NAŠ ČASOPIS
LETO XXI, ST. 206
NOVEMBER 1994
Najboljši, kijih imamo
V tejle številki Našega časopisa je veliko takih prispevkov, s katerimi določena množica v strankah organiziranih ljudi zbuja pozornost še večje mnoiice drugih ljudi, ki so njihovi motni volilci. Ta način zbujanja pozornosti ne bi bil nič novega, če ne bi šlo za prve volitve vodstev novih občin in za odločen poskus, s katerim naj bi dobili občinsko upravo po krajevni meri. Če se bomo zmotili, bo to naša napaka, če pa tudi volit ne bomo šli, bo to dvakrat napaka, saj bodo o kandidatih za župana in občinske svetnike odločali drugi brez našega sodelovanja. Torej 4. decembra pot na volišče pomeni nekakšno lokatpatriotsko dolžnost vsakega, ki ima volilno pravico.
Predvolilna kampanja je k sreči kratka, saj dolga tudi potrebna ni, kajti živimo v časih najiskrenejše politične ponudbe različnih strank, kije stalna in vsem na očeh. Če bi bilo vse tako, kot pravijo, bi bila tostran Alp te zdavnaj nebesa na zemlji. Na ta način smo v vrhniškem in borovniškem kotu rešeni najbolj umazanih podtikanj, čeprav je bilo tué' nekaj poskusov, kako očrniti političnega nasprotnika. Če torej v današnji številki Našega Časopisa kdo od kandidatov pretirava, dela to na račun svojega volilnega uspeha. Po volitvah še naprej ostanemo sosedje, se pravi, volilne strasti nas ne smejo toliko spreti, da bi ne mogli skupaj ttvett naprej. Veseli smo dejstva, da v občinski Županski In svetniški ponudbi ne rešujejo vesoljnih tem, ampak ponujajo praktične rešitve za kraj. Tako moramo stranke kar nekoliko pohvaliti, ker so se znale ozreti okoli sebe in upamo, da to ni samo njihova predvolilna taktika.
Da torej nobenega, ki se je spustil v predvolilni boj, ne prizadenemo preveč in da ohranimo nevtralnost občinskega glasila, ki bo, vsaj tako upam, lahko postalo tudi glasilo novih občin, bomo za ilustracijo, kako se svet vrti tudi okrog volitev, uporabili nekaj volilnih gesel iz starorimske driave, katere del je bil tudi Nauportus na mestu današnje Vrhnike. Verjetno v starodavnem Nauportusu ni bilo drugače kot v Pompe jih, ko so volili krajevno oblast. Ob odkopavanjih so namreč našli predvolilno propagando zapisano kar na zidovih hiš, danes se temu pravi grafiti, se pravi, da so tudi Stari Rimljani uporabljali še danes sodobna sredstva sporočanja.
Kako so se torej šli predvolilno propagando v Pompejih?
»Volite Julija Polibija za policijskega načelnika! Poskrbel bo, da dobite obilo kruha!«
»Najboljši moi je Lucianus Decius!«
»Dajte oblast Luciju Optimiju.«
Zmerna desnica je v tistih časih predlagala takole:
»Peki priporočajo za edila svojega vrlega C. M. Metella!« To pomeni, da je za njim stal iitni kapital.
Levonapredna stranka (po današnji razdelitvi političnega odra) je kot volilno geslo ponujala naslednje:
»Priporočamo razdelitev mestne blagajne, ki je napolnjena z dobrim denarjem!«
Se pravi, da so te tedaj nekateri najraje kar naprej nekaj delili.
Bila je tudi nasprotna propaganda:
»Za policijskega načelnika ne volite zaspanca Vatija. Tega volijo samo razbojniki!«
Svet se je od teh volitev zavrtel £e nekaj milijonkrat okrog svoje osi, predvolilna gesla v Pompejih je zalila lava, čeznja so šla stoletja in zrnja nismo vedeli, dokler jih ni odkrila arheologova roka. Vendar so nenavadno aktualna.
Vsekakor bomo 4. decembra izvoliti dva najboljša iupana (če noben kandidat ne dobi dovolj glasov v prvem krogu pa še enkrat štirinajst dni kasneje, 18. decembra), enega za Vrhniko in enega za Borovnico, in dva najboljša občinska sveta, enega za Vrhniko in enega za Borovnico. Potem bodo vsi ti imeli štiri leta časa dokazovati, da so najboljši.
Tone Janeiič
VOLITVE 4. DECEMBRA
KANDIDATI ZA VRHNIŠKEGA ZUPANA
1. MILAN SELAN, roj. 22. 01. 1951, BLATNA BREZOVICA, BLATNA BREZOVICA 89, DIPL. EKONOMIST, SVETOVALEC MINISTRA predi.: DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - DS
2. PETER PETKOVSEK, roj. 18. 01 1939, VRHNIKA, CESTA 6. MAJA 10, ING. VARNOSTI, MANAGER predi.: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
CZ .«à
4 r ^
| 3. IGOR NOVLJAN, roj. 22. 02. 1940, VERD, KAČURJEVA 5, DIPL. GEODETSKI TEHNIK, DIREKTOR predi.: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
4. ERVIN GREGORKA, roj. 01. 05. 1957, BLATNA BREZOVICA, BLATNA BREZOVICA 3, EKONOMIST, SAMOSTOJNI DISPEČER predi.: SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA
5. VINCENCIJ TOMSIC, roj. 17.10. 1939, VRHNIKA, IDRIJSKA CESTA 23, GRAVER, LIKOVNI TEHNIK, PODJETNIK
predi.: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
KANDIDATI ZA BOROVNIŠKEGA ZUPANA
1. ANDREJ OCEPEK, roj. 28. 11. 1942, BOROVNICA, MEJACEVA 3, ELEKTROMEHANIK, SAM. OBRTNIK
predi.: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
2. ANTON CEPON, roj. 21. 05. 1957, PAKO, PAKO 45, DIPL. ING. LESARSTVA, VODJA RAZVOJA predi.: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
3. TONE DEBEVEC, roj. 26.11.1956, BOROVNICA, GRADIŠNIKOVA 10, ELEKTROTEHNIK, VZDRŽ. RR NAPRAV
predi.: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
LOJZE GOSAR
Pred volitvami
Smo tik pred volitvami županov in članov občinskih svetov. Na prvi pogled gre samo za volitve, ki pač morajo biti vsakih nekaj let in veliko vprašanje je, koliko volilnih upravičencev se sploh zaveda izredne pomembnosti letošnjih občinskih volitev, ki daleč presega pomen navadnih občinskih volitev. To velja kljub temu, da je bilo v sredstvih javnega obveščanja večkrat omenjeno, da gre za eno najbolj temeljnih sistemskih sprememb po osamosvojitvi Slovenije.
Čas pred referendumom o območjih novih občin je pokazal, da večina prebivalstva vidi v uvajanju novega sistema lokalne uprave predvsem spremembo območij sedanjih občin. Ne zaveda pa se, da gre za veliko več in da je uvajanje nove upravne razdelitve le ena od sestavin uvajanja novega sistema lokalne uprave. Občani so upravičeno poudarjali, da niso bili dovolj in na pravi način poučeni o globlji vsebini upravne reforme. Mislim pa, da na tem mestu in v tem trenutku ni primerno preveč razglabljati o vzrokih, zakaj vrsta vprašanj o novih občinah resnično ni bila razčiščena.
Novi občinski sveti bodo vkljub velikim začetnim težavam, v kolikor se bodo res z idealizmom lotili svojih nalog in bodo tudi deležni podpore krajanov, lahko v razmeroma kratkem času dokazali, da je nova občina bistveno drugačna in potrebam prebivalstva bolj prilagojena od prejšnje. Pogosto je slišati pripombe, da bodo nove občine glede na pravice in dolžnosti, ki jim pripadajo, močno osiromašene v primeru s sedanjimi občinskimi upravami. Od svojih sedanjih zadolžitev bodo namreč obdržale manj kot četrtino funkcij. Kljub temu pa dejansko ne gre za osiromašenje, pač pa za obogatitev s tistimi funkcijami, ki bi jih
morala občinska uprava opravljati po svojem izvirnem namenu.
S tem, ko bo več kot tri četrtine sedanjih funkcij občine prevzela državna uprava, se bodo torej župani in člani občinskih svetov veliko bolje seznanili s problematiko na območju nove občine. Nove občine zavzemajo pogosto manjše območje od prejšnjih in so zato lažje obvladljive tako s strani prebivalcev kot s strani uprave.
Ne glede na to, da na volitvah za člane občinskih svetov v naši občini velja proporcionalni sistem, to je da nastopajo posamezne stranke s svojimi listami kandidatov, nikakor ne smemo pozabiti, da je občinski svet v službi vseh prebivalcev občine. Delež glasov, ki ga bo dobila posamezna lista, bo pač vplival na to, koliko članov v občinskem svetu bo imela posamezna stranka. Ko pa se moramo konkretno odločati za eno ali drugo listo, imejmo pred očmi predvsem željo, danajbi bil občinski svet sestavljen tako, da bi znal prisluhniti problemom in potrebam posameznih naselij in krajevnih skupnosti, ter upravičene zahteve posredovati tudi naprej na pravo mesto in na primeren način.
Ko glasujemo za župana, je izbira lažja, saj se odločamo neposredno za tisto osebo, ki bo znala dojeti bistvo najrazličnejših problemov pa tudi konfliktov in se bo znala nanje odzvati strpno, a vedno pošteno. Vendar pa nikakor ne gre samo za razreševanje problemov. Prišel je čas, ko lahko s tvornim sodelovanjem dosežemo, da volja velike večine prebivalstva ne bo prišla do izraza samo vsakih nekaj let ob volitvah.
Morali bi najti način, da se dialog med volivcem in tistim, kije bil na volitvah izvoljen, ne bi nehal na volitvah, ampak bi se nadaljeval in razvijal tudi v povolilnem ob-
dobju. Prispeval naj bi k solidarnosti med različnimi skupinami prebivalcev, med predstavniki gospodarskih in negospodarskih vej ter med predstavniki interesov različnih teritioralnih enot, od posameznih naselij navzgor.
Uvajanje različnih oblik dialoga tudi v povolilnem obdobju, pri katerem bi prišli predvsem problemi na najrazličnejših področjih na dan na tak način, da daje upanje za njihovo olajšanje, če ne že odstranitev. To pa po besedah italijanskega sociologa Tommasa Sorgija pomeni postopno preobrazbo že utrujene demokracije v deželah Zahodne Evrope v občestveno demokracijo. Ta bi lahko tudi bolj odgovarjala pričakovanjem ljudi, ki ne želijo enostavno posnemati vsega, kar prinaša razviti zahodni svet, ampak iščejo tretjo pot, ne samo na gospodarskem, ampak tudi na političnem področju. Isti avtor imenuje ta dialog »pakt med volivci in izvoljenimi predstavniki«, ki pomeni posodobitev dveh ključnih točk tradicionalne politične in juridične doktrine. Gre za novo pojmovanje vloge političnih predstavnikov različnih skupin prebivalstva in za koncept in oblike soudeležbe ljudi pri odločanju. Na različnih področjih političnega in upravnega delovanja bi bilo mogoče uvajati nove, bolj učinkovite oblike.
Ne smemo pozabiti, da smo v zgodovinskem obdobju, v katerem imamo izjemno priložnost in odgovornost, da potek nadaljnjih dogajanj tudi na območju naše občine usmerjamo tako, da bomo tu radi živeli in tudi, da bomo imeli qči in posluh za tiste, ki pridejo v težave, kajti nikoli ne vemo kdaj bomo tudi mi potrebni pomoči.
Z uvedbo povsem novega sistema upravljanja bodo, če bo prav zaživel, lahko prišle ustvarjalne sile prebivalcev posameznih območij veliko bolj do izraza. Zato tudi ne smemo dovoliti, da bi s podcenjevanjem pomena teh volitev dokazali, da ne zaupamo vase, v lastne moči in sposobnosti. Neudeležba na občinskih volitvah je pravzaprav lahko izraz naše nezrelosti in s tem tudi glas proti razvoju domačega kraja.
2
NOVEMBER 1994
NAS ČASOPIS
KOGA BOMO VOLILI, ZAKAJ BOMO VOLILI,
KDAJ BOMO VOLILI, KJE BOMO VOLILI,
KAKO BOMO VOLILI, KDO BO IZVOLJEN...
KOGA BOMO VOLILI 4. 12. 1994
V tej številki Našega časopisa je objavljenih veliko imen, nekaterih vam znanih, nekaterih pa tudi ne. Vsi, ki so na seznamih kandidatnih list strank za volitve v občinske svete, sodelujejo pri volitvah za OBČINSKI SVET.
OBČINSKI SVET OBČINE VRHNIKA bo štel 24 članov občinskega sveta, ki bo sestavljen iz 13 članov izvoljenih v volilni enoti I, Vrhnika, ki obsega območje mesla Vrhnike in Verda, Mirk in Bistre in 11 članov izvoljenih v volilni enoti II Vrhnika z vsemi drugimi naselji v občini.
OBČINSKI SVET OBČINE BOROVNICA bo štel 13 članov občinskega sveta, ki bo sestavljen iz 7 članov izvoljenih v volilni enoti I, Borovnica, ki obsega območje naselja Borovnica in 6 članov izvoljenih v volilni enoti 11 Borovnica z vsemi drugimi naselji v občini.
VOLILI IN IZVOLILI BOMO 24 NA VRHNIKI OZ. 13 V BOROVNICI ČLANOV PRVEGA OBČINSKEGA SVETA.
Volili bomo tudi ŽUPANA.
Na Vrhniki bomo volili izmed 5 predlaganih kandidatov, v Borovnici pa izmed 3 predlaganih kandidatov.
Za volitve župana je volilna enota celotna občina po naravi stvari. Zupan se voli po večinskem sistemu absolutne večine.
Zupana bomo izvolili 4.12.1994 samo, če bo en kandidat dobil večino oddanih glasov, torej 50% + 1 od vseh oddanih veljavnih glasov.
V nasprotnem primeru bo za volitve župana razpisan nov krog volitev PREDVIDOMA 18.12.1994.
V drugi krog pa gresta dva kandidata, ki sta na prvem glasovanju dobila največ glasov.
II. ZAKAJ BOMO VOLILI
Voliti in biti voljen je naša pravica in samo, če jo izkoristimo, lahko vplivamo na določitev števila mandatov(glasov) posamezni listi. Se bolj pomembno pa je, daje en glas lahko odločilen pri volitvah župana.
III. KDAJ BOMO VOLILI
a. PREDČASNE VOLITVE
Predčasne volitve za volivec, ki bodo na dan glasovanja odsotni, bodo od 29.11.1994 do 1.12.1994 na volišču št. 30, s sedežem na Tržaški 1, za občino Vrhnika in na volišču št.31, s sedežem na Paplerjcvi 22 za občino Borovnica, od 8. do 17. ure vsak dan.
b. VOLITVE PO POŠTI
Volivci, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu in volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje do 27.11.1994.
c. GLASOVANJE NA VOLIŠČIH %
Občinska volilna komisija je določila 22 volišč v občini Vrhnika in 9 volišč v občini Borovnica. Glasovanje bo dne 4.12.1994 trajalo nepretrgoma od 7. do 19. ure.
Pred 19. uro se lahko zapre volišče samo, če so glasovali vsi v volilni imenik vpisani volivci.
Volivci, ki se zaradi bolezni ne bodo mogli osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja, torej do 1.12.1994.
Prosimo, da svoje želje po glasovanju pred volilnim odborom na do-
Predstavniki strank posameznih list kandidatov so morali liste predložiti obema občinskima volilnima komisijama v sredo, 9. novembra 1994, do 19. ure zvečer. Obe komisiji sta do te ure dežurali in sprejeli kandidatne liste v volitve županov in svetnikov v občini Vrhnika in Borovnica.
Predstavnik stranke SLS iz Borovnice je listo kandidatov prinesel zadnji trenutek, članici volilne komisije pa pregledujeta, ali je vse pravilno, kot določa volilni zakon.
mu sporočite na tel. 755 121 int. tel. 755 121 int.
235 oz. 224 za občino Vrhnika 215 za občino Borovnica.
IV. KJE BOMO GLASOVALI
Volivec lahko glasuje osebno na volišču, na katerem je vpisan v volilni imenik. Vsi volivci bomo obveščeni o dnevu glasovanja in o volišču na katerem smo vpisani v volilni imenik.
Če kdo pomotoma ni vpisan v volilni imenik, glasuje na podlagi potrdila pristojnega organa, daje vpisan kot volivec za območje volišča, na katerem želi glasovati. Volilni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, ki je vpisan v volilni imenik za to volišče, in tudi ne osebam, ki so se izkazale s potrdili.
V. KAKO BOMO GLASOVALI
Glasovanje sc opravi z glasovnico.
a. VOLITVE V OBČINSKI SVET
Glasovnica za proporcionalne volitve, pri katerih se glasuje o listah kandidatov, vsebuje :
— oznako občine in oznako volilne enote
— zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov in pri vsaki listi prostor za vpis preferenčnega glasu za posameznega kandidata na listi
— navodilo o načinu glasovanja. PRIMER:
Ko bomo glasovali o kandidatih za občinski svet si bomo najprej na razglasih, ki bodo na voliščih, ogledali posamezne kandidatne liste in se odločili za eno od list strank.
Na glasovnici bomo obkrožili številko /.'imenom liste, za katero smo se odločili.
Če pa želimo na tej listi dati svoj poseben glas enemu od kandidatov, zapišemo številko, kije pred njegovim imenom na listi na razglasih, v poseben prostor na glasovnici.
POMEMBNO JE:
Glasujemo lahko samo za ENO LISTO, torej ne moremo obkrožiti več številk pred imenom list in PREEERENČNI glas lahko oddamo samo ENEMU kandidatu na TISTI LISTI, ki smo jo obkrožili.
Če bomo obkrožili več list, bo glasovnica neveljavna.
KAJ PA JE PREFERENCNI GLAS?
Na posameznih listah je napisanih po vrstnem redu več kandidatov, vendar najmanj eden in največ toliko, kolikor članov občinskega sveta sc voli v posamezni volilni enoti.
Stranka, ki je listo vložila je v skladu s svojimi pravili določila vrstni red kandidatov. Praviloma vrstni red pomeni tudi, da bodo v občinski svet izvoljeni kandidati po vrstnem redu od številke ena dalje. Na primer:
Kandidatna lista bo po ugotavljanju izidov dobila 3 mandate (mesta) v občinskem svetu. Izvoljeni so prvi trije na listi. Če pa ima na tej listi nekdo dovolj preferenčnih glasov, lahko zasede prvo mesto na listi in
V petek, 11.11.1994, sta obe volilni občinski komisiji Vrhnike in Borovnice zasedali ter pregledali in ocenili potek kandidacijskih postopkov in pravilnosti vloženih kandidatnih list, kot predvideva volilni zakon. Po tem pregledu sta obe komisiji izvedli žrebanje kandidatov za župane in svetnike, kakšen bo vrstni red na volilnih lističih za vse volilne enote. Žrebanja so se lahko udeležili tudi predstavniki posameznih strank odnosno predlagatelji kandidatnih list.
Na žrebanje kandidatnih list za svetnike in župane občine Vrhnika so prišli tudi predstavniki strank, ki so budno spremljali delo in žrebanje občinske volilne komisije.
tako spremeni vrstni red na listi in tudi dobi mesto v občinskem svetu. Vendar pa kandidat potrebuje več kot polovico preferenčnih glasov od vseh glasov, ki jih je dobila lista.
Če je lista dobila 100 glasov, mora kandidat, ki je npr. na 6 mestu, dobiti najmanj 51 preferenčnih glasov, da bo zasedel prvo mesto na listi.
Ne glede na to ali se odločite dati svoj poseben glas nekomu iz izbrane liste, po vsej verjetnosti glasujete torej za kandidate, ki so na listi na prvih mestih.
b.VOLITVE ŽUPANA
Glasovnica za volitve župana občine vsebuje imena in priimke kandidatov po vrstnem redu na seznamu kandidatur in navodi.lo o načinu glasovanja.
Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata in sicer tako, da obkroži številko pred imenom in priimkom kandidata, za katerega glasuje.
VI. KDO BO IZVOLJEN
a. VOLITVE V OBČINSKI SVET
Glasove (madnadate) za občinski svet dobijo posamezne liste.
Število mandatov, ki jih dobi posamezna lista, sc ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti.
S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikorkrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo.
Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah (ostanki glasov), se razdelijo na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v obeh volilnih enotah.
Izvoljeni pa so tisti kandidati, ki so dobili preferenčne glasove VEČINE volivcev, ki so glasovali za LISTO.
Kolikor takih kandidatov ni, so izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.
b. VOLITVE ZUPANA
Za župana je izvoljen kandidat, ki je dobil večino oddanih glasov (50% + 1 glas).
Če noben kandidat ni dobil večine glasov, sc opravi drugi krog volitev med kanidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako število glasov, se izbira kandidatov za drugi krog volitev določi z. žrebom. Na glasovnici sta kandidata navedena pp vrstnem redu glede na število dobljenih glasov v prvem krogu volitev. Če sta kandidata v prvem krogu dobila enako število glasov, se vrstni red na glasovnici določi z žrebom. V drugem krogu je izvoljen tisti kandidat, ki dobi več glasov.
VII. KDO SKRBI ZA IZVEDBO VOLITEV
Volitve v občinske svete in volitve župana vodita in izvajata občinska volilna komisija občine Vrhnika in občine Borovnica, za določene naloge pa jc zadolžena tudi Republiška volilna komisija.
Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori.
Za strokovno tehnični del volitev je torej poskrbljeno
ODLOČITEV ALI BOSTE SODELOVALI PRI OBLIKOVANJU NOVE OBČINSKE UREDITVE JE TOREJ SAMO VAŠA. VOLITI JE VASA PRAVICA, IZKORISTITE JO!
Pripravila Sonja Pirnat-Keršmanec
Občinska volilna komisija za Borovnico je zaenkrat delovala še v občinski stavbi Vrhnike, na žrebanju pa je bil samo en predstavnik kandidatnih list.
Občinska volilna komisija Borovnice in Vrhnike
Delo volilnih komisij od
Volilni komisiji sta se sestali takoj po razpisu volitev. Določili sta tajnike, sedeže volilnih komisij in volišča ter volilna območja.
Volilni komisiji sta vse člane volilnih odborov za izvedbo referenduma obvestili, da so ponovno predlagani kot člani volilnih odborov. Tako so imeli vsi dovolj' časa, da se odločijo o tej častni funkciji. Zaradi različnih objektivnih vzrokov seje zamenjala približno tretjina članov (službena zadržanost, kandidiranje ipd.)
Volilni komisiji sta sprejemali kandidature in kandidatne liste v delovnem času občinskih upravnih organov, zadnji dan za prijavo kandidatur, dne 9.11. 1994, pa sta dežurali v prostorih občine Vrhnika do 19. ure. Večina kandidatur in kandidatnih listje bila prijavljenih prav zadnji dan; zadnja kandidatura je prispela 4 minute pred iztekom roka.
Komisiji sta imeli sejo v petek, 11. 11. 1994: pregledali sta prijavljene kandidature in kandidatne liste.
Kandidatne liste za člane občinskega sveta: Prijavljenih je bilo 9 kandidatnih list za Vrhniko in
razpisa volitev od 4.10
6 za Borovnico. Pri pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da komisiji lahko potrdita liste, le ena lista kandidatov za Vrhniko se deloma zavrne. Kandidature za župane:
Prijavljenih je bilo 5 kandidatur za župana občine Vrhnika in 3 kandidature za župana občine Borovnica. Vse kandidature so bile prijavljene v roku in brez pomanjkljivosti.
Po potrditvi kandidatur in kandidatnih list sta komisiji v prisotnosti predstavnikov kandidatov in list kandidatov opravili žrebanje vrstnega reda. Seje občinske volilne komisije Vrhnika so se udeležili trije predstavniki, in sicer:
Marija Rožmanec, predstavnica Slovenskih krščanskih demokratov, Marjan Čelec, predstavnik Socialdemokratske stranke Slovenije, Matija Le-naršič, predstavnik Združene liste socialnih demokratov. Seje občinske volilne komisije Borovnica se je udeležil g. Niko Stražišar, predstavnik Združene liste socialnih demokratov.
Vrstni red na glasovnici za volitve županov bo:
do21.11.1994.
Vrhnika:
1. Milan Selan
2. Peter Petkovšek
3. Igor Novljan
4. Ervin Gregorka
5. Vincencij Tomšič
Borovnica:
1. Andrej Ocepek
2. Anton Čepon
3. Tone Debevec
Vrstni red na glasovnici za volitve občinskih svetov bo:
Vrhnika: Volilna enota I
1. Slovenska ljudska stranka — SLS
2. Slovenski krščanski demokrati — SKD
3. Demokrati Slovenije — DS
4. Združena lista socialnih demokratov
5. Slovenska nacionalna desnica — SND
6. Zeleni Slovenije
7. Slovenska nacionalna stranka — SNS
8. Socialdemokratska stranka Slovenije — SDSS
9. Liberalna demokracija Slovenije — LDS
Volilna enota II
1. Združena lista socialnih demokratov
2. Liberalna demokracija Slovenije — LDS
3. Zeleni Slovenije
4. Slovenski krščanski demokrati — SKD
5. Socialdemokratska stranka Slovenije — SDSS
6. Slovenska nacionalna stranka — SNS
7. Demokrati Slovenije — DS
8. Slovenska ljudska stranka — SLS
Borovnica:
Volilna enota I in II:
1. Slovenski krščanski demokrati, Narodni demokrati Slovenije
2. Slovenska nacionalna stranka — SNS
3. Socialdemokratska stranka Slovenije — SDSS
4. Združena lista socialnih demokratov
5. SLS — Slovenska ljudska stranka
6. LDS — Liberalna demokracija Slovenije
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1994*
3
OBČINA VRHNIKA
KANDIDATI ZA ŽUPANA
I MILAN SELAN, roj. 22. 01.1951, BLATNA BREZOVICA BLATNA BREZOVICA 89, DIPL. EKONOMIST, SVETOVALEC MINISTRA
predi.: DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - DS
2. PETER PETKOVŠEK, roj. 18. 01. 1939, VRHNIKA CESTA 6. MAJA 10, ING. VARNOSTI, MANAGER predi.: ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
3. IGOR NOVLJAN, roj 22. 02. 1940, VERD KAČURJEVA 5, DIPL GEODETSKI TEHNIK, DIREKTOR predi.: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
4. ERVIN GREGORKA, roj. 01. 05. 1957, BLATNA BREZOVICA
BLATNA BREZOVICA 3, EKONOMIST, SAMOSTOJNI DISPEČER
predi.: SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA
5. VINCENCIJ TOMŠIČ, roj. 17. 10. 1939, VRHNIKA IDRIJSKA CESTA 23, GRAVER, LIKOVNI TEHNIK, PODJETNIK
predi.: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA
VOLILNA ENOTA 1
ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1. ANTON ŠKOF, roj. 24. 05 1954, VERD VERD 167
poklic: MESAR, delo: PODJETNIK
2. ANTON JESENKO, roj. 02. 07. 1954, VRHNIKA GRADIŠČE 18 B
poklic: UČITEU, delo: FUNKCIONAR UO
3. VERONIKA HABE, roj. 07. 01. 1961, VRHNIKA STARA CESTA 52
poklic: VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, delo: MEDICINSKA SESTRA
4. GABRIJEL HLADNIK, roj. 04. 05.1956, VERD VERD 20
poklic: KMET, delo: KMET
5. AMALIJA ZALAR, roj. 16. 12.1958, VRHNIKA VOLJČEVA 3 A
poklic: EKONOMIST, delo: EKONOMIST
6. JANEZ KERN, roj. 27. 01. 1963, VERD VERD 158
poklic: KMET, delo: KMET
7. JOŽE DRENIK, roj. 23. 03. 1950, VRHNIKA RASKOVEC 20
poklic: AVTOMEHANIK, delo: VODJA AVTOPARKA
8. JOŽE TURK, roj. 27. 04. 1959, VRHNIKA POT NA KOŠACE 11
poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: VODJA VZDRŽEVANJA
9. JOŽE ŠUŠTERŠIČ, roj. 19. 02. 1941, VRHNIKA STORŽEV GRIČ 4
poklic: KMET, delo: KMET
10. MARKO FURLAN, roj. 30. 10.1937, VERD VERD 35
poklic: ING. AGRONOMIJE, delo: KMET
11. JANEZ DRAŠLER, roj. 26. 01. 1953, VERD VERD 37
poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, delo: KMETIJSKI SVETOVALEC
12. VINKO ROŽMANC, roj. 16. 02.1947, VRHNIKA BETAJNOVA 63
poklic: AVTOMEHANIK, delo: OBRTNIK
13. ANTON JURJEVČIČ, roj. 16. 02. 1936, VRHNIKA RASKOVEC 31
poklic: UČITELJ, delo: UČITELJ
ime liste: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1. JOŽEF RUS, roj. 02. 09. 1942, VRHNIKA TURNOVŠE 7
poklic: GRAFIČNI TEHNIK, delo: VODJA STAVBNE PROIZV
2. ANDREJ ŠEBENIK, roj. 13. 01. 1955, VRHNIKA PREČNA POT 9
poklic: DIPL. PRAVNIK, delo: VODJA PRAVNE SLUŽBE
3. HELENA DR. ROŽMANC, roj. 26. 03.1945, VERD VERD 8
poklic: SPECIALIST ŠOLSKE MEDICINE, delo: ZDRAVNIK
4. VINKO BIZJAK, roj. 03. 12. 1955, VRHNIKA KOPALIŠKA 4
poklic: PREDMETNI UČITELJ ŠPORT. VZGOJE, delo: PREDMETNI UČITELJ
5. MOJCA OBLAK, roj. 26. 09. 1968, VRHNIKA TRŽAŠKA 26
poklic: PEDAGOG, delo: UČITELJICA GLASBE«
6. JURIJ ZIMŠEK, roj. 22. 04. 1950, VRHNIKA POT K TROJICI 8
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: VODJA OPTIČ. DELAVNIC
7. STANISLAV KNAPIČ, roj. 26. 03. 1929, VRHNIKA RASKOVEC 18
poklic: UPOKOJENEC, delo: UPOKOJENEC
8. JANEZ STRŽINAR, roj. 13. 10. 1949, VRHNIKA VOLJČEVA 13
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: PODJETNIK
9. ELIZABETA SMODIŠ, roj. 22. 10. 1953, VRHNIKA VAS 27
poklic: POSLOVODJA, delo: POSLOVODJA
10. IVANKA VOLJČ, roj. 25. 04. 1951, VERD VERD 185
poklic: VIŠJA KNJIŽNIČARKA, delo: VIŠ. KNJIŽNIČARKA
11. VINCENCIJ NAGODE, roj. 05. 02.1940, VRHNIKA KOLESARSKA POT 8
poklic: STROJNI ING., delo: VODJA TEHNOLOGIJE
12. PAVEL ROŽMANEC, roj. 24. 06. 1936, VRHNIKA ROBOVA 5
poklic: MIZAR, delo: UPOKOJENI PODJETNIK
13. ANGELO PENKO, roj. 13. 10.1938, VRHNIKA USNJARSKA 2
poklic: ELEKTROMEHANIK, delo: PODJETNIK
ime liste: DEMOKRATI SLOVENIJE
I. JOŽE HORVAT, roj. 21. 03. 1954, VRHNIKA OPEKARSKA CESTA 10
poklic: AVTOMEHANIK, delo: PODJETNIK
2 ANDREJ JURIJ GRAMPOVČAN, roj. 01 10 1927, VRHNIKA
STARA CESTA 12
poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC
3. SAMO MAČEK, roj. 30. 06.1972, VRHNIKA LJUBLJANSKA CESTA 15
poklic: ŠTUDENT, delo: ŠTUDENT
4. NIKO NIKOLČIČ, roj. 08. 11. 1955, VRHNIKA ULICA 6. MAJA 10
poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, delo: ZALOŽNIK
5. VIKTOR SLADIC, roj. 23. 12. 1960, VRHNIKA VRTNARIJA 12 C
poklic: ING. VARSTVA PRI DELU, delo: VODJA SLUŽBE
6. VASILIJA MAČEK, roj. 11. 04. 1947, VRHNIKA LJUBLJANSKA CESTA 15
poklic: ZDRAVNIK SPECIALIST, delo: PEDIATER
7. GABRIJEL MIHEVC, roj. 11.01.1954, VRHNIKA STARA CESTA 22
poklic: URAR, delo: OBRTNIK
ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1. TOMAŽ GROM, roj. 13. 09. 1928, VRHNIKA KOPALIŠKA 11
poklic: EKONOMIST, delo: UPOKOJENEC
2. HERMAN BOLE, roj. 27. 05. 1937, VERD STERNENOVA 25
poklic: ING. ORGANIZACIJE DELA, delo: UPOKOJENEC
3 EVA VVEISSBACHER BARETIČ, roj 12 12 1954, VERD
CESTA KRIMSKEGA ODREDA 18
poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: VODJA DEVIZNE
OPERAT
4. GORAZD MAURI, roj. 25. 07. 1976, VRHNIKA VOLJČEVA 2
poklic: DIJAK, delo: DIJAK
5. MIRA ŠINKOVEC, roj. 06. 01. 1940, VRHNIKA STARA CESTA 25
poklic: PROFESOR GEOGRAFIJE, delo: UPOKOJENKA«
6. RADO GANTAR, roj. 16. 02. 1948, VRHNIKA BETAJNOVA 60
poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: PODJETNIK
7. JANEZ OBID, roj. 23. 04. 1948, VRHNIKA POT K STUDENCU 4
poklic: KV FINOMEHANIK, delo: VOZNIK
8. SLAVKO PUZIGAČA, roj. 14. 03. 1940, VRHNIKA USNJARSKA 3
poklic: PODJETNIK, delo: PODJETNIK
9. VOJKO JERINA, roj. 12. 05. 1954, VRHNIKA PARTIZANSKI TABOR 8
poklic: KEMIJSKI TEHNIK, delo: VODJA SKLADIŠČA
10 MIROSLAVA ŽIVKOVIČ PERŠIN, roj 27 11 1956, VRHNIKA CESTA 6. MAJA 10
poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: FINANČNI REFERENT
II. JANEZ PEČAR, roj. 01. 02. 1931, VRHNIKA KURISKA POT 22
poklic: KOVINARSKI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC
12. ČEDOMIR VUGA, roj. 14. 07. 1934, VRHNIKA CESTA 6. MAJA 10 poklic: EKONOMIST, delo: DIREKTOR
13. FRANC PASETTA, roj. 21.11.1919, VRHNIKA LOŠCA 35
poklic: UPOKOJENEC, delo: UPOKOJENEC
ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA
1. DUŠAN BREŠKA, roj. 02. 09.1949, VERD PIONIRSKA CESTA 1
poklic: DELAVEC, delo: NEZAPOSLEN
2. MILIVOJ GERZEVIČ, roj 05 11 1954, VERD CESTA KRIMSKEGA ODREDA 68
poklic: OSVETLJEVALEC, delo: OSVETLJEVALEC
3. EDVARD SENJUR, roj. 16. 02. 1953, VRHNIKA NA KLISU 2 A
poklic: DELAVEC, delo: NEZAPOSLEN
4. ROBERT LAMPE, roj. 21. 03. 1971, VRHNIKA STARA CESTA 34
poklic: ORODJAR, delo: NEZAPOSLEN
ime liste: ZELENI SLOVENIJE
1. MARJAN VEZJAK, roj. 02. 09.1950, VERD PIONIRSKA 8
poklic: DR. ELEKTROTEHNIKE, delo: DOCENT
2. BOJAN GABROVŠEK, roj. 15. 10. 1967, VRHNIKA ROBOVA 36
poklic: ING. ELEKTROTEHNIKE, delo: PODJETNIK
3. JERNEJ MRZELJ, roj. 21. 09.1969, VERD PIONIRSKA 24
poklic: ŠTUDENT, delo: ŠTUDENT
4. TEREZIJA OBLAK, roj. 26. 08.1972, VRHNIKA TIČNICA 1
poklic: ŠTUDENT, delo: ŠTUDENT
5. FRANC TURK, roj. 14. 12. 1951, VERD VERD 3 A
poklic: GOZDARSKI TEHNIK, delo: USLUŽBENEC
6. ANDREJ SMREKAR, roj. 02. 03. 1969, VRHNIKA SUŠNIKOVA 4
poklic: ŠTUDENT, delo: UČITEU
7. FRANC GORENC, roj. 12. 02. 1950, VRHNIKA BETAJNOVA 36
poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR, delo: PODJETNIK
8 ZDRAVKO BRICELJ, roj 05 02 1932, VERD KAČURJEVA 11
poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: UPOKOJENEC«
9. MATJAŽ KOROŠEC, roj. 24. 08. 1970, VRHNIKA GRADIŠČE 8
poklic: GOSTINEC, delo: GOSTINEC
10. BLAŽ DOBROVOLJC, roj. 24. 03. 1970, VERD VERD 93 A
poklic: ŠTUDENT, delo: ŠTUDENT
11. EDVARD ROŽMANC, roj. 26. 07. 1970, VERD BRIGADIRSKA 3
poklic: ŠTUDENT, delo: ŠTUDENT
12. IVAN OBLAK, roj. 15. 09. 1967, VRHNIKA NA KLANCU 19
poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: TEHNIČNI VODJA
13. KLEMEN JERINA, roj. 08. 05. 1973, VERD CESTA KRIMSKEGA ODREDA 72
poklic: ŠTUDENT, delo: ŠTUDENT
ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
1. IVAN GRUBIČ, roj. 20. 09.1939, VERD CESTA KRIMSKEGA ODREDA 76 poklic: MESAR, delo: NEZAPOSLEN
2. STANISLAV PETROVIČ, roj. 15. 03.1960, VRHNIKA GRADIŠČE 17 B
poklic: AVTOMEHANIK, delo: VOZNIK
3. IRENA PETROVIČ, roj. 04. 11. 1963, VRHNIKA GRADIŠČE 17 B
poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, delo: NEZAPOSLENA
4. BOŠTJAN GUTNIK, roj. 11.07.1973, VRHNIKA NA KLISU 4 A
poklic: USNJARSKO KRZNARSKI TEHNIK, delo: USNJAR. KRZNAR. TEHNIK
ime liste: SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STANKA SLOVENIJE
1. ALOJZ SUHADOLC, roj. 08. 04. 1943, VRHNIKA OB POTOKU 31
poklic: ING. STROJNIŠTVA, delo: KOMERCIALIST
2. ZMAGO SOLINA, roj. 15. 11. 1958, VRHNIKA KROŽNA POT 8 A
poklic: ING. GEODEZIJE, delo: PREDMETNI UČITELJ
3. UROŠ GRUDEN, roj. 27. 10. 1943, VRHNIKA DELAVSKO NASELJE 18
poklic: DIPL. ING. STROJNIŠTVA, delo: PODJETNIK
4. PAVEL CASERMAN, roj. 15. 01. 1946, VRHNIKA VRTNARIJA 16
poklic: EKONOMIST, delo: PODJETNIK
5. LEOPOLD TORKAR, roj. 20. 12. 1936, VRHNIKA POT NA KOŠACE 10
poklic: DIPL. ING. ARH., delo: PROJEKTANT
6. IRENA OTRIN, roj. 07. 07.1960, VERD VERD 202
poklic: VARUŠKA, delo: VARUŠKA
4
NOVEMBER 1994
NAŠ ČASOPIS
7. MILOGOJ DOMINKO, roj. 17. 07. 1932, VRHNIKA TURNOVŠE19
poklic: AKADEMSKI SLIKAR, delo: UPOKOJENEC
8. MARIJA DOBROVOLJC, roj. 23.01.1947, VRHNIKA KOPALIŠKA 1 B
poklic: DELAVKA, delo: OBREZOVALKA USNJA
9. DRAGO GROM, roj. 23. 11. 1957, VERD PIONIRSKA 16
poklic: EKONOMIST, delo: KOMERCIALIST
10. SIMON BRADEŠKO, roj. 17. 10. 1951, VRHNIKA STERNENOVA 27
poklic: TRGOVEC - GOSTINEC, delo: PODJETNIK
11. MARJAN CELARC, roj. 24. 03. 1960, VRHNIKA TRAVNIŠKA 2
poklic: AVTOMEHANIK, delo: AVTOMEHANIK
12 FRANČIŠEK PETKOVŠEK, roj. 14. 11 1934, VRHNIKA IDRIJSKA 14
poklic: DIPL. ING. GEODEZIJE, delo: UPOKOJENEC
13. SLAVKO BLAŽIČ, roj. 20. 06. 1951, VERD KRIMSKEGA ODREDA 124
poklic: STROJNI OBRATNI TEHNIK, delo: USLUŽBENEC
ime liste: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1. RICHARD BEUERMANN, roj. 20.04.1954, VRHNIKA RASKOVEC 11
poklic: ING. KEMIJSKE TEHNOLOGIJE, delo: STROKOVNI SODELAVEC
2. IGOR NOVLJAN, roj. 22. 02. 1940, JANEZOVA VAS KAČURJEVA 5
poklic: DIPL. GEODET, delo: DIREKTOR
3. PRIMOŽ RUS, roj. 22. 04. 1961, VRHNIKA OB POTOKU 31
poklic: DR. MEDICINE, delo: ZASEBNI ZDRAVNIK
4. RONKO GOSTIŠA, roj. 10. 09. 1954, VRHNIKA OPEKARSKA 28
poklic: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, delo: DIREKTOR
5. JANEZ CERK, roj. 19. 11. 1945, VRHNIKA BETAJ NOVA 30
poklic: DIPL. ING. ELEKTROTEHNIKE, delo: MANAGER
6. JANEZ PETRIČ, roj. 14. 02. 1939, VRHNIKA LOŠCA 12
poklic: MIZAR, delo: SORTER
7. BOJAN KUKEC, roj. 20. 05. 1952, VRHNIKA TIČNICA 27
poklic: MAG. PRAVA, delo: ODVETNIK
8. JANKO VIDMAR, roj. 12.10.1957, VERD VERD 91
poklic: DIPL. ING. GOZDARSTVA, delo: VODJA ENOTE
9 URBAN ŽIROVNIK, roj. 25 05. 1928, VERD VERD 16
poklic: POKLICNI VOZNIK, delo: UPOKOJENEC
10. ZORAN LONČAR, roj. 06. 02. 1968, VRHNIKA MOKRICE 9
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: PODJETNIK
11 ANDREJ MATTIAS, roj. 19. 05. 1952, VRHNIKA TURNOVŠE14
poklic: GARDBENI DELOVODJA, delo: OPERATIVNI VODJA
12. BOJAN ŠČUKOVT, roj. 02. 10. 1955, VRHNIKA BETAJNOVA 17
poklic: DIPL. ORGANIZATOR, delo: MANAGER
13. LADO PAHOR, roj. 05. 05. 1957, VRHNIKA DOBOVIČNIKOVA 78
poklic: PROFESOR, delo: PROFESOR
VOLILNA ENOTA 2
ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1 MIROSLAV BRUMAT, roj. 20. 06.1944, LOG DOLOMITSKEGA ODREDA 33 poklic: DIPL. ING. KEMIJE, delo: PODJETNIK
2. FRANC PETKOVŠEK, roj. 11. 12. 1951, STARA VRHNIKA
STARA VRHNIKA 107
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: REFERENT NABAVE
3. BRANKO ŠEFRAN, roj. 03. 01. 1948, DRAGOMER NA GRIVI 34
poklic: GRAFIK, delo: PODJETNIK
4 LJUDMILA VELKAVRH PLEVNIK, roj. 04 05 1948, LOG RIMSKA 2
poklic: TRGOVSKA POMOČNICA, delo: SALDOKON-TISTKA
5. JANEZ DONIK, roj. 02. 05. 1944, DRENOV GRIČ DRENOV GRIČ 13
poklic: PRAVNIK, delo: UPOKOJENEC
6 MARKO MARJAN BIRTIČ, roj 22 04 1932, STARA VRHNIKA
STARA VRHNIKA 78
poklic: OBRTNIK, delo: UPOKOJENEC
7. IDA KAČIČ, roj. 19. 10. 1949, DRAGOMER V LOKI 2
poklic: VZGOJITELJICA, delo: VZGOJITELJICA
8. ZORICA   POPOVIC,   roj. 07. 06. 1950, STARA VRHNIKA
STARA VRHNIKA 45 A
poklic: UČITELJICA, delo: UČITELJICA
9. ŠTEFAN KRANJEC, roj. 21. 11. 1950, DRAGOMER NA GRIVI 11
poklic: ING. STROJNIŠTVA, delo: VODJA KONSTRUKCIJE
10. MATEJ DOBČNIK, roj. 30. 08. 1922, DRAGOMER PREČNA 1
poklic: EKONOMIST, delo: UPOKOJENEC
ime liste: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1. TOMISLAV GROM, roj. 20.12.1954, STARA VRHNIKA STARA VRHNIKA 90
poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, delo: VODJA POSLOVALNICE
2. FRANC JELOVŠEK, roj. 06. 05. 1948, DRENOV GRIČ DRENOV GRIČ 152
poklic: ELEKTROMEHANIK, delo: DIREKTOR
3. JELKO OREL, roj. 01. 10. 1948, ZAPLANA ZAPLANA 9 C
poklic: KOMERCIALIST, delo: DIREKTOR
4. BOJAN ZADRAVEC, roj. 01.02.1964, SINJA GORICA SINJA GORICA 98
poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: DIREKTOR
5. BOJAN VIDMAR, roj. 22. 05. 1949, DRAGOMER DRAGOMERŠKA 51
poklic: GEODET, delo: DIREKTOR
6 ALOJZIJ BOLČINA, roj 07 01 1933, LOG LOŠKA 12
poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, delo: UPOKOJENEC
7. MIROSLAV GRUDEN, roj. 06. 05. 1952, DRENOV GRIČ
DRENOV GRIČ 154
poklic. TRGOVEC, delo: STROKOVNI SODELOVEC
8. CIRIL KRAŠOVEC, roj. 19. 07.1951, LUKOVICA POT NA TIČNICO 8
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: ZASEBNI RAZISKOVALEC
ime liste: ZELENI SLOVENIJE
1. ANTONIJA MARIJA ŽVAB, roj. 07. 03. 1944, DRENOV GRIČ
DRENOV GRIČ 76
poklic: BIOLOGINJA, delo: UČITELJICA
2. BOJAN  PETROVČIČ,  roj. 23. 03. 1959, VELIKA LIGOJNA
VELIKA LIGOJNA 60
poklic: ORODJAR, delo: MONTER
3. EMILIJA LAVRENČIČ, roj. 05. 05.1944, DRAGOMER POD LOVRENCEM 12
poklic: BIOLOGINJA, delo: UČITEUICA BIOLOGIJE
4. DANICA JAZBINŠEK, roj. 09. 08.1946, DRAGOMER ROŽNA POT 2
poklic: DIPL. JEZIKOSLOVKA, delo: INŠPEKTORICA
5. JANEZ FURLAN, roj. 21.11. 1924, STARA VRHNIKA STARA VRHNIKA 114
poklic: DR. KEMIJE, delo: UPOKOJENEC
6. JANEZ UMEK, roj. 14. 10. 1956, BLATNA BREZOVICA BLATNA BREZOVICA 19
poklic: GASILEC, delo: GASILEC
7. JURIJ OBREZA, roj. 14. 11. 1970, DRAGOMER DRAGOMERŠKA 66
poklic: ŠTUDENT, delo: ŠTUDENT
ime liste: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1. FRANČIŠEK JEREB, roj. 10. 05. 1950, SMREČJE SMREČJE 5
poklic: DIPL. ORGANIZATOR DELA, delo: POM. GLAV. DIREKTORJA
2 MIROSLAV VONČA, roj 13 11. 1955, BEVKE BEVKE 133
poklic: AVTOKLEPAR, delo: VODJA AVTOPARKA
3. JURIJ PETRAČ, roj. 16. 08. 1948, DRENOV GRIČ DRENOV GRIČ 142
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: TEHNOLOG
4 HELENA PROF. DR. HREN-VENCELJ, roj.13.04. 1939, SINJA GORICA SINJA GORICA 108
poklic: MIKROBIOLOG, delo: PROF. MIKROBIOLOGIJE
5. DUŠAN OGRIN, roj. 20. 11. 1960, VELIKA LIGOJNA VELIKA LIGOJNA 21
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: PLANER
6. JOŽEF ČUDEN, roj. 17. 03. 1929, DRAGOMER DRAGOMERŠKA 63
poklic: AGRONOM, delo: UPOKOJENEC
7. LEOPOLD RUS, roj. 14. 11. 1952, SINJA GORICA SINJA GORICA 91
poklic: TISKAR GRAFIK, delo: VODJA ROTOTISKA
8. MIROSLAV NOVAK, roj. 16. 07. 1939, DRAGOMER DRAGOMERŠKA 39
poklic: MIZAR, delo: PODJETNIK
9. FRANČIŠEK BOZOVICAR, roj. 22.10.1954, STARA VRHNIKA
STARA VRHNIKA 96 A
poklic: KOVINOSTRUGAR, delo: ZASTOPNIK
10. JOŽEF ŽITKO, roj. 14. 09. 1932, DRENOV GRIČ DRENOV GRIČ 89
poklic: UPOKOJENEC, delo: UPOKOJENEC
11. FRANC LUKAN, roj. 01. 12. 1942, ZAPLANA ZAPLANA 51
poklic: KOVINOSTRUGAR, delo: RECEPTOR
ime liste: SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STANKA SLOVENIJE
1. PETER MAUSAR, roj. 09. 03. 1956, DRAGOMER MIRNA POT 3
poklic: GRAFIK, delo: FOTOGRAF OBLIKOVALEC«
2. TOMAŽ MESEC, roj. 13. 12. 1946, STARA VRHNIKA STARA VRHNIKA 18
poklic: DIPL. ING. AGR., delo: VODJA MLEKARNE
3. MIRKO JERINA, roj. 29. 03. 1947, VRHNIKA DRENOV GRIČ 61
poklic: TRGOVEC, delo: ZASTOPSTVO
4. ROBERT MALOVRH, roj. 04. 03. 1967, VELIKA LIGOJNA
VELIKA LIGOJNA 74
poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: OBRTNIK
5. MIRJ ANA ČELEC, roj. 23.11.1962, STARA VRHNIKA STARA VRHNIKA 2
poklic: FOTOGRAF, KOZMETIČARKA, delo: DIREKTOR
6. FRANC UMEK, roj. 03.02.1964, BLATNA BREZOVICA BLATNA BREZOVICA 32 A
poklic: KMET, delo: KMETIJSKA DEJAVNOST
7. SILVO JAZBAR, roj. 25. 12. 1958, ZAPLANA ZAPLANA 20 A
poklic: HOTELSKI TEHNIK, delo: POSLOVODJA
8 KAROL MARJAN BAJC, roj. 28. 02. 1927, DRAGOMER NA VASI 4
poklic: DIPL. EKONOMIST, delo: UPOKOJENEC
9. JOŽEF MALOVRH, roj. 28. 02. 1948, SMREČJE SMREČJE 39
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: VODJA OBRATA
10. MATJAŽ POŽAR, roj. 08. 08. 1975, LUKOVICA POT NA TIČNICO 4
poklic: ŠTUDENT, delo: ŠTUDENT
11. JANKO GABERŠČIK, roj. 21.09.1935, DRAGOMER V LOKI 36
poklic: SVETOVALEC, delo: SVETOVALEC ZA TELEKO
ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
1 SABINA SLIVŠEK CELARC, roj. 15. 09 1973, LUKOVICA
VRHNIŠKA CESTA 7
poklic: BOLNIŠKA NEGOVALKA, delo: BOLNIŠKA STREŽNICA
2. MARKO CELARC, roj. 10. 12. 1969, LUKOVICA VRHNIŠKA CESTA 7
poklic: PROGRAMSKI TEHNIK, delo: OPERATER
3. SREČKO GREGORKA, roj. 15. 11. 1966, SINJA GORICA
SINJA GORICA 53
poklic: AVTOLIČAR, delo: VZDRŽEVALEC
ime liste: DEMOKRATI SLOVENIJE
1. MATJAŽ KUŠAR, roj. 09. 08.1941, DRAGOMER PREČNA POT 3
poklic: DIPL. ING. STROJNIŠTVA, delo: NEZAPOSLEN
2. MARJAN KRIŽAJ, roj. 02. 08.1946, SINJA GORICA SINJA GORICA 82
poklic: NATAKAR, delo: OBRTNIK
3. GREGOR MIKLIČ, roj. 16. 07.1971, STARA VRHNIKA STARA VRHNIKA 148
poklic: ŠTUDENT, delo: ŠTUDENT
5. MILAN SELAN, roj. 22. 01.1951, BLATNA BREZOVICA BLATNA BREZOVICA 89
poklic: DIPL. EKONOMIST, delo: SVETOVALEC MINISTRA
ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1.LEON GOSTIŠA, roj. 31. 03. 1961, BLATNA BREZOVICA
BLATNA BREZOVICA 62
poklic: DIPL. ING. AGRONOMIJE, delo: ŠAHIST
2 ALBIN NOVAK, roj. 23 11. 1942, LOG MOLSKA 22
poklic: MIZAR, delo: KMET«
3. MARKO DEBEVEC, roj. 08. 10. 1967, PADEŽ PADEŽ 4
poklic: GOZDARSKI TEHNIK, delo: ŠTUDENT
4. STANKO JERAJ, roj. 25. 04.1961, LESNO BRDO LESNO BRDO 32 A
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: BLAGAJNIK
5. FRANČIŠEK JAZBAR, roj. 24. 06. 1954, ZAPLANA ZAPLANA 20
poklic: KMET, delo: KMET
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1994
5
6. FRANČIŠKA MRZLIKAR, roj. 08.05.1953, PODLIPA PODLIPA 5
poklic: GOSPODINJA, delo: GOSPODINJA
7. JOŽEF KRAPEŽ, roj. 14. 03. 1944, DRAGOMER POT ZA STAN 4
poklic: DIPL ING. STROJNIŠTVA, delo: MENEDŽER
8. ANTON PRAZNIK, roj. 29. 08. 1949, DRAGOMER NA GRIVI 17
poklic: VIŠJI BIBLIOTEKAR, delo: DIREKTOR
9. JANEZ OGRIN, roj. 23. 12. 1967, STARA VRHNIKA STARA VRHNIKA 27
poklic: MIZAR, delo:J<MET
10. PAVEL BRADESKO,  roj. 18. 04. 1933, VELIKA LIGOJNA
VELIKA LIGOJNA 17 poklic: KMET, delo: KMET
11. ŠTEFAN GUTNIK, roj. 08. 09. 1966, SINJA GORICA SINJA GORICA 8
poklic: KMET, delo: KMET
w
OBČINA BOROVNICA
KANDIDATI ZA ŽUPANA
1. ANDREJ OCEPEK. roi. 28. 11. 1942. BOROVNICA MEJAČEVA 3, ELEKTROMEHANIK. SAM. OBRTNIK predi.: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
2. ANTON ČEPON, roj. 21. 05. 1957, PAKO
PAKO 45, DIPL. ING. LESARSTVA, VODJA RAZVOJA predi.: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
3. TONE DEBEVEC, roj. 26. 11. 1956, BOROVNICA GRADIŠNIKOVA 10, ELEKTROTEHNIK, VZDRŽ. RR NAPRAV
predi.: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE -SDSS
KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA
VOLILNA ENOTA 1
ime liste: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, NARODNI DEMOKRATI
1. ANTON KRŽIČ, roj. 21. 04. 1937, BOROVNICA ULICA BRATOV MIVŠEK 25
poklic: MIZARSKI DELOVOpjA, delo: UPOKOJENEC
2. FRANC KAVČNIK, roj. 12. 10. 1945, BOROVNICA POT V JELE 20
poklic: RADIOMEHANIK, delo: MEHANIK SV NAPRAV
3. ANTON HREN, roj. 05. 04. 1943, BOROVNICA POT V JELE 4
poklic: GRADBENI DELOVODJA, delo: GRADBENI DELOVODJA
4. FRANC ZORC, roj. 24. 08. 1943, BOROVNICA GRADIŠNIKOVA 7
poklic: GRADBENI DELOVODJA, delo: UČITELJ PRAKT. POUKA
5. IVANA PELKO, roj. 13. 02. 1944, BOROVNICA CESTA NA GRIČ 3
poklic: KUHARICA, delo: KUHARICA
6. EDVARD BREGAR, roj. 18. 08. 1955, BOROVNICA LJUBLJANSKA 7
poklic: KEMIJSKI TEHNIK, delo: SKLADIŠČNIK
7 STANISLAV NOVAČAN, roj  11  11  1921, BOROVNICA MIKUŽEVA 10
poklic: PREDMETNI UČITELJ, delo: UPOKOJENEC
ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
1. JOŽE ZORMAN, roj. 16. 12. 1960, BOROVNICA PAPLERJEVA 10
poklic: PTT MEHANIK, delo: DIREKTOR
2. ANTON PRISTAVEC, roj. 05. 04. 1959, BOROVNICA MIKLAVIČEVA 4
poklic: LESNI TEHNIK, delo: DIREKTOR
3. MATJAŽ GARIN, roj. 17.11 1965, BOROVNICA CESTA NA GRIČ 9
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: KOVINOSTRUGAR
4. BOŽO SRNELJ, roj. 28. 03. 1955, BOROVNICA PAPLERJEVA 18
poklic: MONTER DVIGAL, delo: NEZAPOSLEN
5. PRIMOŽ BERUS, roj. 21. 12. 1959, BOROVNICA ZALARJEVA 34
poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR, delo: DOSTAVNI TEHNIK
6. MATJAŽ HRIBAR, roj. 03. 06. 1959, BOROVNICA GRADIŠNIKOVA 2
poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR, delo: VZDRŽEVALEC
7. FRANC STRAŽIŠAR, roj. 06. 10. 1966, BOROVNICA POT NA MALENCE1 .
poklic: AVTOMEHANIK, delo: KMET
ime liste: SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA i STRANKA SLOVENIJE
1. TONE DEBEVEC, roj. 26.11; 1956, BOROVNICA GRADIŠNIKOVA 10
poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: VZDRŽEV. RR NAPRAV
2. MARJAN PETERNEL, roj. 08. 09. 1950, BOROVNICA LJUBLJANSKA CESTA 9
poklic: STROJNIK, delo: VZDRŽEVANJE STROJEV
ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1 FRANČIŠEK DRAŠLER, roj 27 07  1937, BO ROVNICA
LJUBLJANSKA CESTA 19
poklic: LESNI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC«
2. MATJAŽ OCEPEK, roj. 22. 10. 1965, BOROVNICA MEJAČEVA 3
poklic: DIPL. BIOLOG, delo: UČITELJ
3. BORIS BRENČIČ, roj. 08. 06. 1965, BOROVNICA CESTA POD GORO 18
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: OBRTNIK
4. SIMON JERIČ, roj. 07. 01. 1963, BOROVNICA CERKOVA 16
poklic: TT MEHANIK, delo: NEZAPOSLEN
5. TEREZIJA MENCIN, roj. 23. 08. 1946, BOROVNICA CESTA NA GRIČ 49
poklic: ADMINISTRATOR, delo: NEZAPOSLEN
6. ANDREJ OCEPEK, roj. 28. 11. 1942, BOROVNICA MEJAČEVA 3
poklic: ELEKTROMEHANIK, delo: SAM. OBRTNIK
7. REMIGIJ BEDENt roj. 01. 09. 1932, BOROVNICA ULICA BRATOV MIVSEK 14
poklic: TEHNIK, delo: UPOKOJENEC
ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1. ANTON PALČIČ, roj. 21. 12. 1957, BOROVNICA POD V JELE 5
poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: PODJETNIK
2. JANEZ ŽITKO, roj. 26. 09. 1958, BOROVNICA ZALARJEVA 25
poklic: KOMERCIALIST, delo: KOMERCIALIST
3. MARIJA SUHADOLNIK,  roj  05  10. 1963, BOROVNICA
ZALARJEVA 26
poklic: POSLOVODJA, delo: PRODAJALKA
4. CIRIL CERK, roj. 02. 07. 1953, BOROVNICA ZALARJEVA 41
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: KOMERCIALIST
5. CIRIL KOS, roj. 06. 03. 1954, BOROVNICA LJUBLJANSKA 11
poklic: AVTOMEHANIK, delo: VODJA SERV. ODDELKA
6. ANTON PRISTAVEC, roj. 17. 05. 1938, BOROVNICA POT V JELE 8
.    poklic: DELAVEC, delo: UPOKOJENEC
7. JANEZ DEBEVEC, roj. 31. 12. 1966, BOROVNICA ZALARJEVA 22
poklic: GOZDAR, delo: KMET
ime liste: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1 MAJA MAKOVEC BRENČIČ, roj 27 05 1969, BOROVNICA RIMSKA CESTA 51
poklic: DIPL. EKONOMIST, delo: STAŽIST ASISTENT
2. PETER BEZEK, roj. 16. 06. 1963, BOROVNICA CESTA POD GORO 38
poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, delo: PODJETNIK
3. JOŽE JEREB, roj. 01. 05. 1947, BOROVNICA ZALARJEVA CESTA 30
poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: DELOVODJA
4. IGOR DEBEVEC, roj. 15. 06. 1963, BOROVNICA LJUBLJANSKA CESTA 15
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: SINDIKALNI ZAUPNIK
5. HAZIM FRLJAK, roj. 26. 05. 1948, BOROVNICA CESTA NA GRIČ 50
poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: PROJEKTANT
VOLILNA ENOTA 2
ime liste: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
1. FRANČIŠEK VOLEK, roj. 26. 03. 1942, DOL PRI BOROVNICI
DOL 102
poklic: KOVINOSTRUGAR, delo: KOVINOSTRUGAR«
2. ANTON DEBEVEC, roj. 27. 04.1945, BREZOVICA PRI BOROVNICI
BREZOVICA 2
poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: STROJNIK GRADB. MEH.
3. JOŽE WALLNER, roj. 21. 08. 1962, DRAŽICA DRAŽICA 19
poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: OBRAČUNSKI TEHNIK
4. ALOJZIJ   PEZDIR,  roj. 10. 04. 1951, BREG PRI BOROVNICI
BREG 46
poklic: KOVINOSTRUGAR, delo: KOVINOSTRUGAR
5. IVAN PETROVCIC, roj. 16. 09. 1949, ZABOČEVO ZABOČEVO 4
poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR, delo: INŠTR. ZA VARJENJE
6. PETER SVETE, roj. 16.04.1971, LAZE PRI BOROVNICI LAZE 10
poklic: ŠTUDENT, delo: ŠTUDENT
ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
1. JUDITA HROVAT, roj. 27. 10. 1964, BREZOVICA PRI BOROVNICI
BREZOVICA PRI BOROVNICI 21
poklic: FINOMEHANIK, delo: PRODAJALKA
2. BOJAN KAJNC, roj. 20. 06. 1966, ZABOČEVO ZABOČEVO 14
poklic: ELEKTRIČAR, delo: SERVISER
3. JERNEJ ŠVIGELJ, roj. 31. 07. 1963, OHONICA OHONICA 20
poklic: AVTOMEHANIK, delo: VOZNIK
4. DARKO SKUBIC, roj. 09.11.1956, PAKO PAKO 1
poklic: AVTOMEHANIK, delo: NEZAPOSLEN
ime liste: SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
1. SLAVKO TURŠIČ, roj. 24. 05. 1960, DRAŽICA DRAŽICA 12
poklic: ING. STROJNIŠTVA, delo: VODJA STROJEGRADNJE
ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1. JOŽE PETROVČIČ, roj. 11. 02.1951, BREZOVICA PRI BOROVNICI
BREZOVICA 48
poklic: DELAVEC, delo: HIŠNIK
2. ANTON GARIN, roj. 08.02.1946, LAZE PRI BOROVNICI LAZE 24
poklic: KOMERCIALIST, delo: VODJA ENOTE
3. JANEZ   POČKAJ,   roj. 21. 04. 1946, BREG PRI BOROVNICI
BREG 59
poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: NEZAPOSLEN
4. MARIJA VOLK, roj. 22.02.1933, BREG PRI BOROVNICI BREG 53
poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: UPOKOJENKA
5. FRANČIŠEK ŠKRBEC, roj. 23. 01. 1953, DOL PRI BOROVNICI
DOL 42
poklic: MONTER OGR. NAPRAV, delo: OBRTNIK
6 NEVENKA STEVANOVSKI, roj. 08.04.1951, DOL PRI
BOROVNICI DOL 112
poklic: DIPL. ING. ORG. DELA, delo: DIREKTORICA
ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1. MARJAN KRŽIČ, roj. 05. 02. 1960, PAKO PAKO 31
poklic: ING. KMETIJSTVA, delo: DIREKTOR
2. VINKO KOŠIR, roj. 26. 06. 1957, ZABOČEVO ZABOČEVO 10
poklic: ING. KMETIJSTVA, delo: ODKUPOVALEC
3. EDO VVALLNER, roj. 11. 08.1965, DRAŽICA DRAŽICA 19
poklic: DIPL. ING. GRADBENIŠTVA, delo: ASISTENT«
4. FRANČIŠEK DEBEVEC, roj. 11. 07.1941, OHONICA OHONICA 9
poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR, delo: PODJETNIK
5 FRANČIŠEK PRISTAVEC, roj 29. 03 1965, BREZOVICA PRI BOROVNICI BREZOVICA 26
poklic: ING. KEMIJE, delo: TEHNOLOG
6. JANEZ  HROVATIN,  roj. 27. 02. 1942, DOL PRI BOROVNICI
DOL 16
poklic: AVTOMEHANIK, delo: AVTOMEHANIK
ime liste: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1. BOJAN ČEBELA, roj. 28. 03. 1955, LAZE PRI BOROVNICI
LAZE 9 A
poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
2. MARKO VITAS, roj. 23.03.1966, LAZE PRI BOROVNICI LAZE 38
poklic: DIPL. ING. KEMIJE, delo: RAZISKOVALEC
3. MARJAN  MOLEK, roj. 20. 11. 1966, BREG PRI BOROVNICI
BREG 32
poklic: AVTOMEHANIK, delo: PODJETNIK
4. DUŠAN  VULETA,  roj. 03. 11, 1951, BREG PRI BOROVNICI
BREG 9
poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1994
7
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Prebivalcem nove občine Borovnica
PETER PETKOVSEK
Datum rojstva: 18. 1. 1939, Godovič Naslov: Cesta 6. maja 10, Vrhnika Izobrazba: Varnostni inženir Zaposlen: Industrija Usnja Vrhnika
vlado, da je potrebno to področje urejati s sporazumi, skupaj s prizadetimi in predvsem dolgoročno. Ponosni smo, daje kljub velikemu zapletu prišlo do podpisanega tarifnega dela kolektivne pogodbe ir. da je bil ustanovljen socialni svet, ki spremlja politiko plač.
Podobno je pri pokojninah. Za Zl.SD so pokojnine pravica izdela. Zato ne pristajamo kar tako na zahteve po spremembah pokojninskega sistema, na zahteve po omejitvah. Pravic generacij, ki so svojo delovno pot sklenile, ni moralno omejevati in vztrajali bomo, da pokojnine delijo usodo plač. Dosedanji pritiski so bili hudi, toda vzdržali smo.
Zrelost neke družbe se kaže v njenem odnosu do zgodovine, do preteklosti. Kdorsvojopreteklost preobrača, ponareja, se iz nje norčuje ali jo zanika, ne kaže nacionalne zrelosti. Lahko marsikaj obžalujemo, vendar ni mogoče ničesar zanikati. ZLSD je antifa-šistično opredeljena stranka, ki NOB opredeljuje kot legitimen način narodove samoohranitve in državnotvorno delovanje. Brez tega dejanja ne bi bilo današanjc Slovenije.
ali fakulteti lahko obrnejo življenje na glavo, nam del slovenske politike ne prizanaša.
Kaj pa delovna mesta, večanje sociainih razlik, ogroženo zdravstvo, nedosegljiva stanovanja, predragi vrtci, ki jim za povrh grozi zapiranje, šola, ki naj bi bila brezplačna pa to v resnici ni, pravice zaposlenih, prva zaposlitev mla-
Kandidat za župana v občini Vrhnika
Imam znanje in izkušnje na področju državne uprave, javnih služb in v gospodarstvu. Kandidiram, ker bi rad dosegel, da bo vrhniška občina čim prej po meri njenih ljudi. Uredili smo oskrbo s pitno vodo, zdaj potrebujemo čistilno napravo in odlagališče. V občino mora priteči tudi republiški denar. Spodbudil bom razvoj podjetništva in obrti, skrbel za nova delovna mesta. V moji občini se bo našel denar za stanovanja mladih družin, ne bom dopustil, da bi upadla kakovost javnih služb. Občinskim svetnikom bom ponudil konkretne zadolžitve. Vaš župan dobre volje bo župan vseh Vrhničanov. Vajen sem teči dolgo in daleč!
Peter Petkovšck
Dovolite mi, da se vam predstavim kot kandidat /a župana za občino Borovnica, tako kot nam jo je, proti naši volji in odločitvi ter pritožbi, določila država.
Kandidaturo sem sprejel ker sem pripravljen poprijeti za delo, katerega pričakujemo od župana. V kolikor me boste na volitvah podprli, vam zagotavljam, da se bom obnašal kot župan za vse krajane enako, da bom spoštoval zakone, predpise in norme ter sklepe in stališča občinskega sveta in voljo krajanov.
Ob zagonu nove občine bo naša (moja) osnovna naloga, da teče življenje normalno naprej, da bo zagotovljeno otroško varstvo, šola, delovanje knjižnice, zdravstvo in socialno skrbstvo predvsem za starejše občane, ustvariti pa bo potrebno tudi pogoje za delo in zabavo mladih, saj so sedaj preveč prepuščeni cesti.
Na področju komunalne infras-
trukturc (vzdrževanje cest in zimska služba, voda, smeti, javna raz-setljava..) moramo ohraniti vsaj dosedanji nivo brez neljubih podražitev. Hudournike in cestne propuste, ki nam ob vsakem večjem deževju povzročijo kup težav pa smo sposobni urediti z majhnimi stroški in dobro voljo.
Dolgoročne naloge pa so ureditev pokopališča, asfaltiranje vaških cest, ureditev stebra, velik zalogaj bo tudi kanalizacija...
Na gospodarskem področju, od katerega bo odvisna blaginja vseh nas pa tudi občine, moramo vsi skupaj skrbeti za čimboljše poslovne rezultate, ohranitev delovnih mest in odpiranje novih. To pričakujem od zasebnega podjetništva, kateremu je potrebno dati pogoje in možnost za zagon (lokacije z ugodnim odkupom).
Proizvodnja hrane je osnovna obveza, pri odkupu ter plasiranju
tržnih viškov pa se moramo znebiti preprodajalcev in grosistov.
Obvezujem se obdržati delo društev (gasilska društva, pevski zbori, turistično društvo, lovci, športna društva...), naša skupna naloga pa je vzpodbuditi še večjo aktivnost krajanov.
Iz zakotne vasi moramo postati prijazen kraj, kraj ljudi dobre volje, nam v ponos, obiskovalcem pa v veselje.
Političnim strankam jc potrebno omogočiti normalne pogoje za delo, glede financiranja pa je moje stališče, da naj stranke živijo od članarine in ne od davkov. V občinskem svetu naj ne bo prostora za politične razprtije, ampak le za razvoj kraja in reševanje vsakdanjih življenjskih težav ljudi.
Spoštovani soobčani, na vsako vaše vprašanje bom z veseljem odgovoril, zato vas vabim na predvolilni zbor, ki bo v torek, 29. novembra ob 19.00, v šoli v Borovnici.
Z kulturnim programom bo kot gost nastopil g. POLDE BIBIČ.
Vabim vas na predvolilni zbor, pa tudi na volitve, ker le tako sami odločamo o svoji usodi. Ne pre-puščajmo odločitve drugim.
Lepo pozdravljeni
Andrej Ocepek
ZLSD gre na volitve v nove občinske svete z jasnim programom, ki ima za cilj reševanje problemov vsakdanjega življenja ljudi, za boljše in prijaznejše bivanje in za strpen odnos med ljudmi. Zato so na naši kandidatni listi ljudje, ki poznajo probleme kraja in bodo znali poiskati način za njihovo reševaje.
Tudi v preteklem mandatnem obdobju občinske skupščine so bili delegati ZLSD zelo dejavni, prepoznavni v konkretnih razpravah in predlogih za reševanje perečih vprašanj v občini.
Zavzemali so se za pametno trošenje občinskega denarja. Bili so ostri pri obsodbi trošenja denarja za namene, ki niso bili smo-terni in predvideni v proračunu občine. Posebno so bili kritični, do neodgovornega odnosa izgradnje čistilnih naprav in prepočasnega reševanja lokacije za komunalno odlagališče. Ta denar se je porabil v bolj »vidne« naložbe, ki prinašajo več volilnih glasov.
Problem ekologije pa bo ostal težko breme novega občinskega sveta.
4. decembra 1994-, bo volja vo-lilccv pokazala, ali so usmeritev in politika ZLSD v slovenskem prostoru, ravnanja in konkretni rezultati njenih poslancev in ministrov tako na državni kot na občinski ravni v sozvočju s problemi ljudi.
Ni dvoma, da jc ZLSD edina razpoznavna in dosledna socialdemokratsko usmerjena stranka v slovenskem parlamentu. To so v zadnjem letu dokazali poslanci v parlamentu in ministri v vladi, ki so v okviru zmožnosti zagotavljali, da nujen piehod v tržno gospodarstvo ne postane cilj sam zase, temveč da zagotavlja večjo gospodarsko uspešnost, socialno pravičnost in socialno vzdržljivost ter pravno varnost ljudi.
Žal nedomišljene politike, poenostavitve in parole večkrat boljše uspevajo kol premišljena in trezna politika. Vendar se kljub temu v ZLSD ne mislimo kar tako odpovedati širini, razumevanju, na trenutke državnotvornosti in veliki stopnji strpnosti, ker smo prepričani, da je to prava pot naprej in naša dolgoročna prednost.
Se kako resno se v ZLSD zavedamo, da gre za veliko neizenače-nost pomembnih procesov v Sloveniji (lastninjenje, denacionalizacija, prestrukturiranje gospo-darsta itd.) in da pozitivni rezultati na nekaterih področjih istočasno pomenijo negativne na drugih. Da se problemi v večjih gospodarskih sistemih zaostrujejo in da prihaja v mnogih okoljih do upravičenih socialnih nczadovolj-stev. Toda levi socialdemokrati ne pristajamo na to, da se socialno nezadovoljstvo poskuša loviti za rep in politično vnovčevati. Naše ravnanje jc usmerjeno v konkretno podporo ljudem, ki so se znašli v težavah in v pomoč, da ta prehod človeško dostojanstveno preživijo. Cc v vladi in ministrstvih ne bi sedeli ministri ZLSD, bi bil položaj teh ljudi še mnogo hujši. In prav zaradi tega smo trn v peti tako vladnim strankam kot opozicijam.
Leva politika ZLSD pomeni tudi drugačen odnos do plač in pokojnin od večine naših političnih tekmecev. ZLSD je prepričala
Skoraj vsak dan, ko odpremo dnevni časopis ali gledamo televizijo, nas preseneti nova afera, novo politično zaostrovanje, nova zarota »udbomafije«, kot kom-plot sil starega režima, najnovejša »odkritja«, s katerimi poskušajo rehabilitirati kolaborante in na-i rodne izdajalce. Ob vseh vsakda-i njih skrbeh, ko nam nepričakovni | dogodki na delovnem mestu, šoli
dih, preveliki davki, ki dušijo mladega podjetnika na začetku poti, tišanjc pravic žensk in nenehni poskusi ogrožanja položaja upokojencev. To je tisto kar nas tišči.
Dovolj je pritlehnosti, grobega poenostavljanja, politikanstva in ustvarjanja svoražnikov. ČAS JE ZA POLITIKO DOBRE VOLJE.
Nam demokracija ne pomeni zgolj udeležbe na volitvah. Je tudi možnost, da vsakdo, ki to želi soodloča o zadevah, ki se neposredno tičejo njegovega okolja. Zato ni nobenega razloga, da zavržemo tisto, kar je včasih že delovalo: ohranimo svete krajevnih in vaških skupnosti, na novo oblikujemo svete mestnih četrti. Tu rešujemo problem, ki nas najbolj tarejo: od neurejenih cest, pločnikov, razsvetljave, ekologije do zelenic, igrišč za otroke in še česa in o tem odločimo na lokalnih volitvah letošnjega 4. decembra. Občinska politika mora graditi na spoštovanju mnenje volje ljudi. Zato bodo župani in občinski svetniki Združene liste povsod omogočali in podpirali delo krajevnih in vaših svetov ter svetov mestnih četrti.
Andrej Ocepek,
roj. 28. 11. 1942, Borovnica, Mejačeva 3, samostojni obrtnik
kandidat: Združena lista socialnih demokratov Borovnica
ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
vabi
vse občane na prevolilna zbora, v torek 29. novembra:
—- na Vrhniki, Dom Karla Grabeljška — ob 17. uri — v osnovni šoli Borovnica, ob 19.00. Z kulturnim programom bo kot gost nastopil g. POLDE BIBIČ. Predstavili pa se vam bodo tudi kandidati za občinske svetnike
in župana.
mm um m m
6
NOVEMBER 1994
NAŠ ČASOPIS
Slovenska ljudska stranka
Anton ŠKOF, 1954,
samostojni podjetnik
Tone JESENKO,
1954,
načelnik oddelka za obrambo
Kot   Jr JU
Veronika HABE,
1961, medicinska sestra
Vrhnika, Verd, Mirke, Bistra
Gabrijel HLADNIK,
1956, kmet
Leon GOSTISA,
1961, dipl. ing. agron.
Amalija ZALAR,
1958, ekonomistka
Janez KERN,
1963, kmet
Jože DRENIK,
1950, vodja avtoparka
Jože TURK,
1957,
vodja vzdrževanja v KP Vrhnika
SLS
Voliti pomeni imeti pravico izbrati. Izbrati nekoga, ki bo vreden tvojega zaupanja in za katerega veš, da te bo pošteno zastopal. In da bo Vaša informacija popolnejša in odločitev morda lažja, se Vam predstavljamo kandidati Slovenske Ljudske stranke za volitve v občinski svet.
Naša vizitka je stiliziran žitni klas — simbol blaginje, naše vrednote so tiste, ki so slovenski narod že davno umestile v civilizacijski krog evropskih narodov. Ne skrivamo se za nikogaršnjim hrbtom, smo ljudje z imeni in priimki, različnih stanov, poklicev in starosti. Vsakodnevno se srečujemo z Vami kot sosedi, sodelavci na delovnih mestih, obiskovalci na športnih ali kulturnih prireditvah ali le kot naključni mimoidoči. Ujeti smo v skupen prostor in čas in imamo podobne probleme in želje.
Albin NOVAK,
1942, kmet
Bevke, Blatna Brezovica, Dragomer, Drenov Grič, Lesno Brdo, Log, Mala in Velika Ligojna, Pa-dež, Podlipa, Poko-jišče. Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Zaplana, Zavrh
Franc JAZBAR,
1954, kmet -
Jože ŠUŠTERŠIČ, 1941, kmet
Marko FURLAN,
1937, ing. agron., kmet
»Vsaka politika seje žito, dokler ni na oblasti. Ko pride na oblast, pa kmalu zanje več plevela kot žita!« je zapisal pisatelj in di-sident Igor Torkar v knjigi Umiranje na obroke. Mnogo bo obljub v tem predvolilnem času, lažje ali težje uresničljivih, a preveč je še odprtih vprašanj glede pristojnosti novih občin in njihovega financiranja. Zato Vas ne bomo slepili z lažnimi obeti, obljubimo pa Vam največ, kar moremo; da bomo delali pošteno in odgovorno in se po svojih najbolj-
ših močeh trudili, da bo naša skupna njiva obrodila več žita kot plevela. Tudi zato se Vam predstavljamo, da nas boste ob srečanju lahko pocukali za rokav: »Ti, tega pa nisem pričakoval od tebe. Le kako si se mogel tako odločiti?« Ali pa nas boste morda kdaj porjvalili, kdo ve?
Če torej menite, da smo vredni vašega zaupanja, potem 4. decembra na glasovalnem lističu obkrožite številko, ki je v Vaši volilni enoti izpisana ob kandidatih Slovenske ljudske stranke.
Anton PRAZNIK,
1949, profesor, direktor knjižnice O. Župančiča
bo
Janez OGRIN,
1947, kmet
In še nekaj. Slovencev nas je premalo in res žalostno je, da nas že skoraj vsaka malenkost razcepi. Obdelajmo skupaj naš mali vrtiček! Stranke slovenske pomladi v občini Vrhnika zato složno nastopamo na letošnjih lokalnih volitvah. Uskladili smo naše liste kandidatov za občinski svet, vodimo skupen predvolilni nastop in imamo skupnega kandidata za župana, g. VINKA TOMŠIČA.
Za SLS-podružnico Vrhnika predsednik Leon Gostiša
Janez DRAŠLER,
1953,
kmetijski svetovalec
Vinko Rozmane,
1947, avtomehanik
Tone JURJEVČIČ,
1936, učitelj glasbene vzgoje
Z zakonom državnega zbora je bilo tudi območje KS Borovnica brez Pokojiške planote določeno za novo samostojno občino. Ker nam ni vseeno, kaj sc bo dogajalo z našim krajem, smo dosedanji člani Slovenske ljudske stranke (SLS) Podružnice Vrhnika z območja KS Borovnica in drugi sim-patizerji SLS, v mesecu oktobru 1994 na zboru v prostoru KS Borovnica ustanovili SLS Podružnico Borovnica.
Na zboru smo sklenili, da gremo na volitve za člane no-
' II»««
Tone PALCIC,
1957, podjetnik
Janez ZITKO,
1958, komercialist
Ciril KOS,
1954, avtomehanik
Tone PRISTAVEC,
1938, upokojenec
Marija SUHADOLNIK,
1963, poslovodja
Borovnica
Janez DEBEVEC,
1966, kmet
vega občinskega sveta občine Borovnica. Poleg doslednega in poštenega delovanja, kar je značilnost naše stranke, se bomo v Borovnici v občinskem svetu ali zunaj njega zavzemali predvsem za naslednje:
— omogočiti pogoje za sprejem obrtne cone in privabiti podjetnike v naš kraj,
— žagarstvo kot nekdaj glavna industrijska panoga se mora vrniti v Borovnico, saj zaledje gozdov in vsa infrastruktura to omogočajo,
— kar najbolj je potrebno izkoristiti položaj nove občine Borovnica ob delitveni bilanci z občino Vrhnika, zlasti na področju komunalne infrastrukture,
— zaradi omejitve razvoja Borovnice zaradi zaščite podtalnice oz. Borovniškega vršaja je potrebno od občine Vrhnika in države Slovenije doseči poseben status kraja,
— v kmetijstvu je potrebno proizvodnjo racionalizirati z urejanjem in združevanjem kmetijskih zemljišč in poleg tradicionalne živinoreje spodbujati tudi druge kmetijske dejavnosti (pridelava ameriških borovnic, zelenjadarstvo, vrtnarstvo)
— v kraju je potrebno doseči asfaltiranje vseh makadamskih cest in poskrbeti za javno razsvetljavo še temnih vasi in ulic, ter pričeti s kanalizacijskimi vodi,
— bolj kot do sedaj je potrebno urejati in vzdrževati vodotoke v kraju,
— v šoli in vrtcih je treba doseči, da bodo otroci imeli vsaj enake pogoje, kot jih imajo te ustanove v razvitih krajih in to tako na materialnem kot duhovnem področju,
— v Borovnici moramo pričeti s kulturno dejavnostjo in z razvojem društvenega življenja,
— zagotoviti moramo, da sc bo v gozdarstvu dosledno izvajalo naloge v zvezi s preprečevanjem škod (bolezni gozda, škode po divjadi, nestrokovni posegi v gozd), obnovo gozdov ter da se zagotovi popravilo in vzdrževanje gozdnih cest,
— zagotoviti kraju nujne servisne dejavnosti (bencinska črpalka in avtoservisne dejavnosti, male obrti in drugo),
— omogočiti kraju turistični razvoj,
— vzpostaviti civilne dejavnosti v delu vojaških objektov Pod Strmcem
— z vračilom nepremičnin vaškega premoženja (vaške gmajne, gozdovi in drugo) vzpostaviti dejavnosti tudi na tem področju.
Breg, Brezovica, Dol, Dra-žica, Lašče, Laze, Niže-vec, Ohonica, Pako, Pristava, Zabočevo
Marko DEBEVEC,
1967,
absolvent gozdarstva
Stanko II RAJ,
1961, strojni tehnik
Fani MRZLIKAR,
1953, gospodinja
Jožef KRAPEZ,
1944, dipl. ing. strojn., menedžer
Pavel BRADESKO,
1933, kmet
Stefan GUTNIK,
1966, kmet
Težko, da ste v množici barv že opazili, toda zeleno-rumenih plakatov Slovenske ljudske stranke ni na reklamnih panojih. Zavestno smo se odločili, da se odpovemo tovrstni dragi in okpljevarstveno vprašljivi predstavitvi stranke in sklenili, da tako privarčevana sredstva v višini 60.000 SIT namenimo pomoči potrebnim sokrajanom. Tako smo poravnali zapadle obveznosti plačila kurjave materi samohranilki s štirimi otroki in pomagali kmečki družini z več otroki.
Marjan KRŽIČ,
1960, ing. kmetijstva
Vinko KOS
1957, ing. kmetijstva
Edo NVALLNER,
1965, dipl. ing. grad.
Franc DEBEVEC, 1941,
samostojni podjetnik
Franci PRISTAVEC,
1965, tehnolog
Janez HROVATIN,
1942, avtomehanik
Slovenija naj bo jutri srečnejša
IGOR
I\OVLJAI\
RAZMIŠLJANJA KANDIDATA ZA ŽUPANA
Ko sc kandidatu za župana zastavi vprašanje, kako si predstavlja delovanje občine in kakšen program ima, mu je v prvem hipu vse jasno, vendar, ko želi dobro premišljen in uresničljiv program spraviti na papir, postane stvar bolj zapletena.
Problematika delovanja in življenja občine je zelo široka, saj je občina institucija, ki predstavlja servis občanov za zadovoljevanje njihovih potreb.
Za njeno poznavanje je potrebno veliko izkušenj in dolgoletnega dela in to delo dobro poznam.
Celotno moje delo. če bom izvoljen za župana, bo vsebovalo sledeče osnovne elemente in cilje: - človekovo dostojanstvo pravna država z zagotavljanjem človekovih pravic in svoboščin odprtost    do pobud posameznih občanov politični pluralizem tržno gospodarstvo, svobodo podjetništva, osebna toleranca
razvoj šolstva, zdravstva, kulture, športa in vsega kar občani vsakodnevno potrebujejo
skladen razvoj vseh delov občine
KANDIDAT LIBERALNE DEMOKRACIJE ZA VRHNIŠKEGA ŽUPANA
IGOR NOVUAN 4
ni geodet. Igor Novljan je direktor vrhniškega podjetja Primis, biroja za urbanizem, načrtovanje in inženiring. Gospod Novljan je 12 let živel in delal v Švici, nato pa ga je domotožje vrnilo v domovino. Na Vrhniki si je postavil hišo, v katri s svojo družino živi že petnajst let. Na svojem strokovnem področju se posveča predvsem komunalnemu gospodarstvu in urejanu prostora. Vrhniške razvojne probleme zelo dobro pozna, zato je po naši sodbi najprimernejši kandidat za vrhniškega župana.
Želimo, da tudi vi podprete naša prizadevanja za uspešen in skladen nadaljni razvoj naše občine in glasujete za Igorja Novljana.
Na glasovnici za župana bo naš kandidat pod zaporedno številko 3. Hvala za zaupanje LDS - Vrhnika.
Zavedam se, da se opisanega nc da kar tako in takoj realizirali, kajti pomembno je imeti smer in stroko, ki pri vseh dejavnostih upošteva navedene elemente.
Težko je v relativno kratkem tekstu navesti vso problematiko in probleme, ki jih vidim v občini, vendar bom skušaj navesti nekaj nalog, za katere mislim, da so pomembne , seveda v skladu z novimi pristojnostmi novih občin, saj bo precej zelo pomembnih nalog prevzela država in bo glavna teža dela bodočega občinskega sveta bila predvsem na in-frastrukturneni delu, to so ceste, kanalizacije, voda. turizem v občini itd.
Kot župan bom skrbel za realizacijo sledečih sestavin, ki seveda vsaka zase pomeni zelo širok spekter dela in nalog :
bivanje
varovanje okolja zaposlovanje delovna mesta oskrba občanov storitvene dejavnosti kultura, šport, ljubiteljske dejavnosti, turizem
1. Bivanje občanov
Pod komponento bivanje razmišljam o več delili in sicer: možnost izvajanja blokovne gradnje za mlade in socialno šibke družine zagotovitev stavbnih zemljišč ali zagotavljanje pogojev, da bodo lahko občani imeli možnost gradnje stanovanjskih hiš.
Najpomembnejši, zelo nujen in širok pojem je reševanje ekoloških problemov in infrastrukture.
Kot župan bom intenzivno aktiviral vse razmišljujoče občane, da bi skupaj in vsak za sebe pridobili večjo osveščenost o onesnaževanju naše okolice . Vrhniška industrija, posebno IUV, je že do sedaj vlagala znatna sredstva za čistejše okolje in to aktivnost bo treba nadaljevati. Nujno bo na Vrhniki rešiti problem čiščenja voda in problem odlaganja odpadkov. Zatiskanje oči ali odlaganje in nereševanje tega bo prej ali slej osnovna zavora nadaljnega, predvsem gospodarskega in s leni tudi ostalega razvoja občine. V to sem trdno prepričan, saj imam s tem dolgoletne izkušnje.
S problemom čiščenja voda in odlaganjem odpadkov se srečujemo v celi občini, ne samo na Vrhniki, torej tudi v vaških predelih. Vsak občan v svoji bližini to vidi in čuti, vendar mislim, da je stanje na Drenovem griču, Logu, Dragorrierju, Blatni Brezovici in Bevkah kritično.
Našteto ni rešljivo v kratkem času, vendar s strokovnim reševanjem in prizadevanjem občanov se nekaj mora začeli premikali - in kot župan bom na tem intenzivno delal.
Vodooskrba v občini Vrhnika ni dokončno rešena, kljub velikim vlaganjem v letih 1985-1990 . Ker še danes nimajo vsi občani možnost priklopa na javni vodovod, bo potrebno še veliko naporov, da se to zgradi. Tu
mislim predvsem na Zaplano, Podli-po in Bistro.
Kar se tiče cest, se v zadnjem času občani veliko odločajo za asfaltiranje preko Sklada stavbnih zemljišč in to bo nujno nadaljevali.
Občina potrebuje dolgoročni straleški program za realizacijo infrastrukture. Namreč to, kar se je gradilo v zadnjih letih na področju kanalizacij, vodovoda, cest, parkirišč je bilo skoraj vse načrtovano, predvideno ali celo projektirano že pred več leti. Ker so stvari, ki se dograjujejo in niso zgrajeno v enem kosu, se jih mora planirati dolgoročno.
2. Zaposlovanje -delovna mesta
Občina bo morala, seveda v skladu z njenimi pristojnostmi, zagotavljali pogoje za možnost odpiranja delovnih mest. Tu vidim možnost s pripravo potrebnega prostora in pomoči investitorjem, ki gradijo, olajšave pri odpiranju novih delovnih mest kot npr. zamik plačila " mestnega zemljišča " . obročno odplačevanje komunalnega in drugih prispevkov, pomoč pri najemanju kreditov ter hitremu pridobivanju potrebnih dokumentov.
Razvito gospodarstvoi in podjetništvo je osnova za dobro delovanje občine. Brez dobrih velikih firm IUV Vrhnika, LIKO Vrhnika in manjših firm ter podjetnikov ne bo možen napredek, zato so Ic-ta osnova za vse.
Kmetijstvo, kot zelo pomembna panoga v občini z veliko zaposlenimi, bo morala imeti močno oporo v občinskem svetu in županu. Kmetijstvo je tisti del, ki naj zagotavlja zdravo in dobro prehrano.
3. Oskrba občanov -storitvena dejavnost
Mislim, da je oskrba občanov zelo pomemben element dobrega počutja, seveda, če ta deluje. Razvijati se morajo storitvene dejavnosti in drugo. Zakaj naj bi občani hodili po nakupih v Ljubljano ? Že sedaj jc oskrba bistveno bolje razvita kot pred leti. Vendar bi sam zelo previdno doziral razvejanost dejavnosti, saj lahko nastopi nasprotni učinek, ko zaradi prenašičehosti začne odmirali. Za pravilen razvoj bo potrebno pridobiti
strokovne analize, česar kot vem sedaj v občini ni.
Sem za popolno svobodo in odprtost za vsako stvar, ki jo nekdo želi, vendar menim , daje del dejavnosti občin marsikje v razvitem svetu namenjena poštemenu in koristnemu svetovanju oziroma informiranju potencialnih podjetnikov o stanju na trgu ter preprečevanju zavajanja investitorjev.
4. naloge , ki jih bo nujno potrebno
uresničiti, so sledeče:
dokončanje ureditve magistralne ceste Drago-mer - Vrhnika pričeti z realizacijo kanalizacij z razbremenilniki na Vrhniki, Drenovem griču, Verdu , Logu in Blatni Brezovici
izdelati program čiščenja odpadnih vod Dragomer, Log, Drenov grič rešiti vodooskrbo Zapla-ne in Podlipe ter omogočiti občanom priključek na javni vodovod, izgraditi dodatni vodni rezervoar na Verdu preko Sklada stavbnih zemljišč aktivno pomagati občanom pri izgradnji komunalnih naprav in s tem dvigati bivalni standard
urediti deponijo odpadkov
razširiti most Vrhnika -Verd
zgraditi peš pot Janezova vas - Vrhnika pomagati vsem krajanom občine, da v svojih sredinah realizirajo željene in potrebne naloge (gasilci, mrliške vežice, društva, klubi...)
delati na tem, da občani ne bi plačevali cestnine do Ljubljane na avtocesti, saj imajo to ugodnost že sedaj ljudje ob gorenjski in dolenjski avtocesti, ki se vozijo do 20 km iz Ljubljane
v mejah pristojnosti občine ustvariti pogoje in skrbeti za prijetnejše bivanje in standard občanov v gospodarstvu, sociali, zdravstvu, šolstvu, otroškem varstvu, kulturi, telesni kulturi in rekreaciji.
za uresničitev navedenih nalog bom storil vse za pridobitev državnih finančnih sredstev za razvoj občine Vrhnika.
5. Kultura, šport, turizem, ljubiteljske dejavnosti
Tudi ta del je izredno pomemben za počutje in vnemo ljudi. Na Vrhniki smo lahko zadovoljni z dejavnostmi društev in klubov, ki skrbijo in delajo na teh področjih. Vseh aktivnosti nimam namena naštevati, ker jih je zelo veliko in vsa so za občane, ki v njih sodelujejo, pomembna. Kot župan bom storil vse, kar je v skladu z zakonskimi in finančnimi možnostmi, da se ta del razvija naprej. Delo naj vodijo ljudje , ki so strokovnjaki in vsi, ki to žele . znajo in hočejo.
Upam, da je iz navedenega razvidno, da so kultura, šport, turizem in ljubiteljske dejavnosti zelo pomemben del vrednosti občine, ki poleg gospodarskega razvoja najbolj neposredno vpliva na počutje ljudi.
Veliko dejavnosti ni direktno navedenih, čeprav so pomembne, kot npr.: Glasbena šola, Zveza kulturnih organizacij. Športna zveza z vsemi klubi in društvi, Turistično društvo...Poleg vseh drugih tudi pomembnih stvari bo potrebno rešiti problem hotela na Vrhniki in problem Močilnika.
Moje ideje in razmišljanja o delovanju in nalogah župana so napisane. Nekdo bo rekel, da papir vse prenese, vendar s svojim dosedanjim delom na Vrhniki in kot človek kakršen sem. prisegam na poštenost, pravico in poslovno moralo. Če bodo volilci to potrdili in me izvolili, bom tako tudi deloval.
Igor Novljan
Za skladen razvoj občine!|LDS
LISTA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA ZA VOLITVE 04. DECEMBRA 1994
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
v volilni enoti št.: 1
1. ime Richard, priimek Beuermann; rojstni datum 20.04.1954; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Vrhnika; ulica: Raskovec 11; poklic inženir kemijske tehnologije; delo, ki ga opravlja strok, sodelavec na Srednji kem. soli Lj.
2. ime Igor, priimek Novljan; rojstni datum 22.02.1940; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj: Janezova vas; ulica: Kočurjeva S; poklic dipl. geodet; delo, ki ga opravlja direktor Primisa, biroja za urbanizem, projektiranje in inženiring;
3. ime Primož, priimek Rus; rojstni datum 22.04.1961; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Vrhnika; ulica: Ob potoku 31; poklic doktor medicine; delo, ki ga opravlja zasebni zdravnik;
4. ime Ronko, priimek Gostisa; rojstni datum 10.09.1954; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Vrhnika; ulica: Opekarska 28; poklic višji upravni delavec; delo, ki ga opravlja direktor Coming-a;
5. ime Janez,, priimek Cerk; rojstni datum \9.11.1945; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Vrhnika; ulica: Betajnova 30; poklic dipl. inženir elektrotehnike; delo, ki ga opravlja manager v Iskratelu;
6. ime Janez, priimek Pefrič rojstni datum 14.02.1939; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Vrhnika; ulica: Lošca 12; poklic mizar; delo, ki ga opravlja sorter v proizvodnji IUV Vrhnika;
7. ime Bojan, priimek Kukec; rojstni datum 20.05.1952; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Vrhnika; ulica: ličnica 27; poklic magister prava; delo, ki ga opravlja odvetnik;
8. ime Janko, priimek Vidmar; rojstni datum: 12.10.1957; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Verd; ulica: Verd 91; poklic dipl. inženir gozdarstva; delo, ki ga opravlja vodja vrhniške enote Zavoda za gozdove;
9. ime Urban, priimek Žirovnik; rojstni datum 25.05.1928; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Verd; ulica: Verd 16; pokliepoklicni voznik; delo, ki ga opravlja upokojenec;
10. ime Zoran, priimek Lončar; rojstni datum 06.02.1968; stalno prebi-vališče, občina: Vrhnika; kraj : Vrhnika; ulica: Mokrice 9; poklic strojni tehnik; delo, ki ga opravlja podjetnik v Hallu;
11. ime Andrej, priimek Mattias; rojstni datum 19.05.1952; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Vrhnika; ulica: Tumovše 14; poklic gradbenidelovodja; delo, ki ga opravlja operat. vodja signalno-varnostnih naprav;
12. ime Bojan, priimek Ščukovt; rojstni datum 02.10.1955; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Vrhnika; ulica: Betajnova 17; poklic dipl. organizator; delo, ki ga opravlja manager v Leku;
13. ime Lado, priimek Pahor; rojstni datum 05.05.1957; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Vrhnika; ulica: Dobovicnikova 78; poklic profesor Športne vzgoje; delo, ki ga opravlja profesor Športne vzgoje na OŠ Log-Drag.
V volilni enoti
št.: 2
1. ime Tomislav, priimek Grom; rojstni datum 20.12.1954; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Stara Vrhnika; ulica: Stara Vrhnika 90; poklic gimnazijski maturant; delo, ki ga opravlja vodja poslovalnice NLB na Vrhniki;
2. ime Franc, priimek Jelovsek; rojstni datum 06.05.1948; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Drenov grič; ulica: Drenov grič 1 52; poklic elektromehanik; delo, ki ga opravlja direktor firme JFM Electronic;
3. Ime Jelko, priimek Orel; rojstni datum 01.10.1948; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Zaplana; ulica: Zaplana 9C; poklic komercialist; delo, ki ga opravlja direktor firme OREL;
4. ime Bojan, priimek Zadravec; rojstni datum 01.02.1964; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Sinja gorica; ulica: Sinja gorica 98; poklic : elektrotehnik; delo, ki ga opravlja direktor firme PICO;
5. ime.Bojan, priimek Vidmar; rojstni datum 22.05.1949; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Dragomer; ulica: Dragomerška 51; poklic geodet; delo, ki ga opravlja direktor firme VIA;
6. ime Alojz, priimek Bolčina; rojstni datum 07.01.1933; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Log; ulica: Loška 12; poklic gimnazijski maturant; delo, ki ga opravlja upokojenec;
7. ime Miro, priimek Gruden; rojstni datum 06.05.1952; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Drenov grič; ulica: Drenov grič 1 54; poklic : trgovec; delo, ki ga opravlja vodja strok .službe pri Športni zvezi Vrhnika;
8. ime Ciril, priimek Krasovec; rojstni datum 19.07.1951; stalno prebivališče, občina: Vrhnika; kraj : Lukovica; ulica: Pot na Tičnico 8; poklic strojni tehnik; delo, ki ga opravlja zasebni raziskovalec;
(tik
V petek 2. decembra ob 20.00 uri v kulturno-prireditvenem centru Pavza organizira Obiinski odbor LDS Vrhnika družabno srečanje in spoznavni večer vrhniške liberalne demokracije s predstavitvijo kandidata za župana in kandidatov za občinske svetnike.
Vljudno vabljeni !
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1994
9
SKD — VRHNIKA SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
OBČINSKI ODBOR
SODELUJTE Z NAMI NA VOLITVAH 1994
ZA VRHNIKO - NAS SKUPNI DOM
VOLILNA IN VERD
ENOTA 1 — VRHNIKA
Na skupni listi strank na 2. mestu obkrožite št. 2
Lista svetnikov stranke Slovenskih krščanskih demoraktov (SKD) za občino Vrhnika:
1. JOŽE RUS, Turnovše 7, Vrhnika, SKD, grafični tehnik, Mladinska knjiga.
2. ANDREJ ŠEBENIK, Prečna pot 91, Vrhnika, dipl. pavnik, Liko.
KANDIDATE SKD ZA OBČINSKI SVET NA VOLILNI ENOTI I VRHNIKA IN VERD JE ŽREB UVRSTIL NA 2. ZAPOREDNO MESTO
3. DR. HELENA ROŽMANEC
Verd 8, Vrhnika.RFL Zdravstveni dom Vrhnika
4. VINKO BIZJAK, Kopališka 4, Vrhnika,,
učitelj šport, vzgoje, Šola Ivana Cankarja V.
5. MOJCA OBLAK, Tržaška 26, Vrhnika,
učiteljica glasbene vzg. Šola Ivana Cankarja V.
6. JUREZIMŠEK
Pot k Trojici 8, Vrhnika, SKD
strojni tehnik, vodja Optične delavnice.
7. STANE KNAPIČ Raskovec 18, Vrhnika, SKD, upokojenec
8. ANŽE STRŽINAR, Voljče 13, Vrhnika, SKD, strojni tehnik, podjetnik.
9. BETKA SMODIŠ, Vas 27, Vrhnika, SKD, poslovodja Blagovnice V.
10. JANA VOLJČ
Verd 185, Vrhnika, SKD, višja knjižničarka, Vrhnika
11. VINKO NAGODE Kolesarska pot 8, Vrhnika ing. str. Kovinarska.
12. PAVLE ROŽMANEC Robova 5, Vrhnika, SKD, mizar upokojenec.
13. ANGELO PENKO Usnjarska 2, Vrhnika, elektromeh., podjetnik.
VOLILNA ENOTA 2
Na skupni listi strank NA 4. MESTU obkrožite št. 4
Lista svetnikov stranke Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) za občino Vrhnika:
1. BRANKO JEREB Smrečje 5, Vrhnika,
dipl. org. dela, pomočnik gl. dir. IUV.
2. MIRO VONČA Bevke 133, Vrhnika, avtoklepar, vodja avtoparka.
3. JURIJ PETRAČ Drenov Grič 142, Vrhnika, str. tehnik — tehnolog.
4. prof. dr. HELENA VENCELJ Sinja Gorica 108, Vrhnika mikrobiolog, UKC Ljubljana
5. DUŠAN OGRIN Velika Ligojna 21, Vrhnika
str. tehnik — planer, Kovinarska.
6. - JOŽE ČUDEN Dragomerška 63, Brezovica, dipl. ing. in econ upokojen.
7. POLDE RUS
Sinja Gorica 91, Vrhnika, SKD tiskar — grafik, vodja rototiska Nova Med.
8. MIRKO NOVAK Dragomerška 39, Brezovica, SKD, mizar, podjetnik.
9. FRANCI BOZOVIČAR Stara Vrhnika 96a, SKD, kovinostrugar, zastopnik Zavar. Trigl.
10. JOŽE ŽITKO
Drenov Grič 89, Vrhnika, SKD, upokojenec
11. FRANC LUKAN Zaplana 51, Vrhnika kovinostrugar, receptor.
KANDIDATE ZA OBČINSKI SVET NA VOLILNI ENOTI II; KRAJEVNE SKUPNOSTI JE ŽREB UVRSTIL SKD NA 4. ZAPOREDNO MESTO
KANDIDATI ZA ZUPANA SO NA SKUPNI LISTI - NAŠ KANDIDAT
dosedanji župan in domačin — VINKO TOMŠIČ je na 5. ZAPOREDNEM MESTU.
SKD
ZAUPAJTE NAM!
10
NOVEMBER 1994
NAŠ ČASOPIS
Demokrati Slovenije
(Demokratska stranka Slovenije - DS,Slovenska obrtno-podjetniška stranka - SOPS in Krščanski socialisti)
POGLAVITNI POUDARKI I/. NAŠEGA PROGRAMA
— Ohranjanji' pridobitev osamosvojitve Slovenije in nadaljevanje uveljavljanja suverenosti slovenske države:
— Vključevanje v evropske integracije, seveda z ustreznim tempom in ne na račun pridobitev osamosvojitve, slovenskega gospodarstva, kmetijstva, kulture, itd!
— Razvoj Slovenije in blagostanje prebivalstva!
— Tržno gospodarstvo vsekakor, vendar v ravnovesju s socialno državo'
— Najboljši možni pogoji za uveljavljanje podjetnosti, ustvarjalnosti in znanja — spodbujanje razvojnih dejavnikov: kulture, šolstva, znanosti, zdravstva in športa!
— Spoštovanje slovenske zgodovine kot zgodovine narodnoosvobodilnega boja Slovencev, preseganje razkolov iz preteklosti in sprava!
- Preprečevanje prizadevanj tistih po litičnih sil, ki se želijo polastiti slovenskega gospodarstva, javnih občil
ipd. in spremeniti vso Slovenijo in lastnino političnih strank!
— Spoštovanje strokovnih, ne političnih kriterijev v kadrovski politiki!
— Lokalna samouprava po meri in volji ljudi!
ZATO SMO DEMOKRATI SLOVENIJE
— Predlagali zakon, kije preprečil zniževanje povprečne pokojnine pod raven, določeno s sistemskim zakonom!
— Predlagali zakon O ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vračanju premoženja le-tem, ki omogoča obuditev izvirne slovenske oblike povezovanja in skupnega gospodarjenja'
— Predlagali zakon o spremembah zakona o gospodarskih družbah, ki je omogočil podaljšanje roka za doka-pitalizacijo podjetij, ustanovljenih po prejšnji zakonadajil
— Predlagali.zakon o volilni kampanji, ki omejuje brezobzirnost in razsip-
Zadovoljni ali nezadovoljni !?!
VOLITE !
NE PREPUSTITE ODLOČANJA DRUGIM
sredina za prihodnost
nost političnih strank v času pred volitvami in
predlagali še vrsto drugih zakonov in bistveno vplivali z dopolnili na kakovost zakona o organiziranju in financiranju kulture, na prvotno nesprejemljiv zakon o političnih strankah, na dopolnjeni zakon o družinskih prejemkih, po katerem se porodniške poslej usklajujejo skladno z rastjo plač in še na številne druge zakone s socialnega, izobraževalnega, gospodarskega in z drugih področij!
SREDINA ZA PRIHODNOST
DEMOKRATI SLOVENIJE se bomo na Vrhniki zavzemali predvsem za:
— celostno podobo vrhniške občine kot kulturno (Cankar, Jelovšck,...), zgodovinsko (mostiščarji, rimska doba, čolnarjenje, prevozništvo,...), mitološko (Argonavti,...) in gospodarsko pomembno zaokroženo celoto (občina Vrhnika kot blagovna znamka);
— razvoj ekološko sprejemljivih družinskih proizvodnih podjetij;
— večje možnosti zaposlovanja strokovnjakov, ki se dnevno vozijo predvsem v Ljubljano;
— razvoj kmečkega turizma;
— izgradnjo hotela visoke kategorije s pokritim bazenom tudi za občane;
— ustrezno izobražene ljudi pri delu s turisti oziroma gosti;
— načrtno reševanje ekoloških vprašanj (določitev prioritete reševanja), predvsem pa skušali dobiti več republiškega denarja, saj mnogi ekološki problemi niso le lokalnega značaja;
— uravnotežen razvoj celotne infrastrukture na celotnem področju občine (ceste, kanalizacija, vodovod, telefoni, kabelska TV)
— določitev minimalnih standardov
— kabelska TV — pomemben info kanal za občino (elektronski časopis) — za financiranje razvoda glavnega kabla;
— spodbujanje otrok pri izvenšolskih aktivnostih in večji poudarek moralnim vrednotam — le dobro delo že v osnovni šoli zmanjšuje kriminaliteto v kasnejših letih;
— preučitev možnosti in smiselnosti srednje šole na Vrhniki, tipa splošne gimnazije, s specializiranimi razredi (npr. informatika, jeziki, lesarstvo, usnjarstvo);
DEMOKRATI SLOVENIJE se bomo borili proti nepravilnostim, neupravičenemu prelivanju sredstev in podpirali bomo le projektni pristop pri financiranju posameznih aktivnosti.
DEMOKRATI SLOVENIJE smo umirjena sredinska in neideološka stranka, prijazna do ljudi in okolja. Opozarjali bomo na socialne probleme in se zavzemali za njihovo reševanje.
DEMOKRATI SLOVENIJE smo odprti do vseh ljudi, ki dajejo prednost osebnostnemu in gospodarskemu razvoju pred politikanstkimi intrigami in ideološkim spopadom iz pred pol stoletja.
DRAGI VOLILO, NI PRAVE DEMOKRACIJE BREZ DEMOKRATSKE STRANKE!
DEMOKRATI SLOVENIJE predlagamo   Milana Selana
za župana občine Vrhnike. Milan Selan je bil rojen 22. januarja 1951 (v Kožuhovem malnu) na Vrhniki, z odliko končal tako osnovno šolo Ivana Cankarja na Vrhniki kot I. gimnazijo v Ljubljani. Diplomiral je leta 1980 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, na poslovno organizacijski smeri, sedaj pa zaključuje magistrski študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju na smeri upravljanja informacijskih sistemov.
Redno je zaposlen od leta 1974. Od leta 1980 dela v republiških upravnih organih, od leta 1986 najprej štiri leta kot svetovalec generalnega sekretarja Vlade, sedaj pa kot svetovalec ministra. S svojim znanjem, izkušnjami in strokovnostjo pa večkrat sodeluje pri različno velikih organizacijah, bankah, ministrstvih in Vladi. Milan Selan je avtor ah soavtor pomembnih informacijskih sistemov na republiški ravni in avtor najuspešnejših slovenskih računalniških programov Misel s preko 1000 licencami. Zadnja štiri leta je tudi vodja programskega sveta seminarja Dok-sis, kije vsako leto konec maja v Portorožu.
Zaradi zahtevnega dela, ki ga trenutno opravlja in zaradi magistrskega študija je bil zadnje čase manj prisoten na Vrhniki, vendar se ga mnogi Vrhničani še vedno spominjajo kot organizatorja prostovoljnega mladinskega dela (npr. delovna akcija Blatna Brezovica '79), kot člana vrhniškega amaterskega gledališča (Lizistrata, Veronika Deseniška), kot (ne najboljšega) alt saksofonista pri vrhniški godbi na pihala ali kot kitarista in basista pri ansamblih Tarantele, Grive in F+. Trasiral je tudi progo tradicionalnega teka na Ulovki in sotrasiral vrhniško kurirsko pot po vrhniških obronkih.
Milan Selan se bo zavzemal za odpravljanje socialnih krivic, z.a spoštovanje zakonitosti, za projektno delo in proti prelivanju in nenamenskemu rošenju sredstev, za nova delovna mesta, za drobno gospodarstvo in za javna dela, predvsem pa bo dajal prednost stroki pred politiko.
STROKA PRED POLITIKO
Naši kandidati za občinske svetnike so:
5. Viktor Sladic, 1960, po poklicu inženir varstva pri delu, vodja službe varstva pri delu in požarne varnosti;
6. dr. Vasilija Maček, 1947, po poklicu zdravnik specialist, pediater pulmolog in
7. Elo Mihevc, 1954, po poklicu urar, obrtnik
V PRVEM VOLILNEM OKOLIŠU:
1. Jože Horvat, 1954, po poklicu avtomehanik, samostojni podjetnik. Zadnjih nekaj let je njegova aktivnost povezana predvsem s podjetjem CI I d.o.o., ki ga vodi. Prek kabelskega sistema Kanal 2 na Vrhniki se trudi oblikovati celovit sistem informiranja o vsem, kar se dogaja v naši občini, in pri tem vzpostaviti stik s čim večjim številom prebivalcev. S svojim programom zastopa tudi Vrhniko v Združenju lokalnih televizijskih postaj Slovenije.
Zavzema se za celovit informacijski sistem, ki temelji na takojšnji, jasni in predvsem pošteni informaciji. Po svojih močeh želi na tem in na drugih področjih prispevati, da bi Vrhnika tako z gospodarskega kot kulturnega in drugih vidikov postala pravo sodobno mesto.
2. Andrej Jurij Grampovčan, 1927, po poklicu ekonomski tehnik, upokojenec;
3. Samo Maček, 1972, študent;
4. Niko Nikolčič, 1955, po poklicu gimnazijski maturant, založništvo in računalniški prelom;
V DRUGEM VOLILNEM OKOLIŠU: 1. Matjaž Kušar,
1941, diplomirani inženir strojništva; vse stopnje izobrazbe pridobil z rednim šolanjem v Ljubljani; delal je kot vodja razvoja, tehnični vodja in direktor v uspešnih podjetjih ter pridobil specializacijo v avstrijskih, nemških in danskih podjetjih; zavzema se za uspešno, proizvodno usmerjeno in poslovno pošteno gospodarstvo;
2. Marjan Križaj, po poklicu natakar, samostojni obrtnik;
3. Gregor Miklič, 1971, študent in
4. Milan Selan, 1951, po poklicu diplomirani ekonomist, svetovalec ministra.
NI PRAVE DEMOKRACIJE BREZ DEMOKRATOV SLOVENIJE Sredina za prihodnost
i?
O
3
C/9
5
V primeru izvolitve zagotavljam, da se bom pri sprejemanju odločitev iz občinske pristojnosti zavzemal za take odločitve, ki bodo koristne za čim bolj večji krog občanov z upoštevanjem skladnega razvoja Vrhnike in vseh naselij v občini, kar dosedaj ni bila ravno tradicija v tej občini. Občina, kot si jo predstavljam, naj bi bila čimbolj vpeta v sodobne gospodarske tokove, kar pomeni ob primerno nagrajevanem delu blaginjo večine prebivalstva, katero pa zasluži, da živi v sebi primernem okolju.
Vas naj postane mesto
PROGRAM:
— CENEJŠA, UČINKOVITEJŠA IN PRIJAZNEJŠA OBČINSKA — UPRAVA —
— dosledno spoštovanje zakonitosti
— enakost vseh občanov pri njihovih pravicah in izpolnjevanju dolžnosti
— dosledno izvajanje sprejetih odločitev izvoljenih organov občine   , —
— sprejemanje odločitev iz pristojnosti občine na najbolj demokrati- — čen način
— uvedba dneva odprtih »županovih vrat« večkrat mesečno v zvezi z — perečimi problemi, ki tarejo občane
— SKLADNI RAZVOJ OBČINE:
— pospeševanje razvoja obrtništva upoštevajoč bogato tradicijo vrhniške občine z zmanjšanjem davkov in prispevkov, ki so v pristojnosti občine.
— pospeševanje razvoja mladih in srednjih podjetij, s posebnim poudarkom na podjetjih z visoko dodano vrednostjo dela.
— ureditev najbolj perečih ekoloških problemov občine v razumljivem obdobju (čistilne naprave, smetišče itd..)
— zaščitna kmetijska politika na občinski ravni
VAS NAJ POSTANE MESTO:
ureditev pereče prometne problematike v razumljivem obdobju (ureditev semaforiziranega križišča pred «novo šolo«, zaprtje Stare ceste, izgraditev obvoznice, označitev vseh prehodov za pešce, spodbuda kolesarstvu, problematika parkirišč itd.) ureditev okolja, katero je v občinski lasti, na primerni ravni spodbude ter tudi sankcije ureditvi okolja, ki je v privatni, lasti na primerni ravni.
opustitev barakarskih naselij in ureditev problematike v zvezi s tem v primernem času.
SOCIALNA POLITIKA
spodbuda mladim družinam in organizirano reševanje tovrstne problematike s konstruktivnim pristopom
ponovna selektivna preverba socialnih in drugih privilegijev, kijih uživajo nekateri občani
Ervin Gregorka, stanujoč Blatna Brezovica 3, občina Vrhnika, seje rodil 1. 5. 1957 v Ljubljani. Zaposlen je v PETROL ZEMELJSKI PLIN d.o.o., Ljubljanske brigade 11, kot samostojni dispečer. Po izobrazbi je ekonomist ter izredno študira na EKONOMSKI FAKULTETI v Ljubljani smer denarništvo in finance. Je sim-patizer SLOVENSKE NACIONALNE DESNICE, ni pa bil dosedaj njen član.
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1994
11
POZIV ZELENIH VRHNIKE
/ T
r
r
r
Brez skrbi za kakovost okolja ni gospodarskega razvoja in ni poti v Evropo. Če bi gospodarskim izgubam zaradi onesnaženja (v vrsti slovenskih regij so degradacijski procesi že kritični) prišteli še povečane stroške zdravstva in ocenili — zaradi zmanjšanja (ali celo izgube) zaščitnih in samogenerativnih sposobnosti okolja — znižanje globalne nosilne kapacitete slovenskega prostora, bi dobili realno sliko našega razvoja. Torej je potrebno z ustrezno novo strategijo o varovanju okolja (le-ta mora temeljiti na sprotnem spremljanju vseh ekološko najpomembnejših dejavnikov in seveda na ustrezni zakonodaji) ustvariti temelje, na katerih bo mogoče okolje ohraniti v ravnovesju in ga oblikovati tako, da bo primerno za življenje človeka in vseh drugih življenjskih vrst na Zemlji.
Realsocialistična strategija »razvoja« Slovenije v polpretekli dobi nas je pripeljala predvsem do energetsko in surovinsko potratne industrije ter do groznega nasilja nad slovenskim prostorom. Kot rezultat tega razvoja je sledila ekonomska, ekološka, predvsem pa moralno — etična družbena kriza, katere posledice boleče čutimo na naši koži še danes.
Sistemska teorija nas uči, da moremo doseči globalno stabilnost na Zemlji samo na temelju dinamičnega ravnovesja vseh sestavin sistema. Poseben problem pa je, kako na osnovi tega naravovarstvenega spoznanja dosežemo ustrezno političnoekonomsko ustrezno ukrepanje. Študija »The Limit to Growth" Rimskega kliba.iz leta 1972 je prvič v zgodovini zemeljske civlizacije postavila vprašanje o smiselnosti industrijskega razvoja, ki temelji le na »rasti in razvoju« kot edinima dejavnikoma. Študija temelji na svetovnem modelu, predstavljenim s petimi globalnimi parametri (prebivalstvo, gospodarstvo, naravni viri, hrana in onesnaženost okolja). Ob upoštevanju omejitvenih dejavnikov študija napoveduje za obdobje do leta 2100 več bolj ali manj katastrofalnih scenarijev (hipotez) razvoja Zemlje in njenih sestavnih enot. Tudi novejša študija »Bevond the Limits« iz leta 1992 ponovno napoveduje črnogledo vizijo, v kolikor vsi na Zemlji takoj ne pristopimo k sonarav-nemu razvoju vseh človeških dejavnosti. Neka družba je uravnotežena in se razvija sonaravno takrat, ko je zagotovljen eksistenčni razvoj vsem generacijam.
Spremembe klime, večanje luknje v ozonskem plašču, kisel dež, erozija tal in izguba raznovrstnosti življenja so globalne grožnje našemu skupnemu okolju. Grozi nam izguba kritičnih resursov za proizvodnjo in potrošnjo na celotni zemeljski obli. Ker ti resursi predstavljajo temeljne predpogoje za življenje na Zemlji, so se posledično zatresli temelji modernih industrijskih družb. Posledice klimatskih sprememb se kažejo, med drugim tudi pri nas, v povečanem številu poplav, požarov in zemeljskih plazov, spremenjenem nivoju oceanov zaradi taljenja ledenikov,
spremembi režima podtalnice, kar se bo pokazalo v izdatni eroziji tudi naših kmetijskih zemljišč in številnih drugih učinkih.
Torej postavljamo naslednje osnovno vprašanje: »kako spremeniti slovensko industrijsko družbo, da proizvodnja in potrošnja ostaneta znotraj naravnega ravnotežja Zemlje, brez surove izrabe naravnih resursov in pri tem vsaj ohraniti število delovnih mest in raven že doseženega življenjskega standarda?« Odgovor je — sonaravni razvoj, ki temelji na novi morali in ekološki etiki vseh Slovencev.
Globalno problematiko nevarovanja okolja in prostora lahko hitro zasledimo tudi na državnem nivoju Republike Slovenije. Onesnaženje zraka, voda in tal so naše vsakdanjosti. Na lokalnem — vrhniškem nivoju se problematika kaže predvsem v naslednjih nerešenih zadevah:
— nedoločenost strategije rabe vrhniškega okolja in prostora,
— nestalnost nadzora nad podjetji, ki so potencialni onesnaževalci okolja,
— realizacija ločenega zbiranja odpadkov,
— določitev koncepta, lokacije in realizacije nove deponije ter sanacija stare,
— določitev koncepta in realizacija nove čistilne naprave,
— stanovanjska gradnja na (prvovrstnih) kmetijskih zemljiščih,
— zasipavanje kraških vrtač,
— sanacija vodovoda,
— nereševanje problema odpadle plastike itd. Kot koalicijski partner vlade vrhniškega DEMOS-
a, pa lahko danes ugotovimo in se pohvalimo s številnimi pozitivnimi ekološkimi premiki (glede na izhodiščni položaj pred štirimi leti, ko je bilo v predhodnih obdobjm za lokalne dejavnosti na voljo bistveno več denarja) v vrhniški občini. Bistveno je izboljšana infrastruktura zlasti na področju cest, telefonije in oskrbe z vodo. Številni objekti so obnovljeni, nekateri so dobili nove funkcije (npr. Glasbena šola). Dograjena je čistilna naprava Borovnica in t.i. »plava kasarna«. Negativni vplivi industrijskih onesnaževalcev so se bistveno zmanjšali. Zeleni Vrhnike smo organizirali več ciklov predavanj na temo Vrtič-karska univerza, Varčna raba energije in Strategije razvoja ekologije vrhniškega kraja. Številne očiščevalne akcije in predvsem večletni, zdaj že tradicionalni Ekološki tabor pa so doprinesli k prenašanju ekološke vzgoje na mlade generacije.
Izhodišča najširšega družbenega delovanja Zelenih Vrhnike smo obdelodanili v okviru delovanja »Liste Nauportus« v majski številki »Našega časopisa«. Pred volitvami 1994 Vam Zeleni Vrhnike seveda ne moremo obljubljati gradov na zemlji, kaj šele v oblakih. Pa vendar Vam, spoštovani volilci, obljubljamo, da si bomo prizadevali, v primeru sodelova-
nja v bodočem občinskem svetu, z vsemi močmi zlasti za:
— strokovne rešitve s področja ravnanja z okoljem in prostorom,
— javne razpise in pravočasne razgrnitve predvidenih posegov,
— pravico vseh krajanov pri soodločanju npr. v obliki t.i. »Ekološke komisije Vrhnika«.
Ob tej priliki poudarjamo, da Zeleni Vrhnike podpiramo kandidaturo g. Vinka Tomšiča za vrhniškega župana, kot smo to zapisali v dogovoru o sodelovanju strank »Slovenske pomladi« na letošnjih lokalnih volitvah.
Na podlagi volilnih pravil Zelenih Slovenije smo določili volilno listo Zelenih Vrhnike za člane občinskega sveta v enoti Vrhnika I v sestavi:
1. dr. Marjan Vezjak, Pionirska 8, Vrhnika,
2. B. Gabrovšek, Robova 36, Vrhnika,
3. J. Mrzelj, Pionirska 24, Vrhnika,
4. T. Oblak, Tičnica I, Vrhnika,
5. F. Turk, Verd 3a, Vrhnika,
6. A. Smrekar, Sušnikova 4, Vrhnika,
7. F. Gorenc, Betajnova 36, Vrhnika,
8. Z. Bricelj, Kačurjeva 11, Vrhnika,
9. M. Korošec, Gradišče 8, Vrhnika,
0. B. Dobrovoljc, Verd 93a, Vrhnika,
1. E. Rozmane, Brigadirska 3, Vrhnika, 2.1. Oblak, Na klancu 19, Vrhnika,
V enoti Vrhnika Hj>a v sestavi:
1. T. Permoser — Zvab, Drenov grič 76, Vrhnika,
2. B. Petrovčič, Velika Ligojna 60, Vrhnika,
3. M. Lavrenčič, Pod Lovrencem 12, Dragomer,
4. D. Jazbinšek, Rožna pot 2, Dragomer,
5. dr. J. Furlan, Stara Vrhnika 114, Vrhnika,
6. J. Umek, Blatna Brezovica 19, Vrhnika,
7. J. Obreza, Dragomcrška 66, Dragomer.
Da ne bi naša lepa dežela v bližnji prihodnosti postala (med drugim tudi) samo cestni koridor (po najbolj plodnih njivah), področje cenenega nakupa naše zemlje zahodnih (predvsem italijanskih) stremuhov in ostala med drugim področje neurejenega odlaganja raznovrstnih (tudi radioaktivnih) odpadkov, ter da bi občina Vrhnika postala sinonim za ekološko urejeno srenjo, pozivamo vse občane vrhniške občine, ki jim ni vseeno, kakšna bo naša občina in kakšna bo naša domovina, da podprejo naša okoljevarstvena prizadevanja za urejeno in zdravo okolje, za človeka dostojno življenje, za policentrični razvoj Slovenije in oddajo svoj glas za
ZELENE VRHNIKE!
za Zelene Vrhnike dr. Marjan Vezjak
I
r
X r
K>
JE DANES IN BO JUTRI
Janez Janša
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Občnski     odbor Vrhnika Ob potoku 31  6360 VRHNIKA tel / fax: 061 / 752-050
Podpirali   bomo   razvoj   podjetnišva in kmetijstva. Z ugodnimi krediti je potrebno priskočiti na pomoč predvsem mladim. Zavzemali se bomo za  čimprejšno rešitev problema obrtne cone.
Predvsem  pa  se nam zdi pomembna
izgradnja infrastrukture.
Cestno omrežje v obojni je v slabem stanju. Nujna bo izgradnja in adaptacija lokalnih cest in rekonstrukcija magistralne ceste proti prestolnici. Čimprej bi radi dokočali izgradnjo plinifikacije. Na obstoječi primarni vod    bo potrebno
priklopiti čimveč
uporabnikov. Razloga
sta vsaj dva. Eden je
cenjša gradnja, drugi pa je skrb za boljši zrak (izgon smoga). Trenutni komunalni deponiji, ki jo poznamo kot smetišče v Sinji Gorici, bo potrebno poiskati novo, bolj primerno lokacijo. Predvsem pa se bo potrebno povezati z ostalimi občinami v regiji in ta problem rešiti skupaj. Kanalizacija in vodovod sta v sramoto mestu in občini. Ta dva problema bomo poskušali reševati na način, ki ne bo obremnjeval občanov. Število šoloobveznih otrok že zdavnaj presega trenutno razpoložljive prostorske kapacitete. Potrebno bo kaj storiti tudi zanje in čimprej določiti lokacijo za izgradnjo nove šole in jo tudi zgraditi.
Seveda bomo vse te probleme lahko reševali le tako, če bomo pripravili ustrezen URBANISTIČNI PLAN, ki sicer ne bo uresničljiv enem ali dveh letih, pač pa bo osnova za delovanje tudi bodočih občinskih svetov in županov.
"Naš  narod  si  zasluži boljšo usodo, v politiki več modrosti in poštenja. In za to se hočem boriti."
"Nezaslišane so napake v slovenski politiki in razkrinkati jih hočem do konca," ljudem pa pokazati luč modrosti in pravice, pred katero ugasne svetloba zlagane leščerbe."
"Vrnil sem se med svoje ljudi, da jim prižgem luč poguma in samozavesti!"
Ivan Cankar,
prvi slovenski socialdemokrat in kandidat na volitvah leta 1907
12
NOVEMBER 1994
NAŠ ČASOPIS
VEC SLOVENIJE ZA BOROVNICO
KANDIDATI OBČINSKEGA ODBORA LDS ZA VOLITVE V OBČINSKI SVET
MAJA MAKOVEC BRENČIČ roj. 1969 diplomirani ekonomist - asistent
V gospodarstvu je potrebno spodbujanje večje stopnje rasti zaposlovanja v domačem kraju, še zlasti na področju podjetništva.
PETER BEZEK roj. 1963 gimnazijski maturant - podjetnik
Zanimiva kulturna in zgodovinska preteklost Borovnice ponuja številne možnosti oživitve kraja. Postavitev stalne zbirke o naši dolini bi popestrila turistično in kulturno ponudbo.
JOŽE JEREB roj. 1947 elektro tehnik - delovodja
Dobrososedska povezanost je pogoj za normalno delovanje občine, predvsem na področjih prometne in komunalne infrastrukture.
[GOR DEBEVEC roj. 1963 strojni tehnik - sindikalni zaupnik
Dvig ravni zdravstvenih storitev na vseh področjih je zagotovilo varnega in srečnega bivanja v občini.
HAZIM FRLJAK roj. 1948 gradbeni tehnik - projektant
Razvoj športa, od rekreativnega do tekmovalnega, nam bo zagotovil zdravo življenje, tekmovalni uspehi in športna tekmovanja pa promocijo Borovnice.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor Borovnica
BOJAN ČEBELA roj. 1955 elektro tehnik - samostojni podjetnik
Demografsko ogrožena kokoš-Pokojišče bo nesla zlata jajca.drugim, naložbe infrastrukture, pa so v celoti breme proračuna KS Borovnica, kljub možnosti odločanja sedmih DEMOSovih poslancev.
MARKO VITAS roj. 1966 dipl.ing.kemije - raziskovalec
Zaščita vodnih virov in gozdov nam ne bo prinesla le čistega okolja, ampak tudi gospodarsko korist.
MARJAN MOLEK roj. 1966 avtomehanik - podjetnik
Borovnica ni samo borovniški steber - iskori-stimo vse zgodovinske in naravne potenciale za promocijo občine v širšem prostoru, v smislu turistične ponudbe.
DUŠAN VULETA roj. 1951
strojni ključavničar - samostojni podjetnik
Dobro urejena krajevna infrastruktura predstavlja izhodiščne pogoje življenja ljudi in gospodarskega razvoja.
VOLILCI!
VI NE BOSTE VOLILI POSLANCA ZA NA ONI SVET,
TEMVEČ POSLANCA, KI BO ZASTOPAL VAŠE SKRBI IN KORISTI
NA TEM SVETU.
IVAN CANKAR
VSE OBČANE BOROVNICE VABIMO NA PREDVOLILNI SHOD LIBERALNIH DEMOKRATOV, KI BO 02. 12. 1994 OB 19.00 URI NA PLOŠČADI PRED OSNOVNO ŠOLO.
PREDSTAVILI VAM BOMO KANDIDATE IN PRIPRAVILI ZANIMIV SPREMLJAJOČI PROGRAM. OB 18.00 KOŠARKARSKO SREČANJE VETERANI BOROVNICETDS SLOVENIJE V TELOVADNICI OŠ
Predvolilne obljube so nehvaležna stvar, tako za volilca, kot za tistega, ki obljublja. Naj ta prispevek ne izveni kot obljuba, temveč kot možna vizija razvoja naše občine, saj seje naša stranka odločila za kandidiranje na bližnjih lokalnih volitvah ravno na podlagi idej in pobud naših članov in somišljenikov, z namenom, da se dogajanja pomaknejo v smer, ki bo Borovnico popeljala na pot solidne občine z zadovoljnimi in uspešnimi občani.
Borovniški steber je ponos in najverjetneje najpre-poznavnejši simbol Borovnice v bližnji in daljni oko-ici. Sam po sebi pa obiskovalcu in naključnemu gostu ne pove nič. Zato se bomo v naši stranki zavzemali za ureditev in postavitev stalne zbirke o gradnji in delovanju objekta. Mislimo da si to pozornost zasluži.
V istem objektu se lahko ustanovi galerija, kjer bi umetniki vseh vrst in smeri - domači in tuji - lahko pokazali svoja dela.
V kino vsi radi hodimo, vendar moramo zaradi neslavnega propada borovniškega hoditi v Ljubljano. Ureditev v prostorih starega najbrž ne bo mogoča. Prostor za 50 ljudi pa bi se že našel, zasedenost ne bi bila problematična vzdušje v manjšem kinu pa je še prijetnejše. S tem bi rešili tudi problem manjše dvorane za predavanja in podobne aktivnosti, pa tudi mladi bi se izognili gostilnam, ki so na žalost njihovo edino zbirališče še zlasti v zimskih mesecih. Zanimiva zbirališča pa so tudi športni tereni, in jih nekaj že imamo, mogoče pa bi jih bilo še smotrnejeuporabiti. Ureditev športnih terenov od igrišča do Borovniške pohodne poti in poti za gorske kolesarje po okolici občine nam lahko prinese lepe trenutke sprostitve in privabi turiste.
Ureditev kopališča na Borovniščici pa bi rešila marsikateri problem v poletnih mesecih.
Vsi si želimo dvig ravni zdravstvenih storitev, zato se bomo zavzemali, da pediater dobi stalno mesto v zdravstvenem domu in tako reši mnogo tegob družin z mladimi otroki.
Na zdravje vpliva tudi voda, ki jo pijemo, zato ne smemo pozabiti na vodni vir, ki nam in mnogim drugim daje vodo. Zaščita vodnih virav nam ne prinaša le zdrave vode. S trženjem vodnega vira v prihodnosti bomo lahko reševali mnoge probleme pri dogovarjanjih s sosednjimi občinami.
Največja zadržanost ob novo nastali občini se pojavlja glede njenega financiranja. O tem se sicer nekaj ve, še vedno ne dovolj. Zagotovo pa so pogoj za bogato občino bogati občani, ker pa vsi nismo takšni in morda tudi nikoli ne bomo, moramo poskrbeti, da si ustvarimo čim višji standard. To pa lahko zagotovimo le z novimi delovnimi mesti in dvigom učinkovitosti že obstoječih gospodarskih enot.
Eno od rešitev vidimo v postavitvi poslovno obrtne cone, ki bi povečala zaposlenost v domačem kraju, pa tudi razna kooperacijska sodelovanja bi bila učinkovitejša in cenejša.
Seveda pa je za gospodarski in turistični razvoj Borovnice potrebna dobro razvita prometna infrastruktura. Obstoječe prometne poti je potrebno izboljšati v vseh pogledih, predvsem v smislu varnosti v prometu. Ne moremo tudi mimo železnice, na katero smo občani Borovnice zelo vezani predvsem v potniškem prometu in zato v naši stranki menimo, da samo postaja v Borovnici ni dovolj.
Čeprav prihajamo v predpraznično obdobje, ki je čas pravljic in lepih obljub, se nam zdijo načrti realni in uresničljivi. Zato vas 4. decembra vabimo na volitve, da podprete našo stranko in nam omogočite, da uresničimo svoje cilje. Te pa bi radi podkrepili tudi z vašimi pobudami in mnenji.
HVALA ZA ZAUPANJE Občinski odbor LDS Borovnica
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1994
13
SKD
Dipl. inž. Anton Čepon,
rojen 21. maja 1957,
stanuje na Pakem 45,
poročen, oče 6 otrok,
dokončana Biotehniška fakulteta —
lesarstvo,
zaposlen v Liku kot razvojni tehnolog, vodja razvojnega oddelka
Županov program za občino Borovnica
(kandidat na listi pod številko 2)
Široka in lepa cesta do Vrhnike in Ljubljane, obvoznica okrog centra Borovnice, asfaltiranje neasfaltira-nih cest,
ureditev pločnikov, peš poti in kolesarskih stez ne le po Borovnici, temveč tudi po okolici, razvoj centra Borovnice, da bo kraj funkcionalen in lep, urejena parkirišča,
ureditev ostankov viadukta, da ne bodo nevarni za mimoidoče, javna razsvetljava povsod, kjer je še ni,
železniška postajališča za delavske vlake tudi na Pakem, na Lazah in v Dražici,
trim steza, bazen, prostor za zabavo mladih in nove rekreacijske površine,
vse, kar smo plačali in nam dolgujejo iz samoprispevka za vodo, mora biti poravnano, če bom župan, zagotavljam, da bo obljubljena kanalizacija zgrajena,
šola naj postane kulturno žarišče kraJa>
podpora dejavnosti gasilskih društev in pomoč pri nakupu opreme zanje,
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
IN NARODNI DEMOKRATI
Sodelujte z nami na volitvah 1994!
— podpora ljubiteljski kulturni dejavnosti, kjer že je in kjer še bo, in zagotavljanje možnosti in prostorov zanjo,
— nemotena preskrba, priložnost za trgovino in storitveno dejavnost,
— turizem naj postane zaslužek za domačine, razen Pekla imamo tudi druge privlačnosti,
— ohranjanje kmečke zemlje v lasti domačinov,
— znosne obremenitve za podjetnike in obrtnike, ki imajo ali začenjajo s svojo dejavnostjo v občini, in pomoč pri zagonu, ljudje naj imajo delo doma,
— pomoči potrebnim najnujnejše za preživetje,
— občina bo podprla tistega, ki bo obnovil žago,
— ustanovitev vaških skupnosti po vaseh, da bodo obveljale tudi želje in potrebe vseh krajev v občini, .
— vsakogar s predlogi in problemi sem pripravljen poslušati.
Čim bolj skromna in čim cenejša birokracija nove občine, zase čim manj,
za ljudi čim več. ANTON ČEPON, SKD
STOPIMO SKUPAJ ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE
VOLILNA ENOTA 1
Lista svetnikov stranke Slovenskih krščanskih demokratov in Narodnih demokratov (SKD) za občino Borovnica:
1. ANTON KRŽIČ
Ul. bratov Mivšek 25, Borovnica,
mizarski delovodja — upokojenec.
2. FRANC KAVČNIK
Pot v Jele 20, Borovnica, radiomehanik, mehanik SV naprav.
5. IVANA PELKO
Cesta na grič 3, Borovnica, kuharica.
6. EDVARD BREGAR
Ljubljanska 7, Borovnica, kmetijski tehnik — skladiščnik
3. ANTON HREN
Pot v Jele 20, Borovnica, gradbeni delovodja.
4. FRANC ZORC
Gradišnikova 7, Borovnica,
gradbeni delovodja — učitelj praktičnega p.
7. STANISLAV NOVAČAN
Mikuževa 10, Borovnica predmetni učitelj, upokojen.
VOLILNA ENOTA 2
Lista svetnikov stranke Slovenskih krščanskih demokratov in Narodnih demokratov (SKD) za občino Borovnica:
L FRANČIŠEK VOLEK
Dol pri Borovnici 102,
Borovnica,
kovinostrugar.
Zaupajte nam!
2. ANTON DEBEVEC
Brezovica pri Borovnici 2, Borovnica, elektrotehnik — strojnik gradb. mehanizac.
3. JOŽE WALLNER
Dražica 19, Borovnica, gradbeni tehnik — obračunski tehnik.
4. ALOJZIJ PEZDIR
Breg pri Borovnici 46,
Borovnica,
kovinostrugar.
5. IVAN PETROVČIČ
Zabočevo 4, Borovnica, strojni ključavničar, inštruktor varjenja.
PETER SVETE Laze pri Borovnici Borovnica, študent.
10,
ČAS ODLOČITVE
V ČUDOVITIH JESENSKIH BARVAH NARAVE, KO VSE DOZORI IN SE NAM POKAŽE NJENA MOČ IN LEPOTA, SPOZNAMO, DA SMO TUDI LJUDJE NJEN DEL. V PEJSAŽU TE LEPOTE SE NARAVA UMIRJA IN HKRATI PRIPRAVLJA NA NOVO POMLAD, KO BO SONCE KOT VIR ŽIVLJENJA OBUDILO PONOVNO RAST.
TAKO KOT NARAVA S SVOJIMI ZAKONITOSTMI, NAJ BI TUDI LJUDJE V SVOJEM SOBIVANJU SPOŠTOVALI DOLOČEN RED IN ZAKONITOST. VENDAR ČLOVEK JE PREVEČKRAT ZLORABIL ZAKONE NARAVE IN ŽE PORUŠIL NARAVNO RAVNOVESJE.
ČE HOČEMO, DA BO NAŠE ŽIVLJENJE, KI JE ENKRATNO IN NEPONOVLJIVO, VSEM PRINAŠALO VEČ ZADOVOLJSTVA KOT RAZOČARANJA, SE BOMO MORALI VSAK PO SVOJIH MOČEH TRUDITI, DA SI GA SOOBLIKUJEMO V DOBRO VSEH. SAMO NEKAJ LET JE MINILO, KO SMO SI Z VEČINSKIM PRIVOLJENJEM PRIČELI USTVARJATI NOV SLOVENSKI DOM. VEMO, DA HIŠA, KI SE JE PRIČELA GRADITI NA STOLETNIH UPIH NAŠIH PRADEDOV, ŠE DOLGO NE BO DOGRAJENA. VELIKO MODROSTI, ŽRTEV PA TUDI RAZOČARANJ IN NEUSPEHOV JE BILO IN BO POTREBNIH, DA BO TA HIŠA POSTALA DOM. DOMAČA BESEDA, KI POMENI OGNJIŠČE, ZAVETJE, VARNOST, TOLAŽBO, RADOST, RAST, ŽIVLJENJE... VENDAR ŽIVLJENJE POD TEM KROVOM NI VEDNO PRAZNIK, SO TUDI ČASI TRPLJENJA, DVOMOV, NEUSPEHOV. KER SI SAMI NE IZBIRAMO LJUDI, KI SO IN BODO ŽIVELI POD ISTO NARODOVO STREHO, MORAMO BITI KOT POSAMEZNIKI SPREJEMLJIVI ZA SOŽITJE V SKUPNOSTI Z VSEMI NASPROTJI. VSAKDO LAHKO OD DRUGEGA PRIČAKUJE SAMO TOLIKO, KOLIKOR SE JE TUDI SAM PRIPRAVLJEN ZA DRUGE ŽRTVOVATI, DELATI — BITI PRIPRAVLJEN ZA SKUPNOST.
TUDI BOROVNICA POSTAJA NAŠ SKUPNI DOM. Z VSEMI SKUPNIMI ŽELJAMI, DVOMI, ODPORI, UPI, PA TUDI HOTENJI, DA BOMO ZMOGLI SKUPAJ USTVARITI V TEJ DOLINI POGOJE BODOČEGA SOBIVANJA. VSAKDO, KI JE GRADIL HIŠO, IN TEH JE BILO VELIKO TUDI PRI NAS, VE, DA JE VEČINA PRIČELA IZ NIČ, Z VELIKIMI ŽRTVAMI, ODPOVEDMI, DA NE REČEM TUDI TRPLJENJEM, VENDAR Z VELIKO MERO VZTRAJNOSTI, VOLJE IN OPTIMIZMOM SOLIDARNOSTI. ČE SMO ZNALI TOLIKO TRUDA ŽRTVOVATI SEBI. OTROKOM, PRIJATELJEM, SOSEDOM, ZNANCEM ZA NAŠE DOMOVE, UPAM, DA JE V NAS OSTALO ŠE NEKAJ PRIPRAVLJENOSTI ZA SOOBLIKOVANJE SKUPNEGA ŽIVLJENJA — IN TO JE BOROVNICA. ZMOTNO JE MIŠLJENJE, DA LAHKO SAMO NEKAJ LJUDI OBLIKUJE ŽIVLJENJE NEKEGA KRAJA, SAJ BREZ PODPORE VEČINE LJUDI NI USPEHA. VEMO, DA SO PRI GRADNJI POTREBNI STROKOVNJAKI, KI BODO STAVBO ZGRADILI, VENDAR TUDI MALA OTROŠKA ROKA Z NASMEHOM JE POTREBNA, DA POBERE MALO STVAR, TUDI MOČ MLADEGA ČLOVEKA MORA BITI ZRAVEN, ROKA GOSPODINJE, BESEDA IN POGLED STAREJŠEGA ČLOVEKA, KI JE VSEM ODVEČ, MORA BITI VGRAJENO V STAVBO. VEMO, DA JE POTREBNO ZNANJE IN UČITELJI, VZGOJITELJI, KI SE S POTRPEŽLJIVOSTJO V HRAMU UČENOSTI DAN ZA DNEM TRUDIJO TO ZNANJE PRIVZGOJITI MLADINI. POTREBNI SO ZDRAVNIKI, MEDICINSKE SESTRE ZA OHRANITEV ZDRAVJA, DUHOVNIK KOT VZGOJITELJ IN MNOGIM EDINO MORALNO UPANJE. KDO VSE BI BIL LAHKO IMENOVAN, VSI SO POTREBNI. ROKA UPOKOJENCA, KI VARUJE MALEGA OTROKA, PRIME VČASIH ZA PLUG, SE SKONI NAD MLADEGA ČLOVEKA, DA MU POVE POZABLJENO RESNICO IN ŽIVLJENJSKO MODROST. ŠTEVILNI SO OBRAZI, KI JIH DNEVNO SREČUJEMO^DA NAM OMOGOČAJO NAŠE ŽIVLJENJE, OD PISMONOŠE, TRGOVCEV, GOSTINCEV, URADNIKOV, OBRTNIKOV VSEH VRST DO DELAVCEV V TOVARNAH, DELAVNICAH DO VODILNIH LJUDI, KI SE TRUDIJO, DA BI NAŠE DELO IN ZNANJE TUDI JUTRI IMELO SVOJO CENO. TUDI ZAORANA BRAZDA NAŠEGA KMETA, NJGOV ZNOJ IN POBOŽNA ŽELJA, DA IZ TE ZEMLJE VZKLIJE IN DOZORI OBILEN SAD, MORA BITI ZRAVEN. PREVEČ LEPO BI BILO, DA NE BI BILI OMENJENI TUDI LJUDJE, KI NIMAJO DELA, ŠTEVILNI PROBLEMI MNOGIH MLADIH LJUDI, MLADIH DRUŽIN, BOLNIH IN POMOČI POTREBNIH, LJUDI, KI SE JIM DELA KRIVICA...
NA SOPOTJU BOROVNIŠKIH POTI JE POSTAVLJENO KAR NEKAJ SMEROKAZOV, KI VSAK PO SVOJE PELJEJO V DOLOČENO SMER. MNOGI ZGORAJ OMENJENI STOJIJO NA TEH POTEH S SVOJIMI PROBLEMI IN IŠČEJO POT. NIKOMUR NE VSILJUJEMO, KATERA JE PRAVA, TO PREPUŠČAMO VSAKEMU, DA SE ODLOČI SAM, KER EVROPA PRIZNAVA DEMOKRACIJO RAZLIČNIH POLITIČNIH STRANK IN KER SMO SE TUDI PRI NAS OPREDELILI ZANJE, ČUTIMO TUDI SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI (SKD) IN NARODNI DEMOKRATI (ND) V BOROVNICI DOLŽNOST, DA ODGOVORNO SKUPAJ SODELUJEMO PRI OBLIKOVANJU OBČINE BOROVNICA. ZAVEDAMO SE, DA DRŽAVA KOT OBLIKOVALKA NOVIH OBČIN ŠE NI USTREZNO REŠILA MNOGIH ODPRTIH VPRAŠANJ IN BO V PRIHODNOSTI MARSIKAJ ŠE NEJASNO. KLJUB TEM POMISLEKOM SMO SE ZAVEDLI NALOGE, KI JE PRED NAMI IN ZATO SMO ZA NOV OBČINSKI SVET IN ŽUPANA POISKALI LJUDI, KI JIM DOMAČINI ZAUPAJO, PA ČEPRAV NISO VSI STRANKARSKO OPREDELJENI. ŽELELI SMO, DA SO VSI KRAJI ZASTOPANI, DA SE POLEG ZNANIH POJAVIJO TUDI NOVI LJUDJE, VENDAR TAKI, KI SO MNOGO DELALI IN ŠE DELAJO PRI KULTURI V KRAJU, DA SE POJAVI TUDI ŽENSKA, PREDSTAVNIK ŠTUDENTSKE MLADINE, LJUDJE, KI POZNAJO STROKOVNOST, PODJETNIŠTVO, KMETIJSTVO, DELAVSTVO, PROBLEME LJUDI. PRIZADEVALI SMO SI POISKATI ŽUPANA, KI JE KOT STROKOVNJAK RASEL V LIKU IN MU NISO TUJI PROBLEMI DELAVSTVA, PROBLEMI LJUDI V BLOKIH, KMEČKEGA ČLOVEKA IN POMEMBNOST ZNANJA IN PODJETNIŠTVA ZA JUTRIŠNJI DAN. SOOBLIKOVALI SMO SVET, KI BO SPOSOBEN PRISLUHNITI ŽELJAM IN POTREBAM LJUDI BODOČE OBČINE. TRUDILI SE BOMO, DA BO TUDI OBČINA ČIMBOLJ RACIONALNA S PRIMERNO STROKOVNO IZOBRAZBO, DA BODO LJUDJE V OBČINI ČUTILI PRIJAZNOST, KOT OSREDNJO NALOGO ČUTIMO OHRANITEV DOBRIH ODNOSOV Z DOSEDANJO OBČINO VRHNIKA IN JIH KOT TAKE TUDI V BODOČE RAZVIJATI. PRIČAKUJEMO PODOBNE NAGIBE TUDI Z VRHNIKE IN V POTRDITEV TEH ODNOSOV KOT PRVI KORAK, DA SE BOMO KOT ENAKOVREDNI PARTNERJI DOGOVORILI PRI DELITVI PREMOŽENJA, KI SE JE V DESETLETJIH USTVARJALO SKUPAJ! MEDSEBOJNE ODNOSE ŽELIMO GRADITI NA ZAUPANJU, ARGUMENTIH IN NE DRUGAČE. POSEBNO POZORNOST ŽELIMO POSVETITI GOSPODARSTVU IN POSTAVITI POGOJE PRIVATNI INICIATIVI. ČUTIMO POTREBO, DA SE KULTURA BOLJ POVEŽE S ŠOLO IN DA BO LE-TA V BODOČI OBČINI MORALA BITI OBRAVNAVANA Z VEČJO POZORNOSTJO. POSEBNA SKRB BO NAMENJENA TUDI UPOKOJENCEM IN TRUDILI SE BOMO, DA POIŠČEMO POTA IN NAČINE, DA BO JESEN ŽIVLJENJA MNOGIM VSAJ DELNO PRIJAZNEJŠA. ZAVEDAMO SE POTREB, KI BI JIH NA TEM MESTU MORALI NAPISATI. PREPRIČANI SMO, DA NE MOREMO ŽIVETI OD OBLJUB, LEPIH ŽELJA, VENDAR Z VELIKO MERO ODGOVORNOSTI, DA POSTANE TUDI BOROVNICA KRAJ IN DOM, V KATEREM BODO LJUDJE RADI ŽIVELI, ZANJ DELALI IN SE VANJ TUDI VRAČALI. TO ŽELIMO IZRAZITI TUDI TISTIM, KI JIH JE ŽIVLJENJSKA POT PRIPELJALA K NAM, DA SE NAM V TEH HOTENJIH PRIDRUŽIJO.
RADI BI K VSAKEMU IZMED VAS NA BOLJ OSEBEN NAČIN PRIŠLI V VAŠ DOM, VENDAR SE PREVEČ ZAVEDAMO, DA SO NAŠE FINANČNE MOŽNOSTI ZA TE NAMENE PREMAJHNE, ZATO VAŠ STIK Z NAMI ŽELIMO POVEDATI PREKO OBČINSKEGA GLASILA.
NAJ BO TOREJ ČAS TISTI RAZSODNIK, KI BO TUDI BOROVNIČANOM POKAZAL, V KAKŠNEM DOMU ŽELIJO ŽIVETI IN URESNIČEVATI SVOJA HOTENJA. ZATO NASE POVABILO ZA VOLITVE Z ZELJO, DA JE TUDI OD VAŠEGA GLASU ODVISNO POČUTJE V TEM SKUPNEM DOMU. OB KONCU SI DOVOLIM, DA SE V IMENU KANDIDATOV NAŠE (SKD — ND) LISTE ZAHVALIM VSEM, KI SO NAM POMAGALI IN HKRATI OPRAVIČIM VSEM, KAR JE BILO KJERKOLI NAPAČNO RAZUMLJENO ALI JAVNOSTI POVEDANO. SMO SAMO LJUDJE, TUDI Z NAPAKAMI — OSTANIMO KLJUB RAZLIKAM IN ZAMERAM TUDI ŠE JUTRIŠNJI PRIJATELJI IN PREDVSEM BOROVN1ČANI.
ZA LISTO SKD — SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI IN NDS — NARODNI DEMOKRATI SLOVENIJE FRANC VOLEK
'( Kandidate za OBČINSKI SVET NA VOLILNI ENOTI I: je žreb uvrstil SKD na Kandidate za OBČINSKI SVET NA VOLILNI ENOTI II: je žreb uvrstil SKD na Kandidati za ŽUPANA so na skupni listi. Naš kandidat, domačin, je uvrščen na
BOROVNICA-VAS 1. zaporedno mesto
BOROVNICA-OKOLICA 1. zaporedno mesto
ANTON ČEPON 2. zaporedno mesto
14
NOVEMBER 1994
NAS ČASOPIS
Prisotnosti na sejah občinske skupščine
Objavljamo poimenski seznam navzočnosti delegatov v vseh treh zborih vrhniške občinske skupščine. Kot je lepo videti, so nekateri po začetnem navdušenju izgubili voljo do urejanja lokalnih zadev, kar je morda človeško, za krajevno samoupravo pa to ni dobro. Car javnih zadev je pač tak, da obljuba volilcem dela dolg.
UDELEŽBA DELEGATOV ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Skupaj 44 sej	za odb. od 90-		-94
^ap' PRIIMEK IN IME	prisotni	odsotni	opr.
1.   DROBNIČ JANKO	38	4	2
2.   KOBAL PETER	24	10	10
3.   JEREB BRANE	31	9	4
4.   GERDINA CIRIL	26	8	10
5.   SULEK MILAN	34	9	1
6.   SUHADOLNIK ZVONKA	23	13	3
7.   OBREZA MIRO	16	26	2
8.   KRŽIČ MARJAN	34	7	3
9.   TURK JOŽE	42	2	0
10.   PEČAR VINKO	5	30	9
11.   KOPINA MARJAN	23	17	4
12.   SOD.IA JANEZ	19	9	16
13.   ROŽMANC DRAŠLER HELENA	26	2	16
14.   OCEPEK ANDREJ	44	0	0
15.   TOMŠIČ VINKO	40	0	4
16.   NOVAK ALBIN	38	3	3
UDELEŽBA DELEGATOV V ZBORU KRAJEVNIH SKUPNOSTI			
Skupaj 43 sej	za odb. od 90-		-94
ftap- PRIIMEK IN IME	prisotni	odsotni	opr.
1.   CUKJATI FRANCE	37	1	5
2.   GROM TOMAŽ	31	9	3
3.   STRŽINAR JANEZ ANŽE	39	4	0
4.   SUHADOLNIK JANEZ	31	5	7
5.   VOLEK FRANC	36	2	1
6.   SVIGELJ IVAN	37	6	0
7.   PAJNIČ ANDREJ	39	3	1
8.   MESEC TOMAŽ	37	5	1
9.   MALAVAŠ1Č JANEZ	31	10	2
10.   OREL JELKO	19	8	16
11.   OGRIN DUŠAN	30	10	3
12.   ZADRAVEC BOJAN	42	0	1
13.   OGRIN ANTON	40	2	1
14.   ŽAKELJ JOŽE	32	8	3
15.   JAZBINŠEK DANICA	37	2	4
16.   UMEK JANEZ	40	1	2
17.   VEHAR MARJAN	35	8	0
UDELEŽBA DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNEM ZBORU			
Skupaj 45 sej	za odb. od 90-		-94
^ap- PRIIMEK IN IME	prisotni	odsotni	opr.
1. GOSTIŠALEON	32	2	11
2.   ZORMAN JOŽE	18	26	1
3.   HROVATIN CIRIL	13	30	2
4.   BRADEŠKO PAVEL	34	10	1
5.   DRAŠLER JANEZ	27	9	9
6.   MODRIJAN FRANJO	37	4	4
7.   ALIČ BRANKA	40	5	0
8.   KVATERNIK FRANCE	24	10	11
9.   JESENKO TONE	35	1	9
10.   PEKLAJ ANDREJ	43	0	2
11.   DRENIK JOŽE	38	2	5
12.   RICELJ ZDRAVKO	41	1	3
13.   FURLAN FRANC	37	5	3
14.   TURK TONE	13	6	26
15.   PASETTA FRANC	35	8	2
16.   FAB1ANI DARINKA	33	5	-7
17.   RELIH ELICA	19	16	10
SDSS
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Kandidat strank slovenske pomladi za župana BOROVNICE je socialdemokrat
TONE DEBEVEC
TONE DEBEVEC, letnik 56, aktivno sodeluje v prebujanju nove Slovenije od leta 89, ko seje vključil v svet SDSS na državni ravni. V letu 90 seje začel oblikovati DEMOS na VRHNIKI in BOROVNICI in TONE DEBEVEC je sodeloval pri projektu občine BOROVNICA, ki gaje predstavil takratni DEMOS.
»Že na samem začetku sem naletel na ovire, ki pa sem jih do sedaj uspešno premagoval. Lahko rečem, da smo bili socialdemokrati pionirji na področju organiziranja novega sindikalnega gibanja na VRHNIKI in v BOROVNICI. Prav zato so direktorji LIKO VRHNIKA sprožili proti nam neutemeljeno tožbo in od nje odstopili, ko so videli svojo zmoto. Torej, ohranjanje delovnih mest in ukinjanje privilegijev vodilnim strukturam je bilo že od nekdaj naše vodilo. .
V skupščini VRHNIKE smo borovniški socialdemokrati — SDSS — dali veliko pobud za ureditev javne razsvetljave, kanalizacije, asfaltiranja, skratka celotne komunalne infrastrukture v BOROVNICI. Seveda so nas lobiji, VRHNIŠKI in BOROVNIŠKI, ignorirali. Zato je prav smešno, da kandidat pre-
noviteljev oz. združene liste ZLSD (g. Ocepek) kandidira za župana, čeprav je bil vseskozi proti oblikovanju samostojne občine BOROVNICA.
Kot župana si predstavljam človeka, kije in bo v vseh pogledih živel z BOROVNICO in BOROVNICAM. Lahko rečem, in to bodo potrdili mnogi, ki me poznajo, da sem od 70. let sooblikoval Borovniški smučarski skakalni šport, načrtovanje in izgradnjo skakalnic in vzgajal novi rod skakalcev.
V mandatu, ki naj bi po sedanji zakonodaji trajal štiri leta, sem si zastavil naslednje naloge:
— obnova kinodvorane del za javne prireditve in del za kulturno delovanje interesnih skupin in društev (dramsko, plesno, slikarsko, itd.)
— druga prioritetna naloga je zaustaviti pro-
padanje stebra svetovno znanega borovniškega viadukta, ki je tudi simbol BOROVNICE
— tretja naloga pa bo oblikovanje vaškega jedra v mestni trg z vsemi značilnostmi sodobne občine (knjižnica, bencinska črpalka, tržnica in razširjeno pokopališče z mrliško vežico)
Dela v tem projektu samostojne občine pa bo dovolj tudi za občinske svetnike in vsaj tri profesionalno zaposlene;
— komunalnega nadzornika, ki naj bi urejal komunalno infrastrukturo in deloval predvsem v smeri izboljšanja cestno prometne varnosti otrok na
poti v in iz šole,
— vodje proračuna o-bčine BOROVNICA, ki bo svoj razvoj financirala iz davkov in prispevkov in
— tajnika, ki naj bi vodil koordinacijo pri zastavljenih projektih.
Kot kandidat za župana občine BOROVNICA pa lahko obljubim, da bom nepopustljiv pri pogajanju o delitvi premoženja bivše občine VRHNIKA in bodo občani BOROVNICE vsekakor deležni ugodnosti, ki jih do sedaj niso poznali.
Zato upravičeno smatram, da ni BOROVNI-ČANA, ki bi odklonil sodelovanje pri oblikovanju nove, urejene in nebirokratske občine.
Občina naj v bodoče služi občanom in ne obratno!
NDS - Narodni demokrati Borovnica
V nabito polni dvorani Cankarjevega doma, januarja 1989 je prekipevalo od navdušenja. Ustanovljena je bila Slovenska demokratična zveza — SDZ, prva stranka slovenske pomladi. Narodni demokrati smo njeni direktni nasledniki. Ostalo nam je bistveno, kar nas je takrat družilo in navduševalo: demokracija in Slovenija. To dvoje je zapisano tudi v našem imenu in je temelj našega programa, naše skrbi, našega delovanja.
Kako bomo program uresničevali? Z dobrimi predlogi, idejami, ukrepi v vsakdanjem življenju. Pa tudi z odločno kritiko. Nekaj primerov:
130.001) brezposelnih! Kaj je z novimi delovnimi mesti'1 Kaj s krajami: Kai z obdavčitvijo no-
vopečenih bogatašev. Ali vlada tega noče ali ne zna urediti?
Denar za avtoceste bomo plačevali mi, delo pa je dobilo italijansko podjetje — pri vseh naših brezposelnih!
Denacionalizacija, popravljanje krivic ne steče in ne steče. Kdo zavlačuje?
Varčevanje na vladni način. Vlada pravi: »Gospodarstvo bo klec-nilo, če ne bomo oklestili proračuna za I, 1995, če ne bomo varčevali. Pri državni upravi to ni mogoče (pri tem pa kupuje zase drage avtomobile, norveški ministri pa se vozijo s kolesi in tramvaji). Mnogo bomo prihranili, če bomo oklestili sredstva za upokojence, socialo, zdravstvo, novo nastale občine •■
Upokojencem je vlada že nekaj-
Spoštovani bodoči župan in občinski svetniki!
Knjižnica je edini hram v naši občini, ki je namenjen vsem državljanom od nežne mladosti do pozne starosti.
Pričakujemo, da boste v svojem mandatu omogočili mladi generaciji, da bo pri pridobivanju znanja in vedenja lahko v Cankarjevi knjižnici uporabljala sodobno računalniško in komunikacijsko opremo.
Želimo, da bi v času, ko boste odločali o napredku v našem okolju, imeli davkoplačevalci večji dostop do knjižničnega gradiva in informacij v Cankarjevi knjižnici. Pričakujemo, da boste storili vse, da knjižnica ne bo nazadovala.
V času vašega mandata bo minilo 120 let od Cankarjevega rojstva. Prizidek k Cankarjevi knjižnici bi bil primerna oddolžitev največjemu slovenskemu pisatelju in dramatiku.
Knjižničarji Cankarjeve knjiž.
krat skušala znižati pokojnine tako, da se ne bi sproti usklajevale s plačami. Sedaj to trmasto ponovno poskuša. Mi predlagamo, da ukine vsa priznanja in privilegije pri pokojninah, pa bo denarja dovolj in še nekaj ga bo ostalo za najnižje pokojnine.
Podobno je s socialnimi dajatvami. Naredi naj red in denarja bo dovolj.
Ali res morajo otroški dodatek dobivati tudi nedržavljani, medtem ko ga marsikateri slovenski otrok ne dobi.
Ali res ni mogoče uvesti vzporedno privatno zdravstvo tako, da bo naše javno zdravstvo ostalo na že odseženi ravni? Danes so nezadovoljni zdravniki, nezadovoljni ljudje' Denar pa izhlapeva v nenasitni bisagi preštevilne zdravstvene birokracije.
V šolstvu smo eksperimentirali desetletja in še eksperimentiramo. Pri mnogih lepih šolah in dobrih učiteljih marsikje kraljuje nered, neodgovornost., novatorski blišč in nalepke. Posledice na najkru-tejši način plačujejo mladi. Sedaj je tu matura, zahteve evropske — navade, delo, neurejenost marsikje balkanske, pa je marsikaterega profesorja srednje šole zgrabila
panika: »Me nič ne briga, koliko ste se naučili v osnovni šoli. Jaz bom svoje zahteval, pa če pade pol razreda. Tu je matura!«
Nove občine po nekdanjem ali evropskem vzorcu so dobra, v Evropi preizkušena zamisel. Neverjetno je, kako je lahko vlada tako imenitno stvar pokvarila zaradi zanikrnosti, neodgovornosti, šlamparije, lenobe. Strokovno izdelan projekt bi moral vsaki novi
NARODNI DEMOKRATI
občini povedati: koliko denarja od kod, kakšne pristojnosti, odgovornosti, koliko in kakšnih uslužbencev, primerjavo s .sedanji) občino, dobre in slabe strani in še kaj. Nič takega! Kaj, če vlada tak nared in šlamparija tudi na drugih področjih, ki so nam manj vidim m poznana? Zaupaj jim; kdor jim more!
Za boljše delovanje naše občine predlagamo: Vsak mesec enkrat se na kratek posvet zberimo župan, odborniki in občani ter pretehtaj-mo, odločimo o važnih zadevah. Tako delajo v Švici.
Tisti, ki vam je Slovenija ljuba, ki hoče delati in vplivati, ki hočete imeti v stranki povsem proste roke in si ustvariti stranko po svoji volji, poskusite v NDS Borovnica.
Za volitve v občinske svete smo narodni in krščanski demokrati sestavili skupno listo.
Za NDS Borovnica: Franc Zore, Zvone Sedej, Stane Novčan
NAS ČASOPIS PRILOGA URADNE OBJAVE november«* 15
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA
POGOJI
ZA DOBAVO IN ODJEM PLINA IZ PLINOVODNEGA OMREŽJA
V OBČINI VRHNIKA
IN
TARIFNI SISTEM
ZA PRODAJO PLINA IZ PLINOVODNEGA OMREŽJA OBČINE VRHNIKA V UPRAVLJANJU KOMUNALNEGA PODJETJA VRHNIKA
Vrhnika, 1994
Na podlagi 14. člena Zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 33/81,29/86) ter 4. člena Odloka o organiziranju javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika (Ur. list RS 2/91) ter 8. člena Statuta javnega podjetja KPV je delavski svet KPV na svoji seji dne 13.5.1994 sprejel
POGOJE
ZA DOBAVO IN ODJEM PLINA IZ PLINOVODNEGA OMREŽJA V UPRAVLJANJU JAVNEGA PODJETJA KPV VRHNIKA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S pogoji za dobavo in odjem plina iz plinovodnega omrežja (v nadaljnjem besedilu »pogoji«) se ureja oskrba s plinom na območju občine Vrhnika, oziroma pravice, obveznosti in odgovornosti dobavitelja in odjemalcev plina za:
— naprave dobavitelja in odjemalcev plina,
— dobavo in kvaliteto plina,
— priključitev na plinovodno omrežje,
— plinomere,
— prijavo, odjavo in obračun porabe plina,
— prekinitev dobave plina,
— varnostne ukrepe pri uporabi plina.
2. člen
Javno podjetje KPV je dobavitelj plina na območju občine Vrhnika.
Odjemalec plina po teh pogojih je vsaka fizična in pravna oseba, ki ji dobavitelj na podlagi predhodne pisne pogodbe dobavlja plin po plinovodnem omrežju. Pogodba je sklenjena tudi z dejanskim izvrševanjem pravic in obveznosti iz teh pogojev.
Na podlagi 3. člena Poslovnika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika z dne 8. 5.1986 je Izvršni svet na svoji 150. seji dne 31. 8. 1994 sprejel naslednji
SKLEP:
Izvršni svet SO Vrhnika daje soglasje k Pogojem za dobavo in odjem plina iz plinovodnega omrežja v občini Vrhnika in k Tarifnemu sistemu za prodajo plina iz plinovodnega omrežja občine Vrhnika v upravljanju Komunalnega podjetja Vrhnika.
Republika Slovenija PREDSEDNIK
SKUPŠČINA OBČINE IZVRŠNEGA SVETA
VRHNIKA VILI GRANDA, dipl. ing., I.r. IZVRŠNI SVET
II. NAPRAVE DOBAVITELJA PLINA
3. člen
Naprave dobavitelja so:
— naprave za odorizacijo plina,
— primarni cestni plinovodi,
— primarne regulacijske postaje,
— sekundarni cestni plinovodi,
— sekundarne regulacijske postaje. Naštete naprave so v upravljanju dobavitelja.
4. člen
Primarni plinovodi so del omrežja za dovod plina do posameznih preskrbovalnih območij ali primarnih regulacijskih postaj oziroma plinovodi za oskrbo dveh ali več stanovanjskih sosesk s plinom.
5. člen
Primarne regulacijske postaje znižujejo tlak plina v posameznih preskrbovalnih območjih ali stanovanjskih soseskah. Namenjene so za preskrbo sekundarnega plinskega omrežja posameznih preskrbovalnih območij ali stanovanjskih sosesk.
6. člen
Sekundarni plinovodi so del omrežja za razvod plina do hišnih priključkov ali sekundarnih regulacijskih postaj.
7. člen
Sekundarne regulacijske postaje znižujejo tlak plina in so namenjene za preskrbo skupine stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov s plinom.
III. NAPRAVE ODJEMALCA
8. člen
Naprave odjemalca so:
— hišni priključek,
— hišna regulacijska postaja
— notranja plinska inštalacija,
— stanovanjski regulator tlaka,
— plinomer,
— plinska trosila.
Stroški izgradnje in vzdrževanja naštetih naprav bremenijo njihovega lastnika oziroma odjemalca.
9. člen
Hišni priključki so odcepni cevovodi za dovod plina od primarnega ali sekundarnega plinovoda do zgradbe, vključno s požarno pipo.
Hišni priključek zajema tudi fazonski kos, vgrajen na primarnem ali sekundarnem plinovodu ter zaporni organ na začetku odcepnega plinovoda, če je ta zaradi izvedbe potreben. Hišni priključki so dimenzionirani samo za.potrebe priključene zgradbe.
10. člen
Hišna regulacijska postaja ali hišni regulator je naprava za zniževanje tlaka plina v posamezni zgradbi. Stanovanjski regulator je naprava za zmanjšanje tlaka plina v posameznem stanovanju.
11. člen
Požarna pipa je glavni zaporni organ, s katerim se zapre dovod plina v zgradbo oziroma razvod v zgradbi. • Požarna pipa je lahko nameščena v zgradbi neposredno za vstopom hišnega priključka v zgradbo ali v posebni omarici na fasadi zgradbe.
Požarna pipa mora biti vedno dostopna in vidno označena s trajnim napisom.
Dostop do nje mora biti vidno označen s trajnimi oznakami.
12. člen
Notranja plinska inštalacija zajema vso plinovodno napeljavo od požarane pipe do posameznih plinskih trosil.
13. člen
Plinomeri so naprave za merjenje porabe plina. Plinska trosila so naprave, ki so priključene na plinsko inštalacijo in trosijo plin.
14. člen
Hišna plinska inštalacija obsega hišni priključek, hišne in stanovanjske regulatorje tlaka, notranjo inštalacijo, plinomere in priključke na plinska trosila.
IV. DOBAVA IN KVALITETA PLINA
15. člen
Dobavitelj dobavlja odjemalcu plin nepretrgoma in mu zagotavlja potrebni obratovalni tlak na odcepu hišnega priključka od primarnega oziroma sekundarnega plinovoda.
Ob pokrivanju konic porabe zemeljskega z nadomestnim plinom, se sestava in tlak dobavljenega plina lahko spremeni, vendar se pri tem ne smejo bistveno spremeniti zgorevalne lastnosti plina.
16. člen
Če se v skladu z dolgoročnim razvojem oskrbe mesta s plinom, sestava ali tlak plina spremenita v taki meri, da so potrebne spremembe, predelave ali zamenjave na napravah dobavitelja in odjemalca, potem nosi vse stroške, ki nastanejo na napravah dobavitelja dobavitelj, lastnik oziroma odjemalec pa vse stroške, ki nastanejo v zvezi z napravami odjemalca.
17. člen
V kolikor lastnik oziroma odjemalec ne prevzame stroškov sanacije naprav odjemalca ali če sanacija ni izvedena pravočasno in časovno usklajeno z deli na napravah dobavitelja, mu dobavitelj ni dolžan dobavljati plina, vse dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za varno obratovanje.
V. PRIKLJUČITEV NA PLINOVODNO OMREŽJE
18. člen
Investitor ali odjemalec, ki želi priključiti svoj objekt na plinovodno omrežje ali spremeniti priključno moč plinskih trosil, mora dobavitelja pisno zaprositi za naslednja soglasja:
1. Za nove objekte:
1.1 Soglasje k lokaciji Vlogi je treba priložiti:
— situacijo objekta,
— ocena priključne moči objekta z navedbo namena uporabe plina.
1.2 Soglasje h gradnji in priključitvi objekta Vlogi je treba priložiti:
— lokacijsko dovoljenje oziroma potrdilo, da lokacijsko
dovoljenje ni potrebno za gradnjo objekta in priključitev,
— projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekte za izvedbo (PZI) notranje plinske inštalacije, plinske kotlovnice s priključno močjo večjo od 50 kW in hišnega plinskega priključka,
— spremembe navedenih projektov.
Z dobaviteljem mora skleniti pogodbo o priključitvi na
plinsko omrežje in plačati povračilo, če gre za nestano
vanjske objekte.
1.3 Soglasje k uporabi zgrajenega objekta Vlogi je treba priložiti:
— atest o sposobnosti plinske inštalacije za obratovanje,
— projekte izvedenih del oziroma izjavo investitorja, da med izvedbo ni bilo odstopanj od predloženih projektov (PZI),
— potrdilo o vrisu hišnega priključka plina v kataster podzemnih napeljav.
2. Za obstoječe objekte:
2.1 Pristanek za priključitev na plinsko omrežje Vlogi je treba priložiti:
— situacijo objekta,
— za posamezna stanovanja naslov stanovanja ter priimek in ime lastnika oziroma najemnika,
— opis namena uporabe plina
2.2 Soglasje h gradnji in priključitvi objekta Vlogi je treba priložiti:
— lokacijsko dovoljenje ali potrdilo, da lokacijsko dovoljenje za gradnjo hišnega priključka, notranje plinske inštalacije ali plinske kotlovnice ni potrebno,
— projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) inprojekte za izvedbo (PZI) notranje plinske inštalacije, plinske kotlovnice s priključno močjo večjo od 50 kW in hišnega plinskega priključka,
— spremembe navedenih projektov,
— soglasje pristojne dimnikarske službe,
— soglasje prizadetih lastnikov ali stanovalcev v večstanovanjskih hišah,
— soglasje upravljalca objekta
Z dobaviteljem mora skleniti pogodbo o priključitvi na plinsko omrežje in plačati povračilo, če gre za nestanovanjske objekte oziroma prostore.
2.3 Soglasje k uporabi zgrajenih plinskih naprav Vlogi je treba priložiti:
— atest o sposobnosti plinske inštalacije za obratovanje,
— projekte izvedenih del oziroma izjavo investitorja, da med izvedbo ni bilo odstopanj od predloženih projektov (PZI),
— potrdilo o vrisu hišnega priključka plina v kataster podzemnih napeljav.
19. člen
Soglasja vsebujejo pogoje za priključitev ali spremembo priključne moči. Priključna moč je enaka vsoti nazivnih moči vseh priključenih plinskih trosil. Dobavitelj je dolžan dati investitorju ali odjemalcu pisno soglasje za priključitev ali spremembo priključne moči, če so zahteve v prošnji za soglasje usklajene s temi pogoji in če to dopuščajo zmogljivosti dobaviteljevih naprav in ekonomičnost dobave. V nasprotnem primeru mora dobavitelj pisno obrazložiti, zakaj ne soglaša s priključitvijo oziroma spremembo priključne moči. Soglasje predstvlja dobaviteljevo obvezo za dobavo plina šele potem, ko je investitor oziroma odjemalec izpolnil vse pogoje iz soglasij.
20. člen
Dobavitelj plina daje smernice za izdelavo tehnične dokumentacije za vse vrste plinskih naprav in napeljav na področju občine Vrhnika.
21. člen
Hišnih plinskih inštalacij se ne sme uporabljati vse dotlej, dokler investitor ne pridobi od dobavitelja atesta o sposobnosti plinske inštalacije za obratovanje, od pooblaščenega serviserja zapisnika o funkcionalnosti plinskih trosil in od pristojnega upravnega organa enega od naslednjih dokumentov:
— uporabno dovoljenje (razen za naprave za ogrevanje ali ogrevanje in pripravo tople vode priključne moči do 50 kW)
— dokument o pričetku poizkusnega obratovanja. Določbe prvega odstavka tega člena se nanašajo na celotno plinsko inštalacijo, vsa plinska trosila, kot tudi na posamezne tehnološko samostojne enote (npr. plinske kotlovnice, industrijski porabniki plina, itd.).
22. člen
Ne glede na določbe 21. člena, lahko dobavitelj dovoli časovno omejeno porabo plina zaradi preizkusa delovanja priključenih plinskih trosil pod določenimi pogoji in v prisotnosti predstavnika dobavitelja. Za montažno oziroma začasno ogrevanje objekta ali daljšo uporabo plina, si mora uporabnik pridobiti od pristojnega organa ustrezno dovoljenje za obratovanje.
23. člen
Hišne priključke in notranje plinske inštalacije do plino-mera lahko izvede le dobavitelj kot lastnik nemerjenega plina z njegovim soglasjem pa tudi inštalaterska podjetja in obrtniki, ki so za to dejavnost registrirani in usposobljeni ter razpolagajo s potrebnim strokovnim kadrom (v nadaljnjem besedilu: »ostali izvajalci«).
24. člen
Ostali izvajalci, ki izvajajo hišne inštalacije ali njene posamezne dele, so pri dobavitelju plina dolžni naročiti strokovni nadzor nad izvajanjem v vseh fazah dela. Dobavitelj plina je naročeni nadzor dolžan izvajati, po končanih delih pa izvesti vse predpisane preizkuse na tes-nost in kontrolo tehnične neoporečnosti plinske inštalacije. O rezultatih preizkusa plinske inštalacije izda pisni atest dobavitelj, o funkcionalnem preizkusu plinskih trosil pa pooblaščeni serviser.
25. člen
Po končani izvedbi plinske inštalacije morajo biti izvedeni vsi preizkusi inštalacije na trdnost in tesnost, dimo-vodnih in prezračevalnih naprav na funkcionalnost pridobljena izjava izvajalca del po 12. členu zakona o varstvu pri delu in 58. členu zakona o graditvi objektov ter predloženi vsi atesti in zapisniki o preizkusih.
26. člen
Če izvajalec del ne naroči pri dobavitelju nadzora po 24. členu ali če ne upošteva pripomb in zahtev dobavitelja v zvezi z izvedbo del, lahko dobavitelj odkloni dobavo plina, dokler njegove zahteve niso izpolnjene.
27. člen
Če so pri nadzoru Izvajanja del ali pri funkcionalnem preizkusu ugotovljene nepravilnosti v nasprotju s predpisi ali smernicami, ali take, da bi lahko ogrožale premoženje, zdravje uporabnikov in okolico, mora dobavitelj odkloniti dobavo plina.
28. člen
Dobavitelj ima izključno pravico in dolžnost, v predpisanih rokih na stroške lastnika ali upravljalca zgradbe, izvesti preizkus sposobnosti plinske inštalacije za obratovanje ter od lastnika oz. upravljalca zgradbe zahtevati predložitev atesta o funkcionalnem preizkusu priključenih plinskih trosil.
Roke za redne preizkuse predpiše pristojni inšpekcijski organ.
To pravico in dolžnost ima dobavitelj tudi v vseh primerih, ko obstaja utemeljen sum o nepravilnostih na plinski inštalaciji ali funkcionalnosti plinskih trosil. Če so pri preizkusih iz prvega ali tretjega odstavka tega člena ugotovljene nepravilnosti take narave, da bi lahko ogrožale premoženje, zdravje uporabnikov in okolico,
mora dobavitelj prekiniti dobavo plina, dokler ni zagotovljeno varno obratovanje.
VI. ODJEMNO MESTO IN MERILNE NAPRAVE
29. člen
Odjemno mesto je plinomer, ki meri porabo plina odjemalca ali več odjemalcev, če se ti oskrbujejo preko skupnega plinomera.
30. člen
Merilne naprave za ugotavljanje dobavljenih količin plina so plinomeri in korektorji in jih odčitava dobavitelj:
— za obračun dobavljenih količin plina,
— za kontrolo odčitkov,
— na posebno zahtevo odjemalca, vendar na stroške odjemalca.
31. člen
Odjemalec je dolžan dobavitelju omogočiti dostop do merilnih naprav zaradi odčitavanja plinomera in drugih dejavnosti, ki so predpisane z zakoni in temi dobavnimi pogoji.
Odjemalec, ki je uporabnik plinske kotlovnice s priključno močjo nad 50 kW mora izročiti dobavitelju ključ kotlovnice, ki ga dobavitelj hrani v omarici, nameščeni ob vhodu v kotlovnico in jo je možno odpreti samo s ključem dobavitelja.
32. člen
Količina dobavljenega plina se ugotovi na podlagi od-čitka plinomera. Pri odjemalcih, ki imajo plinomere nameščene na delu inštalacije, kjer je nadtlak plina večji od 30 mbar, se količina dobavljenega plina izmeri s prigra-jenim korektorjem ali izračuna s pomočjo korekturnega faktorja. Korekturni faktor je pretvornik, ki s plinomerom izmerjene količine pretvori v količine pri standardnih pogojih (288,15 K in 1.01325 bar).
33. člen
Če dobavitelj, zaradi odsotnosti odjemalca, ni mogel odčitati plinomera, je odjemalec dolžan na osnovi dobaviteljevega obvestila javiti pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi dobavitelj. Če odjemalec ne javi od-čitka plinomera, mu dobavitelj obračuna dobavljene količine plina glede na dobavo plina v preteklem obdobju z upoštevanjem dinamike dobave.
34. člen
Če se ugotovi, da so zaradi okvar merilne naprave, ki so nastale brez krivde odjemalca, količine dobavljenega plina nepravilno registrirane, se na podlagi dokumentiranih podatkov, izmerjena količina sporazumno popravi za čas od zadnje kontrole plinomera do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od dneva, ko so bile nepravilnosti ugotovljene. Pri tem je potrebno upoštevati vse okoliščine, v katerih je odjemalec rabil plin v času, ko so merilne naprave nepravilno registrirale količine dobavljenega plina. Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih količin, se popravek izvrši tako, da se prevzeta količina plina za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso pravilno registrirale dobave, določi na osnovi srednjih vrednosti dobavljenih količin v obdobju pred nastankom okvare in v obdobju po odstranitvi okvare, z upoštevanjem dinamike dobave.
35. člen
Plinomere maksimalnega pretoka do 10 m3/h dobavitelj dobavi in namesti vsakemu novemu odjemalcu na njegove stroške. Tip, velikost in mesto namestitve plinomera določi projektant s soglasjem in po navodilu dobavitelja. Vsi plinomeri morajo imeti veljaven žig od Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje. Po namestitvi morajo biti plinomeri plombirani tako, da je onemogočena njihova demontaža brez poškodbe plombe.
36. člen
Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem, popravili in zamenjavo plinomerov, lahko opravlja samo dobavitelj plina.
37. člen
Redne preglede plinomerov v zakonitem roku in zamenjavo dotrajanih plinomerov, opravlja dobavitelj plina v skladu z veljavno zakonodajo. Stroške, ki nastanejo v zvezi z deli iz prejšnjega odstavka tega člena pri gospodinjskih plinomerih maksimalnega pretoka do 10 m3/ h pokriva dobavitelj z mesečno tarifo, ki jo plačujejo dojemalci plina na osnovi cenika del.
38. člen
Če je pri potrošniku zaradi inštaliranja novih plinskih naprav trega zamenjati plinomer z novim večje kapacitete, nosi stroške nabave in zamenjave plinomera odjemalec.
39. člen
Dobavitelj in odjemalec imata poleg rednih pregledov po 34. členu teh pogojev, vedno pravico kontrolirati točnost plinomera. Če se pri preizkusu izkaže, da je točnost plinomera izven dopustnih meja, plača stroške pregleda dobavitelj, v nasprotnem primeru pa tisti, ki je preizkus zahteval.
VII. PRIJAVA IN ODJAVA DOBAVE PLINA
40. člen
Odjemalci plina po teh pogojih so fizične in pravne osebe, ki jim dobavitelj dobavlja plin:
1. na osnovi pogodbe o dobavi in odjemu plina za določen ali
nedoločen čas,
2. na osnovi dejanskega izvrševanja pravic in obveznosti iz dobavnih pogojev.
Fizične osebe so lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš oziroma najemniki stanovanjskih prostorov.
41. člen
Dobavitelj in odjemalec morata obnoviti pogodbo o dobavi in odjemu plina najkasneje v 30 dneh pred njenim potekom. Kolikor tega ne storita, se nadaljnja dobava plina začasno prekine, če s pogodbo to ni drugače določeno.
42. člen
Odjemalec je dolžan sporočati spremembe svojega stautsa, naslova ali spremembo odjemalca najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi pisno, s predložitvijo potrebnih dokumentov.
16 PRILOGA URADNE OBJAVE NOVEMBER 1994
NAS ČASOPIS
43. člen
Odjemalec je dolžan pisno javiti dobavitelju odjavo plina vsaj petnajst dni pred prekinitvijo odjema, kolikor ni s pogodbo določen drugačen odpovedni rok. Če odjemalec tega ne stori, se vse obveznosti odjemalca prenesejo na lastnika ali upravljalca prostorov, kjer se nahaja plinomer.
Dobavitelj je dolžan odčitati plinomer v osmih dneh od prejema odjave.
Odjemalec, ki je odjavil plin, jedolžan plačati vse stroške dobave do tega odčitka.
Novi odjemalec plača ves porabljeni plin in stroške dobave od zadnjega odčitka plinomera.
VIII. NEUPRAVIČENI ODJEM PLINA
44. člen
Za neupravičeni odjem se šteje vsaka poraba plina, ki ni merjena s plinomerom, opremljenim z veljavnim žigom Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
45. člen
Če po krivdi odjemalca ni mogoče ugotoviti časa trajanja neupravičenega odjema plina, se neupravičeni odjem obračuna od dneva, ko je bila uporaba tehnično mogoča.
46. člen
Količina neupravičeno porabljenega plina se izračuna iz polne priključne vrednosti plinskih trosil ob upoštevanju naslednjih ur dnevne uporabe plina:
— 6 ur dnevno za vse kuhalnike in štedilnike,
— 4 ure dnevno za vodne grelnike,
— 24 ur za hladilnike,
— 10 ur dnevno za razsvetljavo
— 16 ur dnevno za obdobje od 1. oktobra do 1. maja za vsa trosila, ki služijo ogrevanju prostorov,
— pri drugih trošilih v industriji v odvisnosti od števila delov nih izmen 8,16 in 24 ur
IX. PREKINITEV DOBAVE PLINA
47. člen
Dobavitelj sme brez odškodnine znižati običajni tlak plina, omejiti ali prekiniti dobavo plina in spremeniti sestav plina pri nastopu višje sile in v naslednjih primerih:
— pri rednih in izrednih vzdrževalnih delih na napravah dobavitelja,
— pri priključevanju novih odjemalcev na plinsko omrežje,
— pri priključevanju novih delov plinskega omrežja,
— pri okvarah na oskrbovalnem plinskem omrežju,
— če to zahtevajo dela pri gradnji in rekonstrukciji cest in drugih komunikacij, gradbenih objektov in drugih komunalnih napeljav,
— v primeru višje sile.
Znižanje tlaka plina in omejitev dobave ali prekinitev dobave plina sme trajati le toliko časa, dokler nI odstranjen vzrok, zaradi katerega je do teh ukrepov prišlo.
48. člen
Dobavitelj lahko takoj in brez odpovedi na stroške odjemalca oziroma lastnika ali upravljalca zgradbe prekine dobavo plina v naslednjih primerih:
— če naprave odjemalca ogrožajo življenje In varnost okolice,
— če odjemalčeve naprave ovirajo redno dobavo plina drugim odje malcem in odjemalec tega noče preprečiti,
— če odjemalec namerno poškoduje naprave dobavitelja,
— če se ugotovi, da so z vednostjo odjemalca na plinovodni napeljavi odcepi, ki omogočajo nemerjen odjem plina,
— če se neupravičeno dojema plin.
— če odjemalec ne dovoli dobavitelju dostopa do plinomera,
— če odjemalec ni izpolnil obveznosti iz teh pogojev,
— če odjemalec prodaja plin drugemu potrošniku po višji ceni, kot je določena in brez vednosti dobavitelja,
— če je plomba na plinomeru poškodovana ali nasilno odstranjena,
— če odjemalec v celoti ne plača dobavljenega plina ali ne poravna drugih finančnih obveznosti do dobavitelja,
— če odjemalec ne dovoli dobavitelju izvedbe funkcionalnega preizkusa plinske inštalacije,
— če odjemalec na zahtevo dobavitelja ne predloži izjave pooblaščenega serviserja o izvršenem pregledu in ugotovljeni usposobljenosti njegovih plinskih trosil za brezhibno In varno obratovanje.
IIX. UKREPI ZA ZAGOTOVITEV VARNOSTI PRI UPORABI PLINA
49. člen
Če se v prostoru zazna vonj po plinu, je treba takoj ugasniti vse plamene, zapreti pipo pred plinomerom ter odpreti okna in vrata, da se prostor dobro prezrači. Ponesrečenca je treba prenesti na svež zrak, mu nuditi prvo pomoč in poklicati zdravnika. V vsakem primeru je treba o uhajanju plina obvestiti dobavitelja plina.
50. člen
V prostore, za katere obstaja sum, da so napolnjeni z mešanico plina In zraka, se ne sme vstopiti z odprtim plamenom, tlečo cigareto itd., niti se ne sme vklapljatl ali Izklapljati električnih stikal. Uporaba telefona v takih prostorih je nedopustna.
Prepovedano je iskanje netesnih mest na plinski napeljavi in na napravah s plamenom. Netesna mesta se smejo iskati s premazovanjem z milnico ali posebnimi instrumenti.
51. člen
Če vonj po plinu ne izgine niti po tem, ko je pipa pred plinomerom zaprta ter prostor dobro prezračen in če napake ni mogoče takoj odstraniti, je treba zapreti požarno pipo na vstopu hišnega priključka v stavbo ali plinsko pipo na cesti, ter stanovalcem prepovedati zadrževanje v ogroženih prostorih.
Pipo pred plinomerom ali požarno pipo mora zapreti ali poskrbeti, da se zapre tisti, ki je uhajanje plina zaznal.
52. člen
Če prihaja vonj po plinu izza zaklenjenih vrat, je treba takoj poklicati ustrezne službe in vrata na silo odpreti. Istočasno je treba o tem obvestiti tudi dobavitelja plina.
53. člen
Zaprto požarno pipo na hišnem priključku sme ponovno odpreti samo za to pooblaščeni delavec dobavitelja plina.
54. člen
Plinska pipa je zaprta, kadar stoji ročica plinske pipe ali diagonalna zareza na štirikotnem nastavku za ključ plinske pipe, pravokotno na smer cevi.
55. člen
Ko dobavitelj plina obvesti odjemalce, da je zaradi višje sile ali drugih razlogov začasno zmanjšan tlak plina v plinskem omrežju, plameni na trošilih ne smejo goreti brez nadzorstva. Če plamen na plinskem trošilu ugasne, je treba takoj zapreti pipo pred trošilom. Plinska pipa se sme odpreti šele potem, ko se je tlak plina normaliziral. To velja tudi, ko je zaradi prenizkega tlaka ugasnil priži-galni plamenček na plinskem trošilu (vodni grelniki, peči, kotli za centralno kurjavo, sobne ogrevalne peči, itd.).
56. člen
Dokler se zazna duh po plinu, oziroma dokler se plinske naprave in napeljave popravljajo, morajo biti vse plinske pipe pred trosili zaprte. Da ne bi prišlo do nesreče, se je potrebno pred prižiganjem plina prepričati, da plin ne uhaja, kar se zazna z vonjem ali posebnimi instrumenti.
57. člen
Vsi stanovalci hiše, kjer so nameščene plinovodne napeljave in naprave, morajo biti poučeni o ravnanju.s plinskimi pipami in trosili, seznanjeni z mestom namestitve požarne pipe na vstopu hišnega priključka v stavbo in ukrepih pri uhajanju plina. Na njihovo zahtevo jih mora dobavitelj plina poučiti o varnostnih ukrepih v zvezi z uporabo plina.
58. člen
Navodila za uporabo in vzdrževanje plinskih inštalacij in trosil je dolžan izdati izvajalec inštalacij oziroma dobavitelj opreme.
Seznanjanje stanovalcev z mestom namestitve požarne pipe in ukrepi pri uhajanju plina je dolžnost lastnika ali upravljalca zgradbe.
Odjemalec, ki zapusti stanovanje, je po demontaži plinskih naprav dolžan poskrbeti za strokovno začepljenje vseh izpustov na plinovodni inštalaciji.
59. člen
Napake na plinski inštalaciji do plinomera lahko popravlja samo dobavitelj plina, z njegovim pooblastilom pa tudi inštlaterska podjetja in obrtniki, ki so za to dejavnost registrirani in usposobljeni ter razpolagajo z zahtevanim strokovnim kadrom.
Popravila na plinski napeljavi za plinomerom lahko izvajajo vsa inštalaterska podjetja in obrtniki, ki so za to dejavnost registrirani in usposobljeni. Popravila plinskih trosil lahko izvajajo vsa inštalaterska podjetja in obrtniki, ki so za to dejavnost registrirani in usposobljeni pri proizvajalcu plinske opreme.
XI. OBVEZNOSTI DOBAVITELJA IN ODJEMALCA
60. člen
Obveznosti dobavitelja so predvsem naslednje:
— stalna in zadostna dobava plina,
— izdajanje pristankov za uporabo plina in soglasij k gradnji in priključitvi,
— dajanje smernic za izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste plinskih naprav in inštalacij,
— nadzor nad izvajanjem del na plinskih inštalacijah, ki jih izvajajo ostali izvajalci,
— preizkušanje plinskih inštalacij na tesnost in izdajanje atestov o sposobnosti inštalacij za obratovanje,
— odklop plina, če plinske naprave in napeljave ogrožajo življenje in premoženje odjemalcev ali okolice,
— pregled in kontrola plinomerov,
— zamenjava dotrajanih plinomerov,
— občasna kontrola pri odjemalcih, ki plina ne uporabljajo, imajo pa vgrajeno plinsko inštalacijo,
— redni pregledi plinskih inštalacij in trosil na osnovi pogodb z lastniki ali upravljalci zgradb,
— obveščanje odjemalcev o zmanjšanju tlaka plina in omejitvi ali prekinitvi dobave plina,
— seznanjanje odjemalcev z nevarnostmi plina in ravnanje s plinskimi trosili v okviru pristojnosti dobavitelja.
61. člen
Obveznosti odjemalca plina oziroma lastnika plinske inštalacije so predvsem naslednje:
— redna poravnava plačanih obveznosti,
— kontrola obratovalne sposobnosti plinskih inštalacij in kontrola plinskih trosil v predpisanih rokih,
— nadzor nad požarnimi pipami,
— skrb za redno in strokovno vzdrževanje plinskih naprav, napeljav in trosil, ki so njegova last,
— preureditev oziroma sanacija plinskih naprav, napeljav in trosil, ki so njegova last, če so dotrajane in je njihova kvaliteta neustrezna ali če se spremeni kvaliteta plina,
— razumno trošenje plina kot vira energije,
— odprava napak in pomanjkljivosti na plinskih napravah, napeljavah in trošilih, ki so njegova last in ki ovirajo redno dobavo plina drugim odjemalcem,
— dovoljevanje in omogočanje dobavitelju opravljanje pregledov plinskih trosil in preizkusov plinskih naprav ter napeljav v njegovi lasti, ne glede na to, če plin uporablja ali ne,
— dajanje podatkov dobavitelju o porabi plina in odjemalcih, ki so potrebni za statistične in druge obdelave,
— zavarovanje in začepljenje inštalacij, če preneha uporabljati plin,
— javljanje vseh okvar na plinskih napravah, napeljavah in trošilih dobavitelju,
— obveščanje, če se sumi, da je v nedostopnih prostorih plin,
— uporaba samo tistih plinskih trosil in opreme, ki imajo veljaven atest za uporabo,
— da s plinskimi napravami in trosili upravlja samo odrasla in strokovno poučena oseba.
62. člen
Vsako ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev) odjemalca ali dobavitelja, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ter njegovo okolje, je nedopustno. Zaradi škodljivega ali nevarnega ravnanja sta odjemalec in dobavitelj odgovorna, kazensko in odškodninsko, po veljavnih predpisih.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
Ti pogoji se uporabljajo za vsa že sklenjena in za nova dobavna razmerja. Sporazumi, ki so bili sklenjeni na podlagi določil dosedanjih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega, mešanega in uparjenega plina, se štejejo za pogodbe v smislu 2. člena teh pogojev.
64. člen
K pogojem je dal soglasje izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.
65. člen
Ti pogoji začnejo veljati 15. dan po objavi v »Našem časopisu«, uporabljati pa se začnejo od uveljavitve novih cen.
Vrhnika, 13.5.1994
Predsednik DS: Novak Martin l.r.
Na podlagi 14. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81,29/86) ter 4. člena Odloka o organiziranju javnega podjetja KPV (Ur. list RS 2/91) in 8. člena Statuta javnega podjetja KPV, je delavski svet KPV na svoji seji dne 13.5.1994 sprejel
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem tarifnim sistemom se določajo osnovni tarifni elementi za obračunavanje plina, ki ga Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) dobavlja tarifnim odjemalcem plina iz plinovodnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: odjemalci). S tem tarifnim sistemom se določajo tudi načela in kriteriji za ugotavljanje tarifnih postavk ter način ugotavljanja in uporabe računskih elementov in to tako, da se stimulira racionalna raba plina in boljše izkoriščanje proizvodno distribucijskih objektov.
2. člen
Tarifni odjemalci so praviloma vsi tisti odjemalci plina, katerih letna poraba ne presega 90.000 m3 zemeljskega plina. Vsi ostali odjemalci spadajo v skupino posebnih odjemalcev, ki niso predmet tega tarifnega sistema in s katerimi se sklepajo posebne pogodbe za dobavo in odjem plina.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, se lahko med posebne odjemalce uvrstijo tudi drugi odjemalci, če za to obstojajo posebni pogoji.
3. člen
Tarifne postavke za posamezne elemente cene tarifnih odjemalcev morajo biti javno objavljene.
4. člen
Pri tarifnih odjemalcih, z izjemo tistih z majhno letno porabo, so stroški za porabljeni plin sestavljeni iz neodvisnega dela, ki ni odvisen od porabe plina in stroškov za porabljeni plin (odvisni del stroškov). Neodvisni del stroškov za porabljeni plin pokriva predvsem naslednje stroške poslovanja:
— amortizacijo
— investicijsko vzdrževanje
— davke in prispevke ter ostale neodvisne stroške.
II. TARIFNI ELEMENTI IN TARIFNE POSTAVKE
5. člen
Tarifni elementi, za katere se ugotavljajo tarifne postavke so:
Za neodvisni del stroškov:
— osnovni letni strošek
— priključna moč.
Za odvisni del stroškov:
— prevzeta količina plina.
6. člen
Priključna moč na odjemnem mestu je enaka vsoti na-zivnih instaliranih moči vseh plinskih trosil, ki se oskrbujejo s plinom preko tega odjemnega mesta in ki se uporabljajo za centralno ogrevanje prostorov ali za centralno ogrevanje prostorov in centralno pripravo sanitarne tople vode. Izraža se v kVV.
7. člen
Dobavljena količina plina na odjemnem mestu se ugotavlja s plinomeri in izraža v kubičnih metrih (m3).
8. člen
Tarifne postavke za posamezne tarifne elemente so:
— za osnovni letni strošek: osnovna cena v SIT/leto
— za priključno moč: cena za enoto priključne moči v SIT/kW/leto
— za dobavljeno količino: cena za enoto plina v SIT/m3 Pri obračunu neodvisnih stroškov pomeni eno leto 365 (366) dni.
9. člen
Letni znesek za osnovno ceno se določi za posamezne tarifne skupine in je neodvisen od dobavljene količine plina in priključne moči plinskih trosil. Izraža se v SIT/leto.
11. člen
Znesek za dobavljeno količino plina se določi tako, da se dobavljena količina v m3 pomnoži z veljavno ceno plina v SIT/m3.
12. člen
Priključna moč v kW se pri obračunu moči zaokroži na eno decimalno mesti. Dobavljena količina plina v m3 se pri obračunu porabe zaokroži na celo število.
III. RAZVRSTITEV ODJEMALCEV
13. člen
Vsi tarifni odjemalci so razdeljeni v dva razreda:
I. široko potrošnjo
II. ostalo potrošnjo Široka potrošnja zajema:
— porabo plina v zasebnih in družbenih stanovanjih blokovne ali individualne gradnje za gospodinjske namene ter individualno ali centralno ogrevanje prostorov,
— porabo plina za gospodinjske namene in ogrevanje prostorov v dijaških, študentskih in samskih domovih, domovih starejših občanov ter vzgojnovarstve-nih ustanovah.
Ostala potrošnja zajema vso porabo plina, ki ni zajeta v široki potrošnji.
14. člen
Tarifnim odjemalcem so glede na razred potrošnje in višino letne porabe plina, na voljo naslednje tarifne skupine:
Tarifa skupine Široka potrošnja
1. mala poraba
2. gospodinjska tarifa
3. centralno ogrevanje
sestav stroškov za plin
cena za plin v SIT/m3
osnovna cena v SIT/leto
cena za plin v SIT/m3
cena za priključno moč
vSIT/kVv/leto
cena za plin v SIT/rfi3
Ostala potrošnja
4. mala poraba
5. osnovna tarifa
cena za plin v SIT/m3 osnovna cena v SIT/leto cena za plin v SIT/m3 6. ogrevanje poslovnih prostorov cena za priključne) mo6 vSIT/kW/leto cena za plin v SIT/m3 ,
15. člen
Vsi odjemalci plina so ne glede na namen uporabe plina, razvrščeni v posamezne tarifne skupine samo na osnovi višine njihove letne porabe plina. Izjemo predstavlja samo tarifna skupina centralno ogrevanje, ki se uporablja samo za kotlovnice priključne moči nad 50 kW v široki potrošnji.
16. člen
Odjemalci široke potrošnje, ki plina ne uporabljajo za centralno ogrevanje, so lahko, glede na velikost letne porabe plina, razvrščeni v dve tarifni skupini:
— Mala poraba, ki je primerna za odjemalce z letno porabo plina do 170 m3 (najnižji letni stroški).
V tarifni skupini mala poraba plačujejo odjemalci samo ceno za porabljeni plin.
— Gospodinjska tarifa, ki je primerna za odjemalce z letno porabo plina nad 170 m3 (najnižji letni stroški).
V to tarifno skupino spadajo tudi odjemalci, ki uporabljajo plin za celotno oskrbo (kuhanje, topla voda, ogrevanje) in pri katerih se ves porabi jeni plin meri z enim plinomerom.
V tarifni skupini gospodinjska tarifa plačujejo odjemalci osnovno ceno in ceno za porabljeni plin.
17. člen
Odjemalci široke potrošnje, ki uporabljajo plin za centralno ogrevanje ali centralno ogrevanje in centralno pripravo sanitarne tople vode, z nazivno priključno močjo plinskih trosil večjo od 50 kW in pri katerih se v te namene porabljeni plin meri s posebnim plinomerom, so razvrščeni v tarifno skupino centralno ogrevanje, če je nazivna priključna moč enaka ali manjša od 50 kW, se odjemalci ne glede na način merjenja porabe plina uvrstijo v tarifno skupino gospodinjska tarifa.
V tarifni skupini centralno ogrevanje priključne moči nad 50 kW plačujejo odjemalci ceno za priključno moč in ceno za porabljeni plin.
18. člen
Odjemalci ostale potrošnje so lahko, glede na višino letne porabe plina, razvrščeni v tri tarifne skupine:
— Mala poraba, ki je primerna za odjemalce z letno porabo plina do 720 m3 (najnižji letni stroški).
V tarifni skupini mala poraba plačujejo odjemalci samo ceno za porabljeni plin.
Osnovna tarifa, ki je primerna za odjemalce z letno porabo nad 720 m3 (najnižji letni stroški).
— Ogrevanje poslovnih prostorov, ki je primerna za ogrevanje manjših nestanovanjskih prostorov, mejna poraba za doseganje najnižjih letnih stroškov znaša, v odvisnosti od inštalirane moči za ogrevanje, cca 4.200 m3. Pri večji letni porabi je za odjemalce ugodnejša tarifna skupina osnovna tarifa. Pogoj za uvrstitev v to tarifno skupino je, da znaša priključna moč plinskih trosil za centralno ogrevanje najmanj 25% skupne priključne moči vseh trosil odjemalca. V tarifni skupini ogre vanje poslovnih prostorov plačujejo odjemalci ceno za priključno moč in ceno za porabljeni plin.
IV. OBRAČUN DOBAVE PLINA
19. člen
Obračun dobave plina pri posameznemu odjemalcu se opravi z:
— razvrstitvijo odjemalca v ustrezno tarifno skupino glede na letno porabo plina na odjemnem mestu,
— obračunom osnovne cene po veljavnih cenah,
— obračunom inštalirane moči po veljavnih cenah,
— obračunom inštalirane moči po veljavnih cenah,
— obračunom dobavljenih količin plina po veljavnih cenah
Če se več odjemalcev oskrbuje s plinom preko istega odjemnega mesta, so dolžni dobavitelju predložiti sporazumno izdelan razdelilnik stroškov.
20. člen
Vsak odjemalec sam izbira tarifno skupino v katero želi biti uvrščen na podlagi porabe plina v preteklem ali na podlagi predvidene porabe v naslednjem obračunskem obdobju. Izbor mora pisno javiti dobavitelju najkasneje 15 dni po datumu obračuna za preteklo obračunsko obdobje.
Na svojo odločitev je odjemalec plina vezan za naslednje obračunsko obdobje. Kolikor odjemalec sam ne izbere tarifne skupine, ga dobavitelj glede na porabo v preteklem obračunskem obdobju, uvrsti na prihodnje obračunsko obdobje v zanj najugodnejšo tarifno skupino.
21. člen
Obračunsko obdobje za dobavljeni plin je praviloma: Pri odjemalcih široke potrošnje
— mala poraba: letno
— gospodinjska tarifa: letno
— centralno ogrevanje: mesečno Pri odjemalcih ostale potrošnje
— mala poraba: mesečno
— osnovna tarifa: mesečno
— centralno ogrevanje poslovnih prostorov: mesečno
22. člen
Pri odjemalcih z letnim obračunskim obdobjem, dobavitelj ob spremembah cen ne odčituje plinomerov. Prevzete količine v času veljavnosti cene, izračuna dobavitelj ob obračunu z linearno interpolacijo izmerjene letne porabe glede na čas veljavnosti cene. Odjemalec mora v osmih dneh od spremembe cene dobavitelju pisno sporočiti odčitek plinomera, v kolikor se ne strinja z načinom izračuna po prvem odstavku. Če dobavitelj pri kontrolnem odčitovanju plinomera ugotovi, daje sporočeni odčitek nepravilen, ga ne upošteva in določi prevzeto količino v skladu s prvim odstavkom tega člena.
23. člen
Odjemalec je dolžan plačati dobavljeni plin in storitve, ki se zaračunavajo skupaj s plinom najkasneje v 15 dneh
NAS ČASOPIS PRILOGA URADNE OBJAVE NOVEMBER 1994
17
po dnevu odčitka.pri pavšalno izračunanih količinah pa najkasneje v 15 dneh od datuma izstavitve računa. Od|emalec je dolžan poravnati svoie obveznosti z gotovino, čekom, z virmanom ali s splošno položnico. V primeru dvoma o plačilni sposobnosti odjemalca ali zaradi neredne poravnave plačilnih obveznosti, lahko dobavitelj zahteva predujem. Največja količina plina, za katero lahko dobavitelj zahteva plačilo v naprej, je enaka največjemu mesečnemu odjemu v zadnjih 12 mesecih ali 25 = največjega možnega mesečnega odjema, izračunanega na osnovi priključne moči porabnika.
24. člen
Če odjemalec ne poravna pravočasno svojih obvezno-sti, mu dobavitelj od zapadlosti računa do dneva plačila zaračunava zamudne obresti v višini obrestne mere, ki |0 uporablja SKB Ljubljana za kratkoročne kredite, povečane za 50%.
25. člen
Dobavitelj zaračunava stroške izterjatve in prekinitve dobave plina.
Osnova za izračun stroškov je normativ porabe delovnega časa in znaša na odjemalca in odjemno mesto:
— za odklop 1,5 ure
— za ponovni priklop 1,5 ure
— za izterjavo 1 ura
Porabljeni delovni čas se obračuna po ceni, ki velja za storitveno uro.
Osnova za izračun stroškov pisnega opominjanja so dejanski stroški izterjave in razpošiljanja opominov.
26. člen
Odjemalec mora poravnati od porabe neodvisne stroške dobave plina za čas, ko mu je bila po določbah 48. člena dobavnih pogojev prekinjena dobava plina.
27. člen
Odjemalcem, ki imajo letno obračunsko obdobje in poravnavajo stroške za porabljeni plin z obroki, dobavitelj z letnim poračunom zaključi obračunsko obdobje.
Na osnovi veljavnih cen in porabe v preteklem obračunskem obdobju, določi dobavitelj znesek obrokov za tekoče obračunsko obdobje. Novi odjemalci in dobavitelj sporazumno določijo znesek obrokov za prvo obračunsko obdobje. Obroke plačujejo odjemalci v zneskih in rokih zapadlosti, ki jih določi dobavitelj.
28. člen
Dobavitelj ali odjemalec lahko zahtevata spremembo višine obrokov, kolikor se med obračunskim obdobjem bistveno spremeni odjem.
28. člen
Dobavitelj ali odjemalec lahko zahtevata spremembo višine obrokov, kolikor se med obračunskim obdobjem bistveno spremeni odjem.
29. člen
Odjemalci tarifne skupine gospodinjska tarifa, ki uporabljajo plin za ogrevanje, lahko sklenejo z dobaviteljem sporazum o samoizračunavanju mesečnih obrokov.
Ti odjemalci so dolžni mesečno poravnati stroške za porabljeni plin, ki jih izračunajo na podlagi odčitane porabe in veljavnih cen.
Dobavitelj kontrolira stanje plinomera in jim občasno izstavlja obračune.
30. člen
Reklamacije na prejeti račun, obračun za dobavljeni plin oziroma storitve, ki jih opravlja dobavitelj na osnovi dobavnih pogojev oziroma dogovora z odjemalcem, sprejema dobavitelj smao pisno v osmih dneh po prejemu računa ali obračuna. Pripombe oziroma ugovor na prejeti račun ali obračun ne odložijo plačilo računa oziroma obračuna za nesporni del.
V. OSNOVE ZA OBLIKOVANJE CEN IN DOLOČANJE TARIFNIH POSTAVK ZA OBRAČUN DOBAVE PLINA
31. člen
Cene plina so določene s tarifnimi postavkami za posamezne tarifne elemente za obračun dobave plina.
32. člen
Tarifne postavke za posamezne tarifne skupine se glede na strukturo porabe, določijo z upoštevanjem naslednjih kriterijev:
— da dosežene cene zagotavljajo pokrivanje vseh stroškov poslovanja,
— da je ohranjeno osnovno načelo tarifnega sistema, po katerem potrošniki z večjo letno porabo in boljšo izkoriščenostjo inštalirane moči dosegajo ugodnejšo ceno plina,
— da je doseženo primerno rzamerje med cenami v posameznih tarifnih skupinah,
— da so ohranjene mejne vrednosti (meja najnižjih letnih stroškov) med tarifnima skupinama mala poraba in gospodinjska tarifa pri široki potrošnji ter mala poraba in osnovna tarifa v ostali potrošnji
33. člen
Na podlagi tarifnega sistema se tarifne postavke za posamezne tarifne elemente določajo na osnovi veljavnega postopka in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Tarifni sistem je sestavni del pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz plinovodnega omrežja vrhniške občine v upravljanja Komunalnega podjetja Vrhnika.
35. člen
Tarifni sistem se uporablja za vsa že sklenjena in nova dobavna razmerja.
36. člen
K tarifnem sistemu je dal soglasje Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.
37. člen
Ta tarifni sistem začne veljati 15. dan po objavi v Našem časopisu, uporabljati pa se začne od uveljavitve novih cen.
Vrhnika, 13.5.1994
Predsednik DS: Novak Martin l.r.
Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Ur. list RS, št. 26/90) je Izvršni svet SO Vrhnika na seji, dne..............................sprejel naslednji
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za klavni in predelovalni objekt (Marjan Kavčič, Drenov grič 9, Vrhnika)
1. člen
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta klavnega in predelovalnega objekta na Tojnicah v Sinji Gorici, katerega investitor je Marjan Kavčič, Drenov Grič 9, Vrhnika.
2. člen
Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih KS Vrhnika — Breg in Sinja Gorica in na Oddelku za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika, in sicer 30 dni od objave tega sklepa v glasilu »Naš časopis«.
V času javne razgrnitve bosta KS Vrhnika — Breg in KS Sinja Gorica v sodelovanju z Oddelkom za družbenoekonomski razvoj in planiranje organizirala javno obravnavo.
O času javne obravnave (zbor krajanov) bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način.
3. člen
Pripombe in predloge na javno razgrnjen osnutek lahko dajo vsi zainteresirani. Po preteku javne razprave lahko oblikujeta Sveta KS Vrhnika — Breg in KS Sinja Gorica stališče do osnutka, ki ga z zbranimi pripombami in predlogi sporočijo Oddelku za družbenoekonomski razvoj in planiranje. Po strokovni proučitvi pripomb (strokovna urbaistična služba) bo po potrebi opravljen osnutek predložen Izvršnemu svetu SO Vrhnika.
Republika Slovenija PREDSEDNIK SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNEGA SVETA IZVRŠNI SVET dipl. inž. VILI GRANDA
Številka: 3/6-351-534/93 Datum:
OBRAZLOŽITEV:
Marjan Kavčič z Drenovega griča 9 namerava na zemljišču pare. št. 2715/4 k.o. Vrhnika graditi klavni objekt z razširjenim programom, kot sledi iz vsebin osnutka odloka o zazidalnem načrtu.
Zemljišče leži glede na vsebino osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega in družbenega plana občine v ureditvenem območju naselja Sinja gorica, na vzhodnem delu proizvodne cone.
Za nameravan poseg je bilo treba izdelati zazidalni načrt, s katerim bo določena ureditev klavniškega kompleksa, tako z urbanističnega, oblikokvalskega kot z ekološkega vidika.
Pridobljene so bile tiste strokovne podlage, ki bi utegnile odločujoče vplivati na izdelavo zazidalnega načrta. Vsebina teh podlag, dejavnost v obravnavanem prostoru ocenjuje kot primerno in predpisuje pogoje ureditve, kijih zazidalni načrt upošteva. Za območje ZN prostorski ureditveni pogoji še niso potrjeni in bi zaradi zakonitega odločanja morali veljati pred potrditvijo ZN, tako kot to velja za vso prostorsko izvedbeno dokumentacijo, ki je v izdelavi.
Izvršni svet SO Vrhnika je dne 30.3.1994 sprejel sklep o izdelavi ZN.
Vrhnika, oktober 1994
IS SO VRHNIKA
038-94
Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Ur. list RS, št. 26/90), je Izvršni svet SO Vrhnika na seji, dne 6. 7. 1994 sprejel naslednji
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta Stare ceste na Vrhniki
1. člen
Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta ureditve Stare ceste na Vrhniki, ki je v skladu z usmeritvami dolgoročnega in družbenega plana občine Vrhnika.
2. člen
Osnutek lokacijskega načrta bo javno razgrnjen v prostorih KS Vrhnika — Breg, Vrhnika — Vrhnika — Vas in Vrhnika — Center in na Oddelku za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika, in sicer 30 dni od objave tega sklepa v glasilu »Naš časopis«.
V času javne razgrnitve bodo KS mesta Vrhnika v sodelovanju z Oddelkom za družbenoekonomski razvoj in planiranje organizirale javno obravnavo.
O času javne obravnave (zbor krajanov) bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način.
3. člen
Pripombe in predloge na javno razgrnjen osnutek lahko dajo vsi zainteresirani. Po preteku javne razprave lahko oblikujejo sveti KS stališča do osnutka, ki jih z zbranimi pripombami in predlogi sporočijo Oddelku za družbenoekonomski razvoj in planiranje. Po strokovni proučitvi pripomb (strokovna urbanistična služba) bo po potrebi popravljen osnutek predložen Izvršnemu svetu SO Vrhnika.
Republika Slovenija PREDSEDNIK SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNEGA SVETA IZVRŠNI SVET dipl. inž. VILI GRANDA
Številka: 3/6-352-106/93 Datum: 6. 7. 1994
Obrazložitev:
Sklad stavbnih zemljišč je v oktobru 1993 sklenil po-godbo-za izdelavo lokacijskega načrta Stare ceste na Vrhniki. Prostorski izvedbeni načrt bi predvideval ureditev:
— prometa (javni, osebni, dostava, urgenca, mirujoči promet), vključujoč fizične in časovne omejitve,
— komunalne infrastrukture,
— namenske rabe objektov (vsebina, zunanja ponudba),
— ulične opreme.
Izdelovalec dokumenta, biro PRIMIS je bil posebej opozorjen, da s programom ureditve preveri parkirne
površine v povezavi z vpadnicami in obullčne nezazidane površine (programske rešitve).
Na podlagi izdelanih variant lokacijskega načrta je Izvršni svet po predhodnem mnenju komisije za prometno signalizacijo sprejel sklep, da se s fazo osnutka lokacijskega načrta dodela varianta ureditve Stare ceste, ki ohranja motorni promet, prepoveduje parkiranje, loči peščevo površino od cestišča nivojsko, dodaja nove parkirne površine in opredeljuje namembnost večjih prostih površin, ki se povezujejo s Staro cesto (zelenice, ev. zazidave).
IS SO VRHNIKA
Vrhnika, oktober 1994
Na podlagi 2. člena Odloka o komunalnih taksah v občini Vrhnika (Ur. list RS, št. 19/94) je Izvršni svet SO Vrhnika, na seji, dne 16.11.1994 sprejel naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TARIF KOMUNALNIH TAKS
i.
1) Tarifna številka 2.4.1. »splošno obveščanje (po pogodbi)« se spremeni tako, da se glasi:
2.4.1. — dejavnost na mesec — 700 točk
2) Tarifna številka 2.4.2. »reklamne akcije (veliki panoji)« se spremeni tako, da se glasi:
2.4.2. — pano, na leto 4.500 točk.
II:
Spremembe in dopolnitve komunalnih taks stopijo v veljavo z dnem objave v glasilu Naš časopis, uporabljajo pa se od 1.1.1994 dalje.
Republika Slovenija PREDSEDNIK SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNEGA SVETA IZVRŠNI SVET VILI GRANDA, dipl. inž.
Štev.: 3/11-12-03/93 Datum: 16. 11. 1994
Na podlagi 5. člena Pravilnika o dodeljevanju občinskih profitnih stanovanj v najem in sklepa Izvršnega sveta z dne 16. 11. 1994, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika, objavlja
RAZPIS
Tržaška 1, Vrhnika, s pripisom »Za razpis«. Vloge, ki ne bodo vložene v roku, se ne bodo obravnavale.
V. Način objave odločitve o dodelitvi profitnih stanovanj
Sklep o dodelitvi profitnega stanovanja sprejme Izvršni svet in o tem obvesti vse prijavljene kandidate.
Številka: 3/5-362-11/94 NAČELNIK ODDELKA:
Datum: 18. 11. 1994 ANDREJ KOS
Na podlagi 16. člena Pravilnika o oddaji službenih stanovanj v občini Vrhnika ter sklepa IS Občine Vrhnika z dne 16.11.1994 Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje ©bčine Vrhnika, objavlja
RAZPIS
za začasno oddajo občinskega službenega stanovanja v najem
Predmet razpisa je dvosobno stanovanje v Zaplani 1 (bivša šola) skupne površine 61.78 m2.
Stanovanje se oddaja za določen čas, za obdobje dveh let.
Višina najemnine je določena s sklepom Izvršnega sveta SO Vrhnika dne 30.3.1994 in znaša 2.9% od tržne vrednosti stanovanja.
Splošni pogoji:
— da je prosilec državljan Republike Slovenije;
— da ima stalno prebivališče v občini Vrhnika;
— da je plačilno sposoben poravnati najemnino.
Vlogi je potrebno priložiti:
— potrdilo o državljanstvu;
— potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov;
— najemno oziroma podnajemno pogodbo;
— potrdilo o višini osebnega dohodka prosilca oz. skupnem dohodku vseh družinskih članov.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju splošnih pogojev pošljite na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, Tržaška 1, Vrhnika, s pripisom »Za službeno stanovanje« vključno do 16. 12. 1994.
Številka: 3/5-362-17/94 NAČELNIK ODDELKA:
Datum: 18. 11. 1994 ANDREJ KOS
za dodelitev občinskih profitnih stanovanj v najem
I. Število in vrsta stanovanj
Oddajamo dve enoinpolsobni stanovanji v prvem in drugem nadstropju stanovanjske hiše V-5, Vrtnarija. Površina posameznega stanovanja znaša 52.86 m2.
Višina najemnine je določena s Pravilnikom o dodeljevanju profitnih stanovanj v najem in ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša 6 DEM/m2 po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa.
II. Upravičenci do dodelitve službenih stanovanj
Upravičenci do dodelitve profitnega stanovanja so fizične in pravne osebe s področja občine Vrhnika, ki so pripravljeni plačevati profitno najemnino.
Prednost pri dodelitvi profitnega stanovanja imajo najemniki občinskih neprofitnih stanovanj. Če je več enakovrednih ponudb se stanovanje odda tistemu ponudniku, ki bo na javnem razpisu ponudil višjo najemnino.
1. Splošni pogoji:
— da je prosilec državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v občini Vrhnika;
— da je prosilec plačilno sposoben poravnati najemnino in ostale stroške.
III. Vloge za dodelitev profitnih stanovanj
Vlogi za dodelitev službenih stanovanj je potrebno priložiti:
— potrdilo o državljanstvu (fizične osebe) oz. izpisek iz registra, da imajo sedež v RS (pravne osebe);
— potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov;
— potrdilo o premoženjskem stanju;
— najemno oziroma podnajemno pogodbo;
— potrdilo o višini osebnega dohodka prosilca oz. skupnem dohodku vseh članov družine;
— ponudbo višine najemnine, ki jo je prosilec pripravljen plačevat (ne sme biti nižja od izhodiščne najemnine).
IV. Rok za oddajo vlog
Prijave za dodelitev profitnega stanovanja je potrebno oddati v 30 dneh po objavi na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje,
Republika Slovenija OBČINA VRHNIKA Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje
objavlja
RAZPIS ZA NAKUP STANOVANJSKIH ENOT NA OBMOČJU OBČINE VRHNIKA
Predmet razpisa so stanovanja, ki jih Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika želi odkupiti od pravnih oseb (podjetja) in fizičnih oseb (občani — zasebniki) za uresničevanje nalog na področju stanovanjskega gospodarstva.
Zaželene so naslednje vrste stanovanj: dvosobna, enoinpolsobna, enosobna. Stanovanja so lahko tudi starejša in brez centralnega ogrevanja.
Stanovanje morajo biti vseljiva takoj po sklenitvi pogodbe s prodajalcem ali najkasneje v roku 6 mesecev po sklenitvi pogodbe.
Ponudba zainteresiranih mora vsebovati:
— firmo oz. ime ponudnika — prodajalca;
— podatke o velikosti, legi in opremljenosti stanovanja;
— ponudbeno ceno stanovanja in način plačila;
— datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni),
— rok izročitve praznega stanovanja. Ponudbe je treba poslati na naslov:
Občina Vrhnika, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, Tržaška 1, v 15 dneh po objavi razpisa.
Po končanem zbiranju ponudb bo Oddelek za DER in P oblikoval predloge Izvršnemu svetu o nakupu stanovanj.
Pri odločitvah o nakupu se bo poleg ponudbene cene upošteval tudi rok izročitve praznega stanovanja. Udeleženci razpisa bodo o odločitvah Izvršnega sveta seznanjeni.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Oddelku za družbenoekonomski razvoj in planiranje, Tržaška 1, Vrhnika tel. št. 755-021, int. 236.
NAČELNIK ODDELKA ANDREJ KOS
Sofinanciranje del v zasebnih gozdovih
V septembru je izšla odredba, ki podrobneje določa dela v gozdovih, ki jih sofinancira država. Tako naj bi lastnike gozdov vzpodbudili, da bodo s svojimi gozdovi gospodarili v skladu z navodili gozdarjev.
Sofinancirana bodo le tista dela, ki so vključena v program vlaganj v gozdove. Le-tega za tekoče leto pripravi Zavod za gozdove. Za dela, ki bodo vključena v pro-
gram, bo lastnikom izdal odločbe Zavod za gozdove. Lastniki pa bodo morali nato v določenem roku dela opraviti oziroma zagotoviti njihovo izvedbo.
Delež sofinanciranja države je odvisen od vrste dela in od stopnje poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij, ki jih ima nek gozd. Tako bo država sofinancirala posamezne vrste del v naslednji višini:
Vrsta del
Prispevek države (sit/ha)
1. Obnova gozdov
— umetna obnova
— naravna obnova
2. Obžetev
3. Nega mladja
4. Nega gošče
5. Prvo redčenje
6. Varstvena dela
— izdelava lubadark
— zaščita sadik
4.126 3.668 2.751 6.877 ■ 9.170
sadike 18.340 23.842 32.095 32.095 38.514
nadstroške zaradi opravljanja zatiralnih ukrepov material in 5.502 — 8.595
Lastnikom gozdov, ki imajo stalna bivališča na demografsko ogroženih območjih, se delež sofinanciranja poveča še za 30%.
Do sredstev za opravljena gozdnogojitvena in varstvena dela so upravičeni le tisti lastniki, ki imajo manj kot 100 ha lesnopro-izvodnih gozdov.
Sredstva bodo lastnikom nakazana potem, ko bo Zavod za gozdove opravil prevzem in obračun del.
Če pa lastnik gozda ne bo opravil del, ki so mu bila naložena z odločbo, bo Zavod za gozdove dolžan zagotoviti izvršitev del na lastnikov račun.
JANKO VIDMAR Zavod za gozdove Slovenije
18
NOVEMBER 1994
NAŠ ČASOPIS
Mimogrede
Stojim pred rdečim semaforjem pri Cankarjevem spomeniku in čakam na prehod. Pristopi visok, sivolasi gospod, me pozdravi in me ogovori z običajnim: »Kako si kaj«
Preden mu odgovorim, naju vpraša pred nama stoječi mladenič z dolgo, lepo urejeno pričesko: »Prosim, ali ima kdo od vaju uro?« Ni-mava je. Pa sivolasi gospod, srednjih let, stopi trideset do štirideset kprakkov nazaj pred občino, pogleda na uro na zvoniku pri sv. Lenartu, se vrne in pove mladeniču, da manjka deset minut do enajstih.
»Hvala«, odvrne mladenič in doda: »Vaša ljubeznivost pa je za v časopis«.
Zato sem zapisala.
Posvetila je zelena luč in smejoi smo odšli vsak po svojem čez cesto.
Pa recite! Ali imajo še kje tako uslužnega župana, kot je naš? Pa še ure nima, sem opazila...
JOŽA ŠIBERL
.0.0.
OBLAK d
LOGATEC 61370
AVTOSERVIS
Prodaja avtomobilov in rezervnih delov Tržaška
Tel./Fax. 74 1 226 Tel.    06 1 7-42464
RENAULT
Osnovna šola Ivana Cankarja se zahvaljuje vsem, ki so omogočili nakup peči za žganje keramike, ki jo je pridobil Varstveno delovni center v Podlipi. To so bili: Miran Prebil — Paviljon Brezovica, Opel Servis — Bine Trobec (Dolgi most), Elektro — Medic (Vrhnika), LDS — območni odbor Vrhnika, CO-MING d.o.o., Vrhnika, Jani Marinčič — gostilna Verd, Pizzerija Boter, Avtokolo d.o.o., Drenov grič (Jaka Oblak) in Elektromehanika, Drenov grič (Franc Jelovšek)
Prodamo zazidljivi parceli z dokumentacijo: 1) na GradiSču pri Pijavi gorici, 1200 m* 2) na Logu, 4800 nr»2. Inf. po tel. 061/219-088, vsak delovnik od 8. do 12. ure.
V MESECU DECEMBRU NUDIMO i
Preventivni pregled in priprava avtomobila za zimsko vožnjo.
5% POPUST pri nakupu novega avtomobila R5,CLIO in R 19
Avtokleparjem in  avtomehanikom ob večji nabavi rezervnih  delov nudimo ugoden popust!
Prodaja   staro   za novo Ugodni  krediti  in leasing
Popravek
Pri objavi članka »Društvo mul-tiple skleroze združuje bolnike« je bilo napačno objavljeno število: 2900 registriranih bolnikov. Registriranih je 2000 bolnikov.
Darinka Krašovec
1.00-12.00; 4.00-18.00
montaža
SIM
avtoAKUSTIKA
trgovina servis
Gabrče 13,61360 Vrhnika tel.: 061-754-213
HOMELITE
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE d.o.o.
NUDIMO:
— Motorne žage, kose, kosilnice, puhalnike, sesalnike, parkovne traktorje s priključki, snežne freze in pribor.
HOMELITE
— Vsi rezervni deli za Homelite in pribor zagotovljeni takoj ali po naročilu.
— meči in verige Homelite.
-— Verige »EXCEL« za vse vrste motornih žag po vaši želji v poljubnih količinah.
— Servisna mreža zagotovljena.
HOMELITE — POKLIČITE NAS!
Informacije: Tel.: 653-837
61351 Brezovica pri Ljubljani LOG, c.d.o. 45, tel./fax: 653-837
STEKLARSTVO DANILO KRALJ telefon: 755-455
Cenjene stranke obveščamo, da smo steklarsko delavnico preselili na novo lokacijo, in sicer na LOŠCO 33 (100 m nižje od Cankarjeve založbe).
NUDIMO VAM RAZLIČNE STORITVE:
— zasteklitev vseh vrst oken
— brušenje stekla
— izdelava raznih vrst ogledal
— izdelava »termopan« stekla po najnovejši tehnologiji
— izdelava »vitraže«
— zasteklitve objektov.
DELOVNI ČAS:
vsak dan.od 8. do 13. ure od 15. do 17. ure sobota: od 8. do 12. ure.
SE PRIPOROČAMO — SE PRIPOROČAMO
A
VTOMATERIA
TRGOVINA, Ljubljanska 29 61353 BOROVNICA tel.: 061/746-264
— rezervni deli za vozila
GOLF, RENAULT, ZASTAVA
— material po naročilu
— izpušni sitemi
— hidravlična olja
— motorna olja, masti
— filtri
— antifriz
— dodatki proti zmrzovanju nafte
— svetlobna telesa
— akumulatorji
— dodatna oprema
— avtokozmetika
IAjL
del. čas:
pon.-pet. 9.00 —12.00 sob. 8.00 —12.00
15.00 — 19.00
Bourique
Vrhnika, Stara cesta 49 Ljubljana, Stari trg 22 tel.: 061/323-423
SONČEK
Mamice, babice, očki in dedki!
Vabimo vas, da nas obiščete v prenovljenem SONČKU in izberete toplo in kakovostno oblačilo za vašega otroka.
V pestri ponudbi boste gotovo kaj našli za obdaritev.
Pri nakupu nad 8.000 sit boste sodelovali pri nagradnem žrebanju.
servis (g) ŠHODR
RUMENIČ
DRENOV GRIČ 170, VRHNIKA, (061) 755-545
ZA VOZILA IZ PROGRAMA ŠKODA
Odprto: od 8. do 14. ure, opravljamo: od 16. do 18. ure
- servisiranje sobota: od 8. do 12. ure
- druga popravila
- pripravo za tehnični pregled
- popravila zavor _SE PRIPOROČAMO!
mm***,"1--mm
Se sprašujete, kje bi izbrali praznično darilo za vašega najmlajšega? Obiščite nas in pomagali vam bomo. Praznična ponudba v naši trgovini obsega pester izbor igrač iz programov LEGO in BARBIE, na voljo pa so tudi druge zanimive igrače, ki se jih bodo vaši otroci prav gotovo razveselili. Ne pozabite: pri nas kupujejo tudi MIKLAVŽ, BOŽIČEK in DEDEK MRAZ.
SMO NA CANKARJEVEM TRGU 4 (podhod Črnega orla).
DELOVNI ČAS PA JE:
VSAK DAN OD 9. DO 19. URE
SOBOTA OD 9. DO 12. URE
TELEFON: 756-204.
OBVESTILO
ČASTNIKOM IN PODČASTNIKOM ZDRUŽENJA SŠ VRHNIKA
Vse častnike in podčastnike obveščamo, da smo se s poveljstvom planinske brigade (PLBR) Bohin-ska Bela dogovorili za obisk omenjene enote in ogled krajše vaje omenjene enote.
Po odhodu načrtujemo tudi postanek v Kropi. Za omenjeni obisk smo se dogovorili za soboto, 17.12.1994, z odhodom avtobusa ob 8. uri s parkirišča pri Črnem orlu na Vrhniki, Cankarjev trg 4. Prijave sprejema Združenje SČ Vrhnika, in sicer vsak delovni dan od 7. do 14. ure do 13. decembra 1994 po telefonu 752-329 (Matija Lenaršič) ali po telef. 755-718 (Oddelek za obrambo Vrhnika).
V primeru premalo prijav vsaj za en avtobus bomo prijavljene pravočasno obvestili, da obiska ne bo. Pričakujemo vašo prijavo.
Združenje SČ Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1994
19
PRENOVA BOROVNIŠKEGA PODJETJA POTEKA PO NAČRTIH
Elles dokončal prvo fazo lastninjenja
Družba Elles d. o. o. v Borovnici sije prva v sedanji vrhniški občini pridobila drugo soglasje Agencije za privatizacijo in tako končala prvo fazo lastninskega preoblikovanja podjetja, zdaj v njej zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci so tako 61 odstotni lastniki podjetja, medtem ko je 39 odstotkov v njem še družbenega kapitala. Ne glede na vsa ta dejstva v borovniški okolici marsikdaj sprožajo različne govorice marsikatera ugibanja, kar seveda pomeni določeno zanimanje za obstoj podjetja, po drugi strani pa so včasih vprašanja tudi nepotrebna, tudi zlonamerna.
Zato smo za nekaj odgovorov poprosili direktorja Ellesa Franja Modrijana, za katerim je zdaj dolgotrajen postopek, ki je podjetje pripeljal v novo obdobje prenove. Takole je odgovoril na v javnosti večkrat slišani očitek, češ da podjetje ne napreduje:
»Ravnamo se po najbolj realnem kazalcu uspešnosti poslovanja, kar je bruto dodana vrednost na zaposlenega, saj tega priznava tudi zahodna ekonomska stroka, osnovni kazalec uspešnosti pa so tudi nove naložbe. Kaže, da smo podjetje kolikor toliko uspešno postavili programsko, tehnološko, tržno organizacijsko in tudi kadrovsko. Še leta 1990 je bila bruto dodana vrednost v Ellesu 2293 ecujev na zaposlenega, tedaj je bilo v Ellesu 30 delavcev, že leta 1991 seje to popravilo na 8613 ecujev na zaposlenega, ko je v Ellesu delalo 28 delavcev, lani je 20 zaposlenih dosegli 11521 ecujev na zaposlenega, letos pa že 16050 ecujev na zaposlenega, ko v Ellesu dela 19 ljudi. To pomeni sedemkratno povečanje. Če bo šlo tako še naprej, predvidevamo v letu 1999 30295 ecujev bruto dodane vrednosti na zaposlenega, tedaj pa naj bi v Ellesu delalo nekaj več ljudi. Sodimo, da bomo lahko v naslednjih treh letih marsikaj vložili v strojno opremo, prav toliko ali še več pa v marketing, kar je pri nas še šibkost.«
Tega ne boste dosegli čez noč, saj morate verjetno zamenjati proizvodni program ali kako drugače ukrepati, kajti vaša konkurenca na trgu je velika, slovenski trg pa za tak asortiman premajhen?
»Strukturo proizvodnje moramo v prihodnje dejansko spremeniti in dati prednost izdelkom, ki bodo prinašali največ dobička. Stroške smo zmanjševali že doslej, najbolj v lanskem letu, ko smo z reorganizacijo nabavne službe in prerazporeditvijo delavcev
stroške znižali najprej za 26, 4 odstotka, v letošnjem letu pa dodatno še za 6,1 odstotka.
Kar se tiče proizvodnega programa, se bomo bolj usmerili v večjo izbiro kabelskih rolet in kabelske konfekcije, elektro program bomo posodobili z novimi vlaganji v tehnologijo in z. razširitvijo koope-
BOROVNICA
rantske mreže, kar naj bi se dogajalo do leta 1997. Lesni program pa bomo posodabljali z nakupom nove strojne opreme, kar se bo kmalu zgodilo, vsaj prihodnje leto in najkasneje v letu 1996.
Če sprašujete o našem trgu; usmerjamo se v izvoz in naš namen je konec tisočletja vsaj 40 odstotkov izdelkov prodati na tuje, tako elektro kot lesne izdelke. Zanimanje za naše izdelke je tudi zunaj.
Kajpada ne bo šlo brez mladih strokovnjakov. Pridobili si jih bomo s štipendiranjem profilom lesnih in strojnih tehnikov.«
Pa tuja vlaganja?
»Kot je znano, zastopamo nemško firmo, kar pa se tiče tujih vlaganj, smo previdni. Italijani bi vlagali v lesno proizvodnjo, toda hočejo biti tudi večinski lastniki.«
Kot je slišati, so imeli nekateri Ellesovi zaposleni pomislek pri lastninjenju?
»Šestnajst naših zaposlenih zaupa v naš razvoj, trije se niso odločili, zato pa nam verjamejo trije bivši zaposleni in osem naših upokojencev. To je kar spodbudno zaupanje.«
Vendar mora imeti to zaupanja oprijemljiva jamstva. S čim ljudi prepričujete?
»Osebni dohodki v Ellesu so nad republiškim povprečjem, plače izplačujemo vedno pravočasno, zaposleni so dobili za razliko od nekaterih drugih podobnih podjetij izplačan tudi regres, tolikšen, kot je bilo največ dovoljeno.«
Tako kot povsod drugod se delavci počasi izvijajo iz tega, da so kot samoupravljala nekdaj vsaj na papirju imeli več besede. Zdaj takorekoč postajajo lastniki, plače pa bi tudi radi imeli visoke. Kako je mogoče premagati to dvojnost?
»Dejansko gre za neko stanje, ko se zaposleni naenkrat pojavijo v dveh povsem različnih vlogah. Lastnik kapitala dejansko hoče imeti čimvečji dobiček, delavec pa čimvečjo plačo.
To se zdaj pojavlja kot problem, ki ga trenutno nihče ne dojema, čeprav je že tukaj. Vendar se bo v firmi, kjer smo leta ustvarili 400.000 mark realizacije, kjer večino blaga še prodamo doma, kakih 8 odstotkov pa zunaj, morda okrepilo stališče zaposlenih kot lastnikov, ki bodo pač pričakovali dividende od uspešnosti poslovanja.«
Lani je prišla v Elles tudi revizijska skupina SDK. Takrat se je precej govorilo o marsičem\ tudi o krajah?
»Revizija je ugotovila, da v podjetju Elles ni nihče ničesar ukradel, saj drugače ne bi mogli dobiti soglasja Agencije za privatizacijo.«
Vendar se marsikaj sliši tudi po lanski reviziji. Ali je to res?
»Res sem slišal, da posebno zdajle širijo take govorice celo tisti, ki bi morali vsaj po tistem, za kar se izdajajo, poznati deset božjih zapovedi in sedem smrtnih grehov. O podjetju Elles in o nas kot vodstveni ekipi smo zvedeli take zadeve, da smo bili celo tisti, ki podjetje poznamo v podrobnosti, nad različnimi stvarmi resnično začudeni. Če hočeš voditi po-
Direktor Ellesa Franjo Modrijan
djetje, moraš o njem vse vedeti, čudno pa mi zdi, da nismo nič vedeli o stvareh, ki so jih še prejšnji mesec nekateri vztrajno širili. Verjetno ima predvolilni boj s takimi pretiravanji resnično svoj čar.«
Saj res, vas pa res ni na listi kandidatov za borovniškega župana, čeprav se je o tem veliko govorilo?
»Podjetje me tako zaposluje, da mi ne dopušča vključevanja v druge dejavnosti, ki tudi zahtevajo celega človeka. Mislim pa tudi, da smo pri LDS sestavili tako mlado listo kandidatov, ki ni obremenjena s preteklostjo, sestavljena pa je iz sposobnih ljudi.«
Za konec še vprašanje, morda nekoliko nerodno: borovniški košarkarji so na majicah nosili Ellesovo ime, zdaj ga ne več?
»Za našo promocijo dosežemo velike učinke že na sejmih, na katerih smo se začeli pojavljati. Kar pa ne pomeni^da Elles v prihodnje ne bo podpiral tudi takih in podobnih dejavnosti. Po svojih močeh pač.« N.Č.
Vrhniška mladina na Vrhniki zgolj prespi
Kabelske rolete, izbira je čedalje večja
Dejstvo je, da v vrhniški občini na področju mladinskega partici-piranja v širši občinski družbi resno škriplje. Najpomembnejši pojav, ki kaže na to, je mladostno prestopništvo, s katerim se je že treba ukvarjati kot z resnim problemom. Kaj lahko občina naredi za lastno mladino, ki jo bo v prihodnosti še močno potrebovala?
Mladinsko prestopništvo ima dandanes internacionalne razsežnosti. Njegovi znaki so vidni tudi v naši občini. Pridobljene izkušnje s tega področja so zelo splošne in natančne. Zanimiva je predvsem zakonitost, da se mladi zatečejo k prestopništvu predvsem v družbah in mikrodružbah, kjer jim preprosto nihče ne ponudi možnosti za kreativno izrabo prostega časa, ki ga imajo vedno več. Številne raziskave so pokazale, da se odraščajoča osebnost pogosto upre družbi, ki mu ponuja le in-stantno zabavo in potrošniške vrednote. Tudi družina kot osnovna celica družbe ne more biti več takoučinkovita, kot je bila še pred nekaj leti. Na žalost se ravno v Sloveniji kažejo močne merkan-tilne težnje pri teh dejavnostih, češ te probleme bodo že uredili klasični tržni mehanizmi. Take napake si res ne bi smeli privoščiti.
saj so jo v preteklosti naredili že mnogi sistemi, ki sedaj le počasi »krpajo luknje«. Najstniki se v večini primerov uprejo podzavestno, z. zavračanjem družbe in njenih vrednot. Pojavi se prestopništvo, nasilje in narkomanija (sem spada tudi alkoholizem). Res je, da del krivde odpade na državno upravo in težke družbene razmere, zaradi katerih so se mladi znašli v brezizhodnem položaju. Le s težavo uzrejo ustrezne možnosti za prihodnost, a v našem primeru nas bolj zanima, kako se na probleme mladih odzivajo odgovorni na Vrhniki in sploh vsi, ki bi jih to moralo zanimati.
Omejili se bomo predvsem na mladino, kije že končala osnovno šolo. Ti občani po vpisu v srednje šole za našo občino ne obstajajo več. Naj pojasnim. Mladim občina ne nudi praktično ničesar, kar bi lahko nadomestilo številne oblike aktivnosti in druženja iz osnovne šole: nobenih športnih dejavnosti, razen takšnih, za katere je potrebno odšteti veliko denarja, še slabše je na področju kulture, za katero je mladina v teh letih zelo dovzetna. Ta kultura bi morala biti prilagojena njihovemu mladostnemu pogledu na svet (ročk, sodobni ples, moderno gle-
dališče, literarni večeri, pop-art, različne vrste underground umetnosti...).
Izkušnje kažejo, da se mladi, ki imajo na voljo aktivno upravljanje s svojim prostim časom, hitro zavejo problemov v lastnem okolju in jih obenem tudi poskušajo odpraviti, npr. z okroglimi mizami na temo nasilja, drog, rasizma, spolnosti, socialnega statusa mladih itn.
Mladi Vrhničani pa imajo žal le klub KS oziroma t.i. Mladinsko društvo, ki pa, gledano resnici v oči, ni bilo nikoli veliko več kot pivnica in zasebni pikado center, ki mladim nikakor ni ponujal možnosti participacije (le kdo bi si želel vse dneve presedeti pred avtomatom za poker ali pikado in viseti ob šanku). Občina, ki ima tolikšno mladinsko populacijo, kot jo ima naša, bi morala vlagati tudi v ta segment družbe, kajti to je vlaganje v uspešni kulturni in gospodarski razvoj Vrhnike. V prihodnje bo zagotovo manj mladih s svojim znanjem zapuščalo Vrhniko, če jim bo le-ta nudila kaj več kot zgolj prenočišče.
(B.G.)
Odprto pismo Mitji Kreftu, piscu publikacije o vrhniškem zadružništvu
Najprej se opravičujem za nekoliko zapoznelo oglašanje. V času, ko je navedena publikacija izšla, sem bil v Ameriki. Po vrnitvi v septembru so me prijatelji opozorili, da me avtor osebno omenja. Pred nedavnim sem jo prebral. V besedilu kot s prstom pokaže name na ta/ način, da ne morem molčati.
Svoičas sem se precej ukvarjal: zgodovina I rhnike, posebno s časom med obema vojnama in NOII, zato me je publikacija posebno zanimala
Ko sem bral prva poglavja,'so bila zame sprejemljiva in objektivna. Morda ne osvetljuje dovolj pomena sprememb leta 1934. ko je bil za načelnika Mlekarske zadruge izvoljen Franc Furlan
Pri poglavju Šanpercsna deteljica sem se najprej nasmehnil, saj so vsi podatki iz mojega osebnega arhiva. Na avtorjevo prošnjo sem izbral vse. kar sem imel zbranega o Društvu kmečkih fantov in dekle! na Vrhniki. Fotokopiral jih je, rekoč, da bo o tem pisal v nekem slo-
venskem časopisu. Pri navajanju virov pa omenja arhiv ZZB Vrhnika, čeprav je mogoče iz zapiskov logično sklepali, da gre za zasebno zbirko.
Omenil sem objektivnost prvih poglavij. Bralec, ki pozorno bere besedilo, opazi, da je avtor v drugem delu poglav/a Stinperesna deteljica, napravi/ never/eten preobrat. Ko /e začel pisali o »boljševikih- Popitu, Ver biču m Pasetti.
Tu seje oddal/i/ od osnovne teme o zadružništvu m delovanju kmet kih organizacij na I rhniki icr me prisili/, da se tudi sam obrnem »v smeri njegovega izleta-
Povod za ta napad je verjetno podatek iz mojih zapiskov, da smo Verbič. Popil in Pasetla bili delegati vrhniškega Društva kmečkih fantov m deklet na rednem okrožnem zboru te organizacije v Ljubljani 2. februarja 1941. Na zboru ni bilo namena »onemogočiti dva vodilna člana«, kot navaja on, ampak Kro-novška usmeriti na antifašizem. ker se je že začel vojni pohod naci-
fašizma po Evropi. Kronovšek je ostal predsednik do okupacije. Dolgoletni tajnik glavnega odbora pa je bil dr. France Hočevar. Krefta pa, kolikor se spominjam, sploh nismo omenjali.
O »boljševikih« pa tole. Novinar, ki se ukvarja tudi z zgodovino, ve, da so boljševiki obstajali na geografsko prcej oddaljenem območju. Verjetno hoče izraz izkoristiti kot blato, ki ga zalučaš nekomu v obraz, potem pa kričiš okolici: »Poglejte, kako je umazan«. Mene osebno ni prizadel, ker sem bil prepričan levičar ali pa »rdeč«, zaradi življenjskih izkušenj že od prvih korakov v lakralno družbeno stvarnost m ostal bom do smrti. Torej ne gre za užalienosi. ampak za objektivni pristop k zgodovinskim dogodkom.
Sicer pa niti Verbič niti jaz takrat še nisva bila člana Komunistične partije
Sploh je odnos pisca do oseb. ki jih omenja, čuden. Pri Kronovšku m Kreftu sc sodelovanje z OF. par-lizanslvo in «povojni poslanec-osvetljuje kol pozitivna stvar. Pri meni. Verbiču, Popitu in drugih pa so ista dejanja negativna Spregledal je, da sva šla z Andrejem 10. julija 1941 v gozdove Ljubljanskega vrha in lam zasnovala prvo partizansko taborišče na Notranjskem. Potem sva iz dneva v dan sprejemala nove borce in iz tega je nastala Borovniška četa. Spregledal je Verbičcvo delovanje v jeseni in zimi
1941 kot aktivista OF, s čimer je prispeval, da je šlo v partizane in med aktiviste približno 5000 nekdanjih članov DKFD. Prav tako zanj ni pomembno Popitovo organiziranje odpora proti okupatorju na Notranjskem.
Vsa ta zadeva o »boljševikih«, Kronovšku in Kreftu ne spada v besedilo o zadružništvu na Vrhniki. Verjetno je vkomponirana zato, da bi tudi Kreft nekako postal »žrtev komunizma«, kar je danes zelo moderno pri nekaterih Slovencih.
' Zaradi takega pristopa poglavje izgublja objektivnost. Ne prikazuje širokega delovanja vrhniške organizacije DKFD, pri kateri je bil Verbič glavni organizator in motor gibanja. Avtor je imel o tem dovolj podatkov.
No. vrnimo s k zadružnemu gibanju na Vrhniki.
Spregledal je ali pa namerami zamolčal, daje Osvobodilna fronta na Vrhniki leta 1941 zaživela z vso množičnostjo tudi zalo, ker seje velika večina pripadnikov zadružnega gibanja s Furlanom na čelu priključila odporu proti okupatorju. Furlan je bil član prvega okrajnega odbora OF na Vrhniki kol predstavnik krščanskih socialistov. Če bi pogledali sezname prvih odborov OF po naših vaseh iz leta 1941, bi videli, da so jih v velikem številu, nekje celo povsem, sestavljali tisti občani in kmetje, ki so svojo zavest krojili v zadružnem gibanju in pod štiriperesno deteljico.
Spregledal ali namerno zamolčal je tudi, da je vrhniška mlekarna v času okupacije predstavljala pomembno oporo OF in partizanstvu. V soglasju in ob podpori Furlana so delavci mlekarne prevažali papir in drug material iz Ljubljane: razpečevali so ilegalni tisk; zbirali hrano za partizane: k njim so iz Ljubljane prihajali ilegalci in nadaljevali pot j na osvobojeno ozemlje ali pa v par- i tizane. Podobno so delovali tudi de- j lavci, zaposleni na zadružni žagi \ Ljubljanski vrh v Verdu.
Tudi to je pozabil, da so Furlan, \ več delavcev iz zadružne mlekarne in delavci iz zadružne žage ter številni kmetje —zadružniki okusili okupatorske zapore in internacije. Nekateri se niso vrnili.
I poglavju o zadružništvu po j vojni pa je prikrojil besedilo tako. da odgovarja dnevnim političnim interesom določenih politikov, kar t pa ne spada v zgodovinsko objek-tivno razpravo. Spregledal je ah pa j namerno zamolčal mnoge pozitivne \ dosežke vrhniškega zadružništva in hudi. ki so to izpeljali. Med njimi, na primer, ne omenja niti Jožeta Slanonika, ki je uspešno vodil mlekarno celih 40 let. Generacija, ki je živela in delala v njegovem času, ga je sprejemala kol uspešnega stro-k ovnjaka in gospodarstvenika. Ko so po vojni nastajali različni dile-lantski spodrsljaji in zaletavanja, je Slanonik, ki ga jc oblikovala mlekarna in zadružništvo, znal s svojim aktivnim delom in znanjem vplivati na pozitivne rešitve. Vedno
sije prizadeval za pravilno vrednotenje in organiziranje tega področja in nastopal s predlogi, ki so bili strokovno utemeljeni. Bil jc priznan strokovnjak v Sloveniji in celo zunaj nje. Tudi drugi Vrhničani so bili prizadevni v našem zadružništvu po vojni.
Pri izbiri virov se je avtor naslanjal največ na svoje lastne. Spregledal je, namerno ali slučajno, da so z mojim prizadevanjem obširni spomini Franca Furlana izhajali v Našem časopisu v nadaljevanju od štev. 106, januarja 1984, pod naslovom Naša vas in zadružništvo. Pred objavo teh spomino\ sem se mnogo pogovarja! z Furlanom in Grabeljškom ter napisa uvod. Na koncu je bil objavljen tudi ves programski govor dr. Tomaža Furlana na redni letni skupščini zadružnikov na Vrhniki 17. 3. 1940.
Praktično se je Kreft priklonil naslednikom tistih političnih sil, ki so leta 193H izdale poseben letak in grobo napadle dr. Stanovnika. dr-Breclja in Franca Furlana pred volitvami II decembra, ker so se ob podpori zadružnega gibanja upali kandidirati na našem volilnem območju kot protikandidati lukrai vladajoče Slovenske ljudske stranke v sestavi Jugoslovanske radikalne zajednice - JRZ.
Sc bi lahko našteval, kaj je spregledano ali zamolčano o razmerah v zadružništvu na našem območju iz tistega časa. Naj bo dovolj.
FRANC PASETTA
20
NOVEMBER 1994
NAŠ ČASOPIS
Šola malo drugače
Skoraj dve leti je zorela misel in ideja o šoli malo drugače. Mnogo je bilo idej in želja, ki so se izkristalizirale in uresničile konec letošnjega septembra.
Osmošolcem smo želeli dati na pot nekaj, kar bi jim koristilo na poti v srednjo šolo, v življenje. Želeli smo jih povezati v kolektiv, ki bi zaživel skupaj. Želeli smo jih opozoriti na nevarnosti, ki jih čakajo in jih opremiti z znanjem, da bi se le-tem lahko čimbolj izognili.
Skrbno smo izbirali sodelavce in kraj bivanja. Tistih nekaj dni skupnega življenja naj bi bilo poučnih, koristnih in prijetnih hkrati. Mnogokrat je to skoraj nemogoče. To pot smo cilje dosegli in presegli.
Osmošolci iz OS dr. Ivana Korošca Borovnica so dneve od 28.9. do 1.10. 1994 preživeli drugače kot običajno. Za štiri dni so se skupaj z učitelji in-spremljevalci preselili v Kranjsko Goro, hotel Alpina, kjer nam je osebje s svojo ustrežlji-vostjo pomagalo, da smo lahko uresnličili program.
Učence smo razdelili v več skupin ih jim omogočili, da so lahko sodelovali pri vseh ak-tivnostip: literarna delavnica, likovna delavnica, športne ak-tivnostij orientacija, planinske
dejavnosti. Z vsemi pa je potekal tudi razgovor o temah, ki smo jih poimenovali ŠOLA ZA ŽIVLJENJE.
Na poti proti Kranjski Gori smo se ustavili v Kranju, kjer smo si ogledali Prešernov gaj in spomenik. Ustaviji smo se tudi v Vrbi in v Žirovnici^ Ravnatelj žirovniške osnovne šole nam je predstavil kraj in okolico. Osmošolke — vodič-ke pa so nas spremljale po gorenjski kulturni poti. Znanje o pesnikih in pisateljih, ki so si ga učenci pridobili na tej poti, so naslednji dan uporabili v literarni delavnici.
Likovna dejavnost je potekala v okolici hotela Alpina. Učenci so spoznali nov način likovnega ustvarjanja — šta-fetno risanje. V drugem delu pa so izdelovali skupinske risbe. Preostali del dneva so izkoristili za kolesarjenje v Tamar.
Zvečer so nas obiskali gostje: Erik Vidmar (Pro Fortis), Alenka Sivka (RGL) in Vili Resnik (ansambel Pop design). Z osmošolci so se pogovarjali o AIDS-u, spolnosti in narkomaniji. Njihov pogovor je potekal v sproščenem in prijetnem vzdušju, vsi smo bili navdušeni in čas je prehitro
minil. Ker pa je ostalo veliko odprtih vprašanj, smo se odločili, da bomo s tem delom nadaljevali v šoli.
Predzadnji dan bivanja so se osmošolci odločili za pohod na Vršič, izlet v Krnico ali pa za spoznavanje osnov plezanja z alpinistom — inštruktorjem. V popoldanski orientaciji so morali pokazati veliko splošnega znanja in logičnega mišljenja. Večerje minil ob tabornem ognju in zabavi v disku.
Na poti domov smo se ustavili na Bledu. Toliko lepih doživetij in spoznanj, kot smo jih učenci in učitelji pridobili v Kranjski Gori, ne bomo zlepa pozabili. Veseli obrazi otrok, in zadovoljstvo staršev so nam vodilo, da bi s tako obliko dela nadaljevali tudi v prihodnje.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo župnijskemu Karitas, ki nam je pomagal finančno, da so se lahko vsi osmošolci udeležili bivanja v Kranjski Gori. Posebno pa smo veseli sodelovanja z gospodom Erikom Vidmarjem, lastnikom PRO FORTIS, d.o.o., iz Borovnice, ki se veliko ukvarja s preventivo in svetovnjem na področju spolne vzgoje mladih.
M. B. J.
LIKOVNA DELAVNICA UČENCEV OŠ LOG-DRAGOMER
Prvi koraki v svet slikarstva
Gasilske počitnice na Debelem rtiču
Letos smo bili mladi gasilci iz Sinje Gorice na morju. Te počitnice smo komaj čakali. Četrtega julija smo odšli na Debeli rtič. Tam smo bili sedem dni. Bilo je prekratko.
Spoznali smo veliko novih prijateljev in prijateljic.
Vse dni smo imeli različne prireditve. Igrali smo med dvema ognjema, plavali štafeto in tekmovali v plavanju, pripravili pa smo tudi sklepno prireditev, na kateri smo lahko peli in plesali ter se zabavali. Ž barko smo se odpeljali do Pirana in si ogledali akvarij. Peš smo odšli v Ankaran. Ob večerih smo igrali med dvema ognjema prijateljsko tekmo z gasilci iz Trbovelj. Z njimi smo bili skupaj v sobi, zelo dobro smo se razumeli. Vsak večer smo se pogovarjali pozno v noč, a se nismo vsega zmenili.
Naše počitnice na Debelem rtiču smo končali v Sinji Gorici, ko smo gasilce iz Trbovelj povabili na pizze. Teh počitnic ne bomo nikoli pozabili in seveda našega mentorja Jožeta Meseca. Za njegovo potrpljenje in trud se mu lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se tudi Občinski gasilski zvezi Vrhnika, da nam je omogočila sedemdnevno bivanje na Debelem rtiču.
Hvala za tako lepe in nepozabne počitnice.        Sabina P.
Gasilci iz mlajše skupine Sinja Gorica
Aconcagua '95
Konec januarja 1995 pripravlja Planinsko društvo Borovnica skupaj s PD Črnuče alpinistično odpravo na najvišji vrh Amerike Aconcaguo (6958 m). Odprave se bova udeležila Peter Svete (Borovnica) in Gašper Košir (Črnuče). Splezati nameravava novo smer v vzhodni steni ali pa se na vrh povzpeti po Poljski smeri — odvisno od razmer. Ker so stroški odprave previsoki, da bi jih krilo Planinsko društvo ali sam kot študent, naprošam vse morebitne sponzorje za pomoč. Številka žiro računa PD Borovnica je 50100-620-133-05-1047116-94013. Za dodatne informacije sem vam na voljo na telefonu 746-548. Hvala!
PETER SVETE
Ugotovitev, da v naši bližnji okolici živijo mladi slikarski talenti, je izredno razveseljiva. Takim otrokom je treba ponuditi možnost, da svoj talent pokažejo tudi širšemu občinstvu. Tako seje Anton Wolf odločil, da bo takim otrokom pokazal pravo pot v slikarsko umetnost. Tako so v osnovni šoli Log-Dragomer letos prvič organizirali likovno delavnico, ki so seje udeležili otroci, ki imajo voljo, smisel in željo za likovno umetnost. Anton Wolf, ki ga poznamo kot slikarja in glasbenika, je v delavnici deloval kot mentor. Treba pa je poudariti, da je velik ljubitelj umetnosti, zato se je likovne delavnice vudeležil izključno ljubiteljsko. Studijsko se je izpopolnjeval pri profesorju Božidarju Jakcu, profesorju Sede-ju in mentorju Janezu Knezu. Udeležil se je številnih slikarskih kolonij v Slovenijj in tujini, kjer je tudi razstavljal. Studijsko je potoval v Avstrijo, Nemčijo in Italijo ter prejel številna priznanja in
nagrade.
V letih zorenja je spoznaval različne tehnike, seznanjal seje z različnimi slogovnimi smermi, z anatomijo, perspektivo in z vsem tistim, kar sodi k poštenemu slikarskemu delu. Imel pa je srečo, da je ohranil spontan, skoraj otroški odnos do slikanja, predvsem pa do predmeta, ki gaje hotel ovekoveČiti v svojih podobah. Po drugi strani pa mu niso dali miru tudi drugi vidiki likovnega udejstvovanja, zato se je kar uspešno lotil tudi grafičnega oblikovanja, kasneje pa celo restavri-ranja in oblikovanja arhitekture. Prav tako zavzeto pa se je posvečal tradicionalnemu jazzu in nagonskemu odkrivanju etnoloških značilnosti svojega širšega okolja.
Razgibano življenje in različni interesi, ki govorijo o njegovem značaju in neutrudnem iskanju, odsevajo v njegovih podobah na svojevrsten način. Anton Wolf je slikar, ki hoče zadeti dušo in bistvo krajine ali človeka. Tako je s
svojim načinom ustvarjanja v svojih slikah ustvaril svet, ki je poln nemira in posrednega pričevanja o vsem tistem, kar mu je pri srcu in kar doživlja kot svojo usodo.
Ko se je odločil za mentorja likovne delavnice, se je odločil, da bo skušal svoje likovno znanje prenesti na otroke. Tako so nastale slike, ki si jih je vredno ogledati, saj so to dela mladih slikarskih talentov.
Razstava, ki je bila odprta 12. novembra v kulturno-prireditve-nem centru Pavza, bo na ogled do konca tega meseca. Anton Wolf upa, da bo uspela, saj bi to bilo lahko zelo vzpodbudno za otroke, da bi se še udeležili likovne delavnice. Učitelji in starši si namreč želijo, da bi to postal tradicionalen kulturni dogodek, ki bi bil vsako leto. Anton Wolf je pripravljen sodelovati in tako pokazati otrokom, da lahko svoje misli in čustva pokažejo ljudem tudi drugače — s čopičem.
MATEJA ŠMUC
Slikar Anton Wolf z udeleženci likovne kolonije oziroma delavnice, katere mentor je bil.
OSNOVNA ŠOLA LOG-DRAGOMER
Naravoslovno-etnološki dan v slovenski Istri
Soline, Tonina hiša
V sredo, 12. 10. 1994, smo se učenci osmih razredov Osnovne šole Log-Dragomer odpeljali proti Sečoveljskim solinam. Že v šoli smo dobili nalogo: Opiši SEČO-VELJSKE SOLINE, TONINO HIŠO IN KULTURO KAKTUSOV V SEČI, kar pa je žal odpadlo zaradi stiske s časom.
Sečoveljske soline
Soline obsegajo 650 hektarov površine. Delimo jih na dva dela: Lero pri Drogi in FONTANIT, kjer je 274 hiš. Soline so zelo stare, včasih so bile zasebne. Lastniki so bili kmetje. Sol Sečoveljskih solin je jodirana in je za to bolj cenjena kot afriška sol, ki je grenkega okusa. Kako so nekoč pridobivali kuhinjsko sol, si lahko prdstav-ljamo, saj so leta 1991 v ta namen pričeli soline obnavljati. V bazenih za kristalizacijo se sol kristalizira iz solnice. Bazeni so dolgi 14 m, široki pa 8 m. V vsakem pridelajo približno 10 ton soli. PETO-LA ščiti, da se blato ne meša s soljo. FOŠE so bazenčki za shranjevanje solnice pred dežjem. Če tedaj ko dežuje, solinar ne bi solnice shranil v fošah, bi se solnica razredčila. V fošah je površina manjša kot v bazenih. Deževnica je lahka voda in ostane na vrhu, solnica pa je težka, zato ostane na dnu in se meša z deževnico. Le-ta (ostane na vrhu) odteče, ko solinar odpre zaporo v foši. Delo so-linarjev je zelo težko. Soline bi moralo obdelovati 70 delavcev, imeli so jih pa le 15. Zaščitnica so-linarjev je STRUNJANSKA MATI BOŽJA. V vsaki hiši je visela slika zaščitnice, manjkala pa ni tudi roža vetrov, ki je solinarju pomagala, da je črpalko obrnil v pravo smer vetra, da je lahko črpal solnico.
Po solinah je solinar hodil s posebnimi coklami ali TAPERINI, da se mu ni udiralo pri hoji po bazenu (podobno kot hrplje).
Na solinah smo si ogledali tudi SOLINARSKI MUZEJ; to je stara solinarska hiša. Spodaj so razstavljeni pripomočki za pridobivanje soli; vse prikazujejo tudi fotografije. Zgoraj v hiši pa je prikazano stanovanje solinarja.
Soline so razglašene za narodni park, saj tod živijo najrazličnejše ptice in rastejo za to območje značilne rastline.
Tonina hiša
Po ogledu solin smo se napotili ob reki Dragonji in se nato dvignili v zaselek Sv. Peter nad Sečov-ljami. V tem kraju je znamenita stara Istrska hiša, imenovana Tonina. Tona je bila vaška dobrotni-ca, vdova. Vse svoje imetje je dala sorodnikom, zelo rada pa je imela otroke. Ti so radi zahajali k njej, ker jim je večkrat kaj dala. Njena hiša je TORKLJA (lat. izraz za vrteti). Torklja je klet, v kateri so nekoč stiskali olivno olje, iz oliv seveda. V torklji so razstavljeni pripomočki za obiranje oliv in stiskanje. 25. november je dan za obiranje oliv. Ljudje so jih smuka-li v torbe, pri čemer pa so morali paziti, daje bilo v torbi čim manj listov. Kasneje so morali olive prebrati, preden so jih dali v predelavo. Obiranje oliv je bilo zelo naporno, obenem pa je bilo tedaj že kar hladno. Olive so dali v posebne kadi in jih posolili. V vasi Sv. Peter je bilo 9 oljarn. Merska enota je bila BRENTA. Iz oliv so ločili koščice in iz mase, kije ostala, so iztisnili olje. Oljarji so z vrvjo vrteli vreteno, nanj seje vrv počasi navijala in tako se je povečeval pritisk na ŠPORTE (med športe so dali oljčno maso) in ven
je priteklo olje. Iz 100 kg necepljene oljke so dobili 18 1 olja, iz cepljene pa 24 1.
V zgornjem delu Tonine hiše je muzej, to je oharnjeno Tonino stanovanje s pravim kraškim ognjiščem. O Toninemu življenju, o istrski hiši in oljarni nam je pripovedovala gospa ROŽANA GR-BEC-ŠPEH, prof. slovenskega jezika na osnovni šoli v Sečovljah. Ker gospa Rožana živi s tem krajem, smo bili zelo veseli, da si je vzela čas za nas. S seboj je prinesla pravo ŠAVRINSKO NARODNO NOŠO, ki jo je sešila sama po pripovedovanju izseljenke, domačinke, ki živi v Ameriki. Nošo je oblekla učenka iz 8.b razreda Irena Strnad. Gospa Rožana je sproti pripovedovala o načinu oblačenja nekoč in poimenovala vsak kos noše.
Irena je bila v noši res prava Šavrinka.
Še večje veselje pa nam je naredil gospod MARJAN TOMŠIČ, pisatelj, ki je o šavrinkah veliko pisal. Pridružil se nam je v Tonini hiši in skoraj neverjetno je bilo, da sta bila z nami človeka, ki zelo dobro poznata istrski del naše lepe dežele. Gospod Tomšič nam je več povedal o življenju šavrink. To so bile domačinke, ki so peš nosile prodajat jajca v Trst. Dolgo pot so opravljale ves čas in si tako prislužile zaslužek za preživljanje družine. Njihovo življenje je bilo zelo težko, saj so naenkrat na glavi nosile stojajc in več; zbirale so jih po Istri. Šavrinke so bile moč- • ne osebnosti, vsako dekle ali žena ni mogla biti šavrinka. Knjigo Marjana Tomšiča Šavrinke si bomo zagotovo prebrali.
Za lep dan se učenci osmih razredov s spremljevalci, našimi učitelji, lepo zahvaljujemo g. Rožani in g. Marjanu.
JANJA KRALJ 8. b. razred, OŠ Log-Dragomer
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1994
21
Izšla je kaseta Čukovi godci
»Začelo se je z dvajsetim stoletjem na Samiji v Smrečju nad Vrhniko, sredi Slovenije, kjer se kraški svet dotika Barja. Mlad[možje za par volov kupil staro Čukovo domačijo. Veselje do glasbe, bivanje v Ameriki, pa štirje sinovi v družini, vse to je porodilo podeželsko plesno muziko ČUKOVIH GODCEV.
Dva klarineta, trobenta, mali krilni rog, bariton, harmonika so zazveneli zdaj na ohcctih, zlatih porokah, zdaj na gasilskih veselicah, na poteh kolednikov, ob poskokih maškar za pusta, godli so v vaških gostilnah vrhniške, horjul-ske, rovtarske^ okolice in Barja. Kjer so igrali Čuki, je bilo vedno polno ljudstva. Njihov spored je obsegal nekaj desetin viž, igrali so polke, valčke in koračnice. V začetku stoletja in med obema vojnama najbolj priljubljene plese širnega alpskega območja, kamor sodi tudi velik del Slovenije.
Samosvoja glasba Čukovih godcev, ki imajo tradicijo godčevstva že v prejšnjih rodovih, je bila posneta pred desetimi leti s tonskim strokovnjakom BRANKOM ŠKRAJNARJEM in obsega 14 plesov različnega značaja (polka, valček, koračnica). Radoživost plesnih viž. daje programu kasete različne možnosti za ilustracijo in zvočno barvo plesne glasbene vrhniške občine, za prikaz repertoarja ljudskih godcev, ki povezujejo včerajšnji in današnji dan, za osvetlitev izbranih glasbil in instrumentalne zasedbe ter za oblikovanje portreta pravih ljudskih godcev, ki so nekoč bolj intenzivno, danes pa manj, sodelovali v vsakodnevnem in prazničnem življenju vrhniške okolice in notranjske dežele.
Prisotnosti in etnološki zanimivosti sc pridružuje še veselje, ki ga ta glasba ponuja tako strokovnjaku in ljubitelju.«
(po zapisu Jasne Vidakovič)
ČUKOVI GODCI iz Smrečja nad Vrhniko so FRANC MALOVRH, ki je bil rojen leta 1910 in igra klarinet ter harmoniko, MIHA MALOVRH, rojen leta 1917, igra harmoniko, in MARJAN MALOVRH, rojen leta 1964, igra bariton.
Kot že rečeno je viže posnel tonski mojster Branko Skrajnar 27. marca 1984 v Podlipi na STE-REO NAGRA; izdelal je tudi matrico, ki jo je razmnožil Studio
Racman. Glasbena producentka, urednica in avtorica spremnega besedila je Jasna Vidakovič.
Nadvse zanimiv in vsebinsko dognan je oblikovalski prispevek Dušana Muca, ki je dogajanje geografsko jasno postavil v naš, vrhniški prostor, kije bil skozi vsa zgodovinska obdobja strateško še kako pomemben in zanimiv za narode in kulture Vzhoda in Zahoda.
Našo Vrhniko z okolico, ki leži na pragu notranjskih lepot, je igrivo predstavil z arabesko tanj-ših in širših črt in povezal s svetom motivov in elementov ljudskega izročila; prefinjeno se prepletajo simboli večnosti, življenja in umiranja (obroba je koledar, zobci so dnevi, nedelje so označene s križci, režeči se Pust (iz Velike pratike I. 1848), parkelj in angelček Mak-sima Gasparija, maska smrti (za miklavževanje na Koroškem), vo-tivna figura dojenca, petelin — slemenski zaključek, model za potice, ki asociativno prehaja v Cankarjevo krizantemo, prašič — votivna figura, model za mali kruhek — rak, riba — model za pecivo, glavnik in trobenta. Oblikovalec premišljeno poseže tudi v realnost življenja (večna polnost moškega in ženske, iz vsakega nasprotnega kota bedita hudiček in angelček ter lastovke, simbol topline kmečkih domačij in hrepenenja izseljencev po domačem ognjišču).
Ovitek kasete je pripravil v dveh variantah: ena bolj preprosta in druga bolj igriva — s svetlečim ogledalom.
Predstavitev kasete je bila v kulturnem domu v Podlipi 18.
novembra ob 19. uri, kjer smo imeli čast srečati in pozdraviti oba ljudska godca Franceta in Miho Malovrha ter Francetovega sina Marjana Malovrha, ki z vsem spoštovanjem neguje rodbinsko glasbeno tradicijo Čukovih godcev in je član znanega ansambla z istim imenom. Čukovim godcem iskrene čestitke z vsem občudovanjem, spoštovanjem in zahvalo, da so nam ohranili izročila svoje dobe in tako obogatili zakladnico naše glasbene ljudske umetnosti.
Kaseta je lahko zanimivo poslovno darilo ali priložnost da razveselite prijatelje, starše in sorodnike in naše Slovenke in Slovence, ki živijo drugod po svetu.
Dobite jo lahko na Zvezi kulturnih organizacij tel. in fax 753-648 in v trgovinah na Vrhniki, seveda v tistih, ki se jim bo zdelo vredno ponuditi ta drobni biser krajevne glasbene preteklosti.
Osebno pa čutim globoko in tiho zadovoljstvo ob zavesti, da je dolg moje generacije našim staršem za malenkost manjši. Kaj vse smo prezrli ali nismo znali ali hoteli videti!?
Toplo se zahvaljujem vsem sodelavcem, naštetim v kolofonu na ovitku izdane kasete, delovni organizaciji L1KO VRHNIKA, d.o.o., za finančno pomoč, posebej pa sc zahvaljujem za pobudo o izdaji kasete zbiralki in poustvar-jalki ljudskih pesmi iz Cerknice — gospe Ljobi Jcnče.
Marta Rijavec
NA RAZSTAVI IVANA MALA VASICA
Slikarski samorastnik iz Podlipe
Kar nekaj vode je že preteklo od takrat, ko je izšla knjiga Pozabljeni avtorja Ivana Malavašiča iz Podlipe. Takrat smo ga spoznali kot pisatelja, sedaj pa se nam je predstavil v vlogi slikarja. Ob odprtju njegove razstave, ki je bila 10. novembra v Domu upokojencev, smo si lahko ogledali njegove slike. Dogodek so popestrili pevci okteta Raskovec, nekaj vzpodbudnih besed pa je povedala tudi gospa Marta Rijavec.
Kot sem napisala na začetku, je Ivan Malavašič vsestranski umetnik samorastnik, saj mu pero in čopič služita enako, kadar zadeva izpoved. Če ga pogledamo kot pesnika in pisca proznih besedil, lahko ugotovimo, da se prilagaja najširšemu bralstvu in poslušalstvu. Njegovi verzi tečejo ritmično gladko in spevno, tako daje tudi oblikovno eden najbolj uspešnih pesniških samorastnikov kmečkega rodu, saj je njegova poezija vez med kmečkim človekom in kulturo nasploh. Pri bralcu zna vzbuditi hrepenenje po lepem in dobrem, njegovo pisanje poezije je iskreno, zavzeto in zato prepričljivo. Poleg poezije piše tudi povesti in črtice, napisal pa je tudi komedijo z naslovom Ljubezen v Podhrastju, ki jo je pred dvema letoma uprizorila gledališka skupina iz Podlipe. Njegova literarna bera je kar uspešna, saj je napisal 30 povesti, 100 črtic in 1420 pesmi, izbor njegovih del pa je doslej izšel v 8 knjigah.
Je pa še eno kulturno področje Ivana Malavašiča, ki je manj zna-
nojavnosti: ukvarja se tudi zglas-bo. Poleg pevskega zbora v domači vasi, ki ga je vodil nekaj let, je tudi avtor učbenika za pritrko-vanje, ki je izšel pri Mohorjevi družbi z naslovom Pesmi slovenskih zvonov v 6000 izvodih in vsebuje 250 melodij.
In naposled vam lahko predstavimo Ivana Malavašiča v vlogi slikarja. Slikati je začel leta 1962, to je od njegovega 35. leta dalje. Pretežni del njegovega slikarskega ustvarjanja zajema kmečko motiviko in krajino, kmečko zemljo ter trpkost njenih radosti, prizore iz različnih povesti in risbe kot ilustracije njegovih knjižnih
zbirk in povesti. Na Vrhniki je razstavljal že večkrat, razstavljal pa je tudi v Italiji, Ljubljani in Mariboru ter drugod po Sloveniji. Ivan Malavašič je tudi član Društva likovnih samorastnikov v Ljubljani in je v dobrih treh desetletjih slikanja pripravil 40 razstav, od tega 11 samostojnih. Nazadnje je razstavljal leta 1983 v IUV, kjer je bil zaposlen vse do upokojitve.
Vabimo vas, da si v Domu upokojencev ogledate njegove slike, saj je Ivan Malavašič slikar, ki zna s čopičem imenitno predstaviti svoja čustva širšemu krogu občinstva.
MATEJA ŠMUC
Vrhnika na pragu notranjskih dobrot
Ob odprtju razstave izroča Ivanu Malavašiču priznanje predstavnica Doma upokojencev na Vrhniki.
»Matije imela zvrhan pehar suhih hrušk. Ali tisti pehar, posoda vseh sladkosti, je bil zaklenjen v ogromni omari.«
To je kratek odlomek iz črtice Ivana Cankarja Pehar suhih hrušk, ki je pred kratkim našla neko sozvočje med-preteklostjo in sedanjostjo. Mislim na pehar suhih dobrot, s katerim sije Marta Rijavec gotovo zaslužila tretje mesto na javnem natečaju za Turistični spominek Slovenije za leto 1994 v Mariboru. 90 avtorjev je pripravilo 130 različnih spominkov, tako da je komisija imela težko delo. Član žirije, prof. dr. Janez Bogataj, je povedal, da so bili v primerjavi z lanskim letom letošnji turistični spominki boljši. Razdeljeni so bili v dve skupini: poskusi ponovitve dediščine in poskusi sodobnega oblikovanja. Glede na kakovost se je komisija odločila povečati denarni sklad in je tako podelila dve prvi, dve drugi in dve tretji nagradi. Marta Rijavec si je razstavo ogledala tudi sama in tako ugotovila, da so nagrade prejeli tisti izdelki, ki so bili oblikovalsko dovršeni, kar pomeni, da je moralo biti jasno, kaj izdelek predstavlja in kako je pripravljen. Treba pa je poudariti, da so nagrado prejeli štirje vrhniški izdelki. Spomnimo se razstave Vrhniški spominek, kije bila junija letos v vrhniškem Cankarjevem domu in ki so jo pripravili študentje z Akademije za likovno umetnost. Kar trije izdelki s tc razstave so bili nagrajeni.
Ob vsem tem pa se poraja vprašanje, kaj je Marto Rijavec vzpodbudilo k takemu početju. V tistem času, ko se je začela ukvarjati s kulturo, so na Vrhniko prihajale različne kulturne skupine, mi pa žal nismo imeli ničesar ponuditi v zameno, razen ogleda Cankarjeve rojstne hiše. Takrat še ni obstajalo tisto drobno spominsko darilo, ki bi zajemalo značaj Vrhnike. To jo je vzpodbudilo k razmišljanju in tako jc sodelovala na drugi razstavi z. naslovom Vrhniški spominek prav s peharjem suhih dobrot. Razstava se je izkazala za zelo uspešno, saj je le redko mogoče videti toliko zanimivih in izvirnih idej na enem samem mestu. Takrat si je o vsem tem izoblikovala svoje mnenje in globoko v sebi našla motiv, ki predstavlja našo etnološko kulturno dediščino iz prehrambnih navad, ki jc bila v času, ko je slovenski narod živel mnogo bolj revno, izredno dragocena, saj jc predstavljala vir dra-
RAZSTAVA PETRA CERNETA
HOMMAGE ISTRI
V Mali dvorani Cankarjevega J doma na Vrhniki je bila na ogled | razstava izdelkov iz barvane žga-| ne gline Petra Černeta z naslovom I Hommagc Istri. Ob tej priložnosti I jc prav, da bolje spoznate umetnika kiparja in njegovo delo.
Peter Černe se je rodjl v Ljubljani, kjer živi še danes. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost, kjer je tudi končal specialko za kiparstvo. V njegovi karieri je zapisanih 48 samostojnih razstav sirom po Sloveniji, 7 samostojnih razstav v tujini ter veliko skupinskih razstav. Poleg tega je dobil tudi veliko nagrad in^priznanj.
Kiparstvo Petra Černeta ima poseben pomen zaradi drznega in nenavadnega odzivanja na tradicijo in na likovne probleme, kijih umetnik občutljivo zaznava v širšem kulturnem okolju. Je kipar, ki na duhovit in provokativen način problematizira tudi najbolj nedotakljive zahteve modernističnega kiparstva.
V novejšem ciklusu velikih barvnih terakot (žgane gline) je Černe naredil zanimiv korak v neznano in hkrati v osrčje plemenitih tradicij, v nenavadno krajinarstvo. Spodbude za svoje podvige že trideset let črpa v zgodovinskem okkolju polikulturne Istre. Kiparsko zastavljene krajine pa niso le odziv na lepoto in razvrščenost kulturne krajine. Umetnika zanimajo predvsem globlja vprašanja in zapleteni odnosi med varovalnimi in čisto likovnimi sestavi-
nami skulpturc. Na svež način vzpostavlja napetost med barvno povrhnjico in kiparskim jedrom. Z nežnimi pastelnimi barvami spreminja krepke obsege v nežno, breztežno tkanje. Učinek pa jc izrazito protisloven — nežna pastelna faktura namreč na prikrit način poudarja krepke obsege. Na vsebinski ravni pa izraža neprikrito čutnost in s humorjem pretkano erotiko.
V ciklusu barvnih terakot seje navezal na lastne rešitve iz starejših obdobij, zopet pa je posegel v tradicijo, tokrat v oblike pokrajinske romanike in protislovne južnjaške gotike. S skrbnim tehtanjem oblik in z diskretno upo-
gocenih vitaminov in mineralov, za kar velja še dandanes. V takem razmišljanju, predvsem pa ob priložnostih, ko je potovala po Notranjski, kije kljub bogati zgodovini, polni bajeslovja, najmanj uveljavljena med slovenskimi pokrajinami, ji je misel ušla v tiste čase, ko so ljudje doživljali tragiko revščine. V razmišljanju, kako je možno oživeti določeno tradicijo, kije v sodobnem času zaželje-na, cenjena in spoštovana, se ji je porodila misel o obuditvi pridelovanja hrane oziroma sušenja sadja, za kar obstaja veliko možnosti. Vemo namreč, da so kmetje še pred nekaj desetletji sušili sadje, kar pomeni, da sušilnice še vedno obstajajo. Tako jc nastal pehar suhih dobrot, s katerim je zasedla tretje mesto na javnem natečanju za Turistični spominek Slovenije.
Marta Rijavec je nagrade in priznanja izredno vesela, ker kaže, da ubira pravo pot, obenem pa se zaveda, daje treba vložiti veliko truda za kontinuiteto uporabnega spominka. Zelo je hvaležna vsem, ki so bili naklonjeni njenim idejam in uresničitvi le-teh. Posebna zahvala velja Vinku Tomšiču in Turističnemu društvu za sodelovanje ter oblikovalki Mojci Turk in Ivanu Kovačiču iz podjetja za mednarodno trgovino ŠA. VO. Vogrsko, ki skrbi za proizvodnjo izdelka.
MATEJA ŠMUC
rabo barve je oblikoval bohotno stilizirano, povzdignjeno krajino. Poleg tega je prisoten tudi zgodovinski navdih, ki je spremenil obliko in vsebino. Učinek je več kot presenetljiv — prava, simbolistična krajina je skulptura, ki jo je Peter Černe zgradil tako, da je upošteval značaj kraja in naj-ostrejša renesančna načela.
MATEJA ŠMUC
MEŠANI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA MLADIH GLASBENIKOV LOGATEC V G0STEH NA VRHNIKI
Članice ženskega pevskega zbora Concinite z veseljem navezujemo prijateljske stike z drugimi zbori po domovini, pa tudi onkraj naših meja. Tokrat bomo v goste povabile naše sosede, mešani pevski zbor DMG iz Logatca. Vodilna misel, ki jo nosi tudi naslovnica njihovega biltena, je enaka naši: «Pesem je življenje«.
Pesem člane MePZ DMG združuje in bogati že deset let. Zbor je pravzaprav nastal iz dekliškega zbora, ki so ga leta 1984 okrepili z moškimi glasovi. Na skupni poti je bilo veliko različnih gostovanj v bližnji okolici, nastopali pa so tudi v Ljubljani, Novem mestu, Slovenj Gradcu, Gackem — BiH, Zgoniku in v Italiji. Leta 1988
je zbor posnel nekaj skladb za arhiv Radia Slovenija.
V desetih letih je zbor le enkrat zamenjal zborovodjo. Zadnja štiri leta pevce uspešno vodi nekdanji pevec in korepetitor Lovro Grom.
Zbor z velikim ponosom zapoje na tradicionalni logaški prireditvi VEČER PRI VODNJAKU NA ČEVIC1, kije vsako leto v juniju na kresni večer. Prireditev je povezava s starim ljudskim izročilom, simbolom vode, šegami kresovanja — ognja, svetlobe — in s pesmijo.
Tokrat se nam bo MePZ DMG predstavil s peščico umetnega programa in nekaj ljudskimi skladbami.
Na koncertu bomo zapele tudi pevke ŽPZ CONCINITE, ki smo v semptembru dokaj intenzivno stopile v novo sezono in si zadale pester program.
Sadove našega dela, tudi kanček novega programa, bodo lahko slišali tisti, ki se bodo odločili polepšati si enega od pustih jesenskih večerov in bodo
v petek, 2. decembra 1994, ob 19.30 prišli v OŠ Ivan Cankar in nam prisluhnili.
VU UD NO V ABIJEN I!!! ŽPZ COINC1NITE
22
NOVEMBER 1994
NAŠ ČASOPIS
PREDSTAVLJAMO VAM DEJAVNOSTI VVZ VRHNIKA     PREDSTAVLJAMO VAM DEJAVNOSTI VVZ VRHNIKA
Spored vrhniškega kina do konca leta:
Veverica Polona
Kdo je veverica Polo- I odgovor vedo otroci iz na, se vsak vpraša? Za | vrtca na Poštni!
Vrtec se predstavi
Velik je Vzgojno varstveni zavod Vrhnika. Imamo 33 rednih oddelkov, razvojni oddelek in pet skupin skrajšanega programa priprave na šolo. V dnevno varsfVo je vključenih 754 otrok. Vzgojiteljice kljub velikem številu otrok uspešno premagujejo težav« in razveseljujejo otroke. Vodijo jih na izlete, na predstave v kulturno gledališče, organizirajo različne delavnice tako, da pri nas ni nikoli dolgčas.
V letošnjem šolskem letu smo staršem ponudili interesne dejavnosti, kijih vodijo zunaji sodelavci. Starši so izbrali ples in angleščino. Vzgojiteljice pa so staršem ponudile možnost, da vključijo otroke v dodatne dejavnosti kot so pevski zbor, eksperimentalni krožek, razne igre z elementi folklore, modeliranje, ročna dela in druge dejavnosti, kijih otroci radi obiskujejo. Te dejavnosti se odvijajo v popoldanskem času do 15.45 ure. Le ena stvar nas zelo boli; naši prostori okoli vrtca. Trudimo sc, da bi bilo lepo urejeni, sadimo drevje, grmičevje, postavljamo igrala. Le nemočno lahko opazujemo, kako nam čez noč to uničujejo.
Vendar ne bomo odnehali. Pri obnavljanju nam rade priskočijo na pomoč delovne organizacije in posamezni starši iz materialom in prostovoljnim delom. Zelo veseli bi bili, če bi bilo tega sodelovanja še več.
VVZ VRHNIKA
Pevski zbor
V teh jesenskih dneh, ko v naravi z zadovoljstvom pobiramo še zadnje sadove svojega dela, seveda, če smo posejali dobro seme in rastline skrbno negovali, se v našem družbenem življenju pripravljajo programi z novimi nalogami, željami in upi po zadovoljenem in prijaznem življenju za vse ljudi.
Zaposleni v Cankarjevi knjižnici menimo, da moramo tudi vas seznaniti s prostorskim problemom, ki tare našo knjižnico. Doslej je v svojem razvoju dosegla visok nivo, saj sodi po obsegu opravljene dejavnosti v zgornjo tretjino občinskih knjižnic v Sloveniji. Na razvoj smo s svojim delom lahko vplivali knjižničarji, pri pridobivanju prostora pa je naš vpliv neznaten. Vendar za stagnacijo, ki bo nastala, če v bližnji prihodnosti ne bo na voljo večji prostor, ne bomo mogli nositi odgovornosti knjižničarji. Demokracije brez informiranih državljanov ni; pot do informacij pa mora svojim davkoplačevalcem omogočiti država. Prav razvita, s sodobno komunikacijo
Na
Planino
Kot že nekaj let je bilo tudi letos organizirano tradicionalno srečanje mladih šol na Planini pri Ulovki. Bolj oddaljene enote VVZ Antonije Kucler (Breg, Borovnica, Log, Dra-gomer) so imele organiziran avtobusni prevoz do Betajno-ve, vrhniški mali šolarji pa so se odpravili peš prav iz vrtca.
Prva skupina je krenila na pot že ob 7. uri zjutraj, da je postavljala markacije za skupine, ki so jim sledile. Tako so imeli mali šolarji, kar dve nalogi: Prehoditi dolgo pot do Planine in iskati markacije, ki jih jc predhodno postavila prva skupina. Vsi smo bili zelo
opremljena knjižnica, je najbogatejša baza podatkov, ki so potrebni vsem občanom. V dosedanji občini živi 51,2% mladih do 34 let, vseh občanov starih do 64 let pa je 89,58%, to so vsi ustvarjalni ljudje, ki potrebujejo znanje in informacije. Cankarjeva knjižnica je v sedanjih razmerah dosegla vrhunec, sedaj potrebuje dodatne prostore, da bo svojo dejavnost lahko obogatila in tako zadovoljevala vsak dan večje zahteve uporabnikov. Kar 34% občanov je članov knjižnice, to je praktično vsako gospodinjstvo, zato je prostorski problem knjižnice potrebno reševati z veliko odgovornostjo do sedanje in bodočih generacij, ki naj bi si pridobile čim več znanja, da ne bi bili le poceni delovna sila.
Dokumentacija za gradnjo prizidka je že več kot leto dni pripravljena, manjka le odločitev, da se z gradnjo prične, kajti potem bo s finančnimi sredstvi sodelovalo tudi Ministrstvo za kulturo RS.
Prav v tem obdobju, ko bodo vaši novoizvoljeni predstavniki odločali o napredku in življenju v
dobre volje, le škoda, daje bilo tisto jutro megleno.
V moji skupini je bilo tudi nekaj mlajših otrok, vendar, ko sem jim predlagala, da bi ostali v vrtcu pri mlajših vrstnikih, se niso strinjali. Tudi oni so korajžno stopili na pot. Imela sem občutek, da hočejo dokazati, da so tudi oni mali šolarji, čeprav nekoliko mlajši. Z varuhinjo sva se dogovorili, da bo ona skrbela za starejše otroke v skupini, jaz pa za mlajše. Pot seje vedno bolj vzpenjala in čutilo seje, da so posamezniki že kar utrujeni.
Za pogum sem si izmišljala pesmico O poti na Planino in otroci so kar pozabili na dolgo hojo. Ko smo bili že zelo blizu vrha pa so nas skozi veje pozdravili še sončni žarki in nas vabili na vrh. Opazili smo tudi sinje modro nebo in korak se je pospešil sam od sebe. Zaslišali smo tudi vzklike starejših
otrok, ki so nas spodbujali, da smo že skoraj na cilju. Pri koči smo si odpočili in se okrepčali z jedačo ter pogreli s čajem. Otrokom pa ni bilo dovolj samo tekanje okrog koče, hoteli so splezati tudi na stolp. V skupinah po pet otrok smo sc izmenjali na vrhu stolpa. Zadovoljni z uspešno premagano potjo smo se z lahkoto vračali v dolino in si prepevali svojo novo pesmico.
Na Planino
Danes na izlet smo šli, hoja, hoja, hi. Na Planino smo prišli, hoja, hoja, hi, a ker nismo kar tako zmogli smo vse to. Gor že sonček je sijal hoja, hoja, hi se otrokom je smejal hoja, hoja, hi. Zbrani mali šolarji dobre volje vsi, še na stolp so splezali hoja, hoja, hi.
NUŠKA PIŠEK
našem okolju, bomo praznovali 120. rojstni dan velikega Vrhni-čana —največjega Slovenca pisatelja in dramatika IVANA CANKARJA. Ali se-vam ne zdi, da bi bila dozidana knjižnica najlepši spomenik? Tistega, ki stoji ob križišču, so v pretežni meri financirali slovenski izseljenci. Vrhnika se svojemu rojaku še ni oddolžila, prav tako pa je še neporavnan dolg slovenske države do Vrhnike. Država je leta 1930 prispevala bornih 6.150 din od potrebnih 168.000.
Kultura je tista, ki ohranja narod, zato se vsaka investicija vanjo,, bogato obrestuje.
Če bo vaša stranka pripomogla k realizaciji projekta nove knjižnice, bo storila plemenito dejanje, ki bo za vedno ohranjeno v zgodovinskem spominu, kot smo še danes ponosni na male obrtnike, ki so med prvimi v ljubljanski okolici pred 118. leti ustanovili na Vrhniki bralno društvo ČITALNICA.
Želimo vam veliko uspehov in vas lepo pozdravljamo! Knjižničarji Cankarjeve knjižnice
29. 11. torek ob 20.00:
Kalifornija — ameriški »road
movic« — triller Režija: Pominie SENA
V gl. vi.: Brad PITT, Luliette LEWIS
3. 12. sobota ob 18.00
4. 12. nedelja ob 17.00 in ob 20.00: FORREST GUMP — ameriška »ironična« satira
Režija: Robert ZEMECKIS
V gl. vi.: Tom HANKS, Robi WRIGHT, Sally FIELD, Garry SI-NISE
8. 12. četrtek ob 20.00:
AKCIJA MUTANT —španski »znan-
stveno-fantastični«
ACCION MUTANTE — Režija: Alex
de la IGLESIA
V gl. vi.: Antonio RESINES, Frederi-que FEDER, Alex ANGULO
10. 12. sobota ob 18.00
11. 12. nedelja ob 17.00 in ob 20.00: RESNIČNE LAŽI — ameriški akcijski TRUE LIES — Režija: James CAMERON
V gl. vi.: Arnold SCHWARZENEGGER, Jamie Lee CURTIS, Bill PAXTON
15. 12. četrtek ob 20.00
18. 12. nedelja ob 20.00:
KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO —
amer. drama
WHEN A MAN LOVES WOMAN — Režija: Louis MANDOKI
V gl. vi.: Andy GARCIA, Meg RYAN, Ellen BURSTYN, Tina MJAORINO
17. 12. sobota ob 18.00
18. 12. nedelja ob 17.00:
MOJ OČE JUNAK — amer. romantična komedija
MY FATHER, THE HERO — Režija: Steve MINER
V gl. vl.: Gerard DEPARDIEU, Kat-herine HEIGL, Dalton JAMES
22. 12. četrtek ob 20.00
25. 12. nedelja ob 17.00 in ob 20.00: ŠTIRI POROKE IN POGREB — angleška komedija
FOUR WEDINGS AND A FUNERAL — Režija: Mike NEWELL
V gl. vl.: Hugh GRANT, Andie Mac-DOWELL, Kristin SCOTT, James ATKINSON
26. 12. ponedeljek ob 17.00 in ob 20.00:
VOJAŠKE IGRE — amer. akcijski TOY SOLDIERS — Režija: Daniel PETRIE Jr.
V gl. vl.: Sean ASTIN, Wil WHEA-TON, Keith COOGAN, Andrew DIVOFF
1.1. 1995: nedelja LJUBIM TEŽAVE — amer. triller I LOVE TROUBLE — Režija: Charles SHYER
V gl. vl.: Nick NOLTE, Julia ROBERTS, Saul RUBINEK, R. LOGIA
Neko jesensko dopoldne smo se sredinci odpravili na sprehod v gozd. Izbrali smo si pot proti Močilniku. Opazovali smo naravo, ki se je obarvala v lepe jesenske barve. V orehovem drevoredu smo veselo pobirali orehe. Opazili smo, da jih je veliko oglodanih. »Le kdo bi to storil?« so se spraševali otroci.
»Gotovo je bila veverica, je rekel Simon.«
Začeli smo opazovati okrog sebe in po drevju. Počepnili smo v travo in bili čisto tiho. Kar naenkrat smo opazili veverico, kako je priplezala po hrastu navzgor, skočila na streho kozolca, stekla po strehi, skočila na vejo oreha in poiskala oreh.
Potem je sedla na zadnje tačke in hitro odstranila zelen olupek. Z orehom v gobčku se je vračala po isti poti pa še po hrastu navzdol in skok iz trave v svoj domek.
Čez nekaj trenutkov je veverica svojo pot pono-
vila. Nič se ni pustila motiti. V tretje pa se ni več
vrnila. Otroci sojo klicali in klicali, vendar se ni prikazala. Tudi ime so ji izbrali. »Polona naj bo, naša veverica Polona,« so dejali. V vrtcu smo poiskali pesmice o veverici in tudi narisali smo jo.
Izmišljali smo si tudi zgodbice. Ena takih je tudi da: Veverica Polona je stanovala v deblu hrasta. Nekega dne je pogledala skozi okno. Zunaj je snežilo. Sla je na sneg in se kepala. Postala je lačna. Iskala je svoj oreh povsod; pod mizo, pod stolom, za omaro, pa ga ni bilo nikjer. Zunaj je srečala konja, kije bil bel od snega — drugače je bil črn. Kje je oreh?, je vprašala. Konj jewodgovoril, da ni oreha. Še je iskala svoj oreh in na koncu lačna zaspala.
Na veverico Polono nismo pozabili. Še večkrat smo šli v Močilnik in jo opazovali. Ko bo zunaj zima pa ji bomo nesli orehe.
SREDINCI IN POŠTNE 1
Program prireditev za otroke v Cankarjevem domu na Vrhniki od 29. novembra do 8. decembra
TOREK, 29. 11. 1994 OB 17. URI
Otvoritev razstave igrač in igrica SAPRAMISKA
SREDA, 30. 11. 1994 OD 15. DO 18. URE Delavniško popoldne
(s seboj prinesite klopko bele volne in vžigaličine škatlice)
ČETRTEK, 1. 12. 1994 OB 17. URI Pravljična ura za malčke
PETEK, 1. 12. 1994 OD 15. DO 18. URE Glasbeno popoldne
(petje, igranje, izdelovanje malih ritmičnih inštrumentov...)
TOREK, 6. 12. 1994 OD 14. DO 18. URE Delavniško popoldne
(s seboj prinesite klopko bele volne in vžigaličine škatlice)
SREDA, 7. 12. 1994 OD 15. DO 18. URE Delavniško popoldne
(s seboj prinesite klopko bele volne in vžigaličine škatlice)
ČETRTEK, 8. 12. 1994 OD 15. DO 18. URE Delavniško popoldne
(s seboj prinesite klopko bele volne in vžigaličine škatlice)
Razstava igrač bo odprta do 8.12.1994 vsak dan od 15. do 18. ure. V tem času boste lahko kupili igrače priznanih proizvajalcev BE-NOS iz Velenja in MEHANO iz Izole.
DPM
VVZ
OSNOVNA ŠOLA »IC« KNJIŽNICA »IC«
Pevski zbor »METULJČI« deluje v enoti Tržaške 2a že 3. leto. Sprva je bilo vključenih veliko otrok v starosti od 2 —7 leta. Ker je bilo to velik zalogaj za eno vzgojiteljico, smo v naslednjem letu omejili starost in sicer so obiskovali zbor le otroci oddelkov 5 — 7 let. V letošnjem letu pa smo pristopili k delu nekoliko drugače. Za vodenje zbora sva se odločili 2 vzgojiteljici, zato sva v zbor pritegnili vse starostne skupine, obogatili pa sva petje še s spremljavo malih ritmičnih in melodičnih instrumentov, na klavirju pa nas spremlja Sonja.
Naše srečanje poteka vsako sredo od 15. ure — 15.45 v centralnem vrtcu na A vhodu. Zborček šteje 29 otrok. V naš zbor pa vabimo še vse otroke, ki radi pojejo in se radi družijo z vrstniki. Čakamo vas v sredo, ob 15. uri.
ANKA ŽAGAR ERIKA STANAR in
SONJA
CANKARJEVA KNJIŽNICA
Odprto pismo vrhniškim strankam
NAS ČASOPIS
NOVEMBER 1994
23
DELO SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI BOROVNICA V OBDOBJU OD 1990 DO 1994
Inventura za štiri leta
Dela na cesti skozi vas Dol so že končana, le pri hiši 56 sta voda in blato na dvorišču. Naročnike del hi opozoril, daje dostop do gospodarskega poslopja pri hiši 65 onemogočen za spravilo sena in drugih poljščin. Dvorišče kot prostor za tak dovoz je krajši in bolj strm s ceste. Kljub ogledu komisije (inšpekcije) do danes, 14. 11. 1994, ni odziva za to odgovornih ljudi, da bi uredili nastale razmere.
Za napake ne bi šc nobenega obtoževal, moram pa reči, daje bilo v času obnove ceste, zakaj ni odvoda voda (mulda) in nagiba ceste od objektov, rečeno, da pač ni plačano. No in smo na začetku.
V NAŠ ČASOPIS (SEPTEMBER 1994) je bilo v nepodpisanem prispevku napisano, da sodelujejo vsa gospodinjstva in tu se izjave nasprotujejo. Sprašujem GRADBENI ODBOR, s predsednikom KS BOROVNICA na čelu, od kje govorice o neplačanju prispevka. Vaš pritisk name je neutemeljen, kajti vaše napake nespoznavnosti ne berite na mojem hrbtu. Posebej opozarjam predsednika KS, da spremeni komuniciranje z menoj, posebno glede vaških govoric, da sem z vsemi »skregan«. To je za predsednika KS neprimerno in povečuje nestrpnost med vaščani. No, vsi imajo ime in priimek, pa naj iščejo zadoščenje na pristojnem mestu.
Ker se bližajo volitve, ne bi hotel nikomur škodovati niti delati reklame za nabiranje volilnih točk. Vse nadaljnje dogajanje v prihodnji številki NAŠEGA ČASOPISA.
JANEZ DEBEVEC
Svet krajevne skupnosti in predsednik Sveta sta bila izvoljena na volitvah 18. 11. 1990. Volitve so potekale na podlagi dogovora med strankami, ki so bile takrat organizirane v Borovnici in okolici. Soglasno smo se dogovorili za način kandidiranja. Svet je bil izvoljen na podlagi volilnih rezultatov; sestavljalo ga je 13 članov Sveta in predsednik Sveta KS Borovnica. Ugotavljam, da je samo Borovnica v času nove demokratične ureditve samostojne Slovenije tudi po tem načelu izvolila svoje organe v občini Vrhnika.
Naloge, ki si jih je Svet KS zadal na prvi seji 26. 11. 1990, so bile zelo široke, zato smo na vse seje vabili tudi izvoljene poslance iz Borovnice v občinski skupščini. V tem smo namreč videli močnejši stik med krajem in občinskim središčem. V začetku je sicer dobro kazalo, saj smo Svet KS sklicevali neposredno pred sejami občinskih skupščin, ker smo hoteli prek naših zastopnikov tudi posredovati stališča krajevne skupnosti v naš občinski parlament. Različni interesi naših poslancev so sicer posredovali nekatere pobude Sveta KS, vendar so pri njih prevladali ali ozko strankarski interesi, lokalni interesi oziroma celo osebni.
Asfalt končno tudi na Dolu
Večkratni poskusi, da bi asfaltirali cesto skozi Dol, so bili končno uresničeni, čeprav ceste niso asfaltirane v celotni dolžini, kot smo prvotno načrtovali. Gradbeni odbor, kije bil imenovan na sestanku krajanov Dola 18. 11. 1991, sije zadal nalogo za ureditev kanalizacije in asfaltiranja celotne cestne trase s priključki na regionalno cesto. Projekt je bil zelo zahteven in drag. Gradbeni odbor je pridobil tudi nekatere izvedbene cene in ponudbe od izvajalcev, tako da smo orientacijsko vedeli, koliko bo stalo asfaltiranje in ureditev kanalizacije. Po prvotnih informacijah so bile cene sprejemljive za gradbeni odbor in tudi za nekatere sofinanser-je v kraju, mnenja za začetek del v letu 1992 pa so bila zelo deljena. V letu 1993 je gradbeni odbor izdelal rokovnik, po katerem naj bi potekala dela. Brez zapletov seveda ni šlo, zato smo asfaltiranje preložili na jesenske mesece letošnjega leta. Gradbeni odbor je v sodelovanju s KS Borovnica pooblastil Zavod PRIMIS z Vrhnike, naj pripravi vse potrebno, vključno s pridobitvijo ponudnikov za opravljanje del. Gradbeni odbor je nekajkrat usklajeval dogovore s pripravljalcem del. Spomladi 1994 smo pridobili pristopne izjave krajanov kot večinske investitorje za asfaltiranje skozi naselje. Z Zavodom PRIMIS, občino in krajevno skupnostjo smo izdelali finančno konstrukcijo, ki je bila taka:
1. ) Odvodnjavanje v celoti poravna občina Vrhnika.
2. ) Asfaltiranje ceste za 10 (deset) bodočih novograditeljev poravna Sklad stavbnih zemljišč, 10% od predračunske vrednosti Krajevna skupnost Borovnica, preostalo pa krajani po ključu, ki ga je pripravil gradbeni odbor oziroma z možnostmi, ki so jih krajani potrdili s pristopnimi izjavami.
Pri zbiranju pristopnih izjav se je pokazalo, da del ceste ni mogoče asfaltirati, ker krajani tistega dela ceste ne prispevajo dovolj. S pristopnimi izjavami je bilo zagotovljenih komaj 50%. Na tem delu je tudi nekaj nerešenih premoženjskih zadev, zato seje gradbeni odbor odločil, da tistega dela ceste ne bo asfaltiral. Gradbeni odbor je obravnaval tudi ureditev kanalizacije v naselju, ki pa bi jo morali plačati v celoti krajani; to je sanitarna kanalizacija in bi stroške krajanov podvojila. Kljub dobri volji vseh, ki bi jo nujno tudi potrebovali, smo se odločili samo za asfaltiranje.
Na podlagi pristopnih izjav z. lastnoročnimi podpisi smo Skladu stavbnih zemljišč dostavili seznam sofinanserjev, da sklene z njimi POGODBO o urejanju stavbnega zemljišča in urejanju ceste skozi Dol z asfaltiranjem in
izbranim izvajalcem del SCT Ljubljana.
Pristopne izjave so podpisali:
1. Franc Skrbeč, Dol 42
2. Peter Žibert, Vojkova 77, Ljubljana
3. Tine Marinč, Dol n.h.
4. Marija Petelin, Dol 63
5. Edo Dcbcvcc, Dol 58 a
6. Marija Marinč, Dol 66
7. Pavla Stcrgar, Dol 82
8. Edo Tepina, Ane Ziherl 4, Ljubljana, 50%
9. Emil Miklošič, Dol 45
10. Janez Trček, Dol n.h.
11. Marjeta Trček, Dol 41 12: Janez Novak, Dol 45 a
13. Marjan Novak, Dol 45 a, 20%
14. Jože Lebcn, Dol 44
15. Filip Troha, Dol 47 a
16. Drago Rot, Dol 48 a
17. Roman Rot, Dol 48
18. Cveta Žerjav, Dol 49, 50%
19. Franc Suhadolnik, Dol 50 a
20. Edo Suhadolnik, Dol 50 b
21. Miodrag Jcremič, Dol 51,60%
22. Ivanka Sučevič, Dol 51
23. Franc Treven, Dol 52
24. Ana Albreht, Dol 53
25. Drago Pečlin, Dol 74
26. Ana More, Dol 18,40%
27. Ivan Vidovič, Dol 54
28. Vinko Celare, Dol 81
29. Marija Baraga, Dol 57
30. Franc Lebcn, Dol 55
31. Janez Čerin, Dol 56
32. Marija Čerin, Dol 56
33. Alojz Čepon, Dol 58
34. Brane Mole, Stari trg 17, Ljubljana
35. Franc Troha, Dol 77
36. Ivanka Troha, Dol 77, 10%
37. Bogomir Troha, Dol 106
38. Anton Žitko, Dol 64, 30%
39. Daniel Čepon, Dol 64
40. Jože Petelin, Dol 105
41. Vojmira Stepančič, Dol 62 (Ul. bor. za sev. mejo 52, Lj.)
42. Jože Sepic, Seljakovo nas. 31, Kranj 30%
43. Dragica Žitko, Dol 46, 20%
44. Jože Drašler, Riharjeva 30, Ljubljana, 50%
45. Franc Volek, Dol 102
46. Ivan Žerjav, Dol 103
47. Ivanka Ambrožič, Dol 59 30%
48. Janez Stanovnik, Kocjanova 2, Ljubljana
49. Stane Albreht, Dol 53
50. Renata Bizjak, Dol 65 10%
51. Anton Suhadolnik, Dol 50
52. Ivan Svete, Laze 10, 10%
53. Alojz Žitko, Gradišnikova 2, Borovnica, 10%
54. Dragica Šuštaršič, Dol 43
55. Emak, d.o.o., Dol 19
56. Jože Leben st., Dol 44 50%
Gradbeni odbor ugotavlja, da so se pristopnim izjavam odzvali vsi lastniki ali stanovalci hiš, ki so povezani s to cesto, le Janez Debevec, Dol 75, ne, ki je lastnik dveh stanovanjskih objektov in neposredno povezan samo s to cesto. Krajani Dola in seveda gradbeni odbor ugotavljajo, da s takim početjem in nespodobnim obnašanjem g. Janez Debevec
vnaša razdor med krajani in vzbuja neprijetne odnose, ki so v takih akcijah nepotrebni in nezaž.eljcni.
Nismo se spuščali v gmotni položaj posameznikov in tudi nikogar nismo nadlegovali za prispevek asfalta. Posameznika pa stisne pri srcu in zakolne: »Jaz moram plačati za njega oziroma za tiste, ki to pridobitev na cesti enako uporabljajo kot jaz. Prostovoljno sem dal svoj prispevek in vem, zakaj sem ga dal«.
Sklad stavbnih zemljišč občine Vrhnika je s pogodbo zavezal vsakega posameznika, da vsoto 1.269,15 DEM v tolarski protivrednosti obročno odplačuje 6 mesecev, brez obresti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila. Pogodbena stranka, ki plača 1.269,15 DEM, to pomeni 100% prispevka. Pogodb o sofinanciranju za asfalt niso podpisali:
Emil Miklošič, Dol 45, 100% Marjan Novak, Dol 45 a, 20% Filip Troha, Dol 47 a, 100% Ana More, Dol 18,40% Marija Baraga, Dol 57, 100% Sprašujemo se, če so krajani Dola sposobni dodatno zbrati ta sredstva v višini 366.000 SIT, ki jih ne more poravnati nihče drug kot krajani in gradbeni odbor. Prosimo, pomagajte razrešiti problem.
Iz arhiva krajevne skupnosti smo vzeli dokumente iz leta 1979 in našli takratne zapise o prispevkih krajanov Dola za asfalt na Dolu, in sicer priključek ceste IVAN SVETE-ČARIN v dolžini 100 m, prispevek 16.000,— DIN, priključek ŽELEZNIŠKI MOST — JOŽE ŽITKO-MUHA v dolžini 208 m, prispevek 14.500.— DIN. Za primerjavo navajamo
Tako krajevna skupnost ni imela zadostne podpore prek svojih poslancev v občinskem odločanju.
Svet KS jc sprejel srednjeročni načrt razvoja KS Borovnica za obdobje 1991 — 1995. Naloge razvoja so bile objektivno postavljene, in sicer glede na možnosti razvoja in sredstva, ki smo jih imeli na voljo. Minimalna sredstva, ki smo jih dobili iz proračuna občine, in nekaj sredstev iz lastne dejavnosti smo kaj hitro porabili zaradi vedno večjih potreb v KS.
Naj naštejem nekatere akcije iz programa KS, ki so bile uresničene v obdobju 1991 — 1995:
• Asfaltiranje cest: Brezovica pri Borovnici, Miklavičeva cesta, Demšarjeva ulica. Cesta pod goro, Mikužcva cesta, cesta na Laze (del), v Jclc, cesta v naselju Dol. Pri vseh cestah je zdaj urejeno tudi meteorno odvodnjavanje.
• Izdelava sanitarne kanalizacije v Borovnici, kije bila uresničena iz občinskega programa.
• Več telefonskih priključkov; odločili smo se za sodelovanje s pošto Preserjc za priključke na Bregu in Pakcm, povečala se je tudi zmogljivost priključkov v Borovnici. Ugotavljam, da so tre-
vrednost DEM februarja 1979 a 9,96 DIN:
Takrat so prispevali:
1. Jože Novak, Dol 45 a, 2.500.— DIN
2. Jože Leben, Dol 44, 3.000.— DIN
3. Franc-JanezSušteršič, Dol 43, 3.000.— DIN
4. FRANC ŠKRBEC, Dol 42, 3.000.— DIN
5. JOŽE ŽITKO, Dol 46, 3.000.— DIN
6. FILIP TROHA, Dol 47-NH, 8.000.— DIN
7. IVAN SVETE, Laze 10, 2.000.— DIN
8. Janez Debevec, Dol NH, 2.000.— DIN
9. Anton Debevec, Dol 65, 2.000.— DIN
10. Marija Marinč, Dol 66, 2.000.— DIN
11. Jožefa Rudež, Dol 62, 1.000.— DIN
12. Ivan Žibert, Dol 61, 1.000.— DIN
13. Bogomir Troha, Dol 77, 2.000.— DIN
14. Franc Troha, Dol 77,2.000.— DIN
Iz zapisov lahko ugotovimo, da je bil prispevek namenski, za določeno dolžino, in ob izdatni podpori GG Vrhnika, kije bil takrat investitor.
Na koncu bi se v imenu gradbenega odbora in tudi v svojem imenu zahvalil vsem, ki ste kakorkoli prispevali za asfalt. Za nas, ki smo se trudili, da bi posamezne podrobnosti izpeljali po željah krajanov, je bil vsak nasvet dobrodošel; vsem in željami vsakogar ni mogoče ugoditi. V prihodnje, čc bomo hoteli imeti vsak svoj kraj urejen in čist, bomo zato tudi še prispevali.
FRANC DRAŠLER
nutno uresničene vse želje za telefonski priključek.
• Razširitev javne razsvetljave jc bila sicer skromnejša, saj smo poleg rednega vzdrževanja napravili novo v naselju Pako in nekaj v Borovnici. V programu za letos je še ureditev javne razsvetljave v naselju Niževec.
9 Urbanistično ureditev v Borovnici smo večkrat obravnavali predvsem za ožji del Borovnice, kot jc del okrog šole in Molkove-ga trga. Določeni zaključki so sicer v postopku obravnave in jih bomo prenesli v leto 1995.
• Širitev pokopališča v Borovnici poteka že več let, veliko govorimo in načrtujemo, premika pa se zelo počasi. V letu 1993 je bila imenovana komisija za ureditev pokopališča, ki jc zelo aktivna. Letos smo se dogovorili, da položimo cevi v potoku za pokopališčem, za odvoz zemlje, da pridobimo dodatno zemljišče, nabavili smo troblje za ozvočenje pokopališča, ki so z montažo vred stale blizu 800.000 SIT.
• Svet KS Borovnica je poleg drugega obravnavala tudi osnutek odloka o razglasitvi Pekla za naravni spomenik, ki pa ni bil sprejet zaradi pripomb nekaterih lastnikov parcel, da bi bili preveč omejeni pri spravilu gozdnih sor-timentov.
• Razpravljali smo tudi o obnovi kulturnega doma v Borovnici (bivša kinodvorana). Vse skupaj pa je ostalo pri starem, saj nismo uspeli imenovati odbora, ki bi za to skrbel.
• Na predlog Izvršnega sveta občine Vrhnika in na pobudo našega poslanca smo želeli na KS Borovnica zaposliti profesionalnega tajnika v letu 1994. Vodil bi
posamezna dela in naloge, ki bi jih moral opravljati profesionalno na terenu ter naloge na področju lo-klane samouprave. V ta namen smo dvakrat objavili razpis v Našem časopisu in zbirali ponudbe. Svet jih je obravnaval in ugotovil, da nobena ne ustreza pogojem razpisa, zato tudi nobenega nismo zaposlili.
• Pri Svetu KS Borovnica je bil zelo delaven poravnalni Svet, ki je vsa leta obravnaval vloge in reševal spore naših krajanov. Večkrat je določene probleme razrešil v korist krajanov s poskusom pomiritve in dajal nasvete, vendar vsega ni bilo mogoče rešiti, zato so prizadeti morali pomoč iskati drugje.
• Na sejah Sveta smo poleg drugega obravnavali tudi problematiko pitne vode, saj vsa naselja še nimajo dovolj zdrave vode, obravnavali smo urejanje krajevnih cest, razpravljali o urejanju hudournikov, pluženju cest, problematiki regionalnih cest, črnih točk na cesti, v oznakah naselij, prometnih znakih. Obravnavali smo razne prošnje krajanov ter drugo.
• Razpisali smo natečaj za znak Borovnice in ga tudi slovesno razglasili na posebnem večeru s kulturnim programom.
Ob koncu mojega mandata bi se vsem zahvalil za sodelovanje, in sicer tako Svetu KS, vsem krajanom za podporo pri posameznih akcijah, vsem komisijam in odborom, ki so stalno ali občasno delovali, vsem poslancem. Občini Vrhnika. IS občine Vrhnika, PRI-MISU in vsem, ki ste kakorkoli spodbudno sodelovali s KS Borovnica, predvsem pa g. Vinku Tomšiču, predsedniku Skupščine občine Vrhnika.
Na posebno željo nekaterih krajanov Borovnice izjavljam, da od aprila 1986 pa do danes, ko sem bil predsednik Krajevnc.skup-nosti Borovnica, nisem prejel nobenega honorarja ali nagrade za opravljeno delo. V letu 1994 pa tudi nc nadomestila za prevoz z osebnim avtomobilom.
FRANC DRAŠLER
"MU
Janezova vas,
tel. 756-001
Krimskega odreda 11 VRHNIKA
Vam nudi:
veliko izbiro otroških vozičkov avto sedeže, posteljice, stajce, hojce, nahrbtnike... kozmetiko
konfekcijo od 0 — 3 let otroško hrano in sokove HIPP
KOMPLETI ZA KRST
Vljudno vabljeni!
Del. čas:
od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure
Tudi letos polno svečk
1. november je dan, ko se spomnimo vseh znanih in neznanih prijateljev ter sorodnikov, ki so nam bili dragi in so umrli. Korak nam obstane vsaj za nekaj trenutkov ob grobovih, gomilah in spomenikih; prižgemo svečko in položimo šopek cvetja. Vsi umrli so si to prav gotovo zaslužili, saj mi lahko živimo sedanje življenje, katerega pa vsi ne spoštujejo in ne razumejo dovolj.
Bratomorne vojne, gnusni poboji, nacionalna čiščenja se dogajajo iz dneva v dan po širnem našem planetu.
Nesprejemljivi so dogodki v naši neposredni bližini, ki nas opozarjajo, da moramo biti strpni, razumevajoči, prijateljski in predvsem enotni ter složni.
To mora biti naša dolžnost predvsem za vse mrtve in za vse mlade rodove, ki prihajajo in bodo prihajali za nami. Predvsem
njim je treba omogočiti boljšo in svetlejšo prihodnost, da bodo potiskali, voz življenja naprej v korist mlade slovenske države.
Dnevu mrtvih smo se poklonili tudi občani naše občine. 1. novembra so oživela pokopališča in grobovi, kjer so pokopani številni sorodniki, prijatelji in znanci. Na vrhniškem pokopališču je vrhniški dekan Florjan Božnar opravil molitve za vse mrtve, ki počivajo na pokopališču in tudi drugod.
Svečanost je bila tudi na Drči pri spomeniku padlih borcev, kjer se je zbralo veliko občanov. Po kratkem kulturnem programu, je spregovoril župan Vrhnike, Vinko Tomšič, z naslednjimi besedami:
»Narava se za letos poslavja in je pripravljena na počitek. Tako preprosto je vse to slovo in umiranje, saj se večno ponavlja. Ljud-
je ostajamo ob vseh teh zakonitostih neprizadeti in redkokdaj spoštljivi. Pa vendar, narava vedno znova dokazuje nekaj. Kako minljivo je vse živo.
»Če pšenično zrno nc pade v zemljo m ne umrje, ostane samo, če pa umrje, obrodi obilo sadu.« To je svetopisemska misel ali zakon narave; kakor ga želi kdo razumeti.
Danes, ko stojimo pred grobnico, lahko vpletemo v naše misli nekaj te simbolike.
Zrna, ki so padla v zemljo, so obrodila bogat sad. Veliko semena ni bilo niti dozorelega, pa je vendar vzklilo in rodilo. Bila so tako mlada. Kdo je dajal temu nedozorelemu semenu moč, da je pognalo v klas? Moč domače zemlje in želja po svobodnem soncu pa je silila v kalitev in rast, kije lepo uspevala. Pričakovati je bilo dobro letino.
Spoznanje, da je bilo v zemljo položeno različno seme, je bilo zelo boleče.
Nad polja je prihrumelo veliko neurje in upognilo ter zlomilo veliko bilk, ne glede, iz katerega semena so zrastle. Mnogim vihar ni mogel do živega, so se pa polomile, ko so se opirale druga na drugo.
Žetev je bila! Kljub temu, daje bilo v neurju uničenega mnogo pridelka. Vrnimo se k svetopisemski misli. »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne, umrje, ostane samo.« Na tem polju je bilo nekaj tudi tega in seveda so bile vmes tudi pleve, ki jih je veter raztrosil. Dober gospodar izbere vedno dobro seme, za katerega ve, da bo bogato obrodilo. Rad se ozre na izročilo svojih prednikov in za prihodnost potomcev mu ni vseeno.
Prav zaradi prihodnosti mladih smo tudi po tolikih letih dolžni spoštovati vse žrtve, ki so bile potrebne za domovino, ki jo živimo.«
NOVEMBER 1994
NAS ČASOPIS
Poplave
Zadnje dni oktobra (petek, 28. 10., in sobota, 29. 10. 1994) je obilno deževje zopet naredilo kar veliko škodo v nekaterih delih naše občine. Tako so hudourniki poplavili v naselju Dol pri Borovnici. Voda je na več mestih drla s pobočja na cesto Bistra — Borovnica in jo na nekaterih mestih preplavila. V nevarnosti so bile predvsem hiše na začetku naselja Dol (pri Pivki), saj je voda dobesedno drla čez cesto in poplavljala tri hiše (slika 1). Deroči hudourniki na tem predelu so zasuli več poti in cest, vendar so krajani že v soboto (29.10.1994) sami očistili in uredili prihode in prehode do svojih hiš.
Tudi delu Betajnove in naselju Vas na Vrhniki je grozila vodna katastrofa. Potoka Bela in Hrib sta hitro poplavljala; posebno nekatere stanovanjske hiše ob potoku Bela so bile v trenutku poplavljene (voda v kletnih prostorih), tako da so gasilske črpalke vso noč črpale vodo. Cesta proti Staremu Malnu in Stajam (slika 2) pa je bila neprehodna več dni, dokler Komunalno podjetje ni popravilo in uredilo ceste. Ob vseh potokih je tudi Ljubljanica (Slika 3) hitro naraščala. Vsa sreča za vse pa je bila, daje dež prenehal že s petka na soboto. Slika 4 prikazuje poplavljeno polje pri Bistri takoj po obilnem deževju.
To jesen je v Borovnici iz mladinskega kluba Slap prišla zanimiva publikacija z naslovom Slap življenja. Vanjo pišejo predvsem mladi, ki jim ni vseeno, kako se bo vrtel naš mali svet v prihodnje, zato so se navdušili tudi za nekoliko bolj konkretno delo. Pred kratkim je izšla že druga številka, prerez razmišljanja mladih Bo-rovničanov. Iz nje povzemamo prispevek, ki je napisan na temo angažiranja mladih pri uravnavanju krajevnih zadev.
Teden Karitas
Tudi letos pripravljamo teden Karitas, ki bo od 20. do 27. novembra v vsej Sloveniji. Poslanstvo Karitas — pomagati bljižnje-mu — naj bo ta teden poslanstvo nas vseh. Posvetimo ta teden ljubezni do bližnjega, prinesimo lučko dobrote tistim, ki preživljajo težke čase.
— obiskujmo osamljene, bolne in onemogle
— poiščimo ljudi, ki so v stiski in jim pomagajmo
— obišcimo družine z več otroki in jih obdarujmo
— pogovarjajmo se z ljudmi, ki so zaradi bolezni ali smrti v
družini nesrečni. Prijazna in spodbudna beseda tako dobro dene
— lahko prinesete na Karitas denarni prispevek, da bomo laže pomagali družinam, ki so socialno ogrožene. Ob tednu Karitas bo, 26. novembra ob 20. uri neposreden 80 minutni TV prenos dobrodelnega koncerta v Celju. Ta čas bo odprtih 30 telefonskih linij, preko katerih bodo gledalci lahko darovali za pomoč družinam in posameznikom v stiski.
Iskreno vabimo k sodelovanju
Župnijska Karitas Vrhnika
Zakaj kandidiram v Svet občine Borovnica
Tako je. Kandidiram za mesto člana Sveta občine. Nove občine Borovnica. Verjetno se kdo vprašuje, zakaj. Tudi sam sem se v začetku, ko sem izvedel da bo Borovnica vendarle občina, spraševal, zakaj bi postal eden od enajstih svetnikov v novi občini. Že dlje sem se spraševal, zakaj sploh občina, če smo se Borovnicam vendar odločili drugače. In sem se pogovarjal. Z ljudmi, prijatelji in s samim seboj. Prišel sem do nekaterih zaključkov, ki so mi povedali, da bi bilo vseeno dobro, da sem poleg pri odločanju in pri delu v novi občini, če ta že mora biti.
Ta zaključek odstavka 'če ta že mora biti', sem napisal verjeto na željo mnogih Borovničanov, ki so glasovali proti svoji občini Borovnici. Sam sem glasoval ZA. Zato, ker je bilo s sprejemom zakona o lokalni samoupravi (sprejet je bil konec leta 1993) določeno, da bo nova ureditev v občinah (obstoječih ali novih) zagotovo prišla, da bo s tem konec dosedanjega načina financiranja občin, da bomo Borovničani, če bomo ostali skupaj z Vrhniko, že bolj 'ubogi', kot smo bili dosedaj. Konec koncev pa nekaj velja tudi naš ponos, saj smo vseskozi kritizirali Vrhniko (oziroma vodstvo vrhniške občine), da nas izkorišča in nam ne da denarja (no, tudi temu, da nam ne dajo denarja se bi dalo oporekati, saj je veliko resnice tudi v tem, da zanj nismo prosili ali ga zahtevali). Zato je vseeno dobro, da smo svoja občina. Resda bolj revna, kakšnega velikega de-
Novosti v
Cankarjevi knjižnici
SPLOŠNO
Slovenska bibliografija Rot, A.: Republika duhov
FILOZOFIJA — PSIHOLOGIJA
Rae, A. C: Leksikon astrologije in
prerokovanja
Lovšin, F.: Mir življenja
Kranjc, A.: Iskanja
Platon: Harmid
Borysenko, J.: Čudežna preobrazba Fink, G.: Sanje: simbolna govorica sanjskega sveta
Jung, CG.: Sodobni človek išče dušp Chebran, Y.: Leksikon zapeljevanja Good, B. E.: Pravica do sreče Modrej, Z.: Čudež ljubezni Uršič, M.: Gnostični eseji Zgodovina cerkve 3 Tibetanska knjiga mrtvih Črnilogar, O.: Hvalite gospod, ker je dober
Tagore, R.: Religija človeka
DRUŽBENE VEDE Ju/nič, S.: Identiteta Janša, J.: Okopi
Brezovšek, M.: Federalizem in decentralizacija
Predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij
Predpisi o delovnih razmerjih Ivanjko, Š.: Pravo družb Rpul, S.: Družinsko pravo Žužek, L: Zakon o delovnih razmerjih Model odkrivanja nadarjenih otrok v osnovni šoli
Weimar, M.: Otroci izdelujejo predmete iz rastlin
MATEMATIKA — PRIRODOSLOV-NE VEDE
Hribar, M.: Mehanika in toplota Morris, J.: Živalski vrtiljak Parker, S.: Kako deluje narava
narja verjetno ne bo, zato pa smo ravno dovolj veliki, da drug drugega vsaj navidez poznamo in tako je tudi upravljanje take občine lažje. Ne gre pa samo za upravljanje, sam razmišljam v tej smeri, da gre predvsem za delo. Tukaj torej ni prav velikega prostora za politiko. A je že tako, da kandidatur-ne liste sestavljajo politične stranke, torej seje za eno treba odločiti. Nisem pomišljal, kandidiram na listi Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), čeprav nisem član ne te, ne katere druge stranke, a SKD mi je najbližje, vsaj po imenu. Ločujem pa osebno vero in politiko.
Moj problem? Za kaj se bom zavzemal? Sem brez volilnega programa, brez. velikih obljub, ki jih bo imel verjetno polna usta marsikateri drugi kandidat.
Nameravam lc odgovorno in plodovito sodelovati pri delu in upravljanju. Sodelovati z drugimi in jih ne zavračati zaradi tega, ker so drugačnega prepričanja. Sicer imam v mislih nekatere konkretne projekte, ki so pomembni za Borovnico in bi jih lažje izpeljal kot član Sveta, a kot sem napisal, nočem obljubljati. Pomembno se mi zdi tudi, daje v Svetu občine kakšen zastopnik mlajše generacije, torej študentov, dijakov in sploh mladincev, tako po letih, kot po srcu. Kdo mi lahko očita mladostno neizkušenost, a je že tako, da se še nihče ni rodil pameten, se pa zato hitro učim. A tako neizkušen vseeno nisem, saj že nekaj časa kodram možgane pri študentski vladi, kjer sem minister za šport.
Tako, naj bo dovolj pisanja. Naj zaključim s povabilom na volitve: Pridite na volitve in pokažite, da vam ni vseeno, kdo bo vodil našo občino!
Peter Svete
UPORABNE ZNANOSTI
Webb, T.: Leksikon seksa Hay, L. L.: Življenje je tvoje Carroll, S.: Veliki družinski vodnik Franki, W. E.: Zdravnik in duša Muževič, B.: Medicina skozi čas Svensson, T.: Malček palček... Zrimšek, D.: Principi družinske medicine
Felež, M.: Nega dolgodlakega psa
Vojaška letala
Managament
Mayer, J.: Vizija ustvarjalnega podjetja
Winterson, R. J.: Blefsikon malega podjetništva
Schubert, A.: Microsoft Exel 5.0 Šafarič, B.: Word for windows 6.0 ARHITEKTURA — UMETNOST Pearson, D.; Eko — bio hiša Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije
Stopar, L: Grad Podsreda
Kladnik, B.: Soča
Gammont, P.: Operni blefsikon
JEZIKOSLOVJE — LEPOSLOVJE — LITERARNA VEDA
Bradač, F.: Slovensko-latinski slovar Verbinc, F.: Slovar tujk Burnett, F. H.: Skrivni vrt Conrad, J.: Z zahodnimi očmi Duvoisin, R.: Petunja Hibben, E. B.: Črni opal Hubner, F.: Stara mama Mahmoody, B.: Ne dam svojega otroka
Puig, M.: Poljub ženske pajka
Ramakrishna: Reki
Singh, K.: Vlak v Pakistan
Walser, R.: Pomočnik
White, P.: Voss
Zevaco, M.: Otroci papeža
Ziliotto, D.: Nevidni konj
Havel, V.: Živeti v resnici
Jereb, V.: Don Kamilo med Slovenci
Jurčič, E.: Športni humor
Stropnik, A.: Štirikrat obsojen na
smrt
Štampe-Žmavc, B.: Zrnca sonca Zagorski, C: Zločin
Odmev na volitve med mladimi
Mladinska populacija vrhniške občine je del družbe, ki ga bodo nove lokalne volitve prav tako prizadele kot vse druge. Zanimanje mladih za volitve in na splošno za politiko raste iz leta v leto. Tudi na Vrhniki je veliko vprašanj in problemov, ki bi jih mladina želela izpostaviti. Kje jih čevelj žuli in kaj pričakujejo od nove občinske oblasti, smo poskušali izvedeti od petindvajsetih mladeničev in mladenk z Vrhnike in njene okolice.
Mladi, zajeti v anketi, so bili stari od 16 do 27 let (14 fantov in 11 deklet). Njihova pripadnost ali nagnjenost k določeni stranki nas ni.zanimala. Vprašanja so bila postavljena tako, da so vpra-šanci lahko poudarili konkretne želje in zahteve, ki se nanašajo na vrhniško občino in naj bi jih uresničila bodoča občinska oblast.
Velika večina mladih je poudarila, da bi bilo treba uvesti mladinske (študentske) popuste za obisk kina, umetniških razstav, fitness centra in drugih rekreativnih dejavnosti. Slednjim naj bi namenili več terminov v osnovnošolskih telovadnicah. Mnogi si želijo prostora, v katerem bi se družili in delali vsi vrhniški mladi, saj so si med seboj preveč odtujeni. V takšnem prostoru bi lahko organizirali tematske večere in koncerte, kijih na Vrhniki že več let ni bilo. Študenti si želijo tudi lokalni študentski klub, ki bi povezoval občinske študente in jim omogočal samoorganizacijo ter sodelovanje pri študiju. Tudi želje po cenejšem avtobusnem prevozu v Ljubljano in nazaj je bilo pogosto slišati iz ust vprašancev, a bo verjetno vse ostalo le pri željah.
Nekateri mladi so opozorili tudi na probleme, na katere je večina pozabila, a so za občino prav tako vitalnega pomena. Mladi, ki živijo npr. ob avtocesti, se sprašujejo, kdaj bodo dobili prepo-trebni zid proti hrupu, saj ponoči dostikrat prebedijo, močan promet pa jih odvrača tudi od učenja. Ekološko zavedna mladinca sta se spraševala, ali občinski organi naredijo dovolj za zaščito ogroženih rastlin in živalskih vrst na Barju. Po njunem mnenju so razmere alarmantne, zato bi bilo treba v občinskem proračunu nameniti več sredstev tudi za reševanje tovrstnih problemov. Motijo ju tudi odpadki ob poti na Planino, onesnaženost okolice Starega malna in Močilnika. Stanovalka Stare ceste je opozorila na preveliko prometno obremenitev tega predela Vrhnike in menila, da bi bilo tam treba prepovedati promet v obe smeri, razen za občane, ki živijo ob Stari cesti. Ti naj bi na občini dobili posebne izkaznice, ki bi to potrjevale.
V anketi seje pokazalo, da tudi mladina razmišlja o aktualnih problemih v naši občini. Vsekakor bi bilo treba njihova mnenja upoštevati, saj omogočajojitarejšim pogled na probleme tudi z drugačnega zornega kota. Čeprav smo se namerno izogibali političnim temam, je treba poudariti, da je mladina še kako pomembna v boju med strankami na lokalnih volitvah. Znano je, da ima Vrhnika zelo veliko mladinsko populacijo (ogromna množica potencialnih volivcev, ki pa v večini primerov ne gre na volitve), ki bi kaj lahko prinesla kateri izmed strank mnogo večji izkupiček na volitvah, kot ga pričakuje, če je le-ta seveda pripravljena pomagati mladini in ji uresničiti želje. Kako jih seznaniti s strankinim programom, ki bi zajemal tudi reševanje mladinske problematike, pa je že druga zgodba.
(B. G.)
Nekaj o naši kulturi
Na enem izmed sprehodov na Sv. Trojico meje ustavil kup smeti ob eni izmed klopi (slika 1). Ne vem, ali so bili to ostanki nekega »piknika« ali pa je nekdo prav na Cankarjevo Sv. Trojico prinesel ostanke in odpadke »domače veselice«.
O naselju Jordanov kot na Logu smo že dvakrat pisali kot o urejenem in zglednem strnjenem naselju. V zadnjem času pa se na začetku naselja ob stari cesti Vrhnika—Ljubljana poraja »neko črno« odlagališče raznega odpadnega materiala. Po vsej verjetnosti je le prehodnega značaja, vendar pa ljudje ali krajani to vidijo in jih tudi moti.
Na vse take vsakdanje probleme nas opozarjajo občani predvsem z mislijo, da bi stvari uredili oziroma odpravili.
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1994
25
PREDSTAVLJAMO VAM PODJETJE COMING
Vrhniško zasebno podjetje COMING se že šest let uspešno pojavlja na trgu
Ob splošnem podjetniškem razcvetu so trgovine in prodajalne rasle kot gobe po dežju. Temu se tudi naša občina ni izognila in nekatere trgovine so zacvetele, nekatere pa niso mogle preživeti, kot so si lastniki zamislili.
Predvsem je bilo treba pritegniti kupce na izviren, marketinški način, povezati se z večjimi trgov-
vilni občani, ima podjetje še tri v ljubljani (v BTC centru, na Dunajski 20 — Slovenijales center in na Kongresnem trgu 13) ter v Kopru, Novi Gorici, Mariboru in Celju. V teh dneh pa odpirajo novo prodajalno v Kranju.
Prednost in značilnost COMIN-GOVIH trgovin je daleč največja izbira blaga v Sloveniji, konku-
Osebna izkaznica podjetja
NASLOV: COMING d.o.o., Podjetje za komercialni inženiring, Trg Karla Grabeljška 1, Vrhnika DEJAVNOST: trgovina na veliko in malo za AUDIO in VIDEO tehniko;
LASTNIŠTVO: ZASEBNO PODJETJE USTANOVITEV: junij 1989 ZAPOSLENI: 21 delavcev PROMET V LETU 1993: 10 mio DEM VIZIJA PODJETJA: lastne trgovine v vseh večjih slovenskih mestih
skimi podjetji, zastopati znane in manj znane tuje proizvajalce ter ob razširjeni maloprodajni mreži vzpostaviti še prodajo na debelo.
Vse to je prav gotovo uspelo zasebnemu podjetju Corning d.o.o. Podjetje je bilo ustanovljeno junija 1989. Enako že šest let uspešno posluje med 30.000 delujočimi zasebnimi podjetji in je eno največjih zasebnih trgovskih podjetij s tehničnimi izdelki v Sloveniji. Letos je celo na 92. mestu med 500 slovenskimi podjetji, kijih spremlja Gospodarska zbornica Slovenije glede na uspešnost prihodka.
Samo opdjetje se ukvarja s trženjem AUDIO in VIDEO tehnike z lastno maloprodajno mrežo po vsej Sloveniji. Poleg trgovine na Vrhniki, ki jo poznajo že šte-
renčne cene, ugodni prodajni pogoji in strokovnost prodajnega kadra. Svojim kupcem dostavljajo blago na dom, kjer jim nudijo tudi strokovne napotke in tehnične storitve. Prav ob tem pa je direktor podjetja Ronko Gostiša poudaril, da naštete prednosti in značilnosti uvrščajo COMING v sam vrh slovenskih zasebnih podjetij. V trgovinah je mogoče dobiti izdelke vseh najboljših svetovnih firm. Če povemo, da 70% blaga uvažajo sami in da so uvozniki firm: SONY, PHILIPS, GRUNDIG, TELEFUNKEN, PANASONIC..., je takoj jasno, da njihova konkurenčnost izhaja prav iz neposredne povezave z naštetimi tujimi proizvajalci. Ob razgovoru in obisku podjet-
ja, ki ima sedež na Trgu Karla Grabeljška, je bilo med zaposlenimi, ki jih je že 21, čutiti veliko pripadnost, p»vezanost in zagnanost v poslovanju. To je za vidne uspešne rezultate zelo pomembno.
Iz podatkov o poslovanju podjetja je razvidno, da so v letu 1993 izvozili za 1 milijon DEM. Že drugo leto uspešno izvažajo prehrambne izdelke slovenskih proizvajalcev v Makedonijo. V ta
namen so ustanovili podjetje COMING TRADE v Skopju, ki izdelke trži na celotnem območju Makedonije.
Podjetje COMING je poleg profitne dejavnosti prisotno tudi v družabnem življenju občine in širše. So pokrovitelji tekaškega smučarskega kluba COMING Vrhnika, ki ima v svojih vrstah nekaj odličnih smučarjev tekačev in tekmovalcev na rolkah.
Materialno ali finančno večkrat pomagajo raznim kulturnim, športnim in zabavnim prireditvam ter športnikom različnih športnih panog. Vključili so se tudi v humanitarne akcije in darovali TV-sprejemnik ter VIDEO RE-CORDERJE nepokretnim otrokom v pediatrični kliniki v Ljubljani, s čimer so otrokom naredili veliko veselja in zadovoljstva.
Po končanem razgovoru nismo mogli mimo vprašanja direktorju in lastniku podjetja Ronku Gosti-
ši: Kaj misli o bližnjih volitvah za župana in občinske svetnike občine Vrhnika?
Njegov odgovor je bil kratek in jedrnat: »Vrhnika je premajhna občina, da bi jo lahko krojili levi in desni interesi. Župan mora biti gospodarstvenik, ki pozna vrhniške probleme, občinski svetniki pa naj bodo sredinsko usmerjeni ugledni občani Vrhnike. Vrhniko in odnose v njej lahko gradimo le skupaj.«
S. S.
4
Adriatic*
zavarovalna družba d.d.
Agencija Borovnica
Podjetje Jele KITT d. o. o., Borovnica Pot v Jeie 5
tel. 746 034   fax 746 072
Vam nudi ugodna zavarovanja: požarno, stanovanjsko, zavarovanje gospodinjskih strojev in aparatov, zavarovanje pred vlomom, zavarovanje stekla, zavarovanje živil v zamrzovalniku, strojelomno zavarovanje, zavarovanje računalnikov, zavarovanje odgovornosti, avtomobilske odgovornosti in kasko zavarovanje, zavarovanje prireditev, živali, posevkov, nezgodno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, rentno zavarovanje ter turistično zavarovanje.
Ponujamo ugodne plačilne pogoje. Delovni čas: ponedeljek, torek, sreda in četrtek od 16. do 19. ure oziroma po telefonskem dogovoru. Prepričajte se, da vam ob strani stoji dobra zavarovalnica Adriatic.
Direktor Cominga Ronko Gostiša je ob razgovoru večkrat dvignil telefon in urejal poslovne zadeve.
Turistično društvo Borovnica organizira nastop folklorne skupine
FRANCE MAROLT
v soboto, dne 17. decembra 1994, ob 19.30 v večnamenskem prostoru osnovne šole Borovnica.
Vljudno vabljeni
D) D
COMING
>0
/O
H M
ob
M N
ta
8 S
w
> H
(8
i
9
g ekran 63 cm, raven, TIX, stereo, 120 kanalov, možnost izbire jezika, priključek za zunanja zvočnika, 2 skart priključka, itd., itd.
ekran 51 cm, TIX, 120 kanalov, skart priključek
VIDEOREKORDER PHILIPS 4 GLAVE
ekran 51 cm, TIX
radio, dvojni kasetofon, CD, daljinsko upravljanje
TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
•:•&«*•     LJUBLJANA, Kongresni trg 12, tel.: 061/214-321
LJUBLJANA, Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 061/131-92-66 LJUBLJANA, BTC, Šmartinska 152, hala A (Moiderni interieri), tel.: ©61/185-27-70
VRHNIKA, Stara cesta 45, tel.: 061/752-392
COMING
radio dvojni kasetofon, CD, daljinsko upravljanje
NAVEDENE CENE VELJAJO OB TAKOJŠNJEM PLAČILU
26
NOVEMBER 1994
NAŠ ČASOPIS
Naš glas naj seže do vas
Proti koncu leta je v Domu upokojencev vedno veliko prireditev.
— 10. novembra smo odprli razstavo slik Ivana Malava-šiča, ki jo je popestril nastop okteta Raskovec.
— 16. novembra smo pripravili dvoje predavanj Dr. Metka Klevišar je najprej spregovorila stanovalcem Doma o odnosu do življenja in smrti.
Z zaposlenimi pa se je pogovarjala predvsem o vprašanjih, ki zadevajo odnose s hudo bolnimi ljudmi in o stiskah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Predavanja so se udeležile tudi socialne delavke Centra za socialno delo Vrhnika in patronažne sestre Zdravstvenega doma Vrhnika.
In katere prireditve načrtujemo?
— 24. novembra ob 10. uri bo odprtje razstave, na kateri stanovalci predstavijo, kaj so ustvarjali med letom.
Nastopili bodo pevci PZ Zarja in učenci Glasbene šole Vrhnika. Razstava bo odprta do 2. decembra, in sicer od 10. do 18. ure v I. nadstropju.
— 26. novembra od 14.30 dalje bo naše peto srečanje s svojci, znanci in prijatelji naših stanovalcev. Po krajšem kulturnem programu se bomo lahko pogovorili, si ogledali Dom in obe razstavi ter morda tudi zaplesali.
— 1. decembra ob 16.30 bo v avli doma nastopila folklorna skupina iz Ligojne.
— 6. decembra ob 16.30 nas bodo obiskali člani Društva upokojencev Cerknica in njihov pevski zbor Tabor.
Visok jubilej našega člana
Delegacija članov Združenja šoferjev in avtomehanikov Vrhnika, smo 22. K). 1994 obiskali našega častnega člana gospoda JANEZA PETRIČA z Verda 131, ki jc praznoval visoki življenjski jubilej, 90-lct-nico svojega življenja.
Pričakoval nas jc kar dobro razpoložen in kljub devetim križem še vedno šaljiv in prijeten za pogovor. Ob tej priložnosti smo mu izročili darilo, ki ga bo vsak dan spominjalo na njegovo pripadnost našemu združenju.
Za to priložnost smo povabili tudi oktet Raskovec, ki je zapel veliko lepih slovenskih pesmi. Tudi naš Janez, je s svojim glasom pripomogel h krajšemu koncertu, saj jc bilo njegovo življenje tesno povezano tudi s petjem.
Rodil seje 23. 10. leta 1904 in po odsluženju vojaškega roka seje leta 1926 zaposlil v Ljubljani pri Žužku, kjer jc bila avtomehanična delavnica in avtobusno prevozništvo. Sprva je bil sprevodnik avtobusa, nato pa je leta 1929 opravil vozniški izpit in pričel voziti avtobus na relaciji Ljubljana — Vodice — Cerklje — Kranj. Leta 1935 je začel službovati v Zadružni mlekarni na Vrhniki, kier jc prevažal mleko v
Ljubljano s tovornjakom ford, ki je bil sprva še na oglje — plin. To delo je opravljal tudi med vojno, dokler ga niso poslali v internacijo v Italijo. Po vojni seje vrnil na svoje delovno mesto in poleg mleka prevažal znani sir ementalec, žito, vino, čebele, selil je ljudi in celo otroke je vozil v kolonijo. Ko je ford odslužil, so mu kupili kombi IMV, ki gaje vozil do leta 1963, ko je odšel v zasluženi pokoj z več kot polno delovno dobo. Poleg vozniškega dela je v Zadružni mlekarni opravljal še delo knjigovodje. V članstvo Združenja šoferjev in avtomehanikov Vrhnika jc vstopil v letu 1952 in bil ves čas aktivni član.
Ob tej priložnosti se mu zahvaljujemo za njegovo delo, opravljeno v letih njegove aktivnosti in pomoči razvijanja ter delovanja združenja in vključevanja novih članov v združenje.
Po kramljanju z našim Janezom in obujanjem spominov smo mu nazdravili ter zaželeli še veliko zdravih let. S pesmijo okteta Raskovec smo se poslovili.
SREČNO, JANEZ!
Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika
Vrhniški upokojenci razvili nov prapor
V začetku oktobra je eno najštevilnejših društev na Vrhniki, Društvo upokojencev Vrhnika, pripravilo družabno srečanje za svoje člane, ki so bili stari 75 let in več.
V obratu družbene prehrane IUV Vrhnika seje zbralo kar precej upokojencev te starosti, saj je v društvu kar 294 članov te starostne populacije. Samo društvo šteje 1.394 članov in je prav gotovo najštevilnejše v vsej občini. Letos se jim je na novo pridružilo 67 upokojencev, žal pa jih je kar 34 preminilo. Najstarejši član društva je še vedno Markovcev oče — France Furlan, kije 14. septembra praznoval že 99 let.
Društvo upokojencev Vrhnika pripravi podobna srečanja vsako leto, tako da so že postala tradicionalna. Ob tej priložnosti se upokojenci vsaj za kratek čas sprostijo, pozabijo na vsakod-
nevne težave, se poveselijo, navežejo nove in stare prijateljske stike; pač dobijo občutek, da še niso pozabili nanje. Zato je predsednik društva Matija Turšič v pozdravnem nagovoru med drugim tudi poudaril: »Srečanje je že osmo, nekateri ste prvič med nami. Dosti vaših vrstnikov je bolnih ali invalidnih, eni so v domači oskrbi, drugi so oskrbovanci Doma upokojencev, pa se jim prav zato želja, da bi se nam danes pridružili, ni mogla izpolniti. Vse te člane bomo obiskali in skromno obdarili pred Novim letom in se vsaj za trenutek poskušali vživeti in poglobiti v njihovo težko življenje.«
Ob tej priložnosti je vodstvo Društva upokojencev razvilo nov društveni prapor s spremenjenim upokojenskim slovenskim simbolom na eni strani ter z novim vrhniškim grbom na drugi.
S. S.
G. Janez Petrič -90-letnik!
Bivši predsednik društva Stane Kogovšek sprejema stari prapor, sedanji predsednik Matija Turšič pa predaja nov prapor praporščaku Tonetu De-beljaku (v sredini), da bo z njim čstno in dostojno predstavljal društvo tako ob slovesnih in veselih dogodkih kot, žal, tudi na zadnjih poteh preminulih članov.
V naši krajevni skupnosti imamo več starostnikov, ki so že praznovali 90. rojstni dan in tudi več. Med najmlajšimi 90-lctniki jc 23. oktobra slavil svoj življenjski jubilej gospod Janez. Petrič (Maklavov Janez) iz Verda 106.
Po končani osnovni šoli je delal pri družini Marolt v Verdu, pri tovarnarju Polaku, nato pa seje izučil za kolarja. Po odsluženem enoletnem vojaškem roku seje zaposlil kot sprevodnik vna avtobusu pri podjetniku Žužku v Ljubljani. Ko je leta 1929 opravil izpit za šoferja avtobusa, je vozil na progi Ljubljana-Tacen-Vodi-ce-Cerklje-Kranj, in to do leta 1935. Takrat seje vrnil domov v Verd in se zaposlil v mlekarni na Vrhniki. V Verdu si je zgradil dom in si ustvaril družino.
Že po končani osnovni šoli se je vključil v orlovski podmladek. Veliko je vadil in tekmoval, njegov vodja je bil g. Grampovčan. Zaradi svoje nadarjenosti in izurjenosti je bil v letih 1923—1924 izbran za »rimsko vrsto«, to je ekipo, ki naj bi tekmovala na olimpijskih igrah v Rimu. Tja so sicer odpotovali, nastopili pa niso zaradi protesta proti vse hujšemu naraščanju fašizma in zatiranju Slovencev na Primorskem. Telovadci, s katerimi je sodeloval, so pričeli urejati Matjaževko, znano dolino v Verdu, kije bila v širšem slovenskem prostoru znana po kulturnih in športnih prireditvah. Matjaževko so Orli ureja-i predvsem za telovadbo. Odsek Orlov je bil tako športno uspešen, da so si tekmovalci zato uredili lasten prostor za vaje. Športno delovanje se je nadaljevalo tudi po II. svetovni vojni še desetletja. Kraj pa je postal znan tudi po drugih kulturnih dejavnostih; uprizarjali so dramska dela, kot so: Divji lovec (leta 1937), Moč teme (leta 1939) in še več dru-
gih. Prireditve so prihajali gledat tudi iz Ljubljane. Igralci so bili krajani Verda, med njimi prvi naš jubilant. Nepozaben je bil v vlogi učitelja Hvastjc v Cankarjevih Hlapcih, ki so jih igrali tudi na Vrhniki.
Bil je aktiven član gasilskega društva Verd, v mlajših letih kot tajnik in blagajnik njegov »gasilski staž« šteje 75 let. Takrat je bil v Verdu zelo uspešen tudi pevski zbor in nadaljevanje tistega zbora je pevski zbor LIKO; g. Petrič je bil njegov dolgoletni aktivni član.
Med vojno je bil zaradi sodelovanja z OF zaprt v Ljubljani. Predviden je bil za talca, potem pa so ga internirali v Gonars in Renicci, in to leta 1942. Po kapitulaciji Italije so iz taborišča odšli peš na dolgo pot domov. Ponovno se je zaposlil v mlekarni in pri vsakodnevnem prevozu mleka v bolnišnico v Ljubljano je prevažal tudi razni material za odporniško gibanje.
Njegovi sodelavci v mlekarni so se vsak po svoje ukvarjali tudi s čebelarstvom. Tega veselja seje navzel tudi jubilant. Čebele so mu postale pravi hobi v prostem času, ki ga je imel več po letu 1963, ko se je upokojil. Ljubiteljsko se je z njimi ukvarjal do lani.
Imel je 8 sošolcev, prijateljev, s katerimi je v mlajših letih telovadil, prepeval in igral v dramskih prireditvah. Dandanes so že vsi pokojni, samo slavljenec se še spominja nekdanjih mladih let. Njegove glavne odlike v življenju so bile poštenost, delavnost, skromnost in razumevanje do svojih sokrajanov, predvsem pa spoštovanje, ki ga med njimi uživa še danes.
S tem prispevkom mu k visokemu jubileju čestita krajevna skupnost Verd z vsemi krajani in mu želi še mnogo zdravih ter zadovoljnih let med nami. KS VERD
I TURISTIČNO DRUŠTVO »BLAGAJANA«
j VRHNIKA
I Cankarjev trg 8, 61360 VRHNIKA
[ tel.: 061/751-054
j ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
[ VRHNIKA
I Tržaška 25, 61360 VRHNIKA
j tel/fax 061/753-648
j 16
VRHNIČANI!
j December tudi letos ne bo minil brez veselega pri-
j čakovanja in družabnih srečanj.
I Od 2.'12. do 5.12.1994 pripravljamo na Stari cesti
| MIKLAVŽEV SEJEM. V petek bo potekal od 14.00
[ do 21.00 ure od sobote do ponedeljka pa od 10.00
j do 21.00 ure.
j Od 28. 12. do 30. 12. 1994 pa bomo prav tako na
j Stari cesti organizirali NOVOLETNI SEJEM. De-
j lovni čas sejma bo vse dni od 10.00 —- 21.00 ure.
{ Pridružili se nam bodo strojničarji, ki so že obljubi-
| li, da bodo s svojo ponudbo znova oživili Staro ce-
j sto, ki bo v času sejma zaprta za promet. Na raz-
j lične načine bo poskrbljeno tudi za zabavo
j najmlajših obiskovalcev sejma.
: Vsi, ki bi želeli prodajati na Miklavževem m Novo-
| letnem sejmu, oddajte pisno prijavo na navedenih
i naslovih.
j Pristojbine na dan:
: najem stojnice 1.000,00 SIT
: najem stojnice z dod. pultom 1.500,00 SIT
: gostinski lokali: 7.000,00 SIT
j slaščičarne: 5.000,00 SIT
I gost. na stojnicah, prodaja sadja, si. pene:      4.000,00 SIT
: prodaja drugih artiklov: 2.500,00 SIT
TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA Komisija za lepše okolje Cankarjev trg 8 61360 Vrhnika
Moja dežela — urejena in čista
V skladu s svojim programom dela in republiškim projektom TZS: Tekmovanje za najbolj urejen kraj v Sloveniji smo se po uspešno zaključenih akcijah ocenjevanja:
— najbolj urejene trgovine (poleti 1992)
— najlepše individualne hiše (poleti 1993) in
— najboljšega gostinskega lokala (jeseni 1993) na Vrhniki, tokrat odločili pokriti še zadnje, a morda najbolj pereče področje javnih zgradb. Na vrsto bodo tako prišle vse, ki so se nam do sedaj kakorkoli izmuznile: od bencinskih črpalk, muzejev, kulturnih domov, bank, zavarovalnic, občinskih zgradb, sodišč, postaje milice, industrijskih objektov, vojašnic, šol, vrtcev, domov krajevnih skupnosti, gasilskih domov, športnih, rekreacijskih in kulturnih objektov, menjalnic, turističnih pisarn, cestninske postaje, spomenikov, obeležij, cerkva in sakralnih objektov, stanovanjskih blokov, skupinskih garaž, otroških igrišč, ne nazadnje pa tudi urejenost trgov, parkirnih površin, elektro in ptt objektov, prometnih struktur in signalizacije, železniške postaje, pošte, itd., itd...
Vabimo tudi vas bralce »Našega časopisa«, da nam pomagate pri izbiri najbolj urejene oziroma najmanj urejene javne zgradbe na Vrhniki.
Izpolnjene glasovnice o vaši odločitvi, pošljite do 15. decembra 1994 na naslov:
Prireditve v spomin Cankarjeve obletnice smrti:
— «Pisma Ani«, Mala drama, predstava v izvedbi gled. igralca Zvoneta Hribarja, 7. 12. ob 20.00, Mala dvorana CD,
— Koncert ŽPZ »Concinite« in MePZ Logatec, 2. 12. ob 19.30 v OŠ I. Cankar
TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA CANKARJEV TRG 8 61360 VRHNIKA
GLASOVNICA
IME:...................................................................
PRIIMEK:............................................................
NASLOV:...................................................-.........
BLAGAJANO PODELJUJEM JAVNI ZGRADBI...........
zato, ker,
OSAT PODELJUJEM JAVNI ZGRADBI.
zato, ker,
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1994
27
	ATLETSKE NOVICE		
			
Uspehi mladega borovničana Matevža Petelina med atletiko in košarko
Matevž Petelin je učenec 8b. razreda Osnovne šole dr. Ivana Korošca iz Borovnice. Vse skozi, od 1. razreda naprej, se je vedno rad ukvarjal z raznimi športi in tako izstopal med svojimi vrstniki. Glede na njegovo velikost gaje že v četrtem razredu učitelj telovadbe Pavle Baje navdušil za igro med koši, ki je bila vseskozi najbolj priljubljena v tej osnovni šoli pa tudi v sami Borovnici. Vendar pa se Matevž ni zadovoljil samo s košarko, saj je moral svojo odvečno energijo izrabiti še v drugih športih. Tako je v petem razredu pričel trenirati atletiko pod vodstvom mentorja Klemena Stoja-noviča. Pričel je zmagovati na šolskih in občinskih krosih.
Prvi odmeven rezultat jc dosegel na krosu Alpe-Jadran v Kopru, kjer je pred tremi leti dosegel odlično tretje mesto. Ta uspeh ga jc vzpodbudil, da je pričel redno trenirati tudi atletiko. Tako zdaj trenira 2-krat na teden atletiko v Borovnici, 4-krat na teden košarko pri pionirjih na Vrhniki, še večkrat pa gaje videti, kako sam teče na atletski stezi ali pa meče žogo na koš.
Ob razgovoru mi jc Matevž povedal, da je z letošnjo atletsko se-
zono zelo zadovoljen, saj je osvojil veliko prvih mest in tudi državnih prvenstev v krosu. Na krosu »DELA« v Čatežu je na progi 1000 metrov v kategoriji starejši pionirji zmagal ter še s tekačem Markom Trčkom z Vrhnike osvojil ekipno prvo mesto in pokal. Na državnem prvenstvu, ki je bilo proti koncu oktobra, je v uličnem teku v Brežicah osvojil prvo mesto v kategoriji starejši pionirji. Že spomladi, meseca maja, pa jc na teku »Prijateljstva« v Ljubljani premočno zmagal, in sicer prav tako v svoji kategoriji starejši pionirji.
Kljub vsem atletskim tekmovanjem pa ni zamudil skoraj nobene košarkarske tekme. Na Vrhniki redno trenira in igra za pionirje, ki so se uvrstili med šest najboljših ekip v Sloveniji. Poleg tega igra še za kadete Borovnice, ki si prizadevajo za vstop v prvo slovensko kadetsko ligo.
Matevž Petelinje res ves predan športu in praktično nima prostega časa. V šoli je prav dober učenec in zelo priljubljen med svojimi vrstniki ter sošolci. Na koncu razgovora je Matevž šc povedal, da se Še ni trdno odločil, kateremu športu — atletiki ali košarki — se
Predstavljamo vam mladega borovniškega športnika Matevža Petelina, ki je v letošnji sezoni tekov dosegel izjemne rezultate in postal večkratni državni prvak.
bo posvetil. Pravi, da bo vse odvisno od rezultatov, kjer bo boljši. Vendar pa za enkrat nc more tako brez košarke kot brez atletike.
S. S.
15. gozdni tek »Ulovka 94«
Tradicionalnega, že 15. gozdnega teka na Ulovki seje udeležilo rekordno število 200 tekmovalcev oziroma rekreativcev. Pomerili so sc v štirinajstih kategorijah, za katere so bile določene različne dolžine prog, in sicer od 500 m za cicibane in cicibanke ter do 14 km za člane.
Organizator gozdnega teka je bila Športna zveza^Vrhnika, Športno Društvo POVŽ s Stare Vrhnike pa je vzorno in dobro izpeljalo celotno prireditev, ki je bila v nedeljo, 16. oktobra 1994. Tako prireditelji kot tekmovalci pa so imeli srečo tudi z lepim vremenom. Rezultati po kategorijah pa so bili:
CICIBANKE (500 m)
1. ZEČIJA MISIMI (Rudar)
2. URŠA PETRIČ (Borovnica)
3. MATEJA MOLE (Vrhnika — Corning) in
11. Nataša Malovašič (ŠD Povž);
12. Željka Žunič (Borovnica) ter
13. Tjaša Novak (Vrhnika)
CICIBANI (500 m)
1. DOMEN ZALAR (Corning)
2. MARKO SABOLČKI (Rimske Toplice)
3. GREGA KOGOVŠEK (Corning)
5. Aleš Jurjevčič (Corning) in Jan Debevec (Borovnica); 7. Rok Stra-žišar in Klemen Žerjav (oba Borovnica); 10. Gašper Rahne; 11. Jan Munda; 13. Sandi Devic in 14. Simon Bajec (vsi Borovnica)
MLAJŠE DEKLICE (1300 m)
1. TINA JURJEVČIČ (Corning)
2. ALEKSANDRA TOMOVIC (Rudar)
3. URŠKA PRINČIČ (Olimpija) in 8. Mirjam Žerjav; 10. Katja Pergar (obe Borovnica) in 10. Pe-
tra Mikulan (Corning); 13. Katka Lenaršič (Corning)
MLAJŠI DEČKI (1300 m)
1. IGOR JESENOVEC (Olimpija)
2. ZORAN ZELENC (Hoteder-ščica)
3. KLEMEN SUHADOLN1K (Borovnica)
4. Klemen Grom (Corning); 6. Tadej Leb (Corning); 10. Aleš Trček; 12. Primož Bajec; 14. Tine Švajger in 15. Dejan Zelič (vsi Borovnica)
STAREJŠE DEKLICE (1300 m)
1. INES H1ŽAR (Olimpija)
2. TINA HIŽAR (Olimpija)
3. ANJA BAJLAMOVIČ (Rudar) in 7. Polona Ravnikar; 8. Petra Lužar (obe Borovnica); 9. Helena Malavašič (ŠD Povž) in 10. Tina Kociper (Corning)
STAREJŠI DEČKI (1300 m)
1. FLORI J AN AMBROŽIČ (Logatec)
2. MARKO TRČEK (Vrhnika)
3. JOŽE MEHLE (Olimpija) in
4. Andrej Perdih (Borovnica); 10. Slavka Ilič; 11. Toni Brancelj in Miha Kiren (vsi Borovnica)
MLADINCI (7000 m)
1. MIHA GROM (Corning)
2. JERNEJ KASTELEC (Olim-P'ja)
3. MIHA PLAHUTNIK (SO Povž) in
4. Matjaž Batič (Corning); 5. Matevž Petelin (Borovnica); 10. Jure Novak (Vrhnika); 11 v Peter Vexier (Borovnica) in 14. Žiga Munda (Borovnica)
ŽENSKE do 25 let (7000 m)
1. KATJA ŽIBERT (Corning)
2. INES HIZAR (Olimpija)
3. TINA HIŽAR (Olimpija)
ŽENSKE do 35 let (7000 m)
1. M1ŠA EVLIII (Olimpija
2. MARJANA BRENClČ-JEN-KO (Borovnica)
ŽENSKE nad 35 let (7000 m)
J.-VERONIKA BOHINC (Ljubljana)
2. GRETA ROZMAN (Kranj)
3. ZLATA NOVAK (Vrhnika)
MOŠKI do 30 let (14000 m)
1. ROMAN HOJAK (Pizzerija Boter)
2. MITJA ALBREHT (Logatec)
3. BOŠTJAN NOVAK (Samant-ha) in
15. Blagoj Janevski (Vrhnika); 16. Gregor Gostiša (Corning) in 18. Sašo Rajokovič (Vrhnika)
MOŠKI do 40 let (14000 m)
1. FRANC GUZEJ (Rudar)
2. TOMAŽ KALAN (Šmartno)
3. MARKO ŠKERLEP (Ljubljana) in 7. Roman Rupnik (Corning); 13. Stane Kogovšek (Corning); 16. Nedeljko Rajakovič (Vrhnika) in 17. Darko Recek (Vrhnika)
MOŠKI do 50 let (14000 m)
1. JOŽE ROGELJ (Ljubljana
2. BRANE KREGAR (Zadvar)
3. MARE KRISTAFIC (Krplje) in
8. Miro Cvirn ^Borovnica); 10. Bogdan Grom (ŠD Povž)
MOŠKI nad 50 let (14000 m)
1. VINKO FORTUNA {Kranj)
2. FRANC KOCJANCIČ (Kočevje)
3. MAKS STOPAR (Ljubljana) in 11. Janez Grom (ŠD Povž.) ter 12. Janez Gabrovšek (Vrhnika)
S. S.
USPEH VRHNIŠKE OSNOVNE ŠOLE
Na državnem ekipnem šolskem prvenstvu v uličnih tekih je Osnovna šola Ivana Cankarja osvojila prvo mesto. Tekmovanje je bilo konec oktobra v Brežicah; udeležilo se ga je 470 učencev in dijakov iz vse Slovenije.
Vrhniški tekmovalci so v štirih kategorijah pionirjev in pionirk osvojili največ točk in tako postali ekipni državni prvaki za osnovne šole v letu 1994.
Mlade vrhniške tekmovalec je vodil znani vrhniški pedagog in atletski trener profesor Luka Drašler, ki je vzgojil že marsikaterega dobrega športnika in atleta. Čeprav večkrat preskromen, pa je bil uspeha svojih varovancev zelo vesel.
Vrhničani so osvojili naslednja mesta: .
Ekipa osnovne šole Ivana Cankarja z osvojenim pokalom —državnega ekipnega prvaka v uličnem teku, manjkajo pa še štirje tekmovalci (Trček, Jurjevčič, Zalar in Bogataj)
— 5. in 6. razred (dečki): 6. mesto Klemen Grom
— 5. in 6. razred (deklice): 5. mesto Tina Jurjevčič
— 7. in 8. razred (dečki): 5. mesto Jure Novak in 6. mesto Miha Trček.
S. S.
Na pravi poti
Start gozdnega teka »Ulovka 94«
Lepo je bilo v športni rubriki časopisa Dela prebrati: »Učenci osnovne šole Ivan Cankar iz Vrhnike so ekipni državni prvaki v uličnih tekih«.
Tekmovanje so že drugo leto uspešno organizirali za svoj občinski praznik brežiški športni učitelji. Tako kot vedno je tudi tokrat tekmovanje spremljala prisrčna domača atmosfera, katere nosilci so znani atletski strokovnjaki mesteca ob izlivu Krke v Savo.
Vrhniška šola je na državnem ekipnem prvenstvu nastopila že drugič. Kar ji ni uspelo lani, ko je ekipi za osvojitev prvenstva manjkal le en tekmovalec, ne glede, kako bi bil uvrščen. Tokrat pa številnejša ekipa, sestavljena iz smučarjev tekačev in- atletov ni dovolila presenečenj. Čeprav posamezne zmage ni dosegel nihče izmed naših tekmovalcev, je bila moč naše ekipe v veliki homogenosti in požrtvovalnosti naših učencev.
Naši tekmovalci so med drugim dokazali, da jim tudi daljši teki niso tuji, saj so med 32 ekipami, v
katerih jc tekmovalo več kot 350 tekačev, z veliko prednostjo osvojili prvo mesto. Poleg tega je to tudi dokaz, da teku, temu osnovnemu gibanju pri pouku telesne vzgoje, pa tudi v sekcijah pri športni zvezi namenjajo potrebno pozornost.
Razsvetljene^ ulice, prazničen utrip mesta in ŽIV ŽAV mladine je tudi našim učencem ob vsakokratnem prihodu tekmovalcev posameznih kategorij v cilj dajal upanje, daje kateri od svetlečih sc pokalov na mizi poleg zmagovalnega odra namenjen tudi naši ekipi.
Lepe uvrstitve naših tekmovalcev v vsaki kategoriji so nam zato upravičeno vzbujale upanje, da nismo daleč od tistega, kar se je ob razglasitvi sprevrglo v spontano vriskanje.
Najlepši trenutek je bil takoj za tem, ko je gospod Rovan poklical učence Osnovne šole Ivan Cankar na zmagovite stopničke, kjer so prejeli zasluženo osvojen pokal. Čestitali so jim tudi najvišji predstavniki brežiške občine, ki sojini
podarili tudi manjša darila.
Veselo vzdušje smo nadaljevali v znani in lepo urejeni pizzeriji ob Krki, kjer so si še vedno rdeči in nasmejani obrazi napolnili svoje želodčke.
Za konec bi zapisal še nekaj misli: marsikdo je na Vrhniki ob tej novici dejal: »Ratalo jim je.« Ob natančnem pogledu tekmovalcev, pa bi lahko ugotovili, da kar nekaj tekmovalcev med smučarji tekači in atleti dosega vidne rezultate v državnem merilu.
Da jc trditev resnična, najbolj dokazujejo zelo lepe uvrstitve vrhniških tekačev na najbolj množični prireditvi v Sloveniji — na Krosu Dela, kjer je celotna občinska ekipa zasedla 8. mesto.
Ob kritičnem pogledu na vse teke v jesenskem obdobju lahko ugotovimo, da smo z rezultati zadovoljni. Pripomnil pa bi, da tolikšna šola, kot je osnovna šola Ivan Cankar, mora in more častno zastopati vrhniške barve v vzdržljivostnih panogah z vsem svojim potencialom.
LUKA DRAŠLER
Teklo 120 učencev in učenk
Osnovna šola dr. Ivana Korošca iz Borovnice jc v petek, 7. 10. 1994, organizirala občinski kros za učenke in učence vrhniških osnovnih šol. Krosa seje udeležilo 120 tekmovalcev z Vrhnike in iz Borovnice, vsi pa so pogrešali tekmovalce iz osnovne šole Log-Dragomer, ki so se vsa prejšnja leta, redno udeleževali občinskih krosov. Tekmovanje je bilo namenjeno tudi izboru najboljših tekačev v posameznih panogah za občinsko reprezentanco na tradicionalnem »DELOVNEM« krosu, ki jc bil v Termah Čatež. Rezultati prvih petih v vsaki kategoriji pa so bili:
FANTJE, letnik 1984 (in mlajši)
1. Domen Zalar (I. C. Vrhnika)
2. Jan Debevec (I. K. Borovnica)
3. Klemen Žerjav (I. K. Borovnica)
4. Aleš Jurjevčič (I. K. Vrhnika)
5. Darko Mahinovič (I. K. Vrhnika)
DEKLICE, letnik 1984 (in mlajše)
1. Anja Mikulan (I. C. Vrhnika)
2. Tamara Jesenovec (I. C. Vrhnika)
3. Romana Turšič (I. K. Borovnica)
4. Urša Pctrič (I. K. Borovnica) 5.. Merhisa Kuduzovič (L K. Borovnica)
FANTJE, letnik 1983:
1. Primož Bajec (I. K. Borovnica)
2. Grega Mrgole (I. C. Vrhnika)
3. MatjažKenig(I. K. Borovnica)
4. Marko Kozel (I. C. Vrhnika)
5. Matej Drašler (I. K. Borovnica)
DEKLICE, letnik 1983:
1. Bojana Stare (I. C. Vrhnika)
2. Pavlina Tonar (I. C. Vrhnika)
3. Petra Pervinšek (I. K. Borovnica)
4. Ines Hribar (I. K. Borovnica)
5. Ana Lužar (I. K. Borovnica)
FANTJE, letnik 1982:
1. Klemen Grom (I. C. Vrhnika)
2. Klemen Suhadolnik (I. K. Borovnica)
3. Aleš Trček (I. K. Borovnica)
4. Tine Švajger (I. K. Borovnica)
5. Milan Prodanovič (I. K. Borovnica)
DEKLICE, letnik 1982:
1. BrigitaBaškovč(I.C. Vrhnika)
2. Tina Jurjevčič (I. C. Vrhnika)
3. Katja Pergar (I. K. Borovnica)
4. Katja Dalič (I. C. Vrhnika)
5. Maša Pahor (I. C. Vrhnika)
FANTJE, letnik 1981:
1. Jure Novak (I. C. Vrhnika)
2. Zoran Vujanič (I. C. Vrhnika)
3. Peter Weixler(I. K. Borovnica)
4. Andrej Podržaj (I. K. Borovnica)
5. Jani Trček (I. K. Borovnica)
DEKLETA, letnik 1981:
1. Kati Cafuta(I. C. Vrhnika)
2. Polona Ravnihar (I. K. Borovnica)
3. Jana Mali (I.K. Borovnica)
4. Petra Lužar (I. K. Borovnica)
5. Helena Malavašič (I. C. Vrhnika)
FANTJE, letnik 1980:
1. Matevž Petelin (I. K. Borovnica)
2. Andrej Perdih (I. K. Borovnica)
3. Marko Trček (I. C. Vrhnika)
4. Blaž Zupančič (I. K. Borovnica)
5. Ines Sišič (I. K. Borovnica)
DEKLETA, letnik 1980:
1. Katja Nagode (I. C. Vrhnika)
2. Mateja Kočevar (I. K. Borovnica)
3. Klavdija Drašler (I. C. Vrhnika)
4. Urša Butko (I. C. Vrhnika)
5. Ana Suhadolnik (I. K. Borovnica)
Zmogla sem
V petek, 28. oktobra, se je skupina vrhniških športnikov odpravila na državno prvenstvo v uličnem teku v Brežice. Takoj po končanem pouku smo se z avtobusom odpravili na pot. V avtobusu smo vsi napeto pričakovali tek, ko pa smo prispeli v Brežice, se je napetost še povečala.
Ogledali smo si progo, kije bila dolga 2,2 km. Potem je napočil trenutek za start mlajših pionirjev (5. in 6. razred). Za njimi so startale mlajše pionirke, nato pa še starejši pionirji in pionirke. Vsi rezultati so bili zadovoljivi. Medtem ko smo čakali na razglasitev ekipnih dr-
žavnih prvakov, smo se odpravili na malico.
Vrnili smo se na prizorišče razglasitve. Tam pa so rekli:
»Pripravi naj se OS Ivan Cankar.« Takrat smo zvedeli, da smo dobili enega od pokalov. Ko pa so povedali, da smo prvi, smo se zavedali, kako dobro smo tekli.
Ko smo se vračali domov na Vrhniko, je bilo vzdušje v avtobusu zelo živahno.
Kdor misli, da ne bi mogel preteči 2,2 km, mu lahko povem, da bi zmogel: treba je le želeti in verovati vase.
NATAŠA NAGEU
28
NOVEMBER 1994
NAŠ ČASOPIS
ŠAHOVSKE NOVICE
TOMA2 GORENC PRI 250 km/h
Prvi korak do mednarodnega mojstra
Na odprtem mednarodnem turnirju na Dunaju, ki se je končal v začetku novembra letos, si izpolnil prvo normo za mednarodnega mojstra. Si pričakoval tako dober rezultat?
Uspeh na Dunaju je tudi mene nekoliko presenetil. Po odličnem začetku (3,5 točke iz prvih štirih kol) sem začel verjeti, da lahko napravim dober rezultat. Z madžarskim velemojstrom Faragom sem verjetno dobljeno pozicijo samo remiziral, v miniaturi (21 potez) pa sem premagal ruskega mednarodnega mojstra Lazareva. Sledila je kriza, saj sem v naslednjih treh kolih zbral eno samo točko.
Kaj pa finiš turnirja?
Ta je bil odličen. V zadnjih
Uspeh Primoža Solna na Dunaju
Na odprtem šahovskem turnirju na Dunaju, ki je bil prvi vikend v novembru, je Dragomerčan, član vrhniškega šahovskega kluba, Primož Soln v zelo močni konkurenci dosegel izjemen uspeh. V devetih krogih je osvojil 6 točk in dosegel normo za naslov mednarodnega mojstra. Na tem mednarodnem memorialnem turnirju je nastopalo 160 šahistov iz 12 držav, od tega II. velemojstrov, 12 mednarodnih mojstrov in prav toliko mojstrov FlDE. Soln je zbral 6 točk in si še s štirinajstimi šahisti delil odlično štirinajsto mesto. Tako je še ne šestnajstletni, kot najmlajši Slovenec, dosegel naslov mednarodnega mojstra.
Tudi Leon Gostiša, lctošnjUlr-žavni prvak v šahu, je ocenil Sol-nov nastop na Dunaju kot enega
boljših rezultatov slovenskega šaha v tem času, saj so nasopili zelo »močni« šahisti iz vse Evrope. Tako ima Soln res vso šahovsko prihodnost pred seboj.
S. S.
dveh kolih sem iztržil poldrugo točko. Premagal sem četrtega igralca z zadnjega avstrijskega prvenstva, mednarodnega mojstra Lendwaja in remiziral z uzbeki-stanskim velemojstrom Logino-vom (2610). Popolnoma sem ga nadigral, osvojil figuro, nato pa z neprevidno igro dovolil nasprotniku, da seje rešil v remi z večnim šahom.
Si imel pred zadnjo, odločilno partijo proti velemojstru Loginovu kaj treme? Potreboval si namreč pol točke za normo.
Posebne treme ni bilo. Igral sem z belimi figurami in se zavedal, da .nimam kaj izgubiti, da lahko veliko dobim, zato sem bil zbran in sem celo partijo odigral zelo sproščeno.
Dober dosežek igralca je lahko prelomnica v njegovem vzponu. Si najmlajši slovenski šahist z balom za mednarodnega mojstra, saj ob osvojitvi norme še nisi imel 16 let. Ali ta uspeh kaj spremeni tvoje šahovske načrte?
Dunajski dosežek mi je dvignil samozavest, kije bila že kar malo načeta in pripomogel k temu, da se spet zavedam svojih dejanskih sposobnosti.
Kakšni so tvoji šahovski-načrti?
Prvi cilj je naslov mednarodnega mojstra, doseči ga nameravam v dveh letih. Zanj potrebujem še dva bala in rating 2400 točk.
Kaj pa po osvojitvi mednarodnega naslova? Si namreč redni dijak drugega letnika Gimnazije Poljane. Če bo šlo vse po načrtih, boš ob koncu srednje šole postavljen pred dilemo: šah ali študij? Znano je, da vrhunski dosežki (naslov velemojstra) in amaterizem ne gresta skupaj, Kaj meniš o tem?
Solo jemljem zelo resno, zato nameravam najprej maturirati, nato pa nadaljevati s študijem. Če v dveh letih postanem močan mednarodni mojster, bom resneje razmislil o možnostih za šahovski profesionalizem. Takšen status vrhunskih igralcev je v drugih državah nekaj povsem običajnega, na Slovenskem pa je izrazito neugodna družbena klima za to. Poznam nekaj slovenskih mednarodnih mojstrov, ki poskušajo živeti in delovati kot profesionalni šahisti. Zal jim niti družba niti sponzorji ne omogočajo spodobnega življenja, ampak zgolj živo-tarjenje. Prisiljeni so nenehno nastopati, da se preživijo. To pa hromi njihovo ustvarjalnost in zavira njihov šahovski razvoj. Pa tudi individualnih trenerjev nimajo, zato so v podrejenem položaju v primerjavi z mednarodno konkurenco.
Si član si) \ rhmka, ki nastopa v državni ligi. Šahovsko izobrazbo si pridobival v krožku na OŠ Lpg-Dragomer, natovvvNotranjski SŠS, nazadnje pa v VŠŠ, ki jo vodi mednarodni mojster Iztok Jelen. Ali imaš trenerja?
Glede na pomanjkanje šahovskih trenerjev v Sloveniji sem lahko kar zadovoljen, ker me trenira mednarodni mojster Leon Gostiša, petkratni slovenski članski prvak in nosilec bronaste medalje z zadnje olimpiade za dosežek na 4. deski.
Kaj bi lahko povedal o ŠD Vrhnika, o društvu, za katero nastopaš že več kot 4 leta?
V moštvu nastopa precej mojih vrstnikov — Miodrag Stojnic, Matej Šebenik, Niko Praznik, Simon Stanič in drugi. Smo eno najmlajših moštev v državni ligi. V društu so dobri odnosi med igralci. Še največ imamo finančnih težav. Ko jih bomo rešili, se bomo zagotovo uvrstili med najboljša tri moštva v državi.
Letos si nastopil na SP posameznikov v kategoriji do 16 let. Kako bi komentiral svoj nastop?
Začel sem slabo, zbral sem le 1,5 točke iz. prvih 4 partij. Sredi turnirja sem si opomogel in bil pred zadnjim koloni blizu deseterice, v katero bi se z zmago v zadnji partiji zanesljivo uvrstil. Žal sem izgubil in na koncu delil le solidno 21. mesto med 73 igralci. Sicer pa je bila konkurenca v tej kategoriji izredno močna, saj je vsaj deset najboljših igralcev že pravih šahovskih profesionalcev.
Nekaj dni po SP si odšel na odprti mednarodni turnir Finkenstcin 94 na Koroško in presenetil z delitvijo 1. — 3. mesta v konkurenci 160 igralcev z ruskim velemojstrom Svešnikovom in FM Mencingerjem. Kaj misliš o tem?
Očitno sem šele po SP ujel pravo formo, kar je najbrž, posledica preveč intenzivnih priprav, saj se v mojih partijah na SPčuti zasiče-nost s šahom. V Finkcnsteinu pa sem igral z neverjetno lahkoto.
Lahko zaradi uspehov v Finken-steinu in na Dunaju pričakujemo kakšne spremembe v načinu študija šaha?
Niti ne. Rezultata sta samo pripomogla k moji odločenosti, da nadaljujem s trdim delom. Skušal bom le nekoliko bolje načrtovati svoje nastope in količino treninga in tako izboljšati formo.
Kaj pa slovenski šah?
Mislim, da je v vzponu, saj imamo vrsto nadarjenih igralcev. Če bi imeli dobre pogoje za razvoj, bi lahko prodrli v svetovni vrh.
ANTON PRAZNIK
Matej Šebenik na evropsko prvenstvo v pospešenem šahu
V Termah Čatež, je bil kvalifikacijski turnir v šahu za fante in deklice od 12 do 14 let za nastop na Evropskem prvenstvu v pospešenem šahu. Turnir je trajal dva dni (od 22. 10. do 23. 10. 1994) z udeležbo 98 šahistov in šahistk iz celotne Slovenije. Vrhniko so zastopali mladi šahisti Sebenik, Po-lanec, Latič in Petkovšek, iz. Borovnice pa so se turnirja udeležili brata Cerk in Trček ter brat in sestra Kržič.
Velik uspeh je dosegel Matej Šebenik, ki je pri fantih do 12 let premočno zmagal, saj je oddal en sam remi. Vsi drugi pa so se uvrstili v sredino lestvice svojih kategorij. S tem uspehom se je Matej uvrstil v reprezentanco, ki bo Slovenijo zastopala na EP v Disnev-landu pri Parizu.
Vrhniški šahisti od leve proti desni: Admir Latič, Andraž Polanec, zmagovalec Matej Šebenik in Gašper Petkovšek, v ozadju mentor Slavko Čačič.
Petič slovenski prvak v šahu
V začetku oktobra (od l.do 12. 10. 1994) je bilo v Novi Gorici 4. državno prvenstvo Slovenije v šahu, odkar je Slovenija samostojna država.
Za naslov državnega prvaka se je boril tudi vrhniški šahist Leon Gostiša, ki je po zelo napetih in izenačenih partijah na koncu le osvojil že peti naslov slovenskega prvaka v šahu za leto 1994. V vseh enajstih kolih je Leon igral dokaj
spremenljivo, posebno v sredini tekmovalnih bojev, ko je izgubil nekaj točk. Vendar pa je na koncu, ob pravem trenutku, pokazal vse svoje šahovsko znanje ter zasluženo osvojil prvo mesto. Osvojeno prvo mesto je Leonu povrnilo in učvrstilo samozavest, ki jo je potreboval ob dokaj povprečnih in podpovprečnih zadnjih turnir-skih rezultatih. S prvim mestom pa se je uvrstil, skupaj z Aljošem
Grosarjem, na conski turnir za svetovno prvenstvo v šahu.
Končni vrstni red: Gostiša, A. Grosar, Mohar 7 1/2 (o prvaku je odločil boljši uspeh proti zmagovalcem), Iz. Jelen, Barle 7, Ig. Jelen, Tratar 6 1/2, Rigler 6, Sušnik 4, Jaz.binšck, K. Grosar 2 1/2, Slak 11/2.
S. S.
V Zeltwegu prvi tekmovalni preizkus v formuli ford -1600
Letošnje državho prvenstvo v karttngu ie končano. Tomaž Go-renc, sedaj dijak 2. letnika strojne srednje šole v Ljubljani, je spet osvojil nehvaležno drugo mesto v razredu 100 junior. Zmagala je njegova »večna« tekmica Nina Je-rančič, kije v odločilni septembrski dirki v Portorožu imela več sreče kot Tomaž, saj je moral v sedmem krogu dirke odstopiti.
Poleg dirk po Sloveniji za državno prvenstvo seje Tomaž, udeleževal tudi mednarodnih dirk predvsem v Avstriji, kjer mu je bil glavni sponzor AUSTROKART MORI. Pokrovitelj MORI je našemu vozniku kartinga nudil servis in potrošni material za njegov kart.
Sledilo je nekaj uspehov, saj je Gorenc pokazal izredno nadarjenost za hitrost in obvladovanje spretnosti vožnje za volanom. Sfedilo je povabilo »AUSTROKART MORIJA«, da se Tomaž Gorenc preizkusi v formuli FORD — 1600. Že v septembru je opravil prvi poskusni trening, ki je zadovoljil avstrijskega pokrovitelja. Ta ga je povabil na prvo tekmo in 15. oktobra, po še dveh dneh treninga, je uspešno odpeljal prvo tekmo v formuli FORD, na znameniti avstrijski dirkalni stezi v Zeltwegu. V konkurenci izkušenih dirkaških mačkov je skozi cilj pripeljal kot peti in s tem dosegel odličen rezultat. Formula FORD je razred dirkalnikov s prostornino (fordovega) motorja 1600 cem in 120 konjskimi močmi, menjalnik je štiristopenjski, teža vozila
TOMAŽ GORENC v boksu dirkališča ZELTVVEG, s svojim izposojenim dirkalnikom FORMULE FORD — 1600. (Foto: Danilo Todorovič)
pa je le 420 kg. Največjo hitrost se lahko doseže do 250 km/h, kar je po Tomaževem mnenju zaradi majhne teže lahko nevarno.
Dirkalnik tudi nima sprednjega in zadnjega spojlcrja, prav tako pa so gume s profilom enake. Na Tomaževi prvi tekmi je štartalo šestnajst voznikov, ki so odpeljali 10 krogov. Start je imel iz devetega mesta, do cilja je prehitel še štiri tekmece, med njimi tudi Nino .Icrančič, ki se je uvrstila tik za njim. Sam Tomaž Gor-enc je s prvim nastopom v formuli FORD zelo zadovoljen in upa, da bo v sezoni 95. še večkrat nastopal v tej kategoriji. Vse je odvisno od finančnih sredstev in pridobitev
sponzorjev. Saj je moral za prvi nastop odšteti preko 6.000 DEM, za kar so poskrbeli nekateri sponzorji.
Zato se Tomaž Gorenc zahvaljuje vsem sponzorjem predvsem pa: MITA d.o.o., — Miran in Tatjana Novak, Oblak Marjan (Sinja Gorica), IMEX-COMMERCE d.o.o. (Vrhnika), PETROL, Matjaž Prebil (Horjul) in BRIT1SH — PETROL1UM — Ljubljana, ter vsem ostalim, ki so karkoli finančno in materialno pripomogli za tekme v kartingu in seveda na nepozabni dirki formule FORD — 1600.
S. S.
Letos že 8. mednarodni turnir v ŠRG
V veliki telovadnici OŠ Ivana Cankarja seje 15. in 16. oktobra odvijal že 8. MT v športni ritmični gimnastiki. To je bil nedvomno praznik za vse ljubitelje gimnastike, saj je bila športna prireditev zelo odmevna sirom Slovenije, saj je tekmovanje oba tekmovalna dneva spremljala televizija Slovenije in vodilni časopisi. Pohvalimo se lahko z zelo kvalitetno in številčno udeležbo v vseh kategorijah. Izpostavila bi kadetske državne prvakinje iz Slovaške, Češke in Hrvatske, italijansko mladinsko državno prvakinjo Lctizio Rossi, tretje uvrščeno iz češkega članskega državnega prvenstva Ivano Smitakovo, avstrijsko re-pre zentantko Sabine Michelfeit, za telovadke iz držav bivše Rusije pa vsi vemo, da že več let krojijo svetovni vrh. K nam pa so prišle telovadke iz Rusije, Ukrajine in Osctije. Lahko rečem, da tudi domačinke niso bile od muh . Veliko upov smo upravičeno polagali na naše, vrhniške telovadke. Morda vsem občanom nijmano, da so telovadke Sandra Žilavec, Elvira Dreškovič, Dušica Jere-mič, Urška Cvetko, Tina Pajniž in Mojca Rode na različnih tekmovanjih po Evropi že uspečno nastopile za državno reprezen tanco Slovenije.
V soboto je bilo v dopoldanskem času predtekmovanje slovenskih najmlajših tekmovalk. Popoldne so se odvijali boji za kolajne v mednarodni konkurenci v kategorijah kadetinj, mladink in članic. Najboljših šest iz vsake kategorije se je uvrstilo v finale. Finalni boji so bili v nedeljo dopoldne. Na zmagovalnih stopnicah so bile tudi domačinke .
Rezultati:
MNOGOBOJ: ČLANICE:
1. IVANA ŠMITAKOVA (ČEŠKA)
2. MANUELA BOCCHINI (ITALIJA)
3. ELVIRA DREŠKOVIČ (VRHNIKA)
5. SANDRA ŽILAVEC (VRHNIKA)
MLADINKE:
1. DUŠICA JEREMIČ (VRHNIKA)
2. LETIZ1A ROSSI (ITALIJA)
3. ROBERTA BORGNA (ITALIJA)
5. TINA PAJNIČ IN 8. URŠKA CVETKO (OBE VRHNIKA)
KADETINJE:
1. MOJCA RODE (VRHNIKA)
2. BILJANA MILAŠINOVIČ (VRHNIKA)
3. TAMARA HAMARAN (UKRAJINA)
in 9.  BARBARA ŠINIGOJ (VRHNIKA) EKIPNO:
1. VRHNIKA
2. FANO (ITALIJA)
3. VLADI KAVKAZ (RUSIJA)
MLAJŠE DEKLICE (en rekvizit):
1. ANJA PUGELJ (LJUBLJANA)
2. BARBARA ŠINIGOJ (VRHNIKA)
3. MAJA ČEPLAK (VRHNIKA)
in 5. MANCA PODUATNIKA (VRHNIKA)
V finalu članic s tremi rekviziti sta vrhničanki ELVIRA DREŠKOVIČ in SANDRA ŽILAVEC osvojili vsaka po eno bronasto medaljo, to je tretje mesto.
Velik uspeh pa je na treh finalnih nastopih pri mladinkah dosegla Dušica Jeremič, saj je bila dvakrat prva in enkrat druga.
Pri kadetinjah pa je na dveh finalnih nastopih Mojca Rode osvojila dve zlati medalji, Biljana Mi-lašinovič pa je bila dvakrat tretja.
Organizator tekmovanja je bila Športna zveza Vrhnika s člani sekcije za ritmično gimnastiko. Poleg staršev telovadk so pomagali izpeljati tekmovanje tudi zunanji sodelavci, ki pri delu niso gledali na uro. Nenadomestljivi člani organizacijskega odbora so bili: Toni in Zora Turk, Tatjana in Primož Kastelic, Andrej Telban, dr. Andreja Zupan, Peter Javor, Danica Hanžel, Ivo Skočir, Alojz Peternel, Francka Baloh, Irena Oblak, Marica Hodnik, Vesna
Šahovski kotiček
Vse ljubitelje šaha vabimo na hitropotezni turnir, 27.11. 94 — nedelja — ob 10.00 v Bistro Pavza na Trgu Karla Grabeljška.
Matic, Marija Barukčič, Stane Kužnar, Sidonija Jurjevčič in številni drugi sodelavci. Televizijska ekipa nebi mogla opraviti svojega dela, če ne bi priskočile na pomoč z. reflektorji vrhniške delovne organizacije in mojster Marko Medic s svojo elektrikarsko ekipo.
Za samo izvedbo tekmovanja so poleg planskih sredstev prispevali sredstva še številni sponzorji. Generalni sponzor tekmovanja je bilalUV.
Naslednji turnir bo uvrščen v letni koledar evropske (UEG) in svetovne ( FIG) gimnastične federacije , kar je še posebna pohvala in obenem obveza organizatorjem.
Izvedbo mednarodnega turnirja, med tekmovalno sezono pa odhod na pomembna reprezentančna in klubska tekmovanja v tujino so omogočili: Kamnoseš-tvo Kunovar, Prebil Plast, LIKO, Nova Ljubljanska banka, Kek-sarna Adamič, Kompas Magistrat, z izrednimi sredstvi IS SO Vrhnika, Adapt Kogovšek, Avto Trade, Pizzerija Boter, Vinoteka Simon, Graverstvo Kosi Bruno, Hotel Mantova, Orel D.O.O, Blago Mix, Pekarna Žito, Galanterija Barlič, Nauportus D.O.O, Foto Markelj, Fanor, Kara, Mon - Pan, A - Enter, Ram, Metuljček, Smer 21, Breza nogavice, Zlato runo, Mercator, Megaron, Mizarstvo Kogovšek, Mercator Dolomiti, Sled, Cvetličarna Jana, Dvig, Mesarija Blatnik, Frizerstvo Vanja, Gostilna Turšič, Distry, Var-galant - Oto in Bogo Prebil, Servis Čimos, Štirn, Papalina, Avtopre-vozniŠtvo Zaje, Vulkanizer Jerši-novič.Trgovina Štirn, Avtol'car Rode, Optika, Gostilna Simon, A/A, KZ Mlekarna, Mlečna restavracija, Avtoelektrikarstvo Trček, Bizjak, Capital, Jerina, Stanovnik, TI- NE bar, Emona. Najlepša hvala.Še posebej bi se rada zahvalila vsem obrtnikom , ki so prispevali levji delež sredstev in s tem omogožili razvoj in obstoj tega lepega ženskega športa, ki pa še zdaleč ne dela v rožnatih razmerah, vendar živi in rezultati naravnost silijo k sistemski rešitvi problema, ker žal pri iskanju sredstev vse prevečkrat ostaja breme posameznika. Upam pa se reči, da so telovadke vrhniške športne zveze lahko v ponos kraju in državi in vzgled za delov v šoli in prostem času marsikateremu dekletu. Veliko razumevanja za pridne športnike imajo tudi na šoli.
In zakaj zagovarjam vrhunski šport? Dovolj močna baza v množični gimnastiki v vseh starostnih ka-tegorijah prinaša pravi odgovor.
Vodja ŠRG Meta MOHAR
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1994
29
IZBERITE Ml, IMAMO NAJBOLJŠI PROGRAM
VI l
Predstavitev Vrhnike v Mariboru
Maribor jc bil letos že drugič organizator mednarodnega sejma gostinstva in turizma GOST-TUR od 12. do 16. oktobra 1994.
Že po tradiciji so se TURISTIČNEMU DRUŠTVU »BLA-GAJANA« pridružili vrhniški gostinci: Pizzerija BOTER, gostilna MOST, gostilna KRANJC, ki so že na dan otvoritve sejma, zable-stcli s svojimi specialitetami.
V času sejma so potekale številne spremljevalne prireditve. V okviru strokovnih prireditev seje Vrhnika uspešno predstavila na prvi slovenski turistični borzi. Poleg že omenjenih gostincev jc svojo bogato ponudbo predstavil tudi RANČ KAJA IN GROM, TEHN1ČI MUZEJ BISTRA in ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA.
Marta Rijavcc je prejela tretjo nagrado za turistični spominek.
V okviru programa tekmovanj in razstav ob 41. gostinsko-turi-stičnem zboru je Pizzerija BOTER ponovno požela izreden uspeh. Aleš Ogrinjc postal skupni zmagovalec v mešanju vseh vrst eoetailov, Sabina Pleško, učenka Srednje šole za gostinstvo in turizem, pa je prejela zlato medaljo za pripravo predjedi.
Maribor in sejem nam bosta ostala v lepem spominu. Za prihodnje leto načrtujemo še boljšo in številnejšo udeležbo ter vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružijo.
TD »Blagajana« VRHNIKA
Na sejmu gostinstva in turizma v Mariboru jc Pekarna iz Vrhnike predstavila svoje izdelke
Vrhniške gostince (pizzerija Boter, gostilna Most in gostilna Kranjc) je prvi dan otvoritve GOST-TUR-a obiskal predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič
Kulturno-prlreditvenl center in okrepčevalnica
W0II
Na prvi turistični borzi ob mednarodnem sejmu GOST-TUR, se je predstavila tudi občina Vrhnika
POLOS d o o
Zapoge 40, 61217 VODICE
POCENI PREMOG
Polos, trgovina s premogom, vam po zelo ugodni ceni dostavi na dom premog vseh vrst. Možnost plačila na čeke.
Dostava brezplačna do 30 km. Se priporoča
POLOS, Zapoge 40, Vodice S 061/823585 824096
Kulturno-prireditveni center in okrepčevalnica
Vam nudi:
■ celotno gostinsko ponudbo —=— kulturno zabavne pritreditve —_— razstave
—— plese
■ za vaše potrebe pa je možno najeti dvorano (I8l m2)
Vse pa vabimo, da s svojimi idejami sodelujete pri ustvarjanju kulturnega programa, da dvignemo kulturno ponudbo v naši občini.
Program za december:
—m— nedeljski šahovski turnirji —^— jazz večer
■ dedek mraz z gledališko igrico za otroke
plesi
-~— silvestrovanje
Vzemite si čas in obiščite Bisirol Kontaktne osebe: Bojana Vogrinec in Zoran Lončar
HM
d.o.o.
Družba za organizacijo prireditev in gostinstvo Trg Karla Grabeljška 3, 61360 Vrhnika - tel.: 061/755-503
Kakovost
Hitra dobava
Plačilo s čeki (z odlogom)
Se priporočamo!
.0
061/823-609 U 061/824-424 FAX: 061/824-420
30
NOVEMBER 1994
NAŠ ČASOPIS
HELIOS
AVTOLIČARJI, AVTOKLEPARJI!
NUDIMO VAM:
— mešanje avtolakov Glasurit in Mobihel
— brusilke, pištole za lakiranje
— lepila za stekla, trakove za zaščito pri lakiranju, fugirne mase
— nitro razredčilo
— dvostranske lepilne trakove
— brusne materiale
in drug material za avtoličarje in avtokleparje po zelo ugodnih
cenah!
Obiščite nas!
AVTOCOLOR DRENOV GRIČ 62 61360 VRHNIKA TEL: (061) 752-797
SOŽITJE
wSmo mumm
SUMH/Jf
SOŽITJE društvo za pomoč duševno prizadetim Vrhnika
v
Društva za pomoč duševno prizadetim delujejo v skoraj vseh slovenskih občinah. Člani teh društev so predvsem starši oziroma svojci otrok z motnjami v duševnem razvoju, strokovnjaki in drugi ljudje, ki so se odločili po svojih najboljših močeh pomagati družinam s takimi otroki. Zato smo se odločili, da decembra ustanovimo društvo na Vrhniki. Občni zbor bo 8.12.1994 ob 17.00 v večnamenskem prostoru OS Ivan Cankar Vrhnika, Lošca 1.
Vabimo vse ljudi dobre volje!
COM-TAR, d.o.o. AVTO ŠOLA VRHNIKA
ŠOLA S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM
Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov A, B, C, E in F kategorije.
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV DIJAKI IN ŠTUDENTI POPUST
Septembra je bila za izlet v Gardaland izžrebana Kristina Kmetic. ČESTITAMO!
TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA
PONUJAMO VAM POČITNICE IN IZLETE V DOMOVINI IN TUJINI
POHITITE Z REZERVACIJAMI ZA ZIMSKE POČITNICE SILVESTROVANJE
LINA
POMOČ IN SVETOVANJE
Nudimo kakovostno, hitro in poceni pisanje na računalnik ter tax storitve.
INFORMACIJE IN PRIJAVE: Cankarjev trg 5, VRHNIKA TELEFON/FAX: 755-828 URADNE URE: ponedeljek in sreda od 9. do 18. ure torek, četrtek in petek od 9. do 15.30
ram
TRGOAVTO
Z METALOTRGOM
VRHNIKA
ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6
NA VRHNIKI tel. 061 756-210
M-TRGOAVTO v sodelovanju z 061 756-211
METALOTRGOM d.o.o. na Cankarjevem faks 061 756 210 trg 6, poleg avtobusne postaje
AKCIJSKA PRODAJA ZA ZIMSKE DNEVE
posojila od 6 do 48 mesecev brez pologa za raznovrstno blago glede na vrednost
NA ČEKE
1+3 brez obresti
1 + 5 z obrestmi
1. Vse za zaščito vašega avtomobila pred zimo: zimske gume, antifriz, zimaks, ledeks.
2. Motorne žage HUSQVARNA vseh tipov na 1 + 4 čeke brez obresti; TIP F-61 — s 5% POPUSTOM 61.745,00 sit.
3. Oljni gorilniki za centralno ogrevanje THYSSEN in ECO-FLAMMINOR vseh tipov.
Cisterne ITPP Ribnica, ovalne, z A testom in 5 let garancije.
4. Rezervni deli za avtomobile: GOLF, ŠKODA, ZASTAVA, FIAT 126, LADA.
5. Rezervni deli: TAM, IVECO, MERCEDES (GUME NOVE IN NALITE IN OLJA VSEH VRST)
6. Avtomobilske prikolice — tovorne — tudi dvoosne raznih tipov po naročilu.
7. RAZNO ORODJE — KOMPRESORJI VSEH VRST.
8. Betonski mešalniki in samokolnice.
9. Zastopništvo italijanskega ročnega orodja FELISATI: 15 različnih tipov;
primer:
2000 W kotna brusilka 230: 21.442, — sit stabilna krožna žagao 1300 W = 64.271. — sit. Kot novost vam predstavljamo: URADNO ZASTOPAMO IN PRODAJAMO
— avtoradio CLARION
— v prodaji tudi avtoradiji in zvočniki PIONER.
DELOVNI ČAS: OD 8. do 12. URE OD 15. do 19. URE
10
TRGOVINA
GSEL3HE
vas vabi v svojo prodajalno v Sinji Gorici, tel.: 755-918
Iz svojega prodajnega programa vam nudimo rezervne dele za gradbeno in kmetijsko mehanizacijo ter tovorni program:
— olja in masti MUSTANG
— oljne in zračne filtre DONIT in FIAAM
— filtra za gorivo
— TESNILA za motorje traktorjev ZETOR, DEUTZ, ŠTORE, IMT
— gume in zračnice za gradbeno in kmet. meh. ter tovorni prog.
— akumulatorje za osebna vozila, traktorje in tovornjake
— jermena raznih velikosti SAVA in BARUM
— rezervne dele za SIP-ovo mehanizacijo
— svetlobno tehniko SATURNUS
— ležaje, semeringe in seger varov. vseh velikosti
— ORING tesnila
— antifriz v različnih embalažah 11,31,201,2001 (mešan in koncentriran)
— kardane in rez. dele za kardane
— hidravljične cevi in spojke
— gozdne verige — POVEZANE 2, 2.5, 3, 3.5, m.
— rez. dele za CREINO
— rez. dele za škropilno, sejalno in sadilno tehniko
— pašniški program
— posode »rostfrej« za shranjevanje vina in sokov 25,38,50, 60, 80 I
— brzoparilnike 551, 801,1051
— samokolnice in ročno orodje
— igrače za otroke.
TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7. DO 19. URE,
OB SOBOTAH PA OD 7. DO 13. ure
Priporočamo se za nakup ali pa nas pokličite po telefonu
755-918.
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURŠIČ
VRHNIKA, JAGROVA 2
TEL.: 755-117
NUDIMO:
— Servisiranje in popravila VW in Audi vozil
— Vulkanizerska dela za vsa osebna vozila,
dostavna vozila — kombi do 16" — Na zalogi imamo avtoplašče
MALI OGLASI
Ugodno prodam malo rabljeno italijansko peč GIBO na kurilno olje, podarim pa lepo ohranjen kavč. Inf. po tel.: 752-783.
V Borovnici, Gradišnikova 22, prodam enosobno stanovanje v izmeri 42 m2. Telefon 746-723, Žerjav.
Inštruiram matematiko, fiziko, angleščino za osnovne in srednje šole. Tel.: 753-575 (Tanja)
OSNOVNA ŠOLA Log-Dragomer in MLADI RAZISKOVALCI
VABILO
Raziskovalci kemije-ekologije z Osnovno šolo Log-Dragomer vabimo na predstavitev raziskovalne dejavnosti in šole v dneh od 5. do 12. decembra 1994 v ŠOLSKEM EPICENTRU v Ljubljani. Uradna predstavitev bo v ponedeljek, 5. decembra 1994, ob 13. uri.
Vabljeni!
Osnovna šola Log-Dragomer razpisuje licitacijo za:
1. peč na trdo gorivo — kamin EMO, vrednost 15.000,00 sit
2. peč na trdo gorivo — peč MAGMA, vrednost 7.000,00 sit
Prodaja bo po načelu videno-kupljeno najboljšemu ponudniku.
Ogled bo na dan licitacije v četrtek, 1.12. 1994, ob 17.00 v Osnovni šoli Bevke.
ZLATO RUNO
SMER 21 d.o.o.
VRHNIKA, Cankarjev trg 1 b
DELOVNI ČAS: pon., tor., čet, pet.: od 8. do 12. ure od 16. do 19. ure sreda: od 8. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure
PRODAJA ŽENSKIH IN MOŠKIH OBLAČIL
Z lepim in udobnim oblačilom se dan lepše začne. Morda vam lahko pomagamo.
Pridite pogledat!
Bom-Oprema
TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA
Tržaška 23 (pri kino dvorani) tel/fax. 061/755-255
delovni čas: 8.30 - 12. in 16. - 19. sobota 8.30 - 12,
PREPRIČAJTE SE, DA SMO RES NAJCENEJŠI!
KRI REŠUJE ŽIVLJENJA!
Dokler utripa srce, nihče ne pomisli, da življenje spodbuja kri, ki se pretaka po naših telesih, žlahtna rdeča tekočina, ki zaznamuje polnost življenja. In le človek lahko da kri človeku, ko jo potrebuje. Kdor je spoznal, kako dragocen vir življenja je kri, zanj in za mnoge, neznane druge, je stopil na pot humanosti, na pot, ki rešuje življenja.
Postanite tudi vi krvodajalec — krvodajalka!
V naši občini bo potekala krvodajalska akcija v ČETRTEK, 1.12., in PETEK, 2. 12. 1994,
in sicer
V PROSTORIH OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR, LOŠCA 1, VRHNIKA
OD 7. DO 13. URE.
DAROVATI KRI POMENI TUDI LEPŠI IN VARNEJŠI DAN!
OO RK VRHNIKA
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1994
31
KONTO - BIRO
RAČUNOVODSKO - KNJIGOVODSKE STORITVE
Jasna Grošelj, s.p.
Vrtnarija 12/c 61360 Vrhnika tel.: 061/75-44-64
OB VSAKEM ČASU POGREBNE STORITVE
naročila na domu prevozi
prevozi za u pepel itev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 751-435
•061/751-437 ali
Nasuti smo črnice na njene tihe in samotne ure, na njene večere... bete ptice so odletele, sam sem ostal in čakal sonca...
France Kunstelj Ob slovesu od naše drage sestre in tete
Nade Kunstelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v življenju stali ob strani in ji pomagali v težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, prijateljem, duhovnikom in dobrotnikom, ki ste jo obiskovali in bodrili. Zahvala osebju Doma upokojencev in zdravnikom za večletno skrb in nego ter vsem, ki ste ji lajšali zadnje ure življenja. Hvala g. župniku za občutene besede slovesa ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ali se kako drugače poklonili njenemu spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega
Petra Cerneca
upokojenega elektrikarja z Vrhnike
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega brata in strica
Franca Petrovčiča
s Pokojišča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi borovniškemu župniku gospodu Janezu Silerju za lep pogrebni obred in pogrebcem ter pevcem za zapete pesmi.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
Franca Vrhovca
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, za cvetje in darovane sveče. Zahvaljujemo se zdravnici dr. P1RŠIČEVI za skrb v času njegove bolezni. Hvala tudi pevcem iz DRAGOMERJA za ganljivo zapete pesmi.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame in tete
Marije Ploj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in mojim sodelavcem za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in za izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi gospodu duhovniku za opravljen obred, govorniku in pogrebcem, ter osebju in stanovalcem Doma počitka na Vrhniki. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
hčerka Anica z družino, Zofija z družino in Elizabeta z družino
ZAHVALA
IJJP^   Ob boleči izgubi naše mame in babice
Rozalije Keršmanc
Spelakove mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi Obrtni zbornici Vrhnika, oktetu Raskovec ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala.
Vsi njeni
Bevke, oktober 1994
ZAHVALA
Zapustila nas je
Vida Rus
roj. Gerjol (1920— 1994)
V nedeljo, 30. oktobra, smo se poslovili od moje žene Vide na vrhniškem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti. Hvala sosedom iz Cankarjevega nabrežja in bi všim sodelavcem IUV za podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste jo obiskovali v njenih zadnjih dneh. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma za lajšanje bolečin, za skrb in nego.
Žalujoči
vsi njem
Kar bilo je dušu najdražje, pobrala mi v cvetju je smrti, zatrla mi nado za nado, podrla načrt za načrt.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, sina, brata in strica
Janeza Reparja
z Dola pri Borovnici
se zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje in darovali cvetje. Hvala tudi za poslovilne besede g. Koširju in gospodu župniku za lep obred. Se posebej se zahvaljujemo dr. Žagarjevi in drugemu zdrav, osebju, delavcem EVGRADA, osebju Onk. inštituta in Tobačne Ljubljana, učencem in delavcem OS Borovnica, pevcem Zupan iz Tržiča in trobentaču g. Zupancu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega ata
Jožefa Kržiča
iz Borovnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste se mu prišli poklonit, mu darovali cvetic in sveče ter ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Majdi Žagar za ves trud in razumevanje v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali in bili dobri z njim. Zahvala tudi pogrebcem in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovic
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža in ata
Toneta Štruklja
z Loga
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom in sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam pomagali, mu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala doktorju Cukjatiju za požrtvovalnost. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za lep pogrebni obred in ložanskemu pevskemu zboru za zapete pesmi. Vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame
Marije Mele
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, izrekli pisno in ustno sožalje. Prav posebno se zahvaljujemo gospe Mici za pomoč in skrb ter gospe dr. Popitovi za zdravstveno pomoč. Prisrčna hvala gospodu dekanu za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
Žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica
Franca Juroviča
z Vrhnike, Tičnica 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem kolektiva IUV, Ribiški družini Vrhnika, Oktetu Raskovec in Zdravstvenemu domu Vrhnika. Zahvaljujemo se za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, prekrasno cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem in vsakemu posebej!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila
Tončka Jesenšek
roj. Potočnik
z Drenovega Griča
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za to-lažilne besede, darovano cvetje, sveče in spremstvo na mamini zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospe Nadi Jelovšek, družini Usenik, gospe Minki Hribar in gospodu dekanu za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Matija, hčerka Ljubica in vnuk Jan
32
NOVEMBER 1994
NAS ČASOPIS
V NOVI OBČINI VRHNIKA
Krajevna skupnost Pokojisce
Krajani treh zaselkov na Poko-jiški planoti — Zavrha, Padeža in Pokojišča — so se na referendumu konec maja odločili, da postanejo samostojna krajevna skupnost v novi občini Vrhnika. Takrat je volilo 52 volivcev; 49 glasovnic je bilo veljavnih, »za« pa je glasovalo 42 volivcev oziroma krajanov Pokojiške planote. 17. novembra 1994 pa jc bil kar zgodovinski trenutek za krajane vseh treh zaselkov, saj so na zboru krajanov »pravno formalno« ustanovili Krajevno skupnost Poko-jišče. Sprejeli so statut nove KS, izvolili 5-članski svet krajevne
skupnosti in poravnalni svet.
Za nov statut KS so se odločili, da ga posredujejo vsem krajanom v vpogled, ker je pač nekaj novega. Morebitne pripombe pa bodo morali sprejeti in popraviti že ob spremembi vseh občinskih dokumentov glede na novo lokalno upravo. Predsednika KS bodo izvolili na prvi seji novega sveta KS.
Na zboru krajanov so se dogovorili tudi o prvih aktivnostih za asfaltiranje vseh povezovalnih poti med vsemi tremi zaselki pokojiške planote. Z akcijo naj bi pričeli v pomladanskih mesecih leta 1995. Pridno že zbirajo in nabira-
Na ustanovitvenem zboru krajanov, za novo KS Pokojišče, seje zbralo nekaj čez 20 krajanov, kar v domači gostilni, saj za enkrat lastnih prostorov še nimajo
Martinova nedelja
na vrhniškem pokopališču
Nočno popivanje in proslavljanje novega vina je minilo in proti jutru so se veseljaki vračali domov. Na vse strani so se razšli, nekateri celo čez naše pokopališče.
Iz objestnosti so se lotili nedavno postavljenega spomenika našim pobitim in pogrešanim sorodnikom. Polomili so vse rože, jih razmetali naokoli, v spomenik pa zmetali prižgane sveče, da se je stopljen vosek polival po kamnu. Vse gobe, v katere so bile zataknjene rože v ikebanah, so prav tako zmetali v spomenik, da je bil od raztreščenih mokrih gob ves zelen. Raztrgali so tudi fotografijo treh bratov in jo pomendrali v pesek.
Tako žalostno podobo so odkrili sorodniki, ko so se čez pokopališče od prve maše vračali domov.
Skrbni Kuharjev France je že zgodaj pospravljal razdejanje. Skoda, da prezgodaj, da bi kdo pravočasno poslikal vse skupaj.
Kdo je to naredil, ni znano. Mislimo pa si le lahko.
In še to! Mladi Simonovi prijatelji, katerega prerani grob je v neposredni bližini tega spomenika, obiskujejo prijatelji s svečko in cvetjem. Med svečami pa sta bili tudi »posajeni« popolnoma celi, neodprti pločevinki piva. Tudi te smo odstranili. Naj se ve!
Svojci
NAGRADNA KRIŽANKA
>»TV, VIDEO, HI-FI center«
Sponzor križanke je uspešno Vrhniško podjetje »CO-MING«. Izmed svojih številnih prodajnih artiklov je podjetje prispevalo tri bogate nagrade:
1. nagrada: RADIO KASETOFON
2. nagrada: RADIO URA
3. nagrada: WALKMAN
Podjetje Corning trži AUDIO in VIDEO tehniko po celi Sloveniji, v svojih trgovinah pa imajo blago vseh najboljših
NAŠ ČASOPIS
je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Janežic. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 In 755-121, int. 222, fax 755-158. Organizator Simon Seljak. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčene 5-odstot -nim prometnim davkom.
svetovno znanih firm: SONY, PHILIPS, GRUNDIG, PANASONIC, TELEFUNKEN...
Rešene križanke pošljite do 10. decembra 1994 na naslov: Uredništvo Našega časopisa, Tržaška cesta 1, 61360 VRHNIKA, v ovojnici, na kratko napišete »KRIŽANKA«. Izrežbali bomo tri pravilno rešene križanke, ki bodo prejele lepe »COMINGOVE« nagrade. Nagrade pa boste prevzeli v trgovini COMING, na VRHNIKA, Stara cesta 45.
Izžrebali pravilno rešene križanke »Ljubljanica — reka sedmin imen« iz 205. številke
Prejeli smo okoli 100 rešenih križank, katere sponzorje bila Zveza kulturnih organizacij Vrhnika.
Izžrebali smo prve tri pravilno rešene križanke in nagrade prejmejo:
1. NAGRADA — knjiga NAUPORTUS: Ljuba Oven, Na klisu 2a, Vrhnika
2. NAGRADA — knjiga RIMLJAN SEM: Špela Ma-jer, Krožna pot 8/c, Vrhnika
3. NAGRADA — 2 vstopnici za letošnji novoletni koncert: Dane Strah, Cankarjevo nabrežje 7, Vrhnika
Vse tri nagrade dvignete: ZKO Tržaška c. 25, Vrhnika, Cankarjev dom (pri Marti Rijavec)
'V_:___'
jo sredstva; ob tem jim je država odobrila 1,4 mio SIT, tudi od občine Vrhnika pričakujejo nekaj sredstev, sami pa bodo zbrali od vsake hiše po 1000 DEM.
Tako je zaživela še ena KS, ki se je odločila priključiti občini Vrhnika. Ob zagnanosti in delavnosti
samih krajanov pa bo odvisno tudi uspešno delovanje nove KS Pokojišče. Pri tem pa bo morala tudi nova občina Vrhnika pokazati več razumevanja za pomoč nekoliko le preveč oddaljenim krajanom Pokojišča.
N. Č.
PRAZNIČNE DECEMBRSKE PRIREDITVE NA VRHNIKI
— Razstava igrač v Mali dvorani CD, od 29. 11. —8. 12.,
delavnice igrač od 16.00 — 19.00 Natančnejše informacije bodo objavljene na plakatu.
— Miklavžev sejem na Stari cesti.
od 2. — 5. 12. vsak dan od 10.00 — 21.00
— Miklavžev sprevod,
5. 12. ob 17.00 izpred Cerkve sv. Lenarta, po Stari cesti do gostilne Turšič, po Ul. 6. maja do Cankarjevega doma, kjer bo Miklavževanje z razdelitvijo daril in programom.
— »Grofic prašič«, lutkovna predstava, 15.12., zaključena predstava za OŠ I. Cankar,
— »Mojca in Kalimero«, lutkovna predstava, 23.J2. zaključeni predstavi, OŠ Log-Dragomer in OŠ dr. I. Korošec.
— Ogled risanih filmov, 20.12., ogled za enote VVO A. Kucler,
— Obisk dedka Mraza s programom in obdaritvijo otrok, za delovne organizacije, 27. in 28. 12. v CD, popoldne.
— Novoletni sejem na Stari cesti, 28., 29. in 30.12., od 14.00 — 21.00.
ORGANIZATORJI PRIREDITEV SO: DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE, SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, TURISTIČNO DRUŠTVO »BLAGAJANA« IN ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ — VRHNIKA.
Obnovljen in na novo izgrajen vodohran v Podlipi za 40 m3 vode je blagoslovil podlipški župnik Anton Gradišnik, predsednik Janez Malavašič pa ga je uradno predal v uporabo še 26 novim priključkom
Zbiralnik vode v Podlipi
V petek, 11.11. 1994, ko je veseli Martin iz mošta vino naredil, so v Podlipi odprli nov zbiralnik za 40 m3 pitne vode. Zgradili so ga ob starem, katerega prostornina je bila 20 m3. Ob tem so zgradili še 3.400 metrov primarnega vodovoda, in sicer prav do Razorske doline. Tako se je na novo priključilo še 26 novih porabnikov podlipskega vodovoda.
Vso akcijo izgradnje je vodila KS Podlipa-Smrečje in krajani so opravili 2800 ur prostovoljnega dela.
Sama izgradnja novega vodoij-rana je znašala 3,6 mio sit. Kraja-
ni so prispevali 1 mio sit in seveda vso prostovoljno delo, preostalo pa je bilo od občinskih proračunskih sredstev.
Na svečanosti, katere se je uder ležil tudi župan Vinko Tomšič, je podlipški župnik Anton Gradišek blagoslovil novi zbiralnik.
Predsednik KS Podlipa-Smrečje Janez Malavašič pa se je na koncu zahvalil vsem krajanom, ki so kakorkoli finančno in z delom pripomogli k izgradnji zbiralnika. Se posebno pa se je zahvalil občini Vrhnika za vso pomoč pri napeljavi pitne vode še na preostala območja KS. S. S.
V četrtek, 17. 11.1994, je bila v sejni sobi skupščine občine Vrhnika seja pokrajinskega odbora združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki povezuje občine Logatec, Vrhniko, Grosuplje, Litijo, Kamnik, Ribnico in Domžale