ljudjč, ljudij Seute; (©ranim. §. 7. B. 12.) 198 ljudski, -a, -o fremb, 3$olf§*; ljudske muke frembe ©apnjen ljudstvo, -a SSotf ljut, -a, -o toilb, grimtntg, graufom loči-m, -ti trennen log, -a .§ain loka, -e Sine lokav, -a, -o fjinterliftig lončar, -ja Žopfer lončen, -a, -o tonern, Ž!jon= lopata, -e ©ckonfet loti-m se, -ti se česa jtd) on etroaž marijen; bolezen se me (®en.) loti cž BfifnlTt mid) eine itranfkeit lov, -a 3agb lovec, -vca 3oger luč, -i 2i merica, -e 9Rofie£, f 8el opica, -e Slffe opomin, -a (šrmaljnung opomorem si, opomoči (auž opomog, -ti) se fidj befjelfen, fidj auffjelfen, umfdjrcib. Iflart. opomogel,-gla,-glo oporoka, -e Sermddpntž 204 oprava, -e jtleibung ; pohišna oprava 3immer£tnricf)tung opravilo, -a SBerricptung, ®icnft opravi-m, -ti anfteiben, »errtcfjten (einm. $anbl.) opravlja-m, -ti t>errirf)ten; (loieberfj. $anbl.) oprti-m, -ti umbinben, mittetft Srag« riemenž nuf ben Stucfeu Inben opusti-m, -ti untertafjen; pot opustiti ben Starfdj aufgeben orač, -a ifJftuger oreh, -a 9hifž; ?tufsbaum orehov, -a, -o 9tufž«; orehova luš- čina Uhifžfdjate orjem, orati pflugen orel, -rla Slbter orodje, -a SBerfjeug oroslan, -a Some orožje, -a bie SBnffen os, -i Icpfe osedla-m, -ti fattetn, osel, -sla Kfel osem adjt oslab-im, -eti fcf)toad) merbeti oslabljen, -a, -o gejditon^t oskrb-ujem, ova-ti beforgett oslepi-m, -ti blenben osnaži-m, -ti reinigen, osnažen, a, -o gereinigt ostajem, ostajati ubrig bleiben ostanem, ostati bleiben, oerbleiben ostavi-m, -ti Ijinterlaffen oster, -stra, -stro fcparf ostrm-im, -eti erftaunen, fic^ entfetien ostroga, -e @porn osup-nem, -niti erftaunen ošabnost, -i -Socpmullj, ©tolj otmem, oteti retten; umfdjr. ifJnrt. otel, -a, -o otok, -a 3nfel otres-em, -ti abjdjutteln; umfdjr. iPart. otresel, -sla, -slo otročji, -a, -e finbtid), finbifcf) otrok, -a $ittb I otroški, -a, -o finbliefj, ^inber« ovca, -e ©djaf ovčica, -e ©djafdjen ovčar, -ja ©cpdfer, $irt ovčarski, -a, -o ©djdfer«, -Sirten« ; ovčarska palica -fjirtenftab oves, ovsa |)afer ovsen, -a, -o -§afer«, auž -§afer; ovsen močnik -Safermuž ozelen-im, -eti grun loerben ozek, ozka, ozko eng; Kompar. ožji, -a, -e oživlja-m, -ti beleben ožji, -a, -e fiel) ozek. P. pa aber, unb, benn (in $ragen) pač moj)! pada-m, -ti fatten (toieberl). -§anbt.) padem, pasti (auž pad-ti) fatlen (einm, •Sanbl.) umfdjr. iflart. padel, -dla -dlo pajčevina, -e ©pinnengetoebe pajek, pajka ©pinue palač-a, -e ifJataft palmov, -a, -o ifJalmen«; palmovo drevo ifMmenbautn palica, -e @tocf, ©tab pamet, -i ©ernunft pameten, -tna, -tno bernunftig, ge« fdjeitj Kompar, pametnejši, -a, -e papiga, -e ijJapagei papir, -ja iflapier para, -e Snrnpf, Sunft parobrod, -a ®ampffd)iff pasem, pas-ti meiben (tranfitio); pa¬ sem se, pasti se meiben (intronfitio) pasji, -a, -e -§unbž« pastir, -ja -Sirte pastirski, -a, -o -§irten« pazi-m, -ti acfjten, aufmerfen peč, -i ©fen pečem, peči (auž pek-ti) bacfen; umjcfjr. ipart. pekel -kla, -klo pekar, -ja 'Bdcfer 205 pelj-em -ati fuljren peljati se fatjren perje, -a bie $ebern, ©efieber, Saub pero, peres-a $eber pes, psa $unb; morski pes ©eefjunb pesek, -ska @anb pesem, pesmi Sieb pesmica, -e Siebd)en pest, -i $nuft; komu v pest priti in jemanbž ©etnalt fommen peš ju guf peščica, -e fletne 9Xenge ^buflein (Wauft»olI) pet funf petek, -tka freitng petelin, -a $a£in; divji petelin Stuer* baijn petje, -a ©efang, baž ©ingen piči-m, -ti [tedjen (einm. ^anbl.) piham fiefj pišem pihlja-m, -ti meljen pi-jem, -ti trinEen pikajdč, -a, -e ftedjenb pika-m, -ti jtttfjen (roieberl). ■Snnbl.) piramida, -e i^ramibe pisan, -a, -o bunt, gefdjrieben pisava, -e ©djrift, ©til, ©direib* ort pisatelj, -a ©djriftfteffer pismo, -a 9?rief pišem (piham), pihati hlajen; veter piše ber SBinb bldžt pišem, pisati fdjreiben pita-m, -ti futtern pivec, -vca Skinfer, ©aft pivo, -a ®ier plača, -e 25ejaE)lung, Sotju plača-m, -ti jnfjten (einm. •jjanbt.) plačilo, -a, Šejaljfung, So&n plač-ujem, -evati joljfen; (»ieberlj. •§onbl.) pla-nem, -niti fturjen planina, -e Slfjae planinski, -a, -o llpen* plašč, -a 9Jtantel plašen, -šna, -šno furdjtfnm, fdbeu, jttjudjtern, ©omjmr. plašnejši, -a,-e plava-m, -ti fdjttummen plemenit, -a, -o nbetig, ebel; pl. ©bler »on plemenitaš, -a ber Žtbeligc ples, -a Sanj ple-šem, -sati tanjen pletem, plesti (auš plet-ti) ftricfen, pečaten; utnfdjr. pSart. pletel, -tla, -tlo pletenica, -e $orb, fbrbrijen pletenje, -a $ted)ten, ©tricfen plošča, -e pllatte ploha, -e pJlapregen, Stegengufš ploska-m, -ti flatfd)en plug, -a pJflug po um, auf, nad); (^rap. m. 2trc. n. Soc. ©ramm. §. 38. 3.) po je (©ramm. §. 23. 5.) pobeg-nem, -niti entflieljen pobeli-m, -ti meipen pobeljen, -a, -o gemeipt po-berem, -brati aufljeben (einm. ■§anbl.) pobesi-m, -ti fjangen laffen pobija-m, -ti fcblagen pobira-m, -ti aufljeben (roieberf). $anbt.) počaka-m, -ti t»nrten počasi longjam počasti-m -ti eijren, ©Ore erlueijen poči-m, -ti berjten; Erndjen puška poči v stran ber @rf)ufž geijt febl poči-jem, -ti se aubrupen počitek, -tka Stutie, SRajt počiva-m, -ti rufjen, rnften po-čnem, -četi anfangen, beginnen pod unter (i)?rnj). m. Icc. n. 3nftr.) podadmiral, -a SSicenbmiral poda-m, -ti preibgeben, reiifien podati se fidj ergeben po-dajem, -dajati reidjen (bauernb. ■§anbt.) 206 podari-m, -ti fdjenfen podelava-m, -ti umarbeiten, »erar« beiten podeli-m, -ti fdjenfen, ert£)etfcn, »er« leif)en (einm. ^au&I.) podelj-ujem, -evati fdjenfen, ertljeifen, »erfetf)en (mieberfj. ^anbi.) po-derem, -dreti (auž -drti) nieber« tnerfen; umfd)r. ifJart. podrl, -a, -o podi-m se, -ti se fid) treiben podkev -kve ^ufeifen podk-ujem, -ovati beft^fagen podkupi-m, -ti beftedjen, erfaufen podložnik, -a llntertljan podoba, -e Silb podoben, -bna, -bno dljntidj podpora, -e ttnterftufjung pod-prdm, -preti (auž pr-ti) unter« ftufcen (einm. .$anbl.); umfdjr. 'part. podprl, -a, -o pod-vržem, vreči (auš -vrg-ti) unter« tnerfen; umfdjr. ^?art. podvrgel, -gla, -glo pogača, -e fudjen poganja-m se, -ti se fid) bemufjen, fid) Ijerumtretben pogasi-m, -ti ablofdjen, aužlbfdten, žejo pogasiti ben Surft tofd^en pogi-nem, -niti umfommeit poglavar, -ja £>bert)auf)t poglaviten, -tna, -tno fjaufttfddjlid), 4>auf>t« pogled, -a iBtitf, 2lnblitf pogleda-m, -ti nnfdjauen, aitbliifen, 3mj)er. poglej, -te pogor-im, -eti abbrennen, »erbrenneu pogosti-m, -ti betuirfen pogosto Ijaufig pogovarja-m se, -ti se fid) befpredten pogreša-m, -ti »ermiffen (m. ©en.) pogubi-m se, -ti se fid) »erlieren, untergeljen pogum, -a SHutt) pogumen, -mna, -mno mutljig pohaja-m, -ti befud)en; pohajati za kom jemanbem fofgen pohišen, -sna, -ino fjdužlid), 4?nu§«, pohišna oprava $nužeinrid)tung pohlid-im -eti p mefjen anfangen Pohorje, -a Sndjergebirge pohvali-m, -ti befoben po-idem, -iti aušgeljen; umfdjr. ifjart. pošel, -šla, -šlo po-iščem, -iskati auffudjen pojata, -e ©djofpen, (Strune, (Stati pojdem id) gefje, id) tnerbe geljen pojem, peti fingen pojčm, pojesti (auž po-jed-ti) »er« Sefjren; umfdjr. t)Jart. pojedel, -dla, -dlo poji-m, -ti trnnfen poka-žem, -zati jeigen poklek-nem, -niti nieberfnien poklican, -a, -o gerufen pokli-čem, -cati rufen pokojni, -a, -o »erftorben, pr Stulje beftattet pokojnina, -e SJuljegefjalt pokonča-m, -ti jugrunbe ridjten, »er« tilgen pokri-jem, -ti Bebetfen (eintn. •§attbl.) pokrit, -a, -o bebecft pokriva-m, -ti bebetfen (tnieberl). $anbl.) pokvari-m, -ti befdjnbigen pokvarjen, -a, -o befd)nbigt pol fjnlb poldne SRitfag o poldne mittagS polen, -Ina, -Ino, »oll poleg, Idngž, neben CPrafi. m. ©en.) poletje, -a ©omrner poleten, -tna, -tno fommerlid), ©ommer«; poletni dan ©ommertag poli-jem, -ti begiefien; solze me po¬ lijejo id) bred)e in $l)rdnen aub polje, -a $elb poljedelec, -lca Sftferžmann poljubi-m, -ti fuffen (einm. §anbt.) poljublja-m, -ti fuffen (tnieb. ^anbt.) 207 poljski, -a, -o $e(b«; poljska miš ^elbmaub polk, -a (Regiment polni-m, -ti futfeu polnoči 2Ritternnd;t polovica, -e ; do polovice na- poljen, -a, -o §nlb gafufft polt, -i 4>aut jomaga-m, -ti Ijetfen (tnieberfj. $nnb(.) pomeri-m, -ti jielen pomig-nem, -niti minfen pomisli-m, -ti bebenfen nadjbenfen pomlad, -i^riiljltng; pomladni, -a, o, $rulj(ittgž« pomnoži-m, -ti bermeljrcn pomoč, -i ^tlfe po-morem, -moči (aub -mog-ti) fjelfen (ainm. -gianM.) umfdjr. i^art. po- mogel, -gla, -glo ponedeljek, -ljka SRontng ponevedoma ofjne ju miffen ponikovski, -a, -o ju (Ponigt ge^orig, iPonigfer Pčnikva, -e ^Jonigl ponižen, -žna, -žno bemutijig ponižnost, -i Semutl) ponočen, -čna, -čno rtndOtlidj, 9tad)t«, ponočna svetilka STrari^tlamjae ponosen, -sna, -sno ftofj pouudi-m, -ti anbteten (ainm. $anbl.) ponuja-m, -ti anbteten (mieberlj. §anbl.) popačen, -a, -o berberbt, fcftfac^t gcmacEjt popači-m, -tiberberben, fcfjledjt marijen po-padem, -pasti (nub pad-ti) er« greifen; ttm[djr. ()?nrt. popadel, -dla, -dlo popeva-m, -ti ftngen poplača-m, -ti bejaljlen po -pnem se, -peti se erfteigen, er« fltmmen popdlen, -Ina, -lno bollfommen; Somjmr. popolnejš-i, -a, -e popolnoma bollenbb popotnik, -a Snnberer poprašam = povprašam poprašujem = povprašujem popravlja-m, -ti berbeffern poprosi-m, -ti erjudjen porabi-m, -ti benn|en, berbrnud-fn porodi-m se, -ti se geboren rcerben posadi-m, -ti je<3en; za mizo me posadi er meibt mir am Sifde etnen (JMatj an posamezen, -zna, -zno einjeln posebej, bejonberb etnjetn poseben, -bna, -bno fonberbar, be« fonberer posebno bejonberb posebnost, -i (ligenljeit po-sedem, -sesti (aub -sed-ti) bc« fetjen; umfdir. 9part. posedel, -dla, -dlo poshrani-m, -ti aufberoaljren poskak,-ujem, -ovati jpringen poskoči-m, -ti nuffpringen poskrb-im, -eti bejorgen poskusi-m, -ti berjudjtn poslanec, -nca Slbgeorbneter poslopje, -a ®ebnube posluša-m, -ti pljoren posluži-m se, -ti se [id) bebienen posnema, -e (Radmljmung posnema-m, -ti nndjafjmen posoda, -e ©efdjirr, ©efdf posoj-ujem, -evati (ciljen posreči se eb glurft, getingt; posre¬ čiti se po-stanem, -stati merben postava, -e ©eftalt, ®eje| postavi-m, -ti feljen, fteflen postaviti se na čelo fietj čelo postavljen, -a, -o gefejjt, gejtellt pbstelja, -e 95ett po-stojim, -stati jtefjen bleiben po-strežem, -streči (aub streg-ti) auf« marten; umfdjr. ^art. postregel, -gla, -glo; z orehi postreči mit SMffen nufttmrten 208 postrv, -i goreHe posvečen, -a, -o geroeiljt; v duhov¬ nika jum iJJrieftec posveti-m, -ti tnetljen posvet-ujem se, -ovati se fid) berntljen posuii-m, -ti trodnen; posušiti se »ertroifnen pošel, -šla, -šlo fief) poidem pošilja-m, -tifdjicfen (mieberf). •Sanbl.) po-šljem, -slati fdjicfen (einm. •gmnbi.) pošten, -a, -o etjrlid), rebtid) poštenje, -a (šfjrlidffeit, Oleblidffeit pot, -a (i) SBeg, fKarfdj; vsak pot jebežmol; med potem unterloegž pot, -a (ii) @d)meifš poteg-nem, -niti gie^en, anjieljen (einm. $anbl.); potegnem jo id) 3 ie£)c a6, ge^e fort poteg-ujem, -ovati anjieifen (mieberij. ■Sonbl.) potem unb potlej bann, nadjlfer potočen, -čna, -čno Sad)* • potočna riba f$:lufžfifd} potoči-m se, -ti se rotten potok, -a Sad) potolaži-m, -ti trbften potomec, -mca 9iad)fomme potopi-m se, -ti se uerfinfen, uuter* geffen potoži-m, -ti ftagen potrata, -e SSerfdftnenbung potreba, -e 9iotf), Seburfniiš potreben, -bna, -bno notfimenbig potreb-ujem, -ovati bcnotlfigen potres-em se, ti se erjittern, er* bebcu potrga-m se, -ti se reifjen (intranfitib); vrvi se potrgajo bie Striife reifjen povabi-m, -ti einlabett povem, povedati fagert, erjafflen 3m)>er. povej, umfdfr. iflart. po¬ vedal, -a, -o povelje, -a Befeljt poveljnik, -a 93efei)teiia6er povi-jem, -ti fertig trnnben (prejo) povpraša-m, ti fragen; cine groge ftetten (einm. ^anbf.) povpraš-ujem, -evati fragen; fragen ftellen (roieberl). $anbt.) povrh obenbrauf, uberbieef povr-nem, -niti prudgeben, ber* getten; povrniti se prudfefjren povsod uberatt povzdig-nem, -niti erljeben pozabi-m, -ti bergeffen (einm. -ganbl.) pozablja-m, -ti bergeffen (mieberf). ■ganbl.) pozabljen, -a, -o »ergeffen pozdravi-m, -ti grujjen (einm. ^anbt.) pozdi'avlja-m, -ti grujjen (mieberf). 4?anb(.) poziv, -a Slufforberung pozna-m, -ti fennen pozen, -zna, -zno fpnt pozneje ffmter pozornost, -i Slufmerffamfeit po-zovem, -zvati eintaben, berufen, anfforbern po-ženem, -gnati nntreiben poživi-m se, -ti se mieber aufleben, fic^ erfrifd)en požrešen, -šna, -šno gefrdfiig praded, -a Urgrofibater, 2lE)ne praroditelji, -ev iBoreltern prag, -a @d)melle prapor, -a daljne prav rec^t; prav na tistem mestu genau an berfetben ©telle pravda, -e sprocefž, 9ied)f, 31ed)tž* frage pravi, -a, -o red)t pravo, -a baž StecEjt pravica, -e Sledit; po pravici mit 91ed)t; pravici v roke spraviti ber ©eredftigfeit ubergeben pravičen, -čna, -čno gerec^t pravičnik, -a ber anbl.) preslaven, -vna, -vno bodjberubmt presrečen, -čna, -čno ubergtudtidj presrčen, -čna, -čno liberoud berjtidj, uberauž mutbig prestav-im, -ti iiberfe|en, itber)teden pre-stanem, -stati itberftef)en prestol, -a $bf°n prestopno leto fieb leto prestraši-m, -ti erfcbreden prestrelja-m, -ti burd)fd)tepen pretepa-m, -ti fdjlugen preveč ju biel previdnost, -i SSorfebung prevr-nem, -niti umfturjcn pre-vzamem, -vzeti ubernebmen prežejen, -jna, -jno uberauž burftig 14 — 210 — prež-im, -ati fnuern, paffen pri £>ei Oprop. tn. Soc.) približ-ujem se, -evati se fidj ndljern pribrene-im, -ati jummenb fjerbei* fommen, jummenb Ijerbeiftiegen priča, -e Beuge, Slugenjeuge pričak-ujem, -ovati erroarten prička-m se, -ti se ftreiten, jaitfett pridela-m, -ti butci) atrbeit ermerben, probucieren, (nn ^efbfrudjten) er« fecftfen pridem, priti fommen; umfdjr. ipnrt. prišel, -šla, -šlo priden, -dna, -dno fieipig, bron pridnost, -i $letp pridobljen, -a, -o crmorben pridobi-m, -ti ermerben, getninnen (einm. -§anbl.) pridobiva-m, ti ertnerben, getninnen (mieberij. 4>nnb(.) pridruži-m, -ti bnp gefeden priganja-m, -ti antreiben prignal, -a, -o fief) priženem prignati fief) priženem pri-godi se eb ereignet fid), -goditi se prihaja-m, -ti 3U fommen joplegen prihodnji, -a, -e funftig prihrani-m, -ti erf^taren prihranjen, -a, -o erfpart prihru-jem, -ti (jeranfturmen; ftur« menb ffercmfommen prijaha-m, -ti fjeronreifen prijatelj, -a $reunb prijazen, -zna, -zno freunbfidj, tnilb prijaznost, -i $reunblid)fett priječ-im, -ati nctjjenb fjerbeifommen, perbeintfisen prijel, -a, -o fiefj primem prijeten, -tna, -tno nngenefjm, freunb« fid) prijezdi-m, -ti = prijaham prikli-jem, -ti fjernorfeimen prikloni-m se, -ti se fid) nerbeugen prilet-'m, -eti fjeranftiegen prilez-em, -ti fjernnfriedjen priljubi-m se, -ti se Itebgetnonnen tnerben (komu noti jemanbem) priložnost, -i ©efegenfjeit primem, prijeti nngreifen, erfnffen; umfdjr. ifJart. prijel, -a, -o primer, -a SJeifpiel;. n. pr. — na primer 3. primora-m, -ti smingen Primorje, -a Suftentonb prines-em, -ti bringen, fjerbeibringen pripada-m, -ti sufatten pri-peljem -peljati beranfuljren; pri¬ peljati se Ijeranfaljren, cmgefaljren fommen pripeka-m, -ti brennen pripeti se eb ereignet ficE), pripetiti se priplava-m, -ti fdjmimmenb fjercm« fommen, fjerbeifdjmimmen pri-pnem, -peti onljeften; umjdjr. ifJnrt. pripel, -a, -o pripogiba-m, -ti beugen; pripogibati se fid) buden (mieberlj. |>anbf.) pripog-nem, -niti beugen; pripdgniti se fid) buden (einm. *§anbf.) priporoča-m, -ti empfefjten pripovedka, -e ®r3df)fung, ©age pripoved-ujem, -ovati erjdfjlen priprava, -e Bubereitung, 2 $orrid)tung pripravi-m, -ti bereiteh, norbereiteu (einm. 4?nnbf.) pripravlja-m, -ti bereiteri, borbereiten (mieberfj. $onbt.) pripravljen, -a, -o »orbereitet, bereit priprost, -a, -o einfncf), fd)lid)t priprostost, -i ©d,lidjtfjeit pripušča-m, -ti julaffen pri-rastem, -rasti 3umodjfen; k srcu prirasti citiž ■fjerj mcupfen, liebge« monnen merben prisega, -e ©cptour prisij-em, -ati 5U fdjeinen nnfongen prisili-m, -ti 3mingen prisiljen, -a, -o gesroungen priska-čem, -kati Ijerbeifpringen, fjupfenb fjerbeifomnten 211 prisluži-m, -ti »erbienen, erroerben pri-sopem, -sopsti (auž -sop-ti) feud)enb Ijerbeifommen; umfcfjr. Sort. prisopel, -pla, -plo pristava, -e SUeierEjof, £anbfmuš pri-stojim, -stati jufteijen, jufommen prisvoji-m si, -ti si fidj nneignen, fic^ jueignen prišedši ijer6eigefommeu, ^Jnrtici^. I. bež nctioen Sroteritumb »on pridem pritožba, -e Stecurž, 5?fnge pritoži-m se, -ti se fid) Beffagen (cintn. -fimibl.) pritož-ujem, -evati se ficf) Beflagea (roieberb. $anb[.) privadi-m, -ti nngetooljnen ; privaditi se jeden drugemu ficf) aiifinanber gcmoijnen prive-žem, -zati nnbinben privi-jem se, -ti se fidj ^ernnfdjfdns geln ; kača se privije privošči-m, -ti »ergonnen, raunfdjfn pri-ženem, -gnati Ijernntreiben; umfcfir. prignal, -a, -o proč mcg prodaj, -a Serfauf; na prodaj nositi nuf ben SDlnrft trogen; trugen um ju »crfnufcn prodaj-em, -ati »erfnufen (mieberl). ■§nnbf.) proda-m, -ti »erfnufen (einm. -§mibl.) pre-kolnem, -kleti »erfludjen; umfcfjr. Snrt. preklel, -a, -o prosi-m, -ti bilten; kruha (©en.) um Šrot prost, -a, -o frei; na prosto inb Sreie prostak, -a ©emeiner prostira-m se, -ti se fie| nubbreiien prostor, -a prostoren, -rna, -rno gernumig prostčst, -i ^rcibeit proti gegen OfJrnf). m - prsi, prsij (Šhtr.) Sruft prst, -a Singer, 3 e ^ e prst, -i grbe prste'n, -a, -o irben prvčnec, -nca grftling prvenka, -e grftfing prvi, -a, -o erfter prvikrat bab erftemnl Prus, -a Prusija, -e Sreupen pšenica, -e SBeijen pšeničen, -čna, -čno SBeijen*, pše¬ nična bilka SBetjenpnlm ptica, -e Soget ptič, -a Sogel ptiček, -čka Sogeldjen ptičica, -e Sogeldjen ptuj, -a, -e fremb Pulj, -a Šoto pusti-m, -ti (affen (einm. •fjanbt.) pušča-m, -ti Inffen (t»ieberf). ^nnbt.) puščava, -e SBufte puščica, -e Sfeil puška, -e Sitd;fe, ^tinte, ©eloebr. R. rabi-m, -ti gebrnudjeu, aužniifjen raca, -e dnte računi-m, -ti redpicn rad, -a, -o gern; Sompar. rajši Keber radodaren, -rna, -rno freige6ig radost, -i rad-ujem se, -ovati se fidj freuen rahel, -hla, -hlo [oder, leife raj, -a rajni, -a, -o felig, »erftor&en rajši, fiep rad rama, -e j a ^ e( @^ lj[ttr rame, ramen-a I ran, -a, -o fritfje; rana ura SUtorgen* ftunbe rana, -e 2Bunbe rani-m, -ti oertonnben ranjen, -a, -o uertounbet rastem, rasti (nun rast-ti) toaleti rastlina, -e ©etnndfb, Sf tnn o e ravan, -i — ravnina, -e dbene 14 * 212 raven, -vna, -vno eben, gerabe ravna-m -ti ebnen ; umgepen, s kom mit finem raz »on fjerab; (©rdp.m.Stcc.) in3u* fommenfefiungen = jer«, »cr=, ent* razbi-jem, -ti jerfcplagen razdeli-m, -ti jertticilen, bertpeilen razdruži-m, -ti trennen, fonbern razen, -zna, -zno berfdjieben, nmnnig* fnttig razgled, -a 9tusfid}t razgovarja-m se, -ti se fid) befpredjen razgrinja-m se, -ti se fid) aužbreiten razjari-m, -ti erjurnen razjezi-m, -ti jornig macpen razjeziti se jornig merbcn razkačen, -a, -o erjiirnt razkači-m, -ti erjurnen razkrojem, -ti oufbeden, entfjullen razlega-m se -ti se erfdmllen, mieber* polten različen, -čna, -čno berfdjieben razli-jem se, -ti se fid) ergiejšen razodeva-m, -ti entfjuffen, offenboren razprodaj-em -ati berfnufen (mieberf). $onbl.) razproda-m, -ti »crfnufen (etnm. •§flnb[.) raz-prem se, -preti (ouž pr-ti) se fid) entjioeien; umfdjr. kartic, razprl, -a, -o raz-rastem, -rasti burd) SSBadjfen fid) berbreiten razruši-m, -ti jerftoren razsodi-m, -ti entfcpeiben razsrdi-m, -ti erjtirnen; razsrditi se jornig merben raztres-em, -ti jerftreuen raztresen, -a, -o jerffreut raztrga-m, -ti gerreifšen razun (razven) ouper (©rop. m. ©enit.) razvalina, -e 9tuine, ©cputt razveseli-m, -ti erfreuen razve-žem, -zati nufbinben razžali-m, -ti beleibigen redek, -dka, -dko felten reci, recite, fiel) rečem reč, -i @nd)e rečem, reči (ciuš rek-ti) fagen; 3. ©erf. ©tur. rek<5; rekoč, -a, -e fngenb, mit ben SBorten; 3mperat. reci fage, recite foget; iimjdjr. kartic, rekel, -kla, -klo rečen, -a, -o gefngt redi-m -ti ndpren, futtern reka, -e $lufž rekel, -kla-, -klo, rek<5, rekdč pel) rečem rep, -a ©djtoeif repa, -e Kube repar, -ja ©open (ein ©terfreuserftutf) res mapr, fiirtoa^r, in ber Spot resen, -sna, -sno ernft; (Eompor. resnejši, -a, -e resnica, -e SBoprpeit resničen, -čna, -čno mopr, moprpoft reši-m, -ti ertofen, befreifn, retten smrti (©en.) bom Sobe reva, -e ein Strmer, ©tenber reven, -vna, -vno nrm, ormfelig revščina, -e Slrmut, ©tenb riba, -e $ifcp ribič, -a $ifdjer ribji, -a, -e fjifdp*, ribje oko ^ifdpfluge rimski, -a, -o romifdj ročica, -a ^dnbcpen rod, -a (ii) ©tomm, ©efdpedpt, ©rut roden, -dna, -dno bon ©eburt, rodni bratje teibtidje ©rubet rodi-m, -ti gebdren, fjeroorbringen; roditi se geboren merbcn roditelj, -a ©rjeuger, ©oter; rodi¬ telji, -ev ©(tern rodoviten, -tna, -tno frudjtbor rodovitnost, -i $rud)tborfeit rog, -a 4?orn roj, -a ©tpor, ©djmntrn rojak, -a Sonbžmonn roka, -e ^onb rokodelec, -lea ^onbmerfer 213 rokodelstvo, -a .§anbt»erf ropočem, ropotati Krmen, Polteni; boben ropoče, bie Fromme! fdjtdgt roti-m se, -ti se fdjtuoren, betpenern roža, -e Stofe rožen, -žna, -žno Stojen*, rožni kras Stofenfdjmud! rožica, -e Stoždjen ruda, -e drj, SKetaJI rudeč, -a, -e roti) Rudolf, -a Stubotf rumen, -a, -o golbgetb, golben, rotljlicEi. S. s, (se oor s, z »or SSocnlen unb »or b > <3, g, j, m, n, 1, r, v, z, Ž »or nj) ifJrapof. a) mit ®en. »on — Ijerab, b) mitSnftr. mit (©ranim. §. 37.) sablja, -e ©obel sad -a (-u) ^rucft sadi-m, -ti fefcen, pftnnjen sadje, -a £bjt saj botfi, ja sam, -a, -o nllein; samo nur samokres, -a IfHftoIe sanje, sanj (ipiur.) Sraum sapa, -e Šuft, $nurfj, Sltljem Sava, -e @o»e se fief) s sedaj je|t sedanji, -a, -e gegenindrtig sedem, sesti (anž sed-ti) fidj fetjen; umfdjr. ifJnrt. sedel, -dla, -dlo sedež, -a @i| sedim, sedeti fi|en segel, -gla, -glo fie^ sežem sejem, sejati fdett sekira, -e Ijt, ^nifc sekunda, -e ©ecunbe sem Ijieljer, per; le-sem Ijieper, sem ter tja fjin unb £)tr sem, biti fein semenj, semnja SJtnrft, jlircpfeft senca, -e ©djatten september, -bra September sestra, -e ©djmefter sestradan, -a, -o mižgetjungert sešel, -šla, -šl<5 fieb snidem setev (setva), setve @aat sčver, -a borben, iftorbloinb severen, -rna, -rno norbltcp; severni medved (Eišbnr sezida-m, -ti erbauen sežem, seči (anž seg-ti) tangen, greifen, reicfien; umfdjr. iflart. segel, -gla, -glo shrani-m, -ti oufbeioapren sicer jronr, fonft, loibrigenfatlž Siget, -a ©aiget (©jigetp) sigetski grad ®urg in ©jigefij sijem, sijati fcfteinen, lempten sila, -e ©ehrnlt, Siotfj, .fraft; sila lep fepr fdjon silen, silna, silno gemaltig, grofi, mndjtig; silno feljr, aufierorbenttid) sili-m, -ti notpigen, jiningen sin, -ii (-a) Soljn sinek, -nka ©ofjndjen, ©opnletit sinovski, -a, -o tinblid), ©ofjnež*; sinovska ljubezen finblitf)£ Siebe siromak, -a ber Strme siromaški, -a, -o j nrmlicf), siromašen, -šna, -šno I nrmfelig siromaški, siromaško,siromašno (2tb».) sirota, -e SBaife, nrmež Sffiefen sit, -a, -o fatt siv, -a, -o grciu sivka, -e graugefdrbte $ufj sivo-bel, -a, -o grau*t»eifj shrani-m, -ti aufbetnapren fpringen, fjupfen skačem, skakati skaklja-m, -ti (nrieberp. .§anbt.) »ergt. skočim skala, -e skedenj, -dnja £enne skladalnica, -e SBnretiKger; skladal- nica knjig ©tbliotpef skleda, -e ©djuffet skle-nem, -niti fdjliejien 214 skoči-m, -ti fpringen, einen ©prung tljun (einm. 4?anbt. Viergt. skačem) skopec, -pca ©eijljalž skoraj (skoro) bolb, in furjrm skoz (skozi) burcf) (i)3rop. m. 2lcc.); skoz in skoz burd) unb burd) skrb, -i ©orge skrb-im, -eti [orgen; skrbeti se in ©orgen fein, beforgt fein skrban (skrben), -bna, -bno beforgt, forgfnm skri-jem, -ti »erftetfen, berbergen; (einm. •§anbi. trergl. skrivam) skrinja, -e Srufje skrivaj Ijeimtid), im fttffen skriva-m, -ti oerfteden, Berbergen; (mieberf). $onbf. Bergl. skri-jem) skupaj jufammen skupim 5 = izkupim skuša-m, -ti Berfudjen, prufen skušnja, -e ifJrufung slab, -a, -o fdjtoad!, fd)led)t; (Eornp. slabši, -a, -e slab-im, -eti fc^tuad) rnerben slaščica, -e ©ufjtgfeit; slaščice (ifJlur.) Sucfertnerf, Secferbiffen sladek, -dka, -dko fitfi sladi-m, -ti fiifen, Berfuf?« sladkota, -e ©ufe slama, -e ©troh slava, -e ŠRubm slaven, -vna, -vno beruljmt, rufjmooll sledeč, -a, -e fotgenb sledi-m, -ti nadjfotgen slednji, -a, -e jeber sleherni, -a, o- jeber einjetne slep, -a, -o blinb sliš-im, -ati fjorcti sliva, -e $flaume, 3ro et f c &f f Slom, -a ©lom Slomšek, -ška ©lomšef slon, -a (šlepfjant Slovenec, -nca ©ToBene slovenski, -a, -o ffobenifdj; slovenski govoriti flooenifd) fpred)en slovč jemati Slbfdjieb nepmen; za slovo sum Slbfcpieb sluša-m, -ti gefjorcpen služabnik, -a Siener služba, -e ©ienft služi-m, -ti bienen smejem (smejim) se, smejati se ladjett sme-m, -ti burfen smešen, -šna, -šno Iddjertid), fomifd^ smili-m se, -ti se erbnrmen smodnik, -a ipuluer smreka, -e $id)te smrt, -i Sob smrten, -tna, -tno Sob®, tobtid) smrtno ranjen toblid} BerlBunbet snažen, -žna, -žno reittlid), rein snaži-m, -ti reinigen snažnost, -i. SJeinlidjfeit sneg, -a ©cpnee snežno-bel, -a, -o fcEjneetoei^ snidem se, sniti se sufommenfommen, fid) treffen; umfcpr. ifJart. sešel, -šla, -šlo snop, -a (-u) (Sorbe; tpiur. snopovi snopje, -a bie ©arbenmenge, bie@atben soba, -e 3i inmer sobana, -e ©oni sobdl, -a sobota, -e ©omžtog sod, -a $afž sodar, -ja j?ofžbinber sodi-m, -ti urtljrilen, rid)ten, meinen sodnik, -a Siidjter sodrug, -a ©enoffe, ©efa^rte S61iman, -a ©oiiman solnce, -a ©onne solnčen, -čna, -čno jonnig, ©onnen® solza, -e Sprane sosebno befonberb, Borjiigticp sosed, -a 9tad)bar. soteska, -e tpajo, Sngpafž součenec, -nca SRitfdjuler sovrag, -a $cinb sovraštvo, -a $reunbfd)aft, •fjofž sovražnik, -a $einb 215 sovražnikov, -a, -o bež geinbež* spak-ujem se, -ovati se ©rimaffen fdjneiben spalnica, -e ©dilnfjtmmer spati, spal, -a, -o Jiefj spim spet mteber, neuerbingž spim, spati fdjtafen; umftfr. sjJnrt. spal, -a, -o spi-šem, -sati fertigfd;reiben, »erfaffen spleta-m, -ti fledjten, tninben spodnji, -a,- e unter, maž unterfjalb ift spolni-m, -ti erfuffen spomenik, -a Senfmal spomin, -a frinnerung, Inbeitfen; v spomin jum Žlnbenfen spominja-m, -ti erinnern, spominjati se gebenfert spomlad, -i gnifjling sporoči-m, -ti ubergcben, benad)* ridjtigen, metben sposoben, -bna, -bno faljig, geeignet sposobnost, -i $df)igfeit spošt-ujem, -ovati efjren, adjten spozabi-m se, -ti se fic^ nergeffen spozna-m -ti erfennen (einm. $anbl.) spoznava-m -ti erfennen (mieberf). •ganbl.) spravi-m, -ti fdjaffen, einbringen, einfammeln (einm. $anbf.); dam komu spraviti denar idj gebe je? manben ®e(b aufjubemaljren; pod svojo oblast spraviti unter feine ®emalt bringen; spravi se pade bidj spravlja-m, -ti einbringen, einljeimfen (mieberlj. $nnbl.) sprehajališče, -a ©fmjierort sprehdd, -a ©pnjiergnng sprejmem, sprejeti tn (šmpfnitg nefjmen, emfjfangen; Bog te sprejmi ®ott grufie bid^, fei mir millfommen! spremeni-m, -ti = izpremeni-m, -ti beranbern spremlja-m, -ti Begleiten spretnost, -i ^ertigfeit, ©efc^icflid^feit sprevid-im, -eti einfefien sprimem se, sprijeti se Ijanbgemein merben sproži-m, -ti [ožbriicfen spunta-m se, -ti se ftd) cmporen, ftd) oerfdjmoren spusti-m, -ti aužlaffen, ložlaffen (einm. •§anbt.) spušča-m, -ti aužlaffen , ložlaffen (mieberlj. $anbl.) sram ©dirom; sram meje id) fdjdme midj; sram te bodi fdjdme bid^ sramen, -mna, -mno fdjdnblid) sramota, -e ©djimpf, ©djanbe sramoten, -tna, -tno fd)imf)flidj, fdjdnblid) srce, -a $erj srček, -čka §er5djen srčen, -čna, -čno Ijerjltdl, befjerjt, mutljig; srčno moliti innig beten srčnost, -i -§erjlid)feit, iSe^erjt^eit, fDfutf) srdit, -a, -o jornmutljig, grimmig srebro, -a ©tlber srebfn, -a, -o fil6ern sreča, -e ©lucf srečen, -čna, -čno gludlidj srečonosen, -sna, -sno gludbringenb sreda, -e Sltitte, 2Kittmod) sredi mitten, in ber SKitte ('flnip. m. ®en.) središče, -a SJlittelpunft, SKilte srednji, -a, -e mittterer, mittelmcifig; srednji vek 9Uittetnlter srpan, -a ©idjelmonnt; mali srpan 3uti; veliki srpan Hluguft Stadice, Stadic ©tabice Staglav, -a ©taglam stan, -a (-ii) ©tanb stanem, stati ju fteljen fommen, foften stanje, -a, Sage stan-ujem, -ovati moljnen, aufaffig fein star, -a, -o alt; mlado in staro alt unb jung stara-m se, -ti se altern, alt merben starček, -čka ©reiž 216 starem, streti (au§ str-ti) jerbrcdjen; umfdjr. ^5art. stri, -a, -o starinar, -ja 2tntiquitntenfjnnMer, Grobler starka, -e ein nltež SBeib, bie Šiite starčst, -i, bab Sllter stavbinski, -a, -o Sau*; stavbinska umetnost SBaufunft stavi-m, -ti bauen, ftelleit steber, -bra ©dule, ©tufe steklenica, -e ^tafc^e stemni-m se, -ti se fidf) berfinftern, finfter toerben stena, -e SBanb steza, -e ^Jjfab, ^ujjjteig stezica, -e tieiner ^Jfab stiska-m, -ti bruden sto dunbert stojim, stati fteijen stska-m, -ti ndjjen stol, -a Studi stolen, -Ina, -lno Sfteftbenj*, •fmubt«; stolna cerkev Somfirdje, stolno- mesto Stefibensftabt stoletje, -a 3adrdunbert, ©dculum stolp, -a £d urm stopa-m, -ti fc^reiten, gefjen stopinja, -e ©djritt, £ritt stori-m, -ti tf) uu, ooUbringen stotak, -a .gunbertgulbennote stotnik, -a Hauptmann strada-m, -ti dungern strah, -a (-u) ©preden, ^urc^t, ©efpenft; strah se loti koga $urd)t befdCft jemanben stran, -i ©eite; strani (Soc.) auf bie ©eite strašen, -šna, -šnofcdrecfiicd, furdjterlic^ straža, -e 2Bad)e strd, -1 $onig streha, -e Sad) strelja-m, -ti fcdiefien strem, streti = starem stres-em, -ti fd^uttetn, abfcdutteln strežaj, -a Siener strm, -a, -o fteil, abfdjufjtg, jad strmec, -mca einfteiler, abfc^uffiger£>rt strm-im, -čti ftnuuen, ftd) entfefen, mit ©ntfeiien betradjten, anftaunen, na kaj ettoaž strmina, -e 2t6^ang, Stbfdjuffigfeit strnad, -a 3lmmer stroj, -a 9Kafd)ine strop, -a ©eiobtbe, ijllafonb strupen, -a, -o gijtig studenec, -nca iBtunnen, Guelle stvar, -i ©efdjofif, ©ing stvari-m, -ti erfc^affen su-čem, -kati bredctij meč sukati baž ©djioert fdpoingen suh, -a, -o tcocEen, bftrr sultan, -a ©ultan surovina, -e Modftoff suženj, -žnja ©ciabe svečan, -a $e6ruar svest, -i ba§ Betoufžtfein; jaz sem si v s vesti id) birt mir bettmfžt svet, -a, -o deiKg svet, -a SBett; na sveti = na svetu auf ber SBett svet, -a 9tatd, Statdfdjiag svetel, -tla, -tlo gidnjenb, btant svetilka, -e £amf)e sveti-m se, -ti se gldnjen, ftratjten svetinja, -e SRebaiffe, Orben sveto-nedolžen, -žna, -žno engetrein Svetopolk, -a, ©toatofiluf Svetopolkov, -a, -o ©matodlulž* svoj, -a, -e (©ramm. §. 14, 2.) svoje dni feinerjeit, einft. •v S. šapa, -e &a|e, ifJfote ščipovec, -vca ©corfuott ščit, -a ©djitbvojni ščit $rieglfcf)il& še nod), še le erft šel, šla, šlo fied idem ober grem šest fed)§ šiba, -e Stutde šilo, -a %f)U 217 širen, -ma, -mo meit, breit širi-m se, -ti se fidj oužbefjnen širdk, -a, -o 6reit šivanka, -e 9babel škarje, Škarij (ifjiur.) (Severe škof, -a SStfdEjof škofija, -e Sižff)um škrjanec, -nca Serdje Šlezvik, -a ©djlestoig šola, -e ©djule šolski, -a, -o @djut*; šolski nadzornik ©djtiKnfpector šopek, -ska Sufdjel, @trouj)if)en šopiri-m se, ti se ftd) breitmndfen štajerski, -a, -o fteirifd) Štajersko, -ega ©teiermarf štejem, -šteti jnljlen število, -a 3 a l)t štirje, štiri »ier šum, -a £drm, ©ernufd), ©etofe Šved, -a ©djmebe šviga-m, ti fyitu unb fjerfoljren, £)tn» unb ljerfc£)iefjetr; riba šviga T. ta, ta, to Mefer, *e, ež taca, -e $afe, ipfote tajl-m, -ti leugtten tak, -a, -o fo befdjaffen tak-nem, -niti beru^rcn takd fo, fo fefjr takdj fofort tam (tamkaj) bort tanek, -nka, -nko buun, fein; na tanko genau tarem (terem), treti (auž trti), 6red)cln, britden; umfcfjr. i|Jart. tri, -a, -o tat, -a (-u) Sieb tečem, teči (auStek-ti) (aufen, fliefien; 3. ijlerf. iptur. tekč; tekdč, -a, -e ftiefienb, loufenb; umfdjr. $nrt. tekel, -kla, -klo tedaj bamalž teden, -dna SBodje Tegetthoff, -a Segettfjoff tele, telet-a jfnlb telesen, -sna, -sno forperlid), (eiblid) telo, teles-a Seib, $orper teman (temen), -mna, -mno bunfel, finfter temno-moder, -dra, -dro bunfelblau temveč fonbern, Dielmefjr, im ©egen* tljeit tenek, -nka, -nko fielj tanek tepem, tepsti (auž tep-ti), fdjlagen; umfd)r. i|Jart. tepel, -pla, -plo tepen, -a, -o gefdjlogen ter unb terem fielj tarem Terezija, -e Sifjerefia tesar, -ja 3imtnermanu teta, -e Snnte Teta, -e Sefa; Tetin, -a Srtiit teža, -e ©djtoere težak, -a Smglofjner težava, -e SJefrfinjerbe, Srongfot Mije težek, -žka, -žko fd)locr ti bu tiger, -gra $iger tih, -a, -o ftiff tik bidjt neben (ifSrdp. m. ©en.) tikoma fnapp*, gon;«, gletdj neben tipam (tipljem), tipati tnften, bcfnften, fitljlen Tisa, -e Sljeijj tis<5č tnufenb tisti, -a, -o bcrfelbe tistokrat bnmotž tja (tje) tjin tkalčev, -a, -o bež 3Be6erž= tkanina, -e ©einebe tla, tal Soben (©romm. §. 7. B. 19.) tiači-m, -ti bruden, bebruden tlak, -a Soben; zemeljski tlak ber Soben ber grbe, ©rbboben tleh fielj tla tod ba^erum, ouf biefem SBege toda otTein, aber toča, -e $agel 218 tolar, -ja Sattler tolik, -a, -o jo grop; tdliko jobiet tolikokrat jotuetmal tolikošen, -šna, -ino jo grof tolovaj, -a SMuber top, -a Sončne topel, -pla,- -plo ioarm; Som}). toplejši, -a, -e torba, -e Sajdje tčrbica, -e £njcbcben torej bober, bemnod), alfo torek, jiep vtorek tostran biežjeitž, auf biejer ©eite tovariš, -a Somerab, ©ejaprte tovarišija, -e Samerabfdbaft, ©efell* jt^aft tovarnik, -a ^obrifant tovarniški, -a, -o ^abrifž«; tovarniški dimniki ^abrifdfamine tovoren, -rna, -rno Soft*; tovorni voz Sojtrnagen, tovorna ladija gnjtj^iff toži-m, -ti ftngen tožnik, -a Stager traja-m, -ti bauern, roopten trak, -a (-d) Sdanb trata, -e Stojen, $tur trati-m, -ti t>erjd)ioenbcn trava, -e ©rož traven, -vna ©rošmonat; mali traven Stprit, veliki traven SJiat travnik, -a SBiefe trd, -a, -o part trdi-m, -ti bepoupten, borauf beporren trdnjava, -e $ejtung trdnjavica, -e fleine j^eftung trdnjaven, -vna, -vno ^ejtungš*, trdjavna vrata bab jjtftungžtpor trdovraten, -tna, -tno ^oloftorrig, eigenjinnig treba je ež ijt notpig, notproenbig trebam, -bati benotpigen meni treba pletenic id) fyabe Sorbe notpig trenotek, -tka Slugenbtii trepetam (trepečem) trepetati jittern, beben tresem, tresti jcputtetn; tresti se ji ttern treti fiep tarem trg, -a SSRarft, 4?onbetšpIaj5 trga-m, -ti pftuden, obreipen trgovec, -vca ^nnbelžmonn trije, tri brei trikrat breimot trn, -a Sorn trobentač, -a $rompeter trobentica, -e ©cplujfelbtume trobi-m, -ti blajen, trompeten trojni, -a, -o breifad), breiertei trop, -a <5d)or, -giauje, $orbe trta, -e Stebe trud, -a SSJtupe truden, -dna, -dno mube trudi-m se, -ti se fid) betnupen truplo, -a Sbrper tu pier; tu-le eben ^ier tudi aucb, ebenjattb tuj, -a, -e fremb tujec, -jca ber $rembe tukaj pier tulenj, -Inja ©eepunb Turek, -rka Surfe turški, -a, -o turfijdj. u. ubi -jem, -ti erjr^Ingcn ubog, -a, -o, orm uboga-m, -ti, folgett, gepordien, (koga) uboža-m, -ti orm tnatpen ubožec, -žca ber Strme ubrani-m -se, -ti se komu fidp je* monbežf ertnebren učaka-m, -ti česa ertoorten ettooS učenec, -nca @d)uler učenje, -a bož Sernen učendst, -i ©eteprjnmfeit učilo, -a Seprmittet uči-m, -ti lebrett; učiti se temen učitelj, -a Seprer ud, -a ©tieb, fDtitglieb 219 — uda-m se, -ti se fid) ergebcn, bie SBofffit ft reden, caf)ituitcren udari-m, -ti fdjlagen, einen ©djfng ber jc|en, udariti v (na) deželo eiit £anb nngreifen, uberfaHen uderem se, udreti (nuž udr-ti) se einftiirjen, solze se mu uderč (= ude'rejo) er bridjt in premen auž; umfdjr. $art. udrl, -a, -o udrika-m, -ti fjeftig fdjlctgen ugaja-m, -ti gefnUen, jufagen ugaša-m, -ti erlofcfien; ogenj že ugaša boš $euer erlifdjt frijon, ift im irlofdjen ugleda-m, -ti erbliefen, bemerfen uhat, -a, -o mit groben £>ljren »ere feljen uho, ušes-a £)[jr uidem, uiti entfommen, entftiefien; umfdjr. iflflrt. ušel, -šla, -šlč ujamem, ujeti fangen, einfangen, ge* fnngen neljmen, befommen; umfdjr. iflnrt. ujel, -a, -o ujet, -a, -o gefnngen uka-m, -ti jambjen ukaželjen, -Ijna, -ljno fernbegierig ukažem, ukazati befeljlen u-kradem, -krasti (nub -krad-ti) fteljlen; umfdfr. $art. ukradel, -dlo, -dlo ukraden, -a, -o geftofjfen ulica, -e ©nffe uljuden, -dna, -dno £|6ftid),. leutfetig umak-nem se, -niti se nužtbcidjen, enttoifdjen, entmeidien, jurudmeidjeit u-mažem, -mazati be)d)mut(en umazan, -a, -o befdjmuflt umen, -mna, -mno berftdnbig, ber* nftnftig; Som};, umnejši, -a, -e umetnost, -i jlunft umi-jem, -ti tbnfdfen, abtbafdfen, (einm. §anbt. bergl. umivam) umit, -a, -o getbafdjen umiva-m, -titonfdjen (bauernbe^nnbl. bergl. umi-jem) I umolk-nem, -niti berftummen umori-m, -ti ermorben umrem (umrjem), umreti (anš umr-ti) fterben ; umfdjr. i|5art. umrl, -a, -o umrljiv, -a, -o fterbtidj upadem, upasti (cine upad-ti) einfallen umfdjr. iflart. upadel, -dla, -dlo upam, se, -pati se fid) getrnnen ura, -e Hljr, Stunbe urica, -e Heine Ufjr, ©funbdjen uren, -rna, -rno fdmell, tjnrtig usliš-im, -ati erfjoren usmili-m se, -ti se fidj erbnrmen usmiljen, -a, -o bnrmljerstg usmiljenje, -a SKttleib, ®rbormen usmrti-m, -ti tobten usnjat, -a, -o nus Seber usoda, -e Sdjitffol, ®erijnngni£ usodepolen,-lna,-lnober^nngnižboH usta, ust (ipinr.) 3J?unb ustanem, ustati nufftefjen ustanovi-m, -ti grunben, ftiften ustavi-m, -ti nn^nlfen, ^um ©tefjen brin g en ustaviti se ftejjen bleiben, ijaltmartcn ustavlja-m se, -ti se fic^ loiberfeijcn ustreli-m, -ti erfdjiefien, fdjiefjen ustraši-m se, -ti se česa erfdjrecfen bor efmnž ustvari-m, -ti erfdjaffen ušel, -šla, šlo fiefj uidem utečem, uteči (nuž utek -ti) enttaufen; umfdjr. ipnrt. utekel, -kla, -klo utih-nem, -niti berftummen uto-nem, -niti berfinfen, im SBnfftr jugrunbe geben utrdi-m -ti befeftigen utrga-m, -ti abrrijien uzda, -e 3 flum uzor, -a 3beol uzrdk, -a ©runb, Hrfndje uže s= že fdjon užgem, užgati eiitjunben, entflnmmen uživa-m, -ti geniefjen užuga-m, -ti bejtoingen. 220 V. v in, nuf, ju (SPrap. m. 2tcc. u. Soc.) vadi-m, -ti ubett vaja, -e libung val, -a, (-u) SBeEe, SBoge vali-m, -ti moljen, &ruten; valiti se fidj moljen; dim sevali ber Staud) mirbelt Vandal, -a Sanbale vara-m, -ti taufdjen varčnost, -i ©parfamleit varuh, -a 2Jefdju|er; angel varuh ©djupengel vas, -i Sorf vaš, -a, -e euer vaščan, -a Sorfbemopner važen, -žna, -zno mičpttg včasih (včasi) jumeilen včeraj geftern vderem se, vdreti se (auž vdr-ti se) einfturjen več tnet)r; Kompar. ju veliko; več gospodov meprere -gerren večem (vekam), vekati jcfjreien večen, -čna, -čno elotg; Večni ber ©mige večnost, -i Kmigfeit večer, -a Stbenb večerja, -o 2l6en&cffen, Sftadjtmaljl večerni, -a, -o 9lbenb*; večerno solnce Stbenbfonne večinoma groptenfpeilž večji, -a, -o fiep velik, -a, -o večkrat ofterž, meprmal vedem se, vesti (auž ved-ti) se fidj auffupren, fic^ benepmen vedenje, -a Senepmen, Sluffiiprung vedeti, vedel, -dla, -dlo fiet) vem vedno immerfort vednost, -i SBtffenfdjaft, Senntniž veder, -dra, -dro peiter, flor, rein vedri-m, ti baž Sluftjoren bež Stegenž abmarten; vedriti se ftdj aužpeitern, peiter tnerben veja, -e 3lh«9- 2lft vejica, -e SJeiftrid) vek, -a 3eitalter, Šaprfjunbert, ©hoig= feit; srednji vek SKittetatter; vek na vek »on tinem 3aprl)unbert jum anbern, na veke auf emige 3 £ Oen veka-m, -ti fdjreien vekomaj elnig velbldd, -a ^ameet velik, -a, -o grof; Kompar, večji -a, -o veliko piel; veliko gospodov biele §erren; veliki traven, včliki srpan fiel) traven, srpan velikan, -a 9tiefe velikanski, -a, -o riefengrop, rteftg velikdst, -i ©rope vel-im, -eti petpen befefjten velja-m, -ti getten, toert fein, foften vem, vedeti tniffen; umfčpr. iport. vedel, -dla -dlo ven pinmtž vendar (vender) gleidjmopl, bod), bennod) venec, -nca $ratij vera, -e ©laube veren, -rna, -rno treu verjamem, verjeti glauben verjeten, -tna, tno glaubtnurbig, glaublid) verski, -a, -o ©loubenž*; verski nauk ©laubenžlepre, IMigion ver-ujem, -ovati glauben ves, -i = vas, -i ves, -vsa, vse gonj, aE vesel, -a, -o froptid) veseli-m se, -ti se fid) freuen; veseli me ež freut mtd) veselje, -a $reube vest, -i ©emiffen vesten, -stna, -stno gemiffenljaft veter, -tra SBinb vetrič, -a fdpmacfjer SBinb včverica, -e (štcppornčpen vez, -i 9$anb, ©trie! veža, -e ©orpauž, -$aužflur vežba-m, -ti ttbeti 221 vid, -a ©efidjt, ©tjjen, ©efidifžftnn vid-im, -eti fc^en vidno jtdjfBar vidra, -e gifdjotter vihar -ja ©turm vi-jem, -ti nrinben vijdlica, -e ®etld)en vince, -a SBeindjen; ber liebe gute Bein vino, -a SBein Vis, -a Siffa (3nfet) Viski, -a, -o »on Siffa vis-im, -eti fjdngen visčk -a, -o fiodj; 6omfmr. višji, -a, -o višava, -a 4>olje Višegrad, -a Šišegrab višji, -a, -e ftelj visok, -a, -o vitez, -a Stitfer viteški, -a, o- ritterlidj vkup jufammen vlada-m, -ti regieren vladanje, -a bnž S^egieren vladar, -ja Stegent, ^errfc^er vladarica, -e Slegentin, #errfd)erin vladika, -e $trr, ©berljaupt einež ©efdjledftež vlači-m, -ti sieljen, eggen vlak, -a 3ug; tovorni vlak Snftenjug vlečem, vleči (fluž vlek-ti) guljen; iimfchr. ifJart. vlekel -kla, -klo vležem se, vleči (aub vleg-ti) se fid) legen; umfdjr. iflart. vlegel, -gla, -glo vnamem se, vneti se fid) creifern; boj se vname ber Snmfjf ent6rennt; umfdjr. ^fJart. vnel, -a, -o vnanji, -a -e nujurer, e, »ež vnuk, -a ®nfel voda, -e SBaffer vodi-m, -ti fitfjren, leiten voditelj, -a Beiter voha-m, -ti riedjen vojak, -a ©olbat, .ftrieger vojaški, -a -o ©olbnten*, .Srieger« vojna, -e, (vojska, -e) $rieg, @d)lnd)t, 3lrmee vojskovodja, -e gelbfjerr vojvoda, -e felbijerr, .§erjog vojvodov, -a, -o bež ^elbljerrm, bee •§erjogS= vol, -a £)djš volja, -e, SBille, Snune, 2t6fidf)t po- volji, nad) SBunfdj; dobre (slabe) volje biti guter (fdjledjter) Saune feiit volk, -a (u) SBolf volna, -e SBolIe volnen, -a, -o inoffen, SGBoH* voz, -a SBagen vozi-m, -ti fuijren; včziti se fafjren voznik, -a $uljrmann vpi-jem, -ti fdjreien vpodobi-m, -ti a66ilben vpodobljen, -a, -o abge&ilbet vrača-m, -ti gunicferftatten (ttueberij. •§anb(.) vrana, -e $rdf)e vrat, -a, (-u) vrata, vrat (ifllur.) £Ijor, šljur vrček, -čka £rug, $ritgel vreča, -e @ad vreči fiei) vržem vrečica, -e ©difdjen vreden, -dna, -dno inert, tourbig vreme, vremen-a SBetter vriska-m, -ti jaudjgen vrh, -a ©ipfel, @}ufe vrh, iibcr (fpraf). m. ©en.) vr-nem, -niti juruderftatten (einm. ■fjanbl.); vrniti se gurudfeljren vroč, -a, -e brennenb, ijeiji vrš-im, eti faufen vrt, -a ©arten vrtnar, -ja, (vrtnik, -a) ©drtner vrv, vrvi ©eil, ©tvid vržem, vreči (auš vreg-ti ftatt vrg-ti) tuerfen (einm. $anbl.); umfdjr. iflart. vrgel, -gla, -glo vsah-ujem, -ovati (beffer: vsiha-m, -ti) baljintnelfen vsaj roenigftenž vsak, -a, -o jeber 222 vsakovrsten, -stna, stno- jeber Strt vsedem se, vsesti (nuž vsed-ti) se fidj fejfen, umfdjr.^art. vsedel,-dla,-dlo vselej immer, affemot vsemogočen (vsegamogočen) -čna, -čno atlmddjtig vsestranski, -a -o aHfeitig vstanem, vstati ctuffieljen vstopi-m, -ti eintreten všeč angenefjm, gefdttig, nad) SBuufd) vtak-nem, -niti einfteden vtorek, -rka Sienžtng Vukaševič, -a -o SSufoŠebič Vukaševičev, -a, -o bež 3?ufflšebič Vtizenica, -e <3albenfjofen vzamem, vzeti neumen; umfdjr. ifJart. vzel, -a, -o vzbudi-m, ti ertnerfen; vzbuditi se ertnadjen vžbuja-m, -ti tneden, ju meden fudjen vzdig-ujem, ovati ju beben fudien vzdigovati se fid) erbeben vzdik-nem, -niti auffeufjen vzdiha-m, -ti feufjen vzgaja-m, -ti erjitf)en; vzgajati se erjogen merben vzhoden, -dna, -dno ojttidj vznožje, -a bnž cim $u|e 'Befinbtidje, §uj5 bež ©ebirgež vzor (uzor), -a 3beat vzpnem se, -peti se fid) ftreden (eium. *§nnbl.) vz-penjam se, -penjati se fid) ftreden (roiebert). -ganbl.) vz-rastem, -rasti ttmd)fen, aufmadffen ; umfdjr. ifSart. vzrastel, -stla, -stlo. vztrajen, -jna, -jno auebauernb vztrajnost, -i Siužbcraer Z. z ftatt s; fielj s. za, mdljrenb, fur, f)inter (ifSrup. m. ®en. 3tcc. unb 3nftr.); (®ramnt. §. 40 .) zablišč-im, -ati ergldnjen za-bodem, -bosti (auž -bod-ti) etn« boljren; umfdjr. ifJart. -bodel, -dla, -dlo začnem, začeti onfangen, beginnen začudi-m se, -ti se fid) bermuitbern za-denem, -deti treffen zadnji, -a, -e ber letjte zadobim-, -ti edjnlteu, erreidjen zadovoljen, -ljna, -Ijno jufrieben,, genugfam. zagleda-m, -ti erbtiden, nnfidjtig merben zagotovolja-m, -ti ttergettuffern, »er« fidjern Zagreb, -a Slgram zagrozl-m se, -ti se anbroljen zahvala, -e ®cmf, ©anffagung zahvali-m, -ti banfen (eium. ^anb!.) zahvalj-ujem, -evati banfen (mieberi). •§anbl.) zaigra-m, -ti ju fjueten anfangen, herfjnelen; solze mu zaigrajo v očeh Sbtdneu ergfdnjen it) m in beu 2lugen zajec, -jca $afe zajezdi-m, -ti (etn iflferb) befteigen zajoka-m se, -ti se in SBeinen dne* bremen, ju meinen anfangen zakaj mnrum, benn zakon, -a SJunb, ®fje zakop-ljem, -ati tiergrabeit zakri-jem, -ti Derljullen zakrivljen, -a, -o gefrummt zal, -a, -o }d)6n, fjubfd) zalepi-m, -ti herfleben zalepljen, -a, -o herfiebt zaleske-čem se, -tati se ergldnjen zaliva-m, -ti begiejjen zaman »ergebenž, umfonft zamera, -e, SBerbrufž zamorec, -rca SRoljr zamuda, -e Serfdumniž zamudf-m, -ti berfdumen zamujen, -a, -o »erfdumt 223 zanes-em, -ti tragen, bertrcigen, fcf)onen, nntfjfe^en zanesti se ficf) Berlaffen zanimiv, -a, -o intereffont zanj = za njega (®ramm. §. 12. 3.) zapali-m, -ti in SSrnnb ftecfcn zapi-šem, -sati nuffcbreiben, eintrngen zapisan, -a, -o nufgefdjrieben zapomni-m, -ti im ©ebdcfjtniffe be°= fjatten, merfen; na pamet z. eiušs tnenbig merfm zaporedoma nnd) einember, bcr JReifje nacij zapoved, -i ©ebot, 25efef)I za-prem, -preti (auž -pr-ti) berffjerren, jufperren, sapo mu zapre ež ge^t ifjm ber Sltljem nuž. zapusti-m -ti Ijinterlaffen zarad (zaradi) megen OPrnp. m. ©en.) zarast-em, -i (nas zarast-ti) Ber« toae^fen, betoadjfen zards fur tnafjr, roirflidj zarjujem (zarjovem), zarjuti nuf= bruHen zarod, -a SItacfpommenfcfjaff, Suit, Slaefnnelt zasadi-m, -ti pflnnjen, anpflansen zasajen, -a, -o nngepftMijt zaseben, -bna, -bno jjriBnt za-sedem, -sesti (auž sed-ti) in S8e)i| nefimen, konja zasesti cin fjlferb befteigen zasliš-im, -ati Berneljtnen zaslov-im, -eti beril fjmt loerben zasluga, -e ©erbienft zaslužen-, a, -o Berbient zaslužen, -žna, -žno oerbienftBoff zasluži-m, -ti Berbienen zaspan, -a Berfefpnfen za-spim, -spati einfdjlafen zastdnj umfonft, Bergebenž za-tečem se, -teči (nuž tek-ti) se firf) flu^ten, bie neumen zatišje, -a Berborgener 9lufentljnftžort zatorej j b ^ db ' ba ^ r zatoži-m, -ti Berflngeti, ouflagen zatožen, -a, -o angeffagt, berflagt zatrušč-im, -ati Sarm mnd)en (einm. •Žmnbt.) zaupanje, -a ©ertrouen zavetje, -a 3ttPucf)tbort zavidnost, -i 9ieib zavod, -a 3nftitut zavpi-jem, -ti nuffdjreien zavreči u. zavrgel (iefj zavržem zavriska-m, -ti nnffdjreien zavr-nem, -niti Berineifen, jurud* ineifen zavrt-im, -eti umbreljen za-vržem -vreči (auš -vrg-ti) oer* tnerfen, nerftofien; umfdjr. fpart. zavrgel, -gla, -glo za-vzamem se, -vzeti se erftaunen zavzet, -a, -o erftaunt zazna-m se, -ti se fiefj jcigen; dan se zazna ber SJlorgen beginnt zažgem zažgati Berbrennen zberem, zbrati berfnmmeln zbeg-ujem, -ovati bafjin fdjminben zbež-im, -ati entjtiefjen zbran, -a, -o berfammelt zdaj je$t zdajci in bem Slugenbfief zdim se, zdeti se bunfen, fefjetnen zdivja-m, -ti tuilb baBonlaufen, fort* rennen, Bermilbern zdrav, -a, -o gefnnb zdravilen, -Ina, -lno <§ei(*; zdravilna moč ^eilfrnft zdravilo, -a Irjnei zdravnik, -a Slrjt združi-m, -ti Bereinigen zeb-e, -sti eš friert zelčn, -a, -o grun zelen-im, -eti grunen zelenj&d, -i u. zelenje, -a ©ninjeug, grune 3tBeige zelo fefjr 224 zemlja, -e grbe zgi-nem, -niti »erfdjtnmben zgodaj frutj zgodba, -e ©reignig; Zgodbe svet. pisma starega in novega zakona ©efcfjidjte ber ^eitigen ©djrift bež ntten unb neuen Šunbeb zgodi-m se, -ti se gefdjefien, fic^ ereignen zgodovina, -e ©efd)i«f|te zgrabi-m, -ti ergreifen zgubi-m, -ti = izgubim, -biti »er* lieren zida _ m, -ti mnuern, bauen zidar, -ja 3Rnurer zidovje, -a SJictuerlnerf zima, -e SBinter zimski, -a, -o SBinter* zi-nem, -niti ben SRunb niiftfjun; besede ne zine er fngt fetn SSort zlasti (izlasti) 6efonberž, nnmentliif) zlat, -a Sucoten zlat, -a, -o golben zlato, -a ©olb zlet-im, -eti babonfltegen zliva-m, -ti jufammengiefjen zloga, -e gtntradjt, (štnigfeit zložen, -žna, -žno eintrndjttg, etnig zmaga, -e ©ieg zmaga-m, -ti fiegen, betnaltigen zmagonosen, -nosna, -nosno jteg* bringenb, fiegreid) zmeljem, zmleti jermnljlen zmota, -e 3rrtl;um, $ef|ter zmuz-nem se, -niti se fid) fjinein fdjleidjen zmrači se, ež tnirb bunfel, zmračiti se zna-m, -ti fennen znamenit, -a, -o bebeutenb, beruljmt znamenje, -a znan, -a, -o befannt znanilka, -e SBerfittiberitr znesem, znesti legen (»oHenb. -§ntibf.); jajce (ši zob, -a3ed)n©rnmtn. §. 7.B.9u. 12.) zoper gegen (^rrij). m. fcc.) zopet tnieber, inieberum zor-im, -eti reifen zrak, -a Suft zraven, neben (i)Srnj). m. ©en.) zrel, -a, -o retf zrem, zreti (uuž zr-ti) fdjauen, blicfen; umfdjr. i^art. zrl, -a, -o; zro fte fdjcraen; zrčč, -a, -e btidenb, fdjnuenb Zrinjski, -ega 3 r > n ^ zroo, -a, -e fiet) zrem zrno, -a Sern zunaj (zvunaj) cmfer^at6 m. ©en.) zvečer abenbž zvem, zvedeti erfafjren; urnfdj. i)Jnrt. zvedel, -dla, -dlo zven-im, -eti »erinelfen, fterben zver, -i roilbeg Sfjier zverina, -e SBilb, bie tnilben Sljiere zverinski, -a, -o luilb, tfjierifdj zvest, -a, -o treu, getniffenljaft zvestoba, -e Srene zvezek, -zka SBunbel, >§eft zve-žem, -zati jufnmmenbinbeu zvijača, -e Bift, Sticfe zvi-jem, -ti jnfommentotnben zvon, -a (-u) ©locfe zvonček, -čka ©locEdjen, 5Kaigtbifdjen zvoni-m, -te lauten, flingen zvunaj fielj zunaj. Ž ž ftatt z; fiel) s žal leib, fcf)timm žalibog leiber ©ott žalost, -i Srauer, Srnurigfeit žalosten, -stna, -stno traurig, betriibt žanjem, žeti fdjneiben (©etreibe), ernten; umfdir. ^Jart. žel, -a, -o žarek, -rka @traf)t Žar-im, -čti ftraljten, gluten, glanjen že fd^on žeja, -e ©urjt 225 (šifen žeja me ti biirftet mie§; žejati bitrftett žejen, -jna, -jno burftig železen, -zna, -zno eifern, aub (Stfen železnica, -e (Etfenbaljtt železninar, -ja difentjnnblei' železje, -a j železo, -a) v železje, iti fidj Cštfen nnfegen fnffeti žel-im, -eti tt>iinfci)en želja, -e SBunjrf) željen, -ljna, -ljno begierig, fe^nfutfitig želod, -a Me iicfjel želodček, -čka (šidjelcfjen želodec, -dca SJlngeu žena, -e SBetb, $rciu, ©nttiu ženem, gnati treibeu ženska, -e SBeibšbilb, ^tauenjimmer, SBeib žep, -a Siafdfje žetev (žetva). -tve (Erute žezlo, -a Scepter žgem, žgati brennen žgoč, -a, -e brennenb, Ijeiji žito, -a ©etreibe žirafa, -e ©iraffe živ, -a, -o lebenbig, feb^nft živi ogenj glitljenbeb, bvemtenbeš $euer žival, -i S^ter živalica ober živalca, -e $l)iei'rt)et! živalski, -a, -o t^ierifd} živalstvo, -a $ljierrocfy, bie &biere živež, -a Sebenžmittcl živim (živejem), živeti lebeit živim, živiti ndljren, ertjnften živina, -e Stel), •§rtuet>ief) živinorejec, -jca aSte^sitcfiter življenje (živenje), -a Seben žrebelj, -blja Špaget žrtvenik, -a iO^jfecattar župnija, -e ipfnrre župnik, -a i|}farrer žuželka, -e Snfer. Šlobenifcf)-beutfdj ež (Hementarbudj. 15 226 — kazalo. gvflet ffletf — prvi del. C ef efto f f — berilo. 1. 2 . 3. 4. 5. 6 . 7. 8 . 9. 10 . 11 . 12 . 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20 . 21 . 22 . 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. Seitc (Stran) . . . i 2 A. M. Slomšek.3 Ivan Miklošič čebelica in ovca Zaklad v njivi Popotnik in mornar Očetova podoba Konjski žrebelj Hudo vreme Posebna jed Čebelica in golobček Podkev Stotaka. J. M. v ,,Vrtcu w Človeški udje se spuhtajo Tri naj boljše dišave Draga repa Želod in buča 1 Svetopdlkova oporoka. J. L. Angel varuh. Franc Hubad po K. Stoebeiji.- Čas. J. L.9 A. M. Slomšek 8 A. M. Slomšek Anton Martin Slomšek. J. L Imenitna gostija Slovencev Umita posoda Ukradeni konj Srečna mati se svčjima sinoma Orčhove luščine Belizar Hvaležni lev Biseri v puščavi Muhe in pajki Jagode Marija Terezija v vojaškej akademiji. A. Jemec Nikolaj Zrinjski. Ivan Krek.19 Pes v jaslih I 21 Žena in kokoš ! Franc Metelko. • — Volk in kmetica I — Lev in dpica. A. M. Slomšek.— Velika dobrosrčnost. Po Bone-ji J. L.22 S ate"* I K ™ k ::::::::::: 5 10 11 12 13 14 15 16 17 227 ' . ©ette (Stran) 38. Deklica s pletenicami j ..... 24 39. Kak6 je znal s<5diti Rudolf Habsburški Fr. Hubad . ’ 25 40. Libuša I .26 41. Vztrajnost kitajska. „Dom in Svet". . 28 42. Letni časi. Anton Janežič. . 43. Prvo cvetje pomladi. „Dom in Svet". 29 44. Mnogovrstnost živalij j Franc K)jave( . 30 46. Kmetje in rokodelci j v .. _ 47. Tovarniki in trgovci j ” vrtec . 32 & £15«. I «—* S 50. Tegetthoff. Ivan Tomšič. 35 51. Kitica pregdvorov. Franc Kocbek.37 52. V posnemo. P. Gros.39 53. Ljubo doma, kdor ga pozna. V. K. — 54. Pomlad. Andrej Praprotnik.— 55. Prvo jabelko / 40 56. Pri pastirskem ognji J Jos. Stritar. — 57. Junak in dete | ..41 58. Mavrica i .'.42 59. Lastovkam j Simon Gregorčič. — 60- Veseli pastir t .43 $weitex — drugi del. ©rflarung ber erften bretfcig Ubuitgett. Razlaganje prvih tridesetih vaj. 44-80 $xitUx gljetf — tretji del. Surj gefaf^te ©rammatif — kratka slovnica. Seite I. ©až aBi^tigfte auS ber Sautleljre. §. 1. ©te Sudjftaben unb ifjte StiiSfpracfie.81 §. 2. SBeranberuitgen ber Jlocale.82 §. 3. Seranberurtgen ber Gonfonanien.85 §. 4. ©etonung unb Jtedjtfdjretbung.95 II. ®aS ©ubflantioum. §. 5. Sa§ ©efdjledjt.96 §. 6. ©te 3a^I.97 §. 7. ©te ©eclination.98 III. ©a§ Slbjeditntm. Jj. 8. ©te ©eclination unb bet @ebraudj ber Slbjecttou .... 1.04 §. 9. ®ie Gotnparation ber Slbjectina.111 §. 10. Stbnerbia, gebilbet auš 21bjectioett.115 IV. ©a§ jkottotnen. §. 11. ©ie j3erfonalpronontina.116 §. 12. Senterfttngen ju ben S]3erfonatprouomiua.118 §. 13. ©te ipoffeffinproitotnina.— 15 * 228 Seite §. 14. ®te Stefterirpronomina.119 §. 15. Sie ©emonflratiopronomina.120 §. 16. Sie 3 n terrogatinpronomina.121 §. 17. ©ie Otelatiopronomina.123 §. 18- Sie 1)3tonomina inbefhtita.125 §. 19. Gorretcttioe iflronomina unb ipronommataboerbia . . . .126 V. ©as Ulumerate. §. 20. Ste GarbinaG unb Orbinatjaljten.128 §. 21. ©etnerhntgen ju ben GarbinaG unb Orbinatjaljten . . .129 §. 22. ©ie ©iftributin= unb Siuttiplicatiojaljlen.. 134 §. 23. Semetfungen ju ben ©ijtributio nnb Stuttiplicatiojaljten . 135 VI. ©a§ ©erburn. §. 24. ®a§ SMtfSoertnim sem, biti.136 §. 25. ®ie Gonjitgation (Stbioanbtung — sprega).139 §. 26. A. SBerbalfotmen, gebilbet au§ betn 1)3rafenžfiamme ... — S. 27. B. Slerbatformen, gebilbet au§ bem Šnfmitioftamme . . .144 §. 28. C. Serbatformen, gebilbet burdE) Umjdjteibung.150 §. 29- ®a§ 'Paffinum.152 S. 30. ®ie unregelmajjtge Gonjugation.154 §. 31. Sperbalctnffen.158 §. 32. ®ie perfectioen nnb imperfectinen iPerba.161 VII. ®ie tprapofitionen. §. 33. 2Tžit bent ©enitiu.164 §. 34. 9Jiit bem ©atio.167 §. 35. Šiit bem Stccufatip.168 §. 36. 'Šiit bem Cocal.— §. 37. Šiit bem ©enitio unb bem 3aftamental.— §. 38. Šiit bem Slccufatio unb bem Socat.169 §. 39- Šiit bem Stccufatio unb bem 3nftrumentat.173 Jj. 40. Šiit bem ©enitio, bem itccufatio unb bem JinjintmentnI .175 §. 41. Uberfid^t liber bie Ijkapofitionen.176 §. 42. Semerfungen ju ben tjMpofitiouen . — VIII. ®ie Gonjunctionen. §. 43. Goorbinierenbe Gonjunctionen ..178 §. 44. ©uborbinierenbe Gonjunctionen. 179 IX. ©ie Stboevbia. §. 45. Stbnerbia be§ Drtež.180 §. 46. Stboerbia ber 3cit. — §. 47. Stboerbia ber Strt unb ber SBeife.181 §. 48. ©ie ttiegationen unb ber Siegatiofatj._ • • 182 'Jlttljang. ©ie roicijtigjlen ®enennungen ber ©a|e unb iljter ©tieber, fotoie ber 3«terpunctionen.185 IJiertcr f^cU' — četrti del. ©looenifd^'beutfctjeg 2B6i'ten)et'3eid)ni§ — slovensko- neinški slovarček. ©tud oon Si ari Glorij d) ef in 2Bien. Jiu i)t mctIji)Mfd)c Ittleteg gum |ntortd)ir in kr flnnrni^rn 5pndje. SBon Josef Lendovšek, f. f. ^Srofeffor ant ©taat§ = ©tjntnafiunt in $8tUacf). |m $ttfd)lufire an bešfelben SBerfafferS „©Iobenifdfje§ Ošlementarbucf) fiir Sttittelfdjulen unb 2ef)rerf>ilbung§anftalten\ (SBten, f. f. ©cfjulbucfjemrlcig 1890.) $rei§ BO fr. ftlagenfurt, 1890. SBertag beš ®erfoffer3. — Shidjbnuferei ber St. §e rmagoraS * SBritberfUjaft. Bnrnmrt <^k$iemit itbergebe id) ben geef)rten §erren $ad)genoffen bie im Sormorte jurn jtobcrtifc^cn ®Iementarfmd)e p. IV. in Služfidjt geftellte S3rofd)ure. 3dj meij? molji, baf§ aucfj bei bcr inbuctioen ober empirifdp analgtiidjen SJtetljobe ber Unterrid)tggang fidj rtid^t (trenge uorfdjreiben Xaf§t; benn nidjt fcttcn oeranlajjen bie Intmorten ber Schiller bcn Cefjrer, bon feinent urfpritnglidj geplanten Unterridjtsgange abjm meidjen. 2)er 3tt>ecf be§ tmrliegenben ©cfjriftdjenS fann bemnad) nur jein, bem alteren Cefjrer bie Ijaudidje SSorbereititng, bie gerabe bei biefcr 2ftetf)obc eine jeljr eingcEjcttbe unb jorgfaltige )'ein muj§, ju erleidjtern, ben jiingeren Sefjrer aber auf praftijdjem SBege in bie inbuctioe 9Ketf)obe einjufitljren. Stud; biirfte ež fic^ empfeljlen, biefe Slnleitung ben 3bgKngen ber Sefjrerbilbungžanftalten in bie §anb ju gebert. SBillad), im Sluguft 1890. Ser Delfi#t*. L fefeubuttgett. 2 )er Sester tieSt bag erfte Sefeftiid tangfam unb beutlid) Dor, fragt bie ©djiiter, metdje Saitte ifjrtcn in ben einjelncn ©a|en be= fonberg aufgefallen feicn, iibt bann bie bem ©toOenifdjen eigentpm= licEjcrt Saute mit ben ©djiitern cin unb rnadjt fie aitf bie biefc Saitte barftellenben S 3 udjftabcn aufmerffam. S)ann mirb bag Sefeftiid mieber= f)oit Oom Seper itnb oon ben ©djiilern gelefen; fdjtiefjtid) merbett bie fRegeln iibcr bie Slugfpradfe, infomeit biefelben cm bem Sejeftiidc praftifd) eingciibt murben, nad) ber (Srantmatif (§ 1 .) jufammcngefajgt. 9 ?ad) ber ©rftarung unb Uberfe|mtg beg Sefeftiideg mirb nod) bag jufantmenf)angenbe Sef en geitbt. SDerfelbc SSorgang ift bei bcn folgenben Sefeftiiden ju beobadften, bamit fid) bie ©djitier an cine gute unb bcutlidje 2 bugfbvac£)e ge= mbpen unb aud) im jufammettijangenben Sejen einige ©cmanbtfjeit erfangen. II. JJeljttnblitng bes fefepte. 1 . it 6 e v f e tj e it. fiir ) $nbcrc glmbilbungcn bes gr|t|tiitbes. ©obalb fief) bie ©djiiler cinigeS ang ber ©ramntatif angeeignet baben, iibertragen fie itnter ber Seititng beg 2e|reg bag Sefeftiid aitg ber @injaf)I in bie SRcbrjabf unb ^^bf- ang ber 1. i)3erfon in bie 2. unb 3., ang ber ©egentoart in bie $ergangenf)eit unb gufunft, aug bent Snbicatio in ben ©onbicional unb fsmperatio unb itmgefebrt. — gerner fann eine @rjii£)Iung in bialogifdje gorm, eine bireete 91ebe in bie inbirecte nermanbelt merben unb umgefefjrt. — ©nblidj laffen fid) an bie ©telfe ber in bcn Sefeftitden oorfommenben i|3erfonen unb ©adjen Ieid)t anbere fe|en; j. 93. anftatt čebelica in ovca železo in zlato. |>iebei merben bie attenfatls nod) nidjt oorgcfontmencn gormen, bejm. 93ebeutungen nam Sebrer obne meitere ©rflarung angegeben. 3, SDiettUJiicrcit ber Sefeftutfe. 3ft ein Sefeftiid genau burdjgenommen, in gragen unb Stntmorten aufgelogt unb non ben ©djiifern oollfommen aufgefafgt, fo rnirb eg jura SRemorieren aitfgegeben. 9fnfang§ foCC jebeg Sefeftiid memoriert merben, finb bie Schiller jeboet) fdjon jo meit oorgefdjritten, bajg fie bag Sefeftiid mit eigenen SBorten mieberjugeben im ©tanbe finb, bann fann Dom URemorieren abgefeben merben. III. fnetgmmg ks Portuottatfjnn Sie SBorter foden nidjt aitg bem 93ocabufar, fonbertt aug bem Sefeftiide fclbft, b. b- im gufammenbange gefernt merben: „nur in biefem gade merben fie audj bebalten, unb bat ifjr 93efi| SBert b. f). eg ift bie 2Rbgtid)feit gegeben, bafg ber £)eft angetegt tnerben. IV. fr ant m cti It. „SIuž ben 2efeftitden toerbett ndmidjlid) bie elementarften SDittge ber ©rammatif getnonnen, nor adem.bie Sonjugationžformett, bie 9?egation, bie gortnen bež Sirtdelž unb bež gurluortež, ber ©rjafs ber SDeMination te. ®a baž 9Serfa£;ren ein inbuftiueg ift, jo tnerben juerft bie juttdd)ftliegenbett unb fjdufigften ijSunfte erortert unb geiibt, ludi)renb bie jelteneren an baž @nbe bež Gšlementar = Eurjež gelegt ober auž bemfeften ganj entfernt tnerben. 23ei bem SSerbum ent= jtfie£)lt ež fid), nad) bent SSorgang tton tBretjman (franjofijdfež @le= mentarbud)) nnb bem 2Sorjd)lag tton Sierbaunt (bie dteform bež frembfjtradjlldjen llnterridjtež) Oon ben Sonjugationžiifmngen in ganjen ©atsen rec£)t aužgiebigett ©ebraud) ju madjett." „3dj Bin iiberjeugt, bajž bie Stonjugationžiifmngen in ganjen ©aljen in einen toidjtigen 95eftanbtf)cil bež ©iementarunterridjtež bilben nterben, benn burd) biefeften totrb gar ntandjež mit Seidjtigfeit eingeftragt, tna§ fonft grofje SKiifje foftet. Sefottberž getooljnen fid) Stdunb unb £D£)r burd) bie intmer toieberfefjrenben SBortocrbinbungcn an bie ©tedung ber i^artifeln bcim SSerb, toetdje jonft Se^rer unb ©djitler grofje 2)(iit)e oerurjadjt." *) 2Baž (ter oon ber 23ef)anblung ber ©rammatif im fran= jofijcEten ©ipradjunterridjte gejagt totrb, gift mutatis mutandis audj oont jtoOenijdjen ©:prad)tmterrid)te. Stud) fjier foden juerft an ben einjetnen Sefeftitden bie toidjtigften ©jtradjgefetje fettnen geternt loerbett. ®ie emjtirifdje Sltteignung ber tuidjtigften @jtrad)gefej 3 e auf ©runb ber erften breijjig Sejeftude benfe id) mir etloa in folgenber ®d|e tortvm-- ' 1. 2Baž fiir SBbrter finb in ber beutjdjen Uberfe|itttg einge= ftammert? SSefdje 9tegel ergibt fid) barauž? (©rammatif § 5, § 24, Slnmerlung 1.) 2. SSie enbigt bie 1. j]Serfon ©ing. ber jfooettifdjen $erba? (SSergl. čislam, povem, cenim.) SBie laitten bie 2. unb 3. iperjDit ©ing.? (SSergt. imaš, vpraša.) £ernct ben ©ingutar ber if5ara= bignten delam, nesem, hvalim, (©ram. § 26, 1.) 3. Sernet bie grageftronomina unb grageaboerbia , jomic bie SDecliuation oon kdo unb kaj. (©ram. § 16, 1, 2.) *) $r. Start Stitljn 1. c. p. 28 unb 29. 6 2, Cefeftiid. 1. ©tedet bie im 1. uttb 2. Sefeftitcfe »orgefommenen ©ubftam tiba nad) betu @efd)fcc£)te jttjammett itnb unterftreidjet bcn Služfaut. 2. 2Bcld)c ^Regcln ergeben fid) barattž fur bte SSeftimmung be§ @ejd^Iec£)te§ im ©lo»entfd)en? (©ram. § 5.) 3. ©ebet Seifpiele fitr bte »erfdfiebenen 3cd)fot an. SBie biet= fad) ift bentnad) bie 3 a ^? (©ram. § 6.) 4. ©ebet 23eijpiete fitr bte »erfc£)iebencn 23iegungžfade an; mie »tele gade gibt ež betmtad) im ©lotienifcfjett ttnb mie f)ei^en biefetben? (©ram. § 7, B. 1.) 5. Unterftreidfet in bcn ©eclinationžparabigmen bie »orgc= lommenen gade. (©ram. § 7, A.) 3. fiefeftiitf. 1. SBetdfe neuen Safužformen fjaben mir fennen gelernt? Unter= ftreic£)ct fie in ben ©ecfinationžfmrabigmen ttnb lemet bie 97ominati»= format ader brei 3 a ^ en - 2. ©tedet bie »orgefommenen SSerbalformen bež ifduratž uttb ®uatž gufammen unb lernet baž ganje ^5rafen§ ber i|3arabigmen delam, nesem, hvalim. 3. Sdjuet bažfetbe betreffž ber »orgefommenen gortnen »on sem, biti unb fernet baž ganje fj$riifenž conjttgieren. (©ram. § 24, 1.) 4. Solnce je sijalo, bie ©ontte f)at geftf)innen; ladija je letela, baž @d)iff ift geeift. SBeldje Skbeittung fjat baž §iffž»erbttm sem, biti bei ber iEcmfmžbitbung ? 5. Koliko časa že služite na morji, prijatelj? SBie lange bienen @ie f djott auf bettt Sfteere, greunb ? — Ali so Va m oče umrli ? Sft 31) n en ber SSater geftorben? — Kaj so bili Vaš ded? 2Baž mar Sbr ©roffoater? SGBeld^e 97eget ergibt fid) auž biefen ©atjen fiir bie Stnrebe im ©looenifdfett? (©ram. § 13, Slnm. 2.) 6. Ali še živijo Vaš oče (Vaša mati)? Sebt nod) 3f)» SSater (3f)re 2)?utter)? — Moj oče (moja mati) so že umrli. SJČein SSater (meine SKutter) ift fd)on geftorben. SMdjje ©igent£)itm(id)feit bež fto»enifd)en ©pradfgebraudjež er= gibt fitf) au§ biefen ©aijett? (©ram. § 8 B. 2. 9tnm. 1.) 7. ©tedet ade »orgefommenen s )Sarticipia auf 1, la, lo pjam= men unb oergteidjet fie mit ben baju geljorigett 3nfiniti»en. SžBctdje Sftegel ergibt fid) fitr bie SSitbung biefež fjkrticipž ? (@r. § 27 B. 4.) 8. ©tedet bie »orgefommenen -particifna auf 1, la, lo mit ben bantit »erbunbenen ^ormen »on sem, biti jufammen unb gebet att, moju baž “part. auf 1, la, lo »ermenbet mirb. 9. 93itbet »on aden »orgefommenen iBerben baž prateritum. (©rammatif § 28, 1.) 7 4 fiefcftiid. 1. ©ud)et bie netten Safugformen ouf unb unterftreidjet fic ttt bctt Seclinationgfmrabigmen. (©ram. § 5, A.) 2. Sernet bcn ganjen ©ingular bon klobuk, kralj, riba, mesto, polje unb becliniert bernadj zaklad, oče, trgovec, puščica, podoba, zlato, srce. 3. ©tedet bie borgefomntenen gorrnen ber ifšerfonatpronomina jufammen unb unterftreidjet btefelben in ber ©rammatif (§ 11). Sernet alte iJtominatibe ber SJSerfonalpronomina. 4. Sernet bag guturum bež fpilfgberbitmg sem, biti. (®ram= mati! § 24, 2.) 5. Na prsih te podobe bom naredil znamenje; pravi sin ne bo prebadal srca očetovega, tudi na podobi ne. SBie rntrb itn ©tobenifdjen bag guturum gebitbet? (©r. §28, 3.) 6. @e|et bie Satje: Sosed proda sosedu njivo, ladija leti po morji, solze polijejo mladeniča in bag ^Srateritum u. in bag guturum. 7. a) Nobeden meščanov ga ni (= ne je) poznal; nobene žalosti jim ne stori. b) Imam pravico, nimam pravice; — jaz obdržim za¬ klad, jaz ne morem obdržati zaklada; — sin pre¬ bada srce, sin ne prebada srca; — žalost jim stori, žalost nobene jim ne stori. SBeldje Gšigentfjitndidjfeit ergibt fidj aug biefett ©a^cn a) in 23etreff beg ©ebraudjcg ber 9?egation, b) in 93etreff beg Dbjecteg in negierten @a|en? (©ram. § 48, 2. 3.) 5. Sefcftitd. 1. Ko bi bila kovačnica blizu, dal bi konja podkovati; ne bi bil verjel. 2Md)e neue SSermenbitng beg ifšarticijHumg auf 1, la, lo ergibt fidj £)ierau§? 2. 2Bte mirb bemnad) ber ©onbicional (Sebingunggform) ge= bilbet unb mie oielfad) ift berfetbe? (®rant. § 24, 6. u. § 28, 4. 5.) 3. Stedet ade Stbjectioa unb abjectibifdj gebraudjtcn SBortcr jufammen; meldje Stuggange tjaben bemitadj bie Slbjectioa? 4. ©tdlet bie borgefomntenen ©ajnsformen ber Slbjectioa ju= fammen unb unterftreidjet biefelben im ijSarabignta. (©ram. § 8, A.) 5. 2Bag £)ei§t: Bogat trgovec, dober otrok, pravi dedič, blagi mladenič? SBetdjer Unterfdjieb ift bemnad) jmifdjen bcn § or men: bogat unb bogati, dober unb dobri, prav unb pravi, blag unb blagi? (©ram. § 8, B. 1.) <>. Sefeftnd. 1. SBieberfjotet alleg, mag bom ©ubftantioum, Slbjectibum unb SSerbum gelernt murbc. 8 2. Stellet btc im 5. unb 6. Sejeftiide »orgefommenen neuett gormen ber prfonalpronomina jufammcn unb untcrftreicfjet biejelben in ber ©rammatif (§ 11). 3. Sernet nun ben ganjen Singular unb patra! ber ^3er)onal= pronomina. 7. fiefeftiitf. 1. (Stellet bic neuett (SajuSformen ber Subftantioa jujammen nnb unterftrcidjet biefclben in ben ®ec!ination§parabigmen. 2. Sernet ben ganjen ^Slural n. klobuk, kralj, riba, mesto, polje. 3. Stellet bie neuen SajuSformen ber Slbjectitta unb ber ab= jectimjcf) gebraucf)tcn SBorter jujantmeit unb unterftreidjet biejelben im prabignta. 4. Sernet ben Siugular unb pura! Don lep, lepa, lepo unb Oergleidjet bamit klobuk, riba, mesto. 5. ®ecliniert im Singular unb filtra!: Dragi prijatelj, ve¬ lika miza, slabo leto. 8. Sefeftttrf. 1. Stellet bic tiorgefommenen pffefjiopronomina jujantmen unb unterftreicEjet biejelben in ber ©rammatif (§ 13). 2. ipuet baSjelbe betrep ber oorgefontmenen gormen ^ er iRepjinpronotnina (§ 14). 3. Jaz se pogovarjam, id) unterrebe m id). — Ti se po¬ govarjaš, bu mtterrebeft bi d). —• Popotnik se pogovarja, ber SBanberer unterrebet j id). — Jaz sem svojim dobrotnikom hvaležen, id) bin meinen 2Bo!)!tf)dtern banfbar. — Ti si svojim dobrotnikom hvaležen, bu bift beinett 2Bo£)!t^atern banfbar. — On je svojim dobrotnikom hvaležen, er ift feinen 2Sof)!tl)dtern banfbar. SBann unb in meld)cr Sebeutung mirb ba§ iReflejtopro- nomen angemenbet? (©ram. § 14, 3.) 4. Sernet ben Smperatio bon sem, biti. (®rant. § 24, 3.) 9* gejeftiicf. 1. Stettet bie norgefommenen ^tnperatinformcu jujammen, »er= gleidjet fie mit bem Smperatib bodi unb mit bem ^ttbicatit) be§ pajcnš. SBclcpe dtege! ergibt fid) fitr bie Silbung beš 3mperatit)§ ? (©rammatif § 26, 3.) 2. 3ft ber Sntperatin glej t>on gledam regelmdfjig gebilbet? ©onjugieret ben Smpcratin glej. 3. Sernet ba§ pajeng Don dam, grem, vem unb jem unb tiergleidjct ež mit bom, boš n. f. m. (©ram. § 30.) 10. fiefeftiid. 1. SGBie peipt ber Cptatio nott sem? (nergleidje naj bodo), (©ram. § 24, 4.) 9 2. ©tellet bie oorgefomntenen miinutidjcn Eafužformen bež SDuatž gufammen mtb lernet beit gan$n SDitat oon klobuk tt. kralj. 3. Sernet and) ben SDuat Don lep unb beclinieret im ©ingutar, SDuat unb filtrat: srečen pastir, zimski večer. 11. Sefeftiitf. 1. ©teUet bie oorgelommenen ioeibtidjen Safužformen bež SDuatž jufammen unb lernet ben ®uat Don riba. 2. Sernet and) bie SDedination oon lepa unb bectinieret: osla¬ bela noga, draga sestra. 3. Sernet bie SDcdination Don mesto unb polje im ©ingutar, ipiural unb SDuat unb gebet an, toeldje ©nbungen bie ilicutra mit ben manntidjen, metcpe fie mit ben toeibfidjen ©ubftantioen gemein- farn paben, unb toetcfje ©nbungen ifjnen eigenttfumtid) jinb. 4. S5ergleic£)et bie SDedination bež SJČažcutinumž, gemininumž unb 9tcutrumž ber Slbjectioa. 5. liber bie gormen »naj bi mi delali" unb „on naj bi užival" fefjet ©rammoti! § 28, 5. Ifuj. 2. 12. Sefcftiitf. 1. ©teltet alte conjonantijd) enbigenben toeibtidjen ©ubftantioa jufammcn, unterftreidjet in ben fjSarabigmen nit unb klop bie oor= gefomntenen ©afužformen unb lernet bie nod) feptenben baju. 2. SDedinieret: blaga misel, dobra jed. 3. SSieberfiotet bie gangc Šedination ber ©ubftantioa unb Slbjectioa unb bectinieret: plemenit gospodič, ovsen močnik, kmetska hiša, lačna žival, velika moč, rudeče lice, visoko drevo. 13. fiefeftittf. 1. SBieberpotet bie SDeclination ber iperfonatpronomina. 2. Stcfftet auf ben Hnterfc£)ieb Don mene, meni, tebe, tebi, sebe, sebi, njega, njemu unb me, mi, te, ti, se, si, ga, mu. (®ram. § 12, 1., 2. unb § 14, 1. Stnm.) 3. iBergteidjct bie SDeclination oon on, ona, ono mit lep, lepa, lepo. 14 ficfcftii(f . 1. ©tettet atte oorgefommencn SDemonftratiopronontina jufammen, unterftreicffet fie in ber ©rammatif (§ 15) mtb lernet bie nod) fefjtenben bajit. 2. Unterftreidjet bie oorgetommenen Safužformen oon ta, ta, to unb ternet bie ganjc SDectination biefcž ^ronomenž. 3. SDedintcret ta visoki hrast, ta velika buča, to lepo polje. 15. ficfefliitf. 1. SSiebertjoIet bie grageprouontina. 2. ©tctlet atte oorgetommenen iRetatiopronomina jufantmen, unter= ftreicpet fie in ber iSrammatif (§ 17) unb ternet bie nod) fepteuben baju. 10 3. 33ergfeid)et bie Secfination »on kdo unb kdor, kaj ttnb kar, jo lote bte itbrigen dtefcttiopronomina mit ben entfpred)enbcn Snterrogatiopronominen. 4. Dolgo me ne bo več med vami; kaj pa jeden žrebelj, ali je ali ga ni. SSefdje GajttS finb me ttnb ga. OBergf. nimam pravice, ne morem obdržati zaklada, ne prebada srca.) 3n meljem @afu3 ftefjt bentnad) ba§ ©ubject eineš negierten ©ageš, in bem ba§ i)3rabicat burd) sem, biti aužgebritdt ift? (©ram. §48, 4.) 5. Uberfeijct bic ©afje: S)er SBater ift rticfjt ju £>aufe, meine ©dltocfter ift nidjt itt ber @d)ufe; je|et biefelbcrt in§ §uturum unb M ^ itttih " n ' 1«. ScfeftiM. 1. ©teffet bic oorgefommenen jermen oou ves, vsa, vse jufammen unb gebet an, nad) loelcljem SJlufter e§ becliniert toirb. (©tam. § 18, 2.) 2. ©teffet bie anbern oorgefommenen unbeftimmten ifSronomina jufammen, unterftreidjet fie in ber ©rammatif unb Icrnet bie nod) fcf)fenbcn baju. (©ram. § 18.) 3. SBicberfjofct alfe ijSronomina. 4. ©teffet bie correfatioeit ipronomina jufammen. (®r. § 19.) 17. Cefeftiicf. 1. ©teffet alfe Oorgefommenen ©runbjafff en jufammen, ttnterftrci= djet fie in ber ©rammatif (§ 20) ttnb fernet bie nod) fef)fenben baju. 2. ©teffet oorgefommene gdffe oon jeden, jedna, jedno ober en, ena, eno, dva, dve, trije, tri unb štirje, štiri fantmt ben ba= mit oetfutnbenen ©ubftantioen jufammen; fernet bie ganje ®ecfina= tioit biefer .gafjflobrter unb gebet bie 3fegef an fitr bie Ubereinftimmung biefer^o^ftoorter mit ben bajuge^brigen ©ubftantioen. (®r. § 21,1 n. 2.) 3. SfBefcfje 9tegef fitr bie SSerbinbung ber itbrigen 3a|ftoorter mit ben baju gcfjorigen ©ubftantioen ergibt fid) au§ fofgenbcn ©afsen: sedem dnij (@en.) je jeden teden; noč in dan obsegata štirin- dvajset ur; to se zgodi v petih urah? (©ram. § 21, 3.) 4. SBefcfje loeitere dfegcf ergibt fid) auž ben @a|en: Pet pri¬ jateljev pride danes k meni, fttnf greunbe fontmen fjeute ju mir. — Deset učencev je še zbolelo, jefjn ©dfitfer finb nod) erfranft. — Šest učencev je bilo že prej boln ih, fecf)ž ©djitfer m aren jd)on fritfjer frattf. (©ram. § 21, 4.) 18. fiefeftiief. 1. ©teffet alfe oorgefommenen £)rbnttng§jaf)fen jufammen unb gebet an, mie bic Drbnungžjafjfen oon pet angefangen auž ben ©ruubjafjfen gebifbet merben. (@rant. § 20.) 2. Dne osmega septembra leta tisoč osemstoštiriindvajsetega, ant 8. September bcS Safjrež 1824. 2Befd)e fftegef ergibt fid) f)icratt8 fitr bie ffiejeidptung beS®atumž unb ber 3al)re§jaf)fcn im ©fooenijdjen ? 11 3. Dvanajst je obet dvanajsta ura je, ež ift jtootf Uf)t. — Ob dvanajstih obet ob dvanajstej uri pridejo oče, mn 12 Ufjr lomntt bet Stoter. — Do dvanajstih obet do dvanajste ure traja pouk, biž 12 Uf)t bauert ber ltnterridjt. — Četrt na dvanajst, V 4 auf 12 Ufjr. — Pol dvanajstih, */ 2 12 Uf)t. — Tri četrti na dvanajst, 3 / 4 auf 12 Ut)r. SBie bejeidjnet ber ©loti ene bie ©tunben ? (®rant. § 21, 8. Slutit. 2.) 4. 33eanttoortct fotgcnbe jtfragen: Kedaj greš zjutraj v šolo ? inann gefjft bu morgenž in bie ©djute? — Kedaj se začne pouk predpoldne in kako dolgo traja? ttmnn beginnt ber Unterridjt oormittagž itnb toie tange bauert er? — Kedaj greš popoldne v šolo ? toamt gefjft bu nad)mittagž in bie ©cfptle ? — Kedaj se začne pouk popoldne in kako dolgo traja? toamt loirb nadfmittagž ber Unterridjt begottncn unb toie tange bauert er? — Koliko let imaš? toie Oiet 3af)re jafjfft bu (toie alt bift bu) ? — Kedaj in kje si se rodil? toamt unb too bift bu geboren? — Kedaj in kje si začel v šolo hoditi ? toamt unb too begannft bu bie ©djufe ju befttdjett ? — Kako dolgo že hodiš v šolo? toie tange befudjft bu fdjott bie ©cfjute? — Kako dolgo še misliš v šolo hoditi? toie tange ge= b.enfft bu nod) bie ©djufe ju befudjen? 19. fiefeftiid 1. @ud)et alte oorgefommeneit Somparatioe unb ©uperlatioe auf unb tfjeilet fie itt jtoei ©ntpften eiu a) in foldje, iocfdje ben ©tanim bež ffšofitiož beibefjuften, b) in fotelje, toetdje einen anbern ©tanim attftoeifeu atž ber bajugefiorige iBofitio. 2. Uuterftrcidjct bei bett Gomparatioen itnb ©upertatioen ber erften ©ruppe bie (Snbititgen, fteHet biejenigett jufamutcu, toetcpe bie gteicfje Gšnbung attftoeifeu, unb gebet att, toie oiete ©nbungen ež itn ©looenifcfjcn jur SBitbimg bež Gomparatiož gibt. 3. SSergteidjet bie Gomparatioe ljubši, slabši, lepši, rajši, trši mit ben baju gefjorigen ijšofitiocn ljub, slab, lep, rad, trd unb fitdjet barattž 'bie 9teget abjuteiten fitr bie Sifbitttg bež Gompa= ratiož mittetft ber ©ttbttitg ši, ša, še. (©ram. § 9, 2.) 4. Tfjitet bažfetbe bei draž-ji = drag, plaš-ji = plah (fdjitdjtcrn), jač-ji = jak (ftarf). (®rant. § 9, 3.) 5. SBie ift ber ©omparatio višji auž visok, nižji auž nizek (uieber) entftauben? SBetdjc 9teget ergibt fidj barauž fitr bie @tci= gerttng ber Stbjectioa auf ok ttttb ek ? (©ram. § 9, 4.) 6. SBie toirb ber ©uperlatio gcbifbet? (©ram. § 9, 1.) 7. Unterftreidjct in ber ©rammati! (§ 9, 5) bie oorgefommetten unregetntafngen Gomparatioe unb ternct bie nod) fefjtenbcn baju. 8. Brat je pridnejši nego sestra (od sestre, mimo sestre), ber SSruber ift fteifjiger atž bie ©djtocfter. SGBie toirb baž beutfdje „atž" nad) bcm GomparatiO iiberfegt? (©ram. § 9, 9.) 12 9. Sernet bic Gomparation bet 2(bjcctma nad) bcr ©rammatif (§ 9). 20. fiefefturf. 1. @ud)ct alte paffioen ifšarticipia auf uttb ftellct fie mit bett baju geporigett Snfinitmen jufammen. 2Betc£)c aligenteine fRegel er= gibt (id) baraug fiir bie S3ilbung biefeg i]3articipiutng ? (©r. § 27, 5.) 2. a) pobeljen — pobeliti, pokvarjen — pokvariti, cenjen — ceniti; b) obljubljen — obljubiti, zalepljen •— zalepiti, polov¬ ljen — poloviti, prelomljen — prelomiti; c) narejen — narediti, posvečen — posvetiti; d) pokošen — pokositi (abmdfjen), izvožen — izvoziti (£)inausfitf)ren ); e) natlačen — natlačiti, posušen — posušiti (trodtten), osnažen — osnažiti, napojen — napojiti (tranfert). 2Bie mirb bag paffme ^Sarticipium gebilbet ton benjettigen 23er= bett, berett Snfimtib auf iti au§gef)t, memt tor iti ftefjt a) etn 1, r, n; b) etn b, p, v, m; c) ein d, t; d) ein s, z; e) etn č, š, ž, j? (©ram. § 27, 5. 3uf. 2.) 3. 23ilbet bag paffitte ^arttciptum tmn (olgenben SSerben: ro¬ diti, imenovati, povabiti, zatožiti, odgovoriti. 4. Sernet in ber ©rammatif § 27, 5. — 21. Sefeftiid. 1. Morske ribe se vam bodo kmalu napravile (7. Sefeftiid); Bolnemu siromaku se je pomagalo (7. Sefeftiid). Polja in vrti se dobro obdelujejo (13. Sefeftiid). Vrvi bi se bile kmalu po¬ trgale (16. Sefeftiid). Kmetje se goste (19. Sefeftiid). Konji so se kupcem ponujali (21. Sefeftiid). Slomšek je bil leta 1824. v duhovnika posvečen (18. Sefeftiid). Kot celjski opat je bil me¬ seca maja leta 1846. izvoljen za lavantskega knezoškofa (18. Sefeftiid). Klopi bodo lepo umite (20. Sefeftiid). Konj je bil ukraden (21. Sefeftiid). Uberfe|et nod) einmat biefe @d|e. 2Md)e fRegel ergibt fid) baraug fiir bie Stlbung beg ifšaffitmmg im ©tcmenijdjen? (@r. § 29.) 2. „iBom 2)iebe mirb bag ijJferb ben Haufern angeboten" fann int @hmenifd)en nur fjeiffen: Tat ponuja kupcem konja. SBeldje 9teget ergibt fid) barang? (©ram. § 29, $. 2.) 3. a) Bog se hvali, Boga hvalijo, Boga hvalimo = man lobt ©ott; b) vidi se = man fief)t; c) kakor si bodeš postljtil, tako bodeš spal = mie man fid) betten mirb, fo mirb man fcfjlafen; d) dokler prosi, zlata usta nosi = fotange man bittet, pat man einen ponigfiifšen 9Jhtnb. 13 SBelcfje iRegel crgibt ficf) auž biefen ©ajsen fiir bie SBicbcrgabc bež beutfdjen „man" im ©lottenifdjen ? (©ram. § 29, 3 . 3.) 22. fiefeftiicf. 1. ©udjet alfe ttorgefommenen iflarticipia bež jBrafenž auf. 2. SBie ničle ifšarticipiaffortnen bež SJSrafenž gibt ež im @lo= oenifdjen? 3. a) delam — delaje h) delajo — delajoč, -a, -e. nesem — nese neso — nesoč, -a, -e. hvalim — hvale hvale — hvaleč, -a, -e. SBefdje dtegel ergibt fid) bierattž fiir bie 83ilbung bcr beibeti iparticipiafformen bež jprafenž? (©ram. § 26, 4.) 4. a) tri dišave delajo jed dišečo; solze so igrale v očeh ljudem videčim gorečo otroško ljubezen; b) o da bi mogla še jaz kleče Boga hvaliti in častiti; molče potegneta sina kočijo iz kolnice; c) mati moli, rekoč: „Dobri Bog, blagoslovi moja sina!“ boječ se, da bi.se jim ne pripetilo kaj jednakega po smrti, dado se vsi krstiti. SBeldje 9tegcl ergibt ficf; aitž biefen ©dfjen fiir ben ©ebrattd) ber bcibeit i|Sarticipiafformen bež ^rafenž? (©ram. § 26, 4, 3- 1.) 23» fiefeftiirt. 1. Sina se vležeta počivat; sodar je prišel sode popravljat; meščani hodijo k sosedu pit; gospodič je šel v bližnjo kmetsko hišo vedrit. a) 33erglcid)et bie ©ttpina počivat, popravljat, pit, vedrit mit ben boju gepiirigen Snfinitincn unb gcbet an, mie baž ©u= pinum gebilbet tuirb. (©rant. § 27, 2.) b) 9tadj »efdjen SBerbett ftcl)t baž ©upinunt, unb maž briidt cž auž ? (©ram. § 27, 2. 3uf-) 2. SBeltpe neue SScrbalform fjaben mir in biefent Sefeftiide fennen gefernt? 3. Izročim, izroči-ti, izroči-vši; ugledam, ugleda-ti, ugleda-vši; padem, pasti (aužpad-ti), pad-ši; rečem, reči (aužrek-ti), rek-ši. SBefdje fRegef ergibt fid) f)ierauž fiir bie 93ilbung bež I. ^5ar= ticipiuntž bež actioen ^rdteritumž? (©rant. § 27, 3.) 4. ©tedet bie norgefoittmcnen goriitcn bež ipiužquampcrfcctumž jufammen unb leitet barauž bie fRegef ab fiir bie 23ilbung bež $pfuž= guamperfectumž. (©rant. § 28, 2.) 5. SBicbcrlpdet bie gattje ©onjugation. 24* 1'cfeftiirt, 1. Sosed proda sosedu njivo; tat prodaje kupcem ukradenega konja; ovca volno rada daje, čebela pa pika; 14 čebelica pribrenči in lovca v roko piči; ko bi se bil Jurček jedenkrat pripognil, ne bi se bil tolikokrat pripogibal; stremi dišavami napravlja mati jed dišečo; Ingo napravi svojim podložnikom gostijo; Belizar se obrne proti Carigradu in se nasmeje; deček ga vpraša: zakaj se obračate po ne¬ hvaležnem mesu. SSerglcicfjet in ben artgefiifirtcn ©atjen bie S5erBa: prodati — prodajati, pičiti — pikati, pripogniti — pripogibati, napraviti — napravljati, obrniti — obračati unb fudjet angugeben, toie fie fic£) ber 33ebeutttng nac^ bon einanbcr unterfdjeiben. 2. SBie toerben bemnad) bie flooentfdf^en SSerba mit fRiicffitfjt aitf if)re S3ebeutung cingetfjeilt ? (©ram. § 32.) 3. ©itcfjet bei ben Skrben aEer burdjgenommenen Sefeftiide ju beftintmen, ob fie eine bauernbe' ober oollenbete £>anblung aužbriiden, b. tj. ob fie imperfectio ober perfectio finb. 4. Bernct in ber ©rammatif (§ 32) baž liber bie impcrfectioen unb perfectioen SSerba ©efagte. 25. fiefeftiitf. 1. ®ud)et aEe Oorgetontmenen 2|Brapofitioneu auf unb gruppieret fie nad) betu ©afuž, mit toeldjem fie oerbunben finb. 2. SteEet biejenigett ijSrapofitionen, toeldje mit tttefjrerett Safttž nerbunben toerben, jufammen unb oerfudjet bie 9tegel anjugeben, mann fie mit bem einen, toann mit bem anbern (Sajuž nerbunben finb. 3. Unterftreidiet aEe oorgetontmenen iprapofitionen in ber ©ram* matif (§ 41). — 26. fiefefttttf. 1. (Sudjet aEe oorgetontmenen ©onjunctionen unb gruppieret biefetben in beiorbnenbe (coorbinterenbe) unb unterorbnenbe (fuborbi* nierenbe). 2. llnterftreicl)et bie oorgefommenen Sonjunctionen in ber ©ram* matit (§§ 43 unb 44). 27. CefeftM. 1. a) sovražnikom vojak ber (ein) @olbat bež geittbež, aber vojak našega sovražnika; sosedoma njiva ber Sider bež 91ad)barž, aber njiva pridnega soseda; očetomo srce baž §erj bež SSaterž, aber srce mojega očeta; b) mater in vrt ber ©arten ber SJcutter, aber vrt tvoje matere; sestrina knjiga baž SBud) ber ©djtoefter, aber knjiga moje sestre; hčerino oko baž Sluge ber Ho d) ter, aber oko najmlajše hčere. 2Betd)e fReget ergibt fidj f)ierauž fur bie iiberfe|ung bež ben* tfdjen ©enitiouž poffeffiouž (©enitio bež Sefi^erž)? 15 2. Konjski semenj ijšferbemarft, morska riba Sfteerfijcf), božja roka @otte§t)anb, ribje oko gijdjauge, poletni dan ©ammertag, večerno solnce Slbenbfomte. 28ie merben pjammengeje|te @ub= ftantioa in§ cutfd)en com ftruiert finb, jitjammen unb hhebcrf)otet bie Setjre liber bie 9iega= tionen unb ben 97egati»ja|. (©ram. § 48.) 30. fiefcftiitf. 1. ©tetlet alte norgefommenen unregetmajjigen ®ecfirtation§= forrnen jujantmen, unterftreicfjet biejetben iit ber ©rammatif unb mieberf)olet: a) bie ®cctination ber ©ubftantioa, b) bie ®ectination unb ©omparation ber Stbjectioa, c) bie $ronomiua unb Stumeratia. 2. ©ebet je ein SSerbum an a) mit bent $rdjenš auf / am unb bcm Snfinitit) mtf ati ati iti eti ati niti ovati e vati. V c) d) <0 f) g) h) \ em im im im nem j ujem (ujem ( ir (n 16 3. ^ ©tellet alle tmrgefommcuett SSerba, bie ficf) in btefc ©rupftcn nicfjt bringeit laffen, jufammen ltnb fucf^ct fie unter bie im § 31 angefiiljrten S3eifpielcn einjureif)eu. 4. 2Bicberf)olct bie banje Sonjugation. 5. 2Bicberf)olct bie fprapofitioncn, ©onjunctionen n. Slboerbia. 6. ©tellet alle »on ber bcutfd^cn ©fmadje abmcid)enben ©on= ftructionen jufammen unb mieberfjolet bie bie§bejiiglid)en iRegeln in ber ©rammatif. 7. ©tellet alle tmrgefontntenen £autgefet;e jufammen unb mieber= fjolet fie nad) ben §§ 2 unb 3. V, gdjriftlirije frtmtem 3ur ©nitbung ber 9iecf)tfc£)reibung follen juerft bie Sefeftiide abgefcf)tieben merben.*) s $araM mit bem flo»enifd)en Sejte joti bie beutfdje Uberfetsung angefertigt merben felbftoerftanblid) erft nad) forgfaltiger Surd)naf)me in ber ©dfule. Site meitere fd)riftlid)e Slrbeiten fomol)! liber §auž ate in ber ©djule fonnen bie unter II. angefii£)rten Untbilbungen ber Sefeftucfe oermenbet merben, bocf) aud) erft nad) ooraužgefjenber mitnblidjer llbung in ber ©dfule. Gšnblicf) fonnen gegen ©nbe beg ©urfeg aud) felbftanbige Sluffafje jur 83ear= beitung gegeben merben; mie j. S. ber ntenfdjlidje ®orf>er, bie ©djule, bag §aug, bie Sagcgarbeit, bie SSaterftabt, ber SBalb, ber ©arten, ber grn£)ling, ber ©ornnter, ber fferbft, ber SBinter n. f. m. Sen ©toff ju biefeit unb afjnlidjen Slrbeiten liefern bie nad) bem facfjlidjen iBrincifte grupfnerten SBbrter (III. c), alfnlidje profaifdfe unb poetifdfe Sefeftiide unb allfallige Slnleitungen beg Se|rer§. Sebe SIrbeit follen bie ©djitler juerft unter Slnleitung beg Sefjrerg in ber ©djule munblid) iiben.**) *) 8u bemfelfiett 3toecfe fonnen andj einige ®ictate gegeben toerben. **) ©eorg žffieijsenbocf: „3ur SReform beš,@prad)unterriii)teš", SEien 1888, empfieljlt auf Seite 59 fiir bie fdjriftlidjen Ufmngen folgenben Stufengang: 1. Stbfcfjrift; 2. Uberfefjung au§ ber Sautfcfjrift, tno biefe bertoenbet itrirb; 3. ®ictat, unberanbert ober beranbert; 4. frete Stieberfcbrift etnež auStnenbig geternten @tMe§; 5. Stntmorten in frember ©pradje auf gragen; S. 8tucfuber= fefsuug; 7. allmafjlicf) Jreiere Stadjbiibung einež tneijr ober toeniger befannten Sejtež; 8. lužjuge, Uberfidjten grofjerer Kapitel; 9. freie Sluffiifse.