©©IMlKTcJJ^ISIIGLAS i^to XLVI - št.74 - CENA 70 SIT Kranj, petek, 24. septembra 1993 Spet prekinjeno sojenje Kodru in Aljančiču Bo celovški bankir potrdil krivdo? Kranj, 23. septembra - Predsednik tričlanskega senata temeljnega sodišča v Kranju, sodnik Anton Šubic, je danes spet prekinil glavno obravnavo proti nekdanjima Elanovima prvima možema finančniku Pavlu Kodru in direktorju Uro su Aljančiču. Koder je (tokrat) obtožen, da je prekoračil pooblastila, ko naj bi pri Zvezi slovenskih bank v Celovcu z Elanovim denarjem jamčil za kredit Urošu Aljančiču v višini 3,5 milijona šilingov (Aljančič naj bi ga k temu napeljal), poslovnemu partnerju Mladenu Sirolu iz Švice pa v znesku 3,2 milijona šilingov. Koder naj bi bil °dgovoren tudi za izginotje obsežne dokumentacije o poslovanju dveh Elanovm "črnih" računov pri Zvezi slovenskih bank v Celovcu. Glavna obravnava v tej zadevi Se je na kranjskem sodišču začela že lani, nadaljevala 1. septembra letos, vendar je bila spet prekinjena do včeraj, ker sodišče tedaj še ni dobilo v roke dokumentacije o poslovanju obeh Elanovih "črnih" računov v celovški banki kot eno ključnih podlag za odločanje o krivdi ali nedolžnosti obeh obtožencev. Dokumentacijo je zadržalo zvezno ministrstvo za pravosodje Republike Avstrije na Dunaju, po posredovanju slovenskega ministrstva so jo na kranjskem sodišču prejeli šele 9. septembra. Včeraj je sodišče zaslišalo štiri priče, danes pa glavno obravnavo znova prekinilo za nedoločen čas. Na celovškem sodišču bo namreč zaprosilo za zaslišanje priče Mirka Kun-čiča iz Zveze slovenskih bank, pri avstrijskem pravosodnem ministrstvu pa tudi za dovoljenje za navzočnost Kodrove-ga in Aljančičevega zagovornika Andreja Skrka in Primoža Bajžlja, predsednika senata Antona Subica ter tožilca Antona Ribnikarja pri tem zaslišanju. H. Jelovčan, foto: G. Šinik Več o tem na zadnji strani. Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Srečanje Združenja Manager Podelili priznanja "Manager leta 1993" Med dobitniki ni Gorenjcev. Bled - Na srečanja Združenja Manager na Bledu so včeraj podelili priznanja "Manager leta 1993" is "Ženskam prijazno podjetje". Priznanja manager leta so prejeli Metka Wachter, direktorica Krke Kozmetika, Borut Mokrovič, generalni direktor Terme Čatež, in Branko Pavlin, generalni direktor podjetja Comet Zreče Holding, nagrado "Ženskam prijazno podjetje" Konfekcija Komet Metlika, priznanje pa njen direktor Anton Tome Komisija za priznanja "manager leta" je pri izboru upoštevala poslovne rezultate podjetij, iz katerih izhajajo dobitniki priznanj, se zlasti njihove izvozne dosežke in ustvarjeni dobiček. Posebej je preverila, da podietja uspehov niso dosegla z zmanjšanjem števila zaposlenih, z nizkimi plačami in z zanemarjanjem izvoza. V združenju razmišljajo, da hi v prihodnje začeli podeljevati tudi priznanja za dosežke v kriznem managementu. Delniška družba Konfekcija Komet Metlika, ki je dobila nagrado "Ženskam prijazno podjetje", zaposluje 42« delavcev, od tega 94 odstotkov žensk. Vseh 32 let obstoja posluje pozitivno in tudi letošnje leto bo sklenilo z dobičkom. Na tuje bo prodalo 90 odstotkov proizvodnje v skupni vrednosti lest milijonov mark. CZ* Nnl........-........ %ivatizacija EGP še vedno edini z Gorenjskega Enajst podjetij v Sloveniji že ima državno soglasje za lastninsko preoblikovanje. Mednarodna delavska pomoč Bosni Od delavcev k delavcem Jesenice, 21. septembra - Ta teden so tovornjaki s humanitarnim tovorom za Bosno, ki jo tokrat pošilja gibanje Workers' Aid to Bosnia, začeli prihajati na Jesenice. Glavnino pomoči so namenili delavcem v Tuzli, hrano in zdravila na bodo razdeljevali tudi ljudem v drugih središčih, ki jih je prizadejala vojna. Nubljana, 23. J^je in priv septembra - Republiška agencija za prestruktur-„ privatizacijo je doslej prejela program lastninskega ^oblikovanja od 32 podjetij v Sloveniji, enajstim je program rovatizacije že tudi odobrila. Kar trideset podjetij se je odločilo /notranji odkup, v dveh pa predlagajo prodajo vsega ^žhenega premoženja. J^ed podjetji, ki so doslej dobila zeleno luč za začetek j*stninskega preoblikovanja, so Julon Ljubljana, Brivnice in ^salnice Velenje, Kruh Koper, Primorski tisk Koper, Agroservis Maribor, Mizarstvo Trnovo Ljubljana, Begrad Črnomelj, Stop SPA Ljubljana, Jub Dol pri Ljubljani, Frizersko podjetje Ljubljana in kot edini z Gorenjskega Embalažno grafično podjetje Skofja Loka. Vse to so v glavnem srednje velika in mala podjetja, ki se pretežno ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi. Na vprašanje, kaj je razlog, da je doslej programe oddalo vsega 32 podjetij, je direktorica agencije Mira Puc odgovorila, da je za pripravo programa potrebno precej časa, podjetja pa se bolj kot s privatizacijskimi vprašanji ukvarjajo s problemom, kako preživeti. CZ. Workers' Aid to Bosnia, delavsko pomoč Bosni je osnovala Kampanja proti rasizmu v Evropi. Začelo se je razvijati kot mednarodno gibanje solidarnosti s tistimi, ki se upirajo etničnemu čiščenju v Bosni, s posebnim poudarkom na sindikalnem in delavskem gibanju. Tuzlo kot cilj mednarodne delavske solidarnosti so si Združenje SQ podeljuje znake Kranj, 23. septembra - S poudarkom na tretjem specializiranem sejmu Slovenski proizvod - Slovenska kakovost SQ so se v Kranju zaceli letošnji jesenski sejemski dnevi, ki bodo trajali od 28. septembra. Prireditev Slovenski proizvod - Slovenska kakovost SQ, je odprl minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc. Tako sama otvoritev kot novinarska konferenca takoj po njej sta izzveneli predvsem v pojasnilu in razjasnitvi, da je podeljevanje znakov Slovenska kakovost sicer zelo zahtevna, vendar Hvalevredna pobuda, ki se je že pred dvema letoma rodila z ustanovitvijo Združenja SQ v Kranju in že takrat s ciljem spodbujanja nacionalnega gospodarstva v mladi državi. To pozdravlja in podpira tudi ministrstvo za znanost, je med drugim Kmdaril dr. Rado Bohinc, a tretjem specializiranem sejmu sodeluje 79 razstavljalcev, V hali A pa na Jesenskem sejmu razstavlja tudi več razstavljacev s široko potrošnjo, na gobarski razstavi pa je okrog 320 vrst različnih gob. A. Ž. izbrali, ker je industrializirano, etnično mešano središče, ki se ves čas upira etničnemu čiščenju. Angleški delavci, ki so jedro mednarodne delavske pomoči, pa do kolegov v Tuzli čutijo posebno naklonjenost tudi zato, ker so solidarno pomagali stavkajočim angleškim rudarjem sredi osemdesetih let. Zbirališče mednarodne delavske pomoči iz (zdaj) 20 evropskih držav je na Jesenicah. Več o tem na strani 5. - . D.Ž. JI ŽELEZNIN A TEHNA mmmm Škofjeloška 56, Kranj, tet.: 311-378,311-984 © wm§ □ mm uvozHOPPEO 3. strokovno specializirani sejem SLOVENSKI PROIZVOD ■ SLOVENSKA KAKOVOST PODELJEVANJE ZNAKOV C<.V SLOVENSKIM PROIZVODOM IN STORITVAM 26. JESENSKI SEJEM VELIKA PRODAJNA PONUDBA BLAGA ŠIROKE PORABE SEJEMSKE CENE-POPUSTI ifl VELIKA GOBARSKA RASTAVA KRANJ, 23. - 28. 9. 1993 MIKE'S SPORT FASHION ©Is S '*? | g ^ ~ 2 ^ . -i -« p» -jI -g to «/> PnrS < i 5 r^i ■> ^ o • • ae lftjpi ustavo ni potrebno, amp** omogoča ukrepanje že sedanj* ustava, menijo na desnici. Slovenska desnica je izdal* tudi prvo številko časnika Pa"' ter, ki bo odslej glasilo slovefl' ske desnice in bo izhajalo krat mesečno. • J.Košnjek Odločal bo državni zbor Slovenija želi v NATO Ljubljana, 24. septembra - Odbor državnega zbora za obrambo je P^' žgal zeleno luč za začetek postopka za vključevanje Slovenije v & stem kolektivne varnosti v Evropi, kjer ima glavno besedo pakt N^' TO. Prvi korak naj bi bil opazovalski status Slovenije v Zahodno^' ropski uniji. Slovenija glede tega ne sme več mečkati, saj bo januafj* prihodnje leto plenum NATA, ta pa odloča o sprejemanju novih čl*' nov. O vključevanju Slovenije v vojaške zveze in sistem kolektivfl varnosti v Evropi mora odločiti državni zbor. Odbor državnega zbora za obrambo je tudi ocenil, da gre ResolU?" ja o nacionalni varnosti Slovenije, strnjena v 14 točkah, lahko na ?S\0 državnega zbora. V obravnavo na državnem zboru pa gre tudi zakof o obrambi. O resoluciji je bila razprava živahna. Nekateri so mefl'^' da bi moral mnenje k resoluciji dati tudi predsednik republike, & odbor to od njega zahteval, Zmago Jelinčič pa je sodil, da pomen'r solucija militarizacijo Slovenije in možnost, da bo vojska kontrol'' ' la slovenski politični prostor. Sporno ostaja še naprej razmerje m* predsednikom republike, državnim zborom, vlado in obrambnim & nistrstvom. Ker je to občutljivo področje, morajo biti stvari natanč" urejene in zapisane. . ij Odboru za obrambo ne predseduje več Zmago Jelinčič. Zamenja so ga, ker po mnenju članov ni primerno vodil odbor. Prizadeti MM čič pa meni, da so zamenjali zato, ker je preveč vedel o dejavno* bivših oficirjev jugoarmade v Brežicah. Na časnikarski konferenci J tudi povedal, da so pripadniki Morisa še pred odkritjem orožja v M riboru odvažali s tamkajšnjega letališča orožje. Menil je, da je nesnj selno kupovati bojna letala, ampak je bolje poskrbeti za učinkov'1 protizračno obrambo. • J.K. Politična ocena zadnjih petdesetih let Bodo zakopane bojne sekire Vse parlamentarne stranke soglašajo, da je treba ovrednoi'' ti nekatera odprta vprašanja iz polpretekle slovenske zg0' dovine, popraviti storjene krivice in končno zakopati bojn sekire. To naj bi bilo najučinkovitejše spravno dejanje. Ljubljana, 24. septembra - V prepiru, ali naj državni zbor s svečan0 sejo v Kočevju počasti 50. obletnico Kočevskega zbora v začetku o tobra leta 1943 ali naj bo ob tem jubileju samo proslava, je prei|Wl nik državnega zbora Herman Rigelnik predlagal, da se dogodki iz V° pretekle zgodovine primerno ovrednotijo. Na kolegiju predsednic državnega zbora je dobil ta predlog podporo. Vendar vse kaže, da J. bilo doseženo soglasje samo do te stopnje, naprej pa bo šlo težje. & imajo stranke do dogodkov polpretekle zgodovine različna stali*** Ovrednotili naj bi pomembne dogodke od začetka druge svetov" vojne dalje. Prav tako naj bi se država s sprejetjem ustreznega do* I menta v državnem zboru zavezala, da bo popravila krivice, storjen*1 preteklosti. Za to bo treba sprejeti še nekatere zakone, pa morda tu. deklaracijo o narodni spravi. Zanjo je bilo pripravljenih že ne-K/ predlogov, vendar nobeden ni bil obravnavan v parlamentu. PfCi vsem pa bo treba določiti, kateri so tisti dogodki, ki jih bo treba P novno ovrednotiti. Zanesljivo bo prišlo do razhajanj med levo in đ sno usmerjenimi strankami. Janez Podobnik iz Slovenske Uu jj. stranke meni, daje parlament dolžan popraviti vse krivice, ki niso " le le politične, ampak povsem konkretne. Miran Potrč iz Združene 1 ste socialnih demokratov meni, da sedanje enostranske ocene ne smeli zamenjati z drugimi enostranskimi ocenami, sploh pa o ten. « godkih ne bi smeli odločati s parlamentarno večino. Jože Pučnik Socialdemokratske stranke Slovenije je dejal, da parlament sicer ». more biti razsodnik teh dogajanj, vendar pa je znanih že toliko tj stev, da se državni zbor do nekaterih dogodkov lahko opredeli. Ir°\ ja je razpravljati, ali je bil povojni sistem demokratičen ali ne, ko J znano, da ni bil. Ignac Polajnar (Slovenski krščanski demokrati) "j1 ni, da bi komisija za raziskavo povojnih pobojev in pravno dvomU^ vih procesov lahko tudi pri teh stvareh opravila pomembno delo- * gmotni plati poprave krivic se je nesmiselno zgovarjati na pomanj* nje denarja. • J.K. (§^)imim©ISSGLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORLNJSKI Cil.AS KRANJ Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Scdej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zarotnik, Danica Zavrl - * . Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tink: Podjetje DELO - tCr, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Zoisova 1. "'^o telefon: 211-860, 211-835, telcfax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Blcivvcisova 16, Kranj, telefon: 218-463, tclefax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dncVjp na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnin' DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT._ Vjemeljitve za okraj niso samo v zgodovini Škof ja Loka želi svoj upravni okraj ^ glede na to, za katero varianto upravne organiziranosti bi se v Sloveniji odločili, naj bi bila zdanja občina Škofja Loka svoj upravni okraj. Mih^V^8' 23' sePtemDra - Ni se zmotil minister za pravosodje a K°zinc, ko je pred slabim mesecem napovedoval v državnem I u vročo razpravo o upravni organiziranosti Slovenije, saj pred-§1° i?f rešitve o tem že burijo duhove marsikje v nali državi. V *&e h!t ' *° sc tM,lo^ili' da zahtevajo za Škofjo Loko status me-°kr i 'nf' za se<'anJ0 občino pa v novi državni upravi svoj upravni Prehi SV°^° /antevo Pa utemeljujejo s podatki o velikosti, številu ivaleev, gospodarski moči ter z zgodovinskimi dejstvi. la rJ?e'caJ "front" s» Je obči- vne pristojnosti z izpostavami odo i ^°'ca v zaQlnjem času državne uprave. Škofja Loka z drža V odnosu do slovenske več kot 10.000 prebivalci izpol- Poleg zapletov z načr- njuje vse pogoje, saj ni mogoče zanikati, da je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja, da o zgodovinskih razlogih, ko je več kot tisočletna Škofja Loka pojem starega mesta, niti iahf. LnJa pravočasnih ne govorimo. Po površini je na-Wr občinske skupščine, da mreč občina Škofja Loka dese-obc;-a ^°^a Postane mestna ta, po številu prebivalcev tri- Vanim odlaganjem posebnih, ^arnih in radioaktivnih odpadkov v nekdanjem rudniku ana v Žirovskem vrhu, je bil J zadnji seji škofjeloške vlade Prejet javni protest zaradi Upoštevanja OKRAJ ŠKOFJA LOKA rfna, sedanja občina Škofja najsta, po zadnjih objavljenih ^ka na n«ro„«; v rth«.h podatkih o doseženem družbe- nem proizvodu (v letu 1990) pa po vseh podatkih za Škofjo Loko daleč zaostajajo, zato so na osnovi omenjenih podatkov sestavili tudi "rang lestvice", ki kažejo, kam bi se občina Škofja Loka kot samostojni upravi okraj uvrstila. Po varianti z 20 okraji, bi bila na 17. mestu, pri varianti s 25 okraji pa na 22. mestu. Sedanje zamisli in predloge, ki so bili pripravljeni v ministrstvu o organizaciji državne uprave, ocenjujejo kot posledico teženj po v Sloveniji vse bolj prisotni centralizaciji, to pa je v nasprotju z usmeritvami, ki so sprejete v razvitem svetu. Da bo organizacija državne uprave vplivala - celo vsilila - tudi na oblike organiziranja lokalne samouprave, pač ne gre dvomiti. • S. Žargi 7?*a pa upravni okraj. V obeh £nm-erih oziroma zahtevah gre sti KPrašanie' koliko pristojno-Vn .°.stalo na tej lokalni ra-le '* SaJ je znano, da naj bi ime-^vstne občine nekatere drža- dvanajsta med 58 občinami v Sloveniji. Izvršni svet tudi ugotavlja, da so kot upravni okraji predvidene nekatere občine, ki ^ Radovljici se zgledujejo po ostalih občinah Iz treh matičnih območij na eno ijjSinski upravi za notranje zadeve zagotavljajo, Pridobljene pravice in navade. Jaad«vljica, 20. septembra - Izvršni svet je na današnji seji sklenil, v|jj°Snutek od.loka o določitvi enotnega matičnega območja Rado-i ca posreduje skupščini in da še pred razpravo v skupščini orga-*ira pogovor z vodstvi blejske in bohinjske krajevne skupnosti o kovanju matičnih oz. krajevnih uradov. da krajani Bleda in Bohinja s tem ne bodo ob ^Radovljiška občina je še na Gorenjskem, ki ima 2 stična območja (Radovlji-s' &led, Bohinj), medtem ko sanjska, škofjeloška, jeseni-j„ • tržiška pa tudi kamniška ?n domžalska že prešle na v °(fno) območje, na katerem tov le po eno matično knji-tr» • radovljiški upravi za no-t nJ« zadeve predlog za ukinila H*Veb mat'čnih območij in 0L.?°ločitev enotnega za vso j0 c,r>o med drugim utemeljuje-tjLS tem, da v zadnjih petih le-(0 na Bledu in v Bohinju ni bi-,w Nobenega vpisa v rojstno v . lcno knjigo in zelo malo Pisov v mrliško knjigo. Kar 99 rQ^totkov otrok se rodi v podpisnicah, predvsem v Kra-jjj ln na Jesenicah, kjer jih tu-p^^Pišejo v matično knjigo, "»žno štiri petine krajanov iz Bohinja in z Bleda pa umre v bolnišnicah in v domovih za ostarele. Drugi razlog za določitev enotnega matičnega območja so omejene možnosti za računalniško vodenje evidenc. Ker ministrstvo za notranje zadeve izrecno prepoveduje širjenje računalniške mreže na krajevne urade (teh je v Sloveniji 250), ima takšne možnosti le matični urad v Radovljici. Če bi določili enotno matično območje, bi iz treh rojstnih in mrliških knjig prešli le na eno, še naprej pa bi ohranili tri poročne knjige, ki bi jih vodili na sedežu matičnega območja v Radovljici. Poenotili bi vodenje knjig, poenostavili postopke pri izdaji dokumentov (računalniški izpisi), uvedli računalniško obdelavo, izboljšali varovanje knjig, zmanjšali število matičark s štiri na dve, zagotovili boljši nadzor. V upravi zatrjujejo, da krajani Bleda in Bohinja z določitvijo enotnega matičnega območja ne bodo ob pridobljene pravice in navade. Ob tem, da bodo krajevni uradi odprti vse dni v tednu, bodo lahko na istem mestu kot doslej vlagali upravne vloge (za osebne izkaznice, potne liste) in na istem kraju tudi sprejemali upravne spise, dokumente in drugo. Odločitev za enotno območje je vsklajena s prihodnjo ureditvijo državne uprave in ne bo v ničemer zavirala oblikovanja lokalne samouprave. Ko je osnutek odloka na ponedeljkovi seji obravnaval izvršni svet, je bilo slišati, da v občini že zbirajo podpise proti ukinitvi matičnih območij na Bledu in v Bohinju in da je malo možnosti za sprejetje takega odloka v skupščini, saj bo zbor krajevnih skupnosti verjetno glasoval proti. • C. Zaplotnik F°hovne težave v tržiški tovarni ZLIT £a stroji le tri ure in pol J*0 končani stavki je delo prekinil nenaden odklop ^trične energije. Mi, *a 22. septembra - Kljub pripravljenosti delavcev tovarne ZLIT uS( *<**ljevanje proizvodnje je delo spet zastalo. Tokrat je stroje °bet : odk,op elektrike zaradi neplačanih obveznosti. Rešitev si ^jer °^ P°m°či banke po imenovanju stečajnega upravitelja 9| *^an po končani stavki, 17. septembra 1993, je na delo prišlo de aP°slenih, ki so nadaljevali proizvodnjo v vseh obratih tovar-$p' *-er so okrog 9.30 podjetju odklopili električni tok, je delo $le .f^stalo. Delavci čakajo doma, v podjetju pa je le nekaj zapo-te l"> ki opravljajo nujne varnostne in računovodske naloge. Za-tojtotrebe smo si v soglasju z občino sposodili elektriko v Peku; p0r at?e okrog 2.000 SIT na dan, pri proizvodnji v enem tednu pa dal • ° za okrog 200.000 SIT elektrike,« je med drugim pove- ^inuli torek dopoldne direktor Franc Dobida. radi tovarru. ZLIT so septembra delali le 3 ure in pol. Zastoj za-nar(J.tavke je ogrozil dejavnost lesne predelave, kjer so izgubili e|eK !ja Iskre za izdelavo zabojev. Sedanji zapleti zaradi izklopa |Uah i£e 'arjko privedejo do odpovedi naročil za pohištvo pri fir-ji, j, 'KEA na Švedskem, Schwarz v Švici in Michelfeit v Avstri-de Dot Poudarjajo v tovarni, čakajo na rešitve od zunaj tako gle-st0ys^novne oskrbe z elektriko kot zagotovitve denarja za avgu- plače do konca septembra. Hej 0 'nformacijah načelnika za gospodarstvo tržiške občine Ja-tju l"*cana pričakujejo skorajšnje reševanje problemov v podje-p^T^JT. Ta teden naj bi se sodišče odločalo o postopku stečaja prj JetJa, Gorenjska banka pa bo po prejemu odločbe o stečaju pravljena ukrepati. • S. Saje Socialno varstvo po novi zakonodaji Centralizacija zanemarja občinske posebnosti V kranjskem centru za socialno delo poudarjajo, da sociala ne more biti povsem v republiški pristojnosti. Kranj, 22. septembra - "Vsaka centralizacija je uravnilovka, ki zanemarja posebnosti. Življenje pa je v posebnostih. Že občina je včasih prevelika, da bi zaznala vse življenjske stiske občanov, kaj šele republika," je dejal predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar na seji, na kateri so med drugim obravnavali socialno varstvo v občini, še posebej spremembe, ki jih je uveljavil novembra lani sprejeti zakon o socialnem varstvu. Po novem zakonu so centri za socialno delo prišli pod republiško upravo, natančneje: pod okrilje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Čeprav zakon natačno razmejuje financiranje socialnovarstvene dejavnosti med občino in republiko, pa je zdaj urejeno tako, da štiri petine denarja zagotavlja republika, petino pa občina. Ker zakonu manjkajo izvršilni predpisi, prihaja pri urejanju zadev med republiko in občino do velikih težav. Na ministrstvu si nekatera zakonska določila razlagajo drugače kot, na primer, v kranjski občini, to pa je med drugim tudi razlog, da je letos izpadlo financiranje varstva duševno in telesno prizadetih otrok in mladostnikov. Direktorica kranjskega centra za socialno delo oEva Grašiče se je strinjala, da je po novem financiranje centra bolje urejeno, kot je bilo prej, vendar pa izkušnje kažejo, da sociala ne more biti povsem v republiški domeni, ampak bi morala biti v precejšnjem obsegu v občinski pristojnosti. Ker občinske posebnosti po prehodu centrov pod republiško upravo niso več tako pomembne, nekatere preventivne dejavnosti ostajajo brez denarja. Občina se pri tem sklicuje na republiko, republika na občinsko pristojnost, problematika socialnega varstva pa nezadržno narašča. V kranjskem centru za socialno delo si želijo, da bi sociala čimprej spet postala domena občine, vendar ob drugačnem odnosu občine do centra, kot se je uveljavil v zadnjih dveh letih. V izvršnem svetu se s tako oceno, ki po mnenju nekaterih njegovih članov kaže na to, kot da občina nima posluha za socialno problematiko, niso strinjali in so poudarili, da je občina doslej izpolnila vse zakonske obveznosti in zagotovila nekaj denarja še za dejavnosti, ki presegajo zakonsko določene standarde. Izvršni svet se tudi ni strinjal z navedbo, da v kranjski občini že tri leta ni bilo razpisa za družbena stanovanja. Razpis je bil pred dvema letoma, ko so socialno najbolj ogroženim dodelili 24 stanovanj, podoben razpis pa bo spet letošnjo jesen. • C. Zaplotnik Pod "mam" Poziv proračunskim porabnikom i Kranjski izvršni svet je »a seji t sredo U drugič pod točko "razno" obravnaval razmerja med izvršnim svetom in predsednikom občinske skupščine Vhomirjem Grmom, če je tile prejšnji teden razprava bolj mačeta«, je pila tokrat a ponem konkretnem vprašanja: zakaj je lapan v Gorenjskem glasa jamo pozval "proračunske porabnike in vse ostale zainteresirane, da še septembra *V izogib nesporazamom " in zato, ker bo proračun po predndevanjtk sprejet U decembra, predložijo izvršnemu svetu tvoje predloge. Predsednik skupščine Vitomir Grm je dejal, da je to storil zato, da bi bdi vsi proračunski porabniki tudi tisti, ki se pojavljajo na novo, dobro obveščeni o pripravi proračuna in da bi te izognil očitkom, ki jib je zaradi tega dobival Vatima Banov izvršnega sveta je menila, da takšen poti* ni bit potreben, saj vsi proračunski porabniki dobro toda za pripravo norega proračuna; motilo pa jib je tudi to, daje izvršni svat kot zadnji rok za predloge navajal 15. september, lupan pa ga je "podaljšal" da lumen septembra. Ob resam vprašanjib čšanov izvršnega snem (kdo ja skrbnik proračuna - izvršni svet ali predsednik skupščine, ali ni takšen poziv tudi svojevrstna nezaupnica tistim, ki so odgovorni za pripravo proračuna), je bito smog tudi malce nabavno: kdo bo plačaš račun za poziv, ki je bU resda objavljen malo kasneje, kot bi Zupan felei - tkupščina aH izvršni svet! • CZ. Malo denarja za tržiško kulturo in izobraževanje Stroški so presegli načrtovane Nekaj dodatnih tolarjev bodo zagotovili ob zvečanju občinskega proračuna. Tržič, 22. septembra - Niti za dobro četrtino večja vsota denarja iz letošnjega tržiškega proračuna za dejavnost Zavoda za kulturo in izobraževanje ne zadošča za pokritje še bolj naraščajočih materialnih stroškov. Do konca leta naj bi zagotovili še približno 13 milijona tolarjev z dovoljenim povečanjem proračunske porabe. V tržiški občini so z letošnjim proračunom namenili 12.153.000 tolarjev za dejavnost Zavoda za kulturo in izobraževanje, h kateremu sodi poleg muzeja in knjižnice tudi delavska univerza. V tej vsoti so predvideli za blizu 1,77 milijona SIT materialnih stroškov, kar je za 18,1 odstotka več glede na lansko porabo. Takšno povečanje vseeno ne zadostuje za hitreje rastoče stroške, so ugotovili ob pregledu poslovanja v sedmih mesecih. »Indeksi letošnje porabe glede na lansko so v prvem polletju res videti visoki,« je ugotovila direktorica zavoda Zvonka Pretnar med obravnavo njegovega poslovanja na torkovi seji tržiškega izvršnega sveta. »Toda gledanje zgolj skozi številke lahko to dejavnost prej ali slej privede do poloma. Če Tržičani ne bodo sledili posodabljanju, se ne bodo mogli vključevati v povezovanje s podobnimi ustanovami po Sloveniji. Zato se bo treba pogovoriti tudi o vsebini dela, ne pa opozarjati le na omejeno porabo,« je še opozorila Pretnarjeva. Člani tržiške vlade so iz njene obrazložitve izvedeli, da je bila nujna edina naložba v računalnik za potrebe knjižnice. Morali so tudi obnoviti vozilo; za nakup knjig imajo sicer na voljo le 540 tisočakov, čeprav bi glede na povečano izposojo potrebovali kar 1,8 milijona SIT za te namene. Nekoliko nelogično se zdi povečanje stroškov zaradi ogrevanja na olje. a prej nekaterih prostorov sploh niso uporabljali zaradi kurjave na drva. Povečale so se tudi zavarovalne premije po lanski poplavi v muzeju. Največji delež v stroških imajo neizogibna plačila po kolektivni pogodbi. Ker bi zavod potreboval za pokritje materialnih stroškov do konca leta še približno 1,3 milijona SIT, je izvršni svet sprejel predlog oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti o zagotavljanju dodatnega denarja s povečanjem občinskega proračuna. Ob tem je predsednik Frančišek Meglic podprl zahteve članov za gibanje porabe zavoda v dovoljenih okvirih, zavrnil pa je možnost izkoriščanja denarja iz prihodnjega proračuna za nadaljevanje prenove delavske univerze. • S. Saje TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Sp Bitnici 81 IZREDNI POPUST ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite 064/403-871 ŠKOFJA LOKA D.O.O. Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA z naslednjimi zahtevami in pogoji: 1. da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ekonomske ali tehniške smeri 2. da ima srednješolsko izobrazbo strojne smeri 3. tri oz. pet let delovnih izkušenj iz avtomehanske stroke 4. da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev 5. da izpolnjuje pogoje iz 4. in 5. točke 246. čl. Zakona o gospodarskih družbah. Mandat traja 4 leta. Rok za prijavo je 15 dni. Ob prijavi pošljite kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev. Prijave pošljite na naslov: AVTOMEHANIKA ŠKOFJA LOKA d.o.o. Kidričeva 50, Škofja Loka z oznako "za razpis". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. Nagnjenost k aferam Ker ne gre dvomiti o pregovoru Kar se Janezek nauči, to Janez zna, se nam na poti v demokratično Evropo, kjer si prizadevamo, da bi čimprej nadoknadili sedanji zaostanek, obeta še eno zanimivo "obdobje". Očitno so le predhodniki na poti v sedanjo evropsko demokracijo prehodili burno obdobje aferaštva, v kakršnem smo se znašli mi. Mislim pa, da se sedanjega aferaštva še nekaj časa ne bomo znebili. Najbri še niti nismo prav zakorakali vanj. Ob reorganizaciji lokalne samouprave nas vse to čaka bolj ali manj izrazito seveda še na bodoči občinski ravni. Ponekod se manjše aferice začenjajo, ali pa le nekaj časa trajajo, tudi na ravni sedanjih občin. Segajo pa tudi le v prostor današnjih krajevnih skupnosti, ki bodo recimo jutri postale občine. Kako izrazite in nenazadnje, koliko časa se bomo z njimi potem še srečevali na področju bodočih občin oziroma za zdaj še načrtovane lokalne samouprave, je pravzaprav odvisno od sedanjih učiteljev. Afere na dr lavni ravni so zares prava šola sedanjim Janezkom, kako se lahko gremo (za zdaj so bolj v ospredju tovrstni zgledi) ali, kako se morda čez čas ne bi šli takšnih ali drugačnih afer. Izogniti se jim, aferam namreč, se vsekakor povsem in v celoti najbri nikdar ne bomo mogli. To smo se nenazadnje le vsi skupaj lahko naučili tudi od današnje Evrope. Res pa je, da bi "obdobje ošpic na tej poti" morda lahko tudi skrajšali. Vendar pa za zdaj prav nič ne kale, da nam bi bila blilnjica bolj vabljiva. Daljša pot do demokracije, ki se je učimo, je pač tudi na tem področju veliko bolj zanimiva. A. Žalar Za kanalizacijo 7,5 milijona Ljubljana-Šiška, 23. septembra - Izvršni svet občine Ljubljana Šiška je na seji v torek razpravljal o gradnji kanalizacije v krajevni skupnosti Šmartno - Tacen. Na podlagi ugotovitve, da so vsi projekti in dovoljenja za začetek gradnje in da je med tremi ponudniki za izvajalca izbran kot najugodnejši SCT Nizke gradnje, je izvršni svet sklenil, da k načrtovanim petim milijonom primakne občina še dodatna 2,5 milijona tolarjev. Po predračunu naj bi gradnja kanalizacije veljala 17 milijonov tolarjev. Krajevna skupnost bo zagotovila 4 milijone, 6 milijonov pa republika. Prvotno je bilo predvideno, da bo občina prispevala 5 milijonov tolarjev. Da pa ne bi prišlo do nepotrebnih zapletov pri finančni konstrukciji in kasnejših nepotrebnih odprtih vprašanj oziroma razprav o pokrivanju razlike ob končni ceni, je izvršni svet sklenil, da doda še 2,5 milijona tolarjev, s tem pa je občina svoj delež tudi v celoti izpolnila. Sredstva bodo nakazali krajevni skupnosti Šmartno -Tacen. Hkrati pa je izvršni svet sklenil, da mora občinski organ pripraviti tudi poročilo o dosedanjem uresničevanju programov na področju komunalne infrastrukture za letos. Člani izvršnega sveta so se tudi strinjali s predlogom Dušana Krajnika, da se za prihodnje leto vključi namensko v občinski program sredstva za reševanje preskrbe s pitno vodo v krajevni skupnosti Trnove - Topol. Ta krajevna skupnost je bila letos v občini med najbolj ogroženimi zaradi pomanjkanja pitne vode. Krajani so morali prispevati 40 odstotkov, občina pa 60 odstotkov za stroške prevozov pitne vode. A. Žalar Podaljšek do križišča za Bled Radovljica, 23. septembra - V radovljiški občini se zavzemajo, da bi bil v sedanji odsek avtoceste Hruška - Vrba vključen tudi podaljšek do križišča za Bled. Lokacijsko zadeve na tem delu trase nadaljevanja gorenjskega dela avtoceste niso sporne, podaljšani odsek pa bi vključno z ureditvijo križišča za Bled na tem delu zelo razbremend prometne zagate, ki bodo, ko bo odprta sedanja avtocesta Hrušica - Vrba. Predsednik Izvršnega sveta občine Radovljica Jože Resman pa je na posvetu s predsedniki krajevnih skupnosti radovljiške občine minučli teden razložil tudi občinski predlog za urejevanje tako imenovanih kategoriziranih oziroma republiških cest za prihodnje leto. Čeprav predlog še ne pomeni, da bodo vsi odseki oziroma dela vključena v republiški program, celo bolj verjetno je, da marsikaj od predlaganega ne bo vključeno, občina Radovljica želi na ta način ponovno opozoriti na nekatere nujne odseke, ki so bili že do zdaj večkrat izpostavljeni v razpravah in predlogih, da jih je treba čimprej urediti in uvrstiti v republiške plane. Poleg predlaganega podaljška avtoceste s križiščem za Bled v občini tudi sicer predlagajo ureditev vseh treh križišč na območju magistralne ceste. Prav tako predlagajo rekonstrukcijo ceste za Gorje, projektiranje Blejske obvoznice, položitev vsaj 250 metrov asfalta na cesti v Radovno, sanacijo usadov na cesti Begunje - Tržič, rekonstrukcijo na odseku Pod Voglom -Savica, asfaltiranje do Soriške planine, rekonstrukcijo križišča Lesce - Bled in s sofinanciranjem izgradnjo mostu v Globokem. A. Žalar A Agromehanika, 64001 KRANJ-Hrastie 52'a pp 111 leleloni (064) 324 033 %^fHT 324 034 tele« 37744 ta« 3864 326613 vabi k sodelovanju VEČ PRIPRAVNIKOV IN UČENCEV - pripravnike z dokončano VIŠJO ali VISOKO ŠOLO STROJNE SMERI za delo v razvoju in proizvodnji - pripravnike s končano TRGOVSKO ŠOLO tehniške smeri za delo v prodaji kmetijske mehanizacije in rezervnih delov - pripravnike s končano šolo za poklic AVTOLIČAR, KLJUČAVNIČAR, AVTOMEHANIK - UČENCE, ki se želijo izučiti za poklic AVTOMEHANIK ali MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV, AVTOLIČAR, KLJUČAVNIČAR, PRODAJALEC Učencem nudimo možnost opravljanja prakse, pridobitev štipendije oz. kasnejše zaposlitve. - pripravnika - PRAVNIKA s končano pravno fakulteto II. stopnja Vsi interesenti naj pošljejo pismeno prošnjo z dokazilom o izobrazbi na naslov Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a, v roku 8 dni po objavi. Krajevna skupnost Grad Za vodovod še rezervoarja Izvršni svet je sprejel sklep, da zgrajeni vodovod na Ambrožu prevzame v upravljanje Javno podjetje Komunala Kranj, ki naj bi še letos zgradilo tudi rezervoarja. Grad, 23. septembra - Na področju tako imenovane komunalne infrastrukture imamo tudi letos v krajevni skupnosti različna dela, Id jih ob podpori občine rešujemo predvsem z udeležbo oziroma sodelovanjem krajanov. Res pa je, da so največkrat problemi takšni, da jim sami nismo kos. Že zgodaj spomladi so se v krajevni skupnosti z zbiranjem denarja in delom ter ob udeležbi na občinskem natečaju v Dvorjan v krajevni skupnosti Grad v kranjski občini lotili obnove cerkve. Obnovili in prekrili so streho ter zvonik od dal do vrha. Za fasado pa je zmanjkalo denarja in bodo zato z deli najbrž nadaljevali prihodnje leto. "Krajani so prispevali tudi po 20 tisoč tolarjev. Vsaka hiša, vendar se nam kljub lastnemu delu akcija ni iztekla. Podobno je bilo z gradnjo vodovoda na Ambrožu, kjer so krajani in lastniki počitniških hišic z delom in denarjem zgradili primarno in dobršen del sekundarnega omrežja, zdaj pa manjkata le dva rezervoarja. Vendar izgledi so, da bosta tudi ta dva še letos zgrajena," je pred dnevi razlagal predsednik KS Ciril Hudobivnik. Po programu naj bi bila še letos končana prenova cerkvice na Ambrožu. Kar zadeva vodovod na Ambrožu je zdaj po sklepu izvršne- Ja sveta občine v upravljanju P Komunala Kranj, s tem pa je tudi garancija, da bo končana načrtovana izgradnja rezervoarjev. Kar pa zadeva priključevanje objektov na Ambrožu pod Krvavcem ostaja do neke mere odprto vprašanje priključevanja tistih objektov, ki so bili zgrajeni na črno. Kaže, da bo še letos nadaljevana tudi obnova cerkvice na Ambrožu. Po lanskih nujnih delih, ko so objekt zavarovali z vezmi, naj bi ga po načrtih letos dokončali. Za zdaj kaže, da bodo delno s sodelovanjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišče in sredstvi proračuna ter deloma z denarjem ministrstva za kulturo tudi finančni pogoji takšni, da bi obnovo lahko končali. "Radi bi tudi, da bi se začelo urejanje ceste od Raven proti Ambrožu, vendar so ta dela za zdaj še precej negotova," pravi Cinl Hudobivnik. Kaj več, kako bo z urejanjem te ceste letos, tudi nam ni uspelo izvedeti. Vsekakor pa je za zdaj opredeljeno, da bi na njej začeli z malo večjimi vzdrževalnimi Po prevzemu vodovodnega o*J režja zdaj časa JP Komunalo * izgradnja rezervoarjev. deli. Za kaj več najbrž za 1$ ne bo možnosti. Sicer pa zadnje čase kraje^ skupnost Grad vse tesneje & deluje s sosednjo krajev^ skupnostjo Cerklje. "Ppve*J jejo nas nekatere prireditve "J društvene dejavnosti, zato s1* se nenazadnje tudi odloČili *J skupno praznovanje krajev* Sa praznika. Skupaj pa se v? ogovarjamo tudi za ne kal* akcije in podporo s sponz0^ oziroma podjetji. Pri tem * primer naše programe podfa ata tako Letališče kot R* Krvavec" A. Žalar V Dupljah urejajo ceste - V krajevni skupnosti Duplje, kjer so lani krajani z delom in prispevki v denarju in materialu ter dehti podpori obeh občin uredili krajevno cesto v Zadragi, so imeli v preteklosti za urejanje cest oziroma kanalizacije že tri samoprispevke. Težav s poplavami so se z izgradnjo kanalizacije sicer rešili, vendar pa jim je iz takratnega referendumskega programa ostalo nekaj del se na cestah. Te rešujejo tudi letos. V teh dneh potekajo dela na treh odsekih; na dveh so praktično že končana. Ob lastni udeležbi in delu krajanov bodo uredili okrog 800 metrov cest oziroma ulic. Za prihodnje leto, kot pravi predsednik KS Ivan Skrjanc, pa jim bo ostalo še okrog kilometer. Letošnjo akcijo so podprli predvsem krajani, nekaj podpore pa so dobili tudi na podlagi natečaja iz občinskega proračuna. - A. Ž. Zbirajo denar za prapor - Čirče - Člani zveze borcev v krajevni skupnosti Čirce so se odločili, da razvijejo nov prapor. Zato so se obrnili za prispevke na svoje člane v organizaciji. Pričakujejo, da jih bodo pri tej akciji podprli tudi krajevna skupnost in različni sponzorji v krajevni skupnosti. Za sponzorje bodo k praporu izdelali posebne spominske trakove, (ip) Gasilci za Hacetov memorial Radovljica, septembra - Občinska gasilska zveza Radovljica r ?riredila občinsko tekmovanje za memorial Matevža HaC*I ekmovanja se je udeležilo 57 enot: 27 članskih, 2 ženski-, veteranske, 17 mladinskih in 7 pionirskih. Kljub dežju je potek*! tekmovanje normalno, v prijetnem vzdušju in ob navija0) navijačev, sporoča Jože Smole. Pri pionirkah so zmagale Begunjke pred Podnartčankami, jjl pionirji Gorje pred Rionim in Bohinjsko Češnjico, pri ntiadio**^ so bile v prvi skupini najboljše tekmovalke iz Begunj, v drug P, gasilke iz Zasipa. Najboljše mladince v kategoriji MB 500 imti0 ; Begunjah, v skupini MB 300 pa so zmagali mladinci iz Hlebe p#, Gorjami in Kamno Gorico. Med veterani so zmagali Blejci LIP Bohinj in Kamno Gorico, med članicami A gasilke iz WPj med članicami B pa Ribno. Člani A, ekip je bilo kar 12, so rn°r . priznati premoč Begunjam. Druge so bile Gorje, tretja Bohinjska Češnjica. Članov B je bilo še več. Tekmovalo je ekip, prva tri mesta pa so osvojili Begunje, LIP Bohinj in Hlep\ K uspeli organizaciji so največ prispevali gasilci GD Radovlj1^ sektor Radovljica, sodniški zbor, radovljiška osnovna šola sponzorji. J.K. NOVA TRGOVINA V ŠENČURJU HITRO RASTE - Sredi julija letos je jeseniška enota SGP Gradbinec začela z izkopom za nov trgovski objekt na mestu nekdanje prodajalne Živil. Dobra dva meseca pozneje stavba že dobiva ostrešje, ki ga bodo lahko dokončali šele po skorajšnjem rušenju že dolgo neuporabne sosednje stavbe. To ne ovira del v pritličju, kjer bo nova trgovina, in urejanja kleti za kotlovnico, hladilnico in skupne prostore. Kot je povedal vodja gradbišča, Mirko Krašovec, poleg 40 gradbenih delavcev dela na objektu več obrtnikov, kar zahteva dosti sodelovanja in usklajevanja del. Ob celodnevnem delu vse dni, razen nedelje, bodo uspeli dokončati gradnjo do predvidenega roka konec oktobra, potem pa ostaja še dober mesec za opremljanje prostorov.. S. S. - Foto: S. Saje Trinajsta Ljubečna Kranj • Trinajsto tekmovanje za najboljšega v Sloveniji diatonični harmoniki je bilo za Ljubečno kar malce nesrečo0' Zgodilo se je, da so se mlajši in starejši godci znašli na "dv*j* bregovih", merjenje, kateri je močnejši, pa se je najh" ponesrečilo. Če nič drugega, bi se organizatorji v Ljubezni vW glede nadaljevanja prireditve morali zamisliti. Zgodilo se je, da so starejši P0 virtuoznosti in znanju z*™ zaostajali za mlajšimi. Ne-0*' vadno pa je, da je "stroko" °* tekmovanju takšno stanje P° svoje tako impresioniralo, d* je spregledala, da brez IBS ejših pravzaprav tudi ne I bilo današnje popularnosti 2* ta še pred nedavim prec*J pozabljen in nepriljubljen i/1' štrument med mladimi. Ta*0 sta se v Ljubečni med sta*' ejšimi od 45. do 65. leta in 09 65 let med najboljše, veno** samo do srebrnega odlicj*' prerinila samo dva. Tisto, *m je najbolj presenetilo in je skoraj težko razumeti, pa j6' da sta plaketo Avgusta Stan** ^^^^^TI^^T^^^^^T™ in zlato harmoniko prejej* Ambrožu Bogataju (na sliki) dva v skupini najmlajši?; je v Ljubečni manjkala le stara 12 let. To se menda ** točka, da bi bil prvi, sestra nj zgodilo. Beti pa je za Ambrožem v £e se spomnimo ob t«g Ljubečni zaostala za dve točki, letošnje Besnice in Gorenj*' - Foto: J. F. fcega tekmovanja, se nehpt* vsiljuje vprašanje, kaj za naprej načrtujejo prireditelji Besnici. Janez Fabjan, tudi na podlagi izkušenj iz letospl. Ljubečne, pravi, da že zdaj razmišljajo o kriterijih, s kateri^ bi ocenili nastopajoče na čimboljši način. Vsekakor boj! gorenjsko tekmovanje prihodnje leto organizirali prvo nedelj, v juniju. Ce bo veliko interesentov, bodo najbrž priprav^ predtekmovanje, najboljše pa potem izbrali na izbirne^ tekmovanju. Vsekakor pa na gorenjskem tekmovanju Fj strokovni plati ne razmišljajo, da za strokovno usposobljeno*, in znanje med mlajšimi nimajo zaslug predvsem tudi starej godci, ki so to harmoniko ohranili do danes. A. Žalar Mednarodna delavska pomoč Bosni Od delavcev k delavcem ^a Jesenice se vsak dan zgrinjajo kamioni s humanitarno pomočjo, ki jo v °*viru gibanja Delavska pomoč Bosni (VVorkers' Aid to Bosnia) solidarno Pošiljajo delavci 20 evropskih držav. Jesenice, 21. septembra - Na pobudo neke Angležinje židovskega f°4u, ki je na lastne oči videla dogajanje v Bosni, so v Londonu *tos začeli zbirati in odpošiljati humanitarno pomoč delavcem v B°sni in drugje v bivši Jugoslaviji. Tamkajšnje delavske pganizacije in sindikati so se povezale s sorodnimi organizacija v drugih evropskih državah in skupaj osnovale Delavsko P°tt»oč Bosni. Gibanju se je pridružilo že 20 držav, ki so doslej na Jesenice poslali nad sto ton hrane in sanitetnega materiala. nitarnih poteh, denimo prek mednarodnega Rdečega križa. "Obstajata dva zelo dobra razloga," je odvrnil. "Gre za mednarodno delavsko solidarnost, od navadnih ljudi k navadnim hudem. V organizaciji te pomoći prostovoljno in brez plačila sodelujejo ljudje, ki za to delo ne zaslužijo niti penija, šoferji in spremljevalci, ki so so ravno Jesenice postale pirališče mednarodne de-*vske pomoči, gre zahvala djelovanju sindikata iz jesenke železarne s kovinarskim J^dikatom iz Liega v Belgiji pike sicer gojita tudi sindikata f°vinarjev na nacionalni ravni) p s tamkajšnjim koordinatorom Lucienom Perpettom. Bel-Sjski organizatorji so že prej z ?*nJ8im konvojem za Bosno Potovali skozi Jesenice, zdaj Prihajajo v veliko večji drušči-?*» h Kateri bi radi pritegnili Jfdi sindikalne organizacije v Aveniji. *^Krat je večji del konvoja s P°močjo v hrani in zdravilih ^am.enjen delavcem v Tuzli. nam je povedal glavni 5?ordinator delavske Steve Myers, so to pomoči mesto v °osnii izbrali zato, ker so tarnanji rudarji pred osmimi leti oiidarno podprli stavkajoče *ngleške rudarje, slednji pa ™> trpečim v vojni, zdaj želijo P°magati po najboljših močeh, * Široko mednarodno delavsko ^udarnostjo. "Avgusta smo po mestih v Angliji in drugih zahodnoevropskih državah začeli zbirati pomoč," je povedal Steve Myers. "Pridružile so se nam delavske in sindikalne organizacije iz 20 mest, pomoč pa še doteka in se širi. V prvi fazi pošiljamo delavcem v Bosni in v drugih centrih bivše Jugoslavije, ki so potrebni pomoči, hrano in zdravila, v drugi pa bomo zanje zbirali tehnične pripomočke za komunikacije, tiskanje, računalnike, potrebne antifašističnim gibanjem v bivši Jugoslaviji." "V Belgiji želimo pomagati vsem ljudem, ki v bivši Jugoslaviji trpijo zaradi vojne, zato smo se na pobudo angleških kolegov tudi pridružili organizaciji Workers' Aid," je na novinarski konferenci ob prihodu humanitarnega konvoja na Jesenice povedala Jenny Mees iz Belgije, kjer je zelo razširjena solidarnost z ljudmi iz bivše Jugoslavije. Delajo na številnih projektih, med drugim z begunci z vojnih žarišč, podpirajo pa Lucien Perpettc Steve Myers Jenny Mees tudi opozicijska in mirovna gibanja na Hrvaškem in v Srbiji. Del pomoči, ki je do torka s 13 kamioni prispela na Jesenice (dokler ne krene na pot, jo bodo skladiščili v prostorih Interevrope), ostaja tudi v Sloveniji. Vsebino treh tovornjakov bodo te dni razdelili beguncem v slovenskih nastanitvenih centrih. Slovenski svobodni sindikati, ki jih kolegi iz zahodnoevropskih držav vabijo k organizaciji Delavske pomoči Bosni, so sicer pripravljeni pomagati pri tem človekoljubnem projektu, obenem pa pričakujejo, da bi iz sredstev zbrane pomoči pomagali tudi socialno ogroženim delavcem pri nas. Glavnega koordinatorja delavske pomoči Steva Mversa smo povprašali, zakaj delavcem v Bosni ne pomagajo po ustaljenih mednarodnih huma- bodisi brezposelni bodisi so za odhod na ozemlje bivše Jugoslavije žrtvovali svoj dopust. Drugi razlog, da smo se sami lotili zbiranja in razpošiljanja te pomoči, pa je v izkušnjah, da se domala 80 odstotkov pomoči, ki potuje prek uradnih mednarodnih kanalov, izgubi. Izgubi v tem smislu, da veliki stroški za administracijo, plače, transport... v veliki meri zmanjšajo vrednost zbrane pomoči. Lahko trdimo, da se v naši akciji ohrani 90 odstotkov vse pomoči in gre le kaka desetina te vrednosti za organizacijske in podobne stroške." Organizatorji mednarodne delavske pomoči so bili navdušeni nad prijaznim sprejemom in podporo, ki so je bili deležni pri "navadnih ljudeh", vaščanih Planine pod Golico, kjer so nastanjeni in ki so jim ob sprejemu priredili veselico. D.Z.Žlebir, foto: J. Pelko zgodba s socialnega dna Pervanjevi so prepričani, da se jim godi krivica jranj, septembra - Andrej Pervanje iz Kranja je prepričan, da so ^na njegovo družino zgrnile številne krivice. Krivična jim je |TOlna služba, ker jim ob edinem viru preživetja, Andrejevi jeftini pokojnini, ne da nikakršne socialne pomoči. Krivico je ^Vela 9-letna hči Simona, ki jo je posebna komisija pred r-« na ooicajno !°s Še ni poslal v šolo. 58°dba, ki jo je Andrej Pervanje Predal za naš časopis, je dolga j? ^pletena, zato smo za javnost ? ?je izluščili le majhen del. Kot jaJhujšo v plejadi krivic, ki jih odvija ta kranjska družina s jj^alnega dna, omenja dejstvo, l? so mu pred j5er poslali v jelene Puhar (s prilagojenim £°gramom), namesto v redno ^»ovno šolo. Predtem je otroka j^ebna komisija razvrstila kot ■ ^evno laže prizadetega. Kdo si dvema letoma osnovno šolo Direktorica centra Eva Grašič in socialna delavka Draga Re-nko sta pojasnili, da je za razvrščanje otrok, kakršna je Simona Pervanje, pristojna posebna komisija petih strokovnjakov (zdravnikov, psihologov, pedagogov), ki otroka spremlja dlje časa. Simono so na komisijo predlagali v vrtcu, kjer je preživela predšolsko obdobje. Komisija se odloči o razvrstitvi v kategorijo duševne prizadetosti in o napotitvi na usposabljanje, na podlagi tega strokovnega mnenja pa center za socialno delo izda odločbo. Pervanje se t .vzel pravico in otroka poslal 1 .komisiji, da je ta otroku [Iztisnila žig duševne prizadetos- 0jSe jezi oče. Prepričan je, da je je na odločbo pritožil, potem ko r°k sposoben šolanja na redni je zamudil že vse roke, toda * jtovni šoli (sam ga je vpisal na center mu je vseeno dal mož- '° Jakoba Aljaža) in da je bil nost, da otroka pogledajo še v Posebno šolo razvrščen zato, Ljubljani, na Centru za otroke in je pred leti tudi on obiskoval mladostnike. Ta daje neodvisno ^e nje no šolo, čeprav bi po mnenje in v Simoninem primeru ^favi svoje invalidnosti sodil v je pritrdil oceni strokovne komi- avod za slepo in slabovidno sije. fflJadino. Za hčerkino lažjo du- <»Z razvrstitvijo na šolo s prila- ždVn° prizadetost pa je zvedel iz gojenim programom še ni rečeno, d *ayniškega izvida, ko je bila da je otrok "zapečaten", lahko se liuk •a P" petih letih in pol na ga ponovno razvrsti,«> pojasnjuje m j.ansK' kliniki pregledana Eva Grašič. <»Poznamo nekaj ^adi ušes. Hodila je tudi na takih primerov. Toda presoja o £ v°rne vaje k logopedu v otrokovi sposobnosti ni stvar anjskem zdravstvenem domu, staršev, temveč strokovnjakov, v r*lem pa nenadoma pride odloč- Simoninem primeru stvar šole. * o duševni prizadetosti. Center Tam otroka najbolje poznajo in o? socialno delo v Kranju je na vedo, kako napreduje, tam se etoyo pritoževanje o knvični lahko odločijo, ali ga bodo po-rj'očitvi komisije deklico poslal mi: vi imate, vi imate, čeprav nimajo od čeesa živeti. Na Centru za socialno delo v Kranju imajo odgovor tudi na ta očitek. Ko se je namreč preme-nila socialna zakonodaja, so morali prosilci za socialno pomoč prinesti nekaj več dokazil o svojem socialnem stanju (dobili so tudi listek z navodili), a Pervanjeva jih do danes še nista prinesla. Glede na ugotovljeni socialni položaj pa bi družina lahko dobila kak tisočak ali dva denarne pomoči, nič več. Družina namreč ne živi le od pokojnine 14.500 tolarjev, pač pa k temu dobivajo še varstveni dodatek 5.900 tolarjev. Andrej dobi še 16.300 tolarjev dodatka za tujo nego in pomoč, kar pa se ne štejo v cenzus za socialno pomoč, Simoni pa pripada najvišji zne- sek denarne pomoči otroku, 6.700 tolarjev. Lani so otroku plačevali tudi malico v šoli, zabeleženih pa imajo kar nekaj paketov funkcionalne pomoči (hrana, oblačila), ki so jih dobili na centru, Rdečem križu ali Karitas. Če gre družini kljub več virom dohodka slabo, jim na centru lahko po prostem preudarku dodelijo pomoč, pri Per-vanjevih jim menda ne gre tako slabo, saj so pred časom celo odkupili svoje enosobno stanovanje. Na očitek o tem, da sociala zadržuje dokumentacijo, ki bi propomogla k Dragičini invalidski upokojitvi, pa odgovarjajo, da te moči nimajo. Pri invalidski upokojitvi je merodajno edinole mnenje lečečega zdravnika. D.Z.ŽIebir novno poslali na komisijo.«> Pervanjevi pa imajo s socialnimi službami še vrsto drugih konflik-fi^cuan 9uuKuvujOAi ni tov. Simonina mati Dragica, že |v?lrdili ali ovrgli mnenje komi- šest let brezposelna, dlje časa J6- Ta institucija Pervanjevim ni zaman prosi, da bi ji dodelili j^'&la nobenega dokumenta, da socialno pomoč, ker družina živi jj.. na Center za otroke m "adostnike v Ljubljani, da bi jo iw pregledali strokovnjaki in 0. se nanj lahko pritožili m !Ui re^ (P° očetovem mnen-j sramotnega žiga posebne **lica ie dve leti vendarle samo od 14.500 tolarjev Andrejeve pokojnine. Pošiljajo jo od vrat do vrat in zahtevajo nove in nove dokumente in dokazila o socialnem stanju. Kot trdita Per- oh*"ulca le dve let' vendarle socialnem stanju. Kot trdita ftr-°iskovala to šolo, letos pa še ni vanjeva, socialna z zadrževanjem L popila šolskega praga, ker se dokumentov zavira tudi Dragiči-odločil razjasniti zadevo in no možnost za invalidsko upoko ^tevati, da se krivica popravi, jitev. Trdita, da socialna noče dat qj odgovor na zaplet smo se ^ Pravili k Centru za socialno Vem V ^ramu' ki je po Pervanje-o^™- mnenju v največji ■ *°voren za nastale men težave. dati pomoči, da tudi na Rdečem križu in Karitas, kamor sta hodila po oblačila in prehrambene pakete, naposled niso več hoteli pomagati. Odpravljali so ju z beseda- Prihaja čas ozimnice Nekakšen hrčkov sindrom nas v jesenskih mesecih sili, da začenjamo skupaj znašati ozimnico. Kupujemo krompir in jabolka, vlagamo paprike in kumare, zamrzujemo in shranjujemo za zimo. Ozimnica ponekod poje precejšen delež družinskega proračuna. Mnogi si zato nakupe v velikih količinah že težko privoščijo. Kako na zimo mislijo naši sogovorniki? Nevenka Bregar z Jesenic "Pri kmetu na Dolenjskem smo za ozimnico kupili krompir. Ni bilo drago, sicer pa tudi nismo kupili prav velike količine. Smo tričlanska družina in ne pojemo veliko. Drugega za ozimnico skoraj ne kupujem, raje sproti." Ilija Kešina z Jesenic: "Z ženo živiva sama, zato ne potrebujeva velikih količin hrane za zalogo. Le krompir kupiva vsako jesen pri istem kmetu, to je že dolgoletna navada. Tudi materialno si je že težko privoščiti nakup v velikih količinah. Tudi pri naju: žena namreč ne dela, sam pa sem trenutno na bolniški." Vika Novak z Jesenic: "Krompir za ozimnico imam že, tudi paprike in kumarice sem že vložila, za kaj več pa nimam ustreznega prostora za shranjevanje. Že kurjavo namreč težko skladiščimo. Tako ostala živila za čez zimo kupujem sproti." D.Z.Žlebir, foto: J. Pelko Podatki o težje zaposljivih v občini Škofja Loka Najtežje z zaposlitvijo starejših Škofja Loka - Ko je škofjeloško vlado zanimalo, kateri vzroki povzročajo težjo zaposljivost - znano je sicer, da je prav nezaposlenost v tej občini na Gorenjskem daleč najmanjša in znaša manj od polovice povprečne v naši državi - so odgovor z vsemi potrebnimi podatki od gorenjske enote zavoda za zaposlovanje dobili že na naslednjo sejo. Iz informacije je razvidno, da za težjo zaposljivost približno šestine od skoraj 1200 nezaposlenih v občini prevladujejo tako imenovani prehodni vzroki, saj je v to skupino štetih skoraj dve tretjini vseh težje zaposljivih, pri preostali tretjini pa prevladujejo za težjo zaposljivost zdravstveni in osebnostni vzroki. Kako relativne pa so uporabljene oznake, pa se pokaže pri podrobnejšem prebiranju teh podatkov: za kar 40 odstotkov vseh težje zaposljivih je vzrok v ostarelosti, v to kategorijo pa so šteti tisti, ki imajo nad 50 let, za prehodnost takega stanja pa je upoštevano dejstvo, da bo njihova nezaposlenost razrešena z upokojitvijo. Bistvene razlike so opazne pri izobrazbeni strukturi: kar 73 odstotkov vseh težje zaposljivih ima manj kot srednjo izobrazbo, med nezaposlenimi zaradi ostarelosti pa je le slaba desetina takih, ki imajo srednjo ali višjo stopnjo izobrazbe. Drugi največji prehodni vzrok težje zaposljivosti je nosečnost oziroma hranjenje otroka, ki se pojavlja pri petini vseh evidentiranih težje zaposljivih, alkoholizem, ki dosega desetinski delež, pa je škofjeloške izvršnike pri obravnavi tega kar malo začudil. Nedavno objavljeni podatki o razširjenost alkoholizma v Sloveniji (preko 100.000 ljudi!) bi za občino v povprečju dal večji delež... Po svoje so zgovorni tudi podatki o tem, koliko časa ti težje zaposljivi čakajo na zaposlitev: do pol leta petina, do enega leta slabi dve tretjini in nad enim letom dobra četrtina. Za invalide ugotavljajo, da so jim za zaposlovanje gospodarske razmere zelo nenaklonjene in da je potrebno za njihovo zaposlitev, kljub temu da delodajalci dobijo ob taki zaposlitvi 250.000 tolarjev nepovratnih sredstev, veliko prizadevanja. Nekaj težje zaposljivih je vključenih tudi v javna dela. Š.Z. Otroci in nasilje Ljubljana, 24. septembra - Komisija za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije je v tem tednu pripravila dve okrogli mizi. V torek so v okrogli dvorani Cankarjevega doma spregovorili o pravicah otroka v bolnišnici. Danes so za okroglo mizo načeli občutljivo vprašanje nasilja. Uvodna razmišljanja na temo Otrok - nasilje - vrstniki bodo pispevali Katja Bašič, dr. Bojan Dekleva, dr. Anica Mikuš Kos, dr. Zoran Pavlovič in mag. Tej a Valenčič. Nasilje v šoli in med vrstniki pa bo tudi tema letošnjega otroškega parlamenta. Lanski je bil namenjen otrokom prijazni šoli'in tedaj so otroci predlagali, naj bi se na prihodnjih tovrstnih srečanjih obširneje pogovorili o nasilju. V tednu otroka bodo na temo Brez nasilja - za prijateljstvo potekali pogovori na šolah, novembra pa bodo o tem govorili na 4. otroškem parlamentu v dvorani slovenskega parlamenta. D.Ž. SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ Cankarjeva 2 razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA -ZA ZIDARJE Pogoji: višja ali srednja izobrazba gradbene smeri za določen oz. nedoločen čas. Prijave zbiramo 8 dni po objavi oglasa. Razpis velja do zasedbe. Mnogi iskalci zaposlitve tožijo, da ni pravih priložnosti. Ko priložnosti pridejo, jih mnogi ne znajo izkoristiti. Delodajalci so vedno bolj izbirčni. Poleg vestnosti, odgovornosti, zanesljivosti... pričakujejo strokovnost, dopolnjeno z znanjem poleg formalne šolske izobrazbe. Zato Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Kranj ponuja iskalkam in iskalcem zaposlitve več možnosti izobraževanja in usposabljanja v jesenskem in zimskem obdobju 1993-94: - uvodne in specializirane tečaje računalništva - tečaje tujih jezikov - seminarje za podjetništvo oz. samozaposlovanje - seminar življenjske uspešnosti - strokovno usposabljanje za različna področja, zlasti v primerih, ko je delodajalec že znan (takšnih programov je samo na Gorenjskem okrog sto). Podrobne informacije dajejo naši Uradi za delo po občinah oz. svetovalka ga. Mojca Kraljic (tel. 213-854). Zavod si pridržuje pravico izbire kandidatov in izvedbe izobraževanja glede na finančne in druge možnosti. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Območna enota KRANJ KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja otroške in mladinske ilustracije Poji A. Zorman. V galeriji Mestne hiše je na ogled spominska razstava grafik in risb Avgusta Černigoja. V Kava baru Pungert razstavlja akademski slikar Zmago Puhar, v Kava baru Kavka pa akademski slikar Levon Hajkazuni iz Armenije. V galeriji Dom v Stražišču razstavlja grafike Andreja Jamnik. JESENICE - V razstavnem salonu DOLI K razstavlja škofjeloška slikarka Mirna Pavlovec. V galeriji Kosove graščine je na ogled je na ogled razstava industrijskega oblikovalca Primoža Černeta Design '93. V bistroju Želva na Jesenicah so predstavljeni slovenski vzorci, ki so jih zbrali leta 1922 in so se pojavili na pisanicah in kožuhih. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani se predstavlja z barvnimi fotografijami Mihael Kersnik. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja kolekcijo barvnih fotografij Klemen Čebulj. VRBA - Prešernove hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11. 30 do 17.30, ponedeljek zaprto. RADOVLJICA - V avli občine Radovljica je na ogled razstava del članov Likovne sekcije KUD Radovljica. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Tadej Rupel, član Fotografskega društva Radovljica. V galeriji Sivčeva hiša je na ogled razstava slik akademske slikarke Klementine Golja. Galerija Časa Brigita predstavlja slike akad. slikarke Brigite Poie-gar- Mulejvz let 1992-93 V prostorih Ljubljanske banke razstavlja stripovske originale Tanja KloeckL BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Valentina Omana. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. Zaradi adaptacije strehe gradu je zgornje nadstropje zaprto za ogled. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Samo Šiles. V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava Ženska oblačilna kultura na Loškem, ob razstavi si je moč ogledati video kaseto Izdelovanje avb na Grencu pri Šk. Loki. V galeriji Fara razstavlja akvarele član likovne skupine ZKO Šk. Loka Edi Sever. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Mik starih časov. V Kurnikovi hiši je ob deseti obletnici Društva tržiških likovnikov na ogled razstava del tržiških slikarjev in kiparjev. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: VIOLINSKI KONCERT - V dvorani Glasbene šole Kranj bo danes, v petek, ob 19.30 nastopil mladi slovenski-vio-linist Jernej Brence, doma iz Lesc pri Bledu. Za nocojšnji koncert je izbral dela J.S. Bacha, W. A. Mozarta, N. Paganinija in J. Brahmsa. Na klavirju ga bo spremljal pianist Hinko Haas. Jernej Brence, star je 28 let, je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Dejanu Bravničarju. Šolanje pa je nadaljeval na dunajski Visoki šoli pri prof. M. Frischenschla-gerju in prof. J. Sivu. Na svojih koncertih doma in v tujini se veliko posveča sodobni glasbi za violino. Tudi sam se ukvarja s kompozicijo, pred kratkim je izdal dvanajst študij za violino -solo. ŠKOFJA LOKA: ČEHOVI ENODEJ ANKI - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili dve enodejenaki Antona Pavloviča Cehova. Bojan Maroševič in Rado Mužen bosta nastopila v enodejanki Tragik po sili, Bojan Maroševič, ki je tudi režiser obeh enodejank, pa v enodejanki O škodljivosti kajenja. BOH. BISTRICA: SLIKARSKA KOLONIJA - V Domu Jože Ažmana bodo jutri, v soboto, ob 19. uri odprli razstavo del, ki so nastala v slikarski koloniji Bohinjski slikarji v Bohinju. Razstavljajo: Slavka Čufer - Sark, Boni Čeh, Črtomir Frelih, Albin Polajnar in Janez Ravnik. KAMNIK: RAZSTAVA KIPOV IN RELIEFOV - V razstavišču Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo kipov in reliefov Igorja Ravbarja. Avtorjeva dela bo predstavil dr. Mirko Juteršek. Jutri, v soboto, ob 19. uri bo na Srednji šoli Rudolfa Maistra koncert pevskega zbora iz Merana v Italiji. ŠKOFJA LOKA: PESNIŠKI VEČER - V kapeli Loškega gradu bo jutri, v soboto, ob 19. uri predstavitev poezije Bogdana Končarja. Pesmi bo bral igralec Ivan Rupnik, član SMG, z glasbo pa bo večer popestril Stane Fux. Na podlagi 10. člena pravilnika o podeljevanju Žagarjevih priznanj delavcem na področju vzgoje in izobraževanja v občini Jesenice Odbor za podelitev Žagarjevih priznanj razpisuje ŽAGARJEVA PRIZNANJA ZA LETO 1993 Žagarjeva priznanja se podeljujejo posameznikom ali skupinam, vzgojnoizobraževalnim zavodom in drugim organizacijam, skupnostim in društvom v občini Jesenice za: - večletno uspešno in vidno delo na vzgojnoizobraževalnem področju, - strokovno in raziskovalno delo na pedagoškem področju, - oblikovanje boljših organizacijskih oblik vzgojnoizbraževalne dejavnosti, - oblikovanje izvirnih učnih pripomočkov. Predloge za podelitev lahko dajo zavodi in druge organizacije, krajevne skupnosti in druge skupnosti ter društva. Pisne predloge z obrazložitvijo je treba posredovati Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice, Jesenice, Titova 78, do 30. oktobra 1993. Tečaji, delavnice, pripravljalnice, klubi... RAZŠIRJEN PROGRAM KULTURNIH DEJAVNOSTI Kranj - Jutri, v soboto, med 10. in 14. uro pripravlja Zveza kulturnih organizacij in njen Center kulturnih dejavnosti dan odprt"1 vrat. Vrata stavbe na Sejmišču 4 bodo jutrišnje dopoldne odprta za vse otroke in njihove starše, ki jih zanimajo najrazličnejši tečaji, delavnice, ki jih je za novo sezono 1993/94 pripravili pri ZKO Kranj. Že nekaj sezon zapored se število otrok, mladine in tudi odraslih vključenih v najrazličnejše dejavnosti, ki jih organizira Center kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj nenehno povečuje. Lani so zanimivi tečaji privabili kar okoli 500 udeležencev vseh starosti, letos pa -sodeč po zanimanju za vpis, ki poteka vse do 4. oktobra - bo to število še nekoliko večje. Zato so se pri ZKO Kranj, ki zdaj že drugo sezono odpira vrata v novi stavbi na Sejmišču, prej se je vse dogajalo v gradu Kiesel-stein v Tomšičevi ulici, za sprejem mladih dobro pripravili. Ze utečeni in preskušeni program za dejavnosti, kot so ples, folklora, lutke, gledališče, likovna šola in drugo so predvideli kar 27 skupin, če pa se bo pokazalo, da je zanimanja dovolj, pa bo še kakšna več. Program prinaša poleg začetnih in nadaljevalnih tečajev, ki zajemajo že dobro poznane dejavnosti, tudi nekaj novosti. Med njimi bo prav gotovo naletela na primerno zanimanje glasbena dejavnost, ki je doslej ni bilo. Pri tem je treba omeniti, da ne gre za nobeno podvajanje z glasbeno šolo, pač pa bodo otroci v treh glasbenih delavnicah za različne starosti lahko prepevali, improvizirali na glasbilih - za kar so posebej primerni Orffovi inštrumenti in se sploh ukvarjali z glasbo iz čistega veselja. Tudi tisto, kar naj bi bilo "šola", sploh ne bo podobno šoli, pač pa le najosnovnejšemu seznanjanju z glasbenimi osnovami, kot to igraje počenjajo otroci v glasbenih pripravljalnicah. Glasbeni pedagog Marko Kavčič pa bo seveda znal prisluhniti tudi posebej nadarjenim učencem in jih po dogovoru z Glasbeno šolo preusmerjal v šolsko organizirano učenje glasbe in instrumenta. ZKO Kranj v novi sezoni ne ponuja le pestrega in razširjenega programa kulturnih dejavnosti za vse starosti, pač pa se je odločila tudi za nekatere organizacijske spremembe. Med novostmi je tudi pomoč sponzorjev, s katerimi so sredi tega tedna tudi podpisali pogodbe. Generalni sponzorji ZKO Kranj so : Gorenjski glas, Radio Triglav in Tele-TV, sponzorji pa Pro Com-merce, Color in Turistična agencija Meggy tours. Med novostmi kaže opozoriti tudi na videofilmski klub za mladino in odrasle, kjer se bodo tečajniki pod vodstvom Marka Smuca spoznavali z vi-deokamero in snemanjem. Tudi sicer najbolj razvejana dejavnost Centra - ples prinaša nekaj novosti. Poleg plesne pripravljalnice za najmlajše in male plesne šole za nekaj večje otroke vsebuje plesni program še šest plesnih oblik: sodobni ples na prvi in drugi stopnji, jazz balet, klasični balet in -kar je letošnja novost - še učenje fiamenca in karakternega plesa, stepa in še koreograf s ko delavnico. Vodja Centra kulturnih dejavnosti in plesne dejavnosti sploh Nataša Bregant-Možina je ekipi dosedanjih plesnih mentoric dodala še nove. Jelena Markovič, profesorica plesa in nekdanje baletka ljubljanske Opere in baleta, bo poučevala flamenco in karak- KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA CARNIUM Kranj • Z baročnim večerom (skladbe Corellija, Vivaldija, Bacha in Handla) Komornega orkestra Carnium, z dirigentom Petrom Skrjancem ter solisti: Branko Brezavšček in Drago Arko - violini, Evaristo Casonato - oboa in Nedka Petkova - spinet, so se zaključile letošnje prireditve v okviru naslova "Kiselstein živi kulturi". Te je že drugo poletje organiziral kranjski lutkar Cveto Sever in z letošnjimi sicer redkimi glasbenimi posegi dal tehten prostor tudi glasbeni muzi. Prireditev je iz dvorišča gradu Kiselstein pregnalo v župnijsko cerkev svetega Kancijana in tovarišev slabo vreme. Morda pa je bila prav zato zvočna podoba pričujočega Baročnega večera še toliko bolj tonsko neoporečna, kot pa bi se godalom, oboi in spinetu to morda godilo na prostem. Kajti baročna glasba, ki smo jo tokrat slišali, le zahteva določeno akustično subtilnost in prav te smo bili deležni v kar najbolj polni meri. Spored je obetal dovolj zahtevno baročno glasbo tako različnih vej poznega ali visokega baroka, kot ga v njegovi južni veji predstavljata skladatelja Archangelo Čorelli in Antonio Vivaldi, v severni pa Johann Sebastian Bach in Georg Friedrich Handel. V Corellije-vem petstavčnem Concertu grossu v D-duru so kot solisti nastopili oba godalca (Brezavšček in Arko) ter izvajalka s spinetom Petkova. V Vivadijevem Koncertu za dve violini in orkester v B-duru z istima godalnima solistoma pa se je v obeh obrobnih hitrih stavkih (Allegro) pokazala majhna intonačna slabost prav obeh slednjih. V Bachovem Dvojnem koncertu za violino in oboo z orkestrom v D-molu je bil ob zgledni igri oboista, ki je tokrat prišel v Kranj iz Italije (Casonato), ritmično malce problematičen srednji - počasni stavek (Adagio); preprosto je bil prehiter. V obsežnem in sklepnem Concertu grossu v D-duru Handla, pa je bilo karkoli od navedenega slišati le še v prvem hitrem stavku (po Maestosu-Allegro). Drugače pa ie bil koncert dovolj spodbudno dejanje vseh, ki so ga pripravili in izvedli. Žal je po tradiciji podobnih kranjskih prireditev spet odpovedalo občinstvo. Pohvalno pa je, da se v doslej sicer praviloma nekranjsko sestavljenem ansamblu Carnium vedno bolj pojavljajo tudi Kranjčani, čeprav bi se jih dalo še kaj nabrati, je pa res, da nekaj sezon delovanja tega ansambla še ne more dati niti njegovi setsavi niti tehnični in muzikalni verziranosti pečat teh nekaj let. F.K. teme plese, Miha Lampič iz ljubljanske Kazine pa novo plesno uspešnico - step. Več mentorjev pa se bo ukvarjalo tudi s koreografijo, za kar je med ambicioznimi plesalci vedno dovolj zanimanja. V ekipo plesnih mentorjev je po zaključku plesnega izpopolnjevanja v Amsterdamu spet prišla Alenka Hain, ki bo poleg Klav-dije Debelak in Andreje Rauch ter že prej omenjenih vodila posamezne plesne skupine. Za vse, ki jih zanima folklorni plesni korak, pa je na voljo mala folklorna šola pod vodstvom Jožice Debelak. Z najdaljšo tradicijo se v okviru ZKO Kranj prav gotovo ponaša likovna šola. Pa ne gre le za nadaljevanje tri desetletja trajajoče likovne vzgoje, za katero so še trudili slikarji in pedagogi, kot so bili Batista, Si-monič, Gvardjančič in kar nadaljuje Zmago Puhar, pač pa tudi za eno najbolj dognanih in kvalitetnih izobraževalnih dejavnosti pri ZKO Kranj, pa naj gre za malo likovno šolo za predšolske in šolske otroke ali pa za študijsko risanje za srednješolce in tudi za odrasle. K likovni dejavnosti sodi zraven tudi ukvarjanje z glino, to zvrst vodi Ljubo Blagotinšek, na voljo pa je tudi izredno dobra oprema keramične delavnice, ki svoje "usluge" s pečjo namenja tudi šolam. Kdor pa svet okoli sebe hoče videti skozi fotografsko lečo, bo imel priložnost uvajanja v skrivnosti fotografije v začetnem in nadaljevalnem tečaju pod vodstvom Boštjana Gunčarja. Brez gledališke dejavnosti in lutkarstva pač ne gre. Kdor je letos tik pred začetkom poči-' Ulic ob dnevu odprtih vrat, ki jih je organiziral ZKO KranJ-videl gledališko predstavo nJ1' hove gledališke skupine (Le P° kom se je vrgel za otrok?), P0' tem ve, s kakšnim gledališk"11 "materialom" se ukvarja rrien' tor Lojze Domajnko. V novi s** zoni bo lanskemu prvemu l*j tniku gledališke sezone sled' še drugi letnik za vaje iz irnp'?' vizacije, recitacije, igranja lfl nastopanja sploh. Obudili bo* do že prej omenjeno lans*0 predstavo in naštudirali še vo. Z malce drugačnim g'e<^ liščem - v njem nastopajo W. ke, pa se ukvarjata mentor^ Ksenija Ponikvar in Nata*a Herlec. V začetni in nadaljev*1' ni skupini (pripravljalnica J" mala lutkovna šola) se bod° otroci igraje poglabljali v skflv' nost izdelovanja lutk in nast*' janja lutkovne igrice. Letošnji program obsega & tečaj sahaja yoge pod vodstvo? Nataše Černilec in pa zanin11' vo novost - mesečna popotot* nja po Sloveniji za skupine,»' bi rade na licu mesta spoznal* staro ljudsko obrt od izdelov* nja belokranjskih pisanic, idrt' sirih čipk, izdelovanja kurente vih mask, pokrivanja slamnat strehe itd. Ob vseh novostih letošnjega grama pa za povrh še enO' sobotah bodo na sporedu soW ne matineje z lutkovnimi, gl*?? liškimi predstavami, plesni*1' [j glasbenimi nastopu Ker v na Sejmišču ni primerne dvf"* niče, se bo vse dogajalo pri stoljubnem sosedu - Ragtit**^ bu in tudi na gostovanjih po " movih krajevnih skupnosti % • Lea Mencinger Razstava v galeriji Fara EDI SEVER - AKVARELI __^ Škofja Loka - V protislovnih razmerah retrogradnih 111 avantgardnih tokov, v iskanju novega v starem, ki je oboje po*0" da, v kateri iščemo originalnost in svežino, si je Edi Sever usty*' ril svoj lastni likovni svet. Protislovje ali razdvojenost se kažeta akvarelih Edija Severja kot želja preseči staro - v tem primeru «J8' turalistično koncipiran okvir akvarelnega slikarstva - in mu dati novo komponento, ki naj bi presegla "klasičen" način intc'j pretiranja krajine. Tako nam danes Edi Sever odkriva naravo, »j jo gleda skozi očala klasikov kot nekaj danega, vendar tako, d je slikarjev pogled obogaten z vsemi novimi dogajanji. Narav* ki io upodablja, se v številnih slikah razodene kot angažirana n°[ silka neke izpovedi; nikoli, ali vsaj zelo redko, niso njegove uPV' dobitve Škofje Loke in vasic v Poljanski in Selški dolini zrasle I golega zanimanja ter navdušenja nad njihovo lepoto. Vselej °"' čutimo za tem še nekaj več - slikarjevo hotenje prevrednotiti HJ^ tiv v nosilca čisto določenih razpoloženj. In vendar išče sproŠ^ no tudi lepe in slikarsko zanimive krajinske izraze in jih upod* bi ja v žlahtni igri slikarskih prvin na ploskvi, ki jo oblikuje menjajočih se zgoščenih in prosojnih barvnih partijah. Enkrat s" to nežni akvarelni prelivi, megličasti in skoraj nedorečeni, in dfjT gič se slikar spušča v močnejše barvne konflikte, toda nikoli v *' vo barvitost, ker ima raje nežno pridušen pogled na krajino, Slog slikanja Edija Severja je z dopolnitvami, preobliko^' njem krajine, z domišljijskimi osvežitvami, še vedno okvirno rc*j lističen. Zvestoba realizmu ni pogojena zaradi konvencionalno*' ali pripadnosti tradiciji in ne zaradi pomanjkanja poguma ali d^ mišljije. Edi Sever je ostal zvest realistični zasnovi, ker je sp0" znal, da lahko samo in predvsem v teh slogovnih okvirih ust'*' zno izrazi svojo temeljno likovno naravnanost, sprosti znanje f da duška ustvarjalni energiji. Izpod njegovega čopiča tečeJ akvareli v mehki razlitosti, drznih oblikah in božajočih prehod'" in se veseli spreminjasti naravi. Njegove slike so naglašene WA čno, včasih trpko zveni njih barvitost, toda so polni pristne vne draži prav zato, ker se v njih srečujeta realistična pripove* nost in avtorjeva iskrena izpovednost, tako da mu poleg vsebifl^ skih in oblikovnih ter optičnih draži in kvalitet ne moremo odf*' kati akvarelistične perfekcije. Andrej Pavlo*«1 ► i N A M A VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA do.o GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Slab poslovni uspeh radovljiškega gospodarstva Tolar precenjen, zanimanje za izvoz upada Ker je tolar po izračunih strokovnjakov trenutno precenjen za 18 odstotkov, se zmanjšuje zanimanje za Kvoz, povečuje pa za prodajo doma, kjer z realnim povečevanjem plač narašča tudi kupna moč Prebivalstva. Radovljica, 20. septembra - Čeprav je informacija o poslovanju j*dovljiš]tega gospodarstva v letošnjem prvem polletju časovno ze ^koliko odmaknjena, dobro odslikava razmere, ki niso rožnate in j* odražajo v slabem poslovnem rezultatu: v skromnem dobičku j 26 milijonov tolarjev), v izgubi, ki jo je bilo blizu 1,5 milijarde oiarjev, v hudih likvidnostnih problemih (povečuje se število Ujetij v blokadi).- tem, da je radovljiško gospodarstvo za več kot dve ,r^jini zmanjšalo prodajo v ^ave nekdanje Jugoslavije, je j*ekakor uspeh, da je upočasni-zmanjševanje industrijske Proizvodnje, ki pa je bila v etoŠnjem prvem polletju še edno skoraj za šest odstotkov JtojŠa kot v lanskem in skoraj *a polovico nižja kot pred "smirni leti. Čeprav je bila ,lItlska sezona zaradi pomanj-anJa snega slaba, so v prvem Poletju v hotelih, kampih in pri ^ebnikih beležili za tretjino *c nočitev kot lani in domala 'n Petine manj kot 1990. leta, ki fte:V. gostinstvu in turizmu Velik razkorak med cenami in tečajem V dvajsetih mesecih po osamosvojitvi (od predlanskega septembra do letošnjega junija) so se cene na drobno v Sloveniji povečale za 256 odstotkov, uradni tečaj tolarja pa "le" za 191 odstotkov. i ;JeJo za zadnje "normalno »eto". Večina hotelov bo ob 30-^° 40-odstotnem julijskem in avgustovskem povečanju noči-*v uspelo doseči polovico no-pev izpred treh let, vendar jim '° °e bo zadoščalo, da bi p°ravnali zapadle obveznosti in si ustvarili rezerve za pripravo na zimsko sezono. V kmetijstvu se je organiziran odkup mleka v enem letu zmanjšal s 4,2 milijona litrov na 3,5 milijona, malenkostno pa se je znižal tudi odkup goved. V gradbeništvu so imeli za desetino manj dela kot v lanskem polletju in ker je bilo malo velikih gradbiščih, je bila težka mehanizacija slabo izrabljena. Ob tem, da je skupni polletni izvoz predvsem zaradi bistveno zmanjšane prodaje v republike \* rezultatov nt videti znakov oživljanja Ce se radovljiško gospodarstvo primerja s slabšimi, je dobro, v*ndar pa bo slabo, če se bo primerjalo samo s slabšimi," je na Ponedeljkovi seji izvršnega sveta dejal Anton Šlibar in poudaril, P Podjetjem manjkajo novi izdelki, kadri in znanje. Podjetja °odo uspela, če se bodo specializirala in izkoristila primerljive Prednosti in če bodo cilje po prelivetju zamenjala z razvojnimi cilji. Od lastninjenja ne bi smeli pričakovati preveč, to ne bo dalo novih izdelkov. Ker so posojila predraga, novega *aloZbenega zagona ni mogoče načrtovati na sposojenem \**narju, ampak na lastnih virih, je še dejal Šlibar in ugotovil, ' j k polletnih rezultatov ni videti znakov oživljanja gospostva. nekdanje Jugoslavije upadel za desetino, je bil letošnji izvoz v "pravo tujino" (za razliko od številnih slovenskih občin) celo večji od lanskega. LIP je izvozil za 24,6 milijona mark blaga in storitev, Elanova podjetja za 14,5 milijona, sledita Veriga in Iskra Otoče z nekaj manj kot tremi milijoni mark. Čeprav so polletni izvozni rezultati za občino še dokaj spodbudni, v izvršnem svetu opozarjajo na to, da sedanji tečaj tolarja ne omogoča preobrazbe gospodarstva. Ker je tolar precenjen in se zaradi realnega povečevanja plač dviguje tudi kupna moč prebivalstva, je bojazen, da bi se izvozniki spet obrnili na domači trg, kjer sicer lažje prodajajo in praviloma dosegajo višje cene kot na tujem. Kot smo slišali, je bila to bolezen jugoslovanskega gospodarstva, ki pa po krivdi države, ki dovoljuje realno povečevanje plač in cen neuspešnim podjetjem ali kar celim dejavnostim, razsaja že tudi na Slovenskem. Slabe gospodarske razmere se odslikavajo v slabem poslovnem rezultatu, še zlasti v skrom- nem dobičku, veliki izgubi, hudih likvidnostnih problemih in stopnji brezpo-selnosti, ki je večja od gorenjskega povprečja. Gospodarstvo je v prvem polletju "pridelalo" domala 1,5 milijarde tolarjev izgube in je imelo skupaj z nepokrito iz prejšnjih let že 3,4 milijarde tolarjev "minusa". Izgubo je izkazalo 44 podjetij, med katerimi so jo tri imela skupno okoli 657 milijonov tolarjev. Akumulacija je bila v letošnjem prvem polletju (nominalno) domala trikrat večja od lanske, še vedno pa je bila približno trikrat manjša od izgub. Med družbenimiin mešanimi podjetji je dobiček izkazalo 22 podjetij (eno kar 207 milijonov tolarjev). Število zasebnih podjetij, ki so predložila polletni obračun, se je povečalo z lanskih 200 na letošnjih 338. Njihova prednost pred ostalimi podjetji je v tem, da so kapitalno neinten-zivna in da zaradi honorarno zaposlenih dosegajo nižje stroške. C. Zaplotnik lastninjenje v tržiški tovarni obutve Peko Za začetek referendum zaposlenih Po glasovanju v zunanjih obratih bi poslovalnicah so se izrekli Se v Tržiču. Tržič, 22. septembra - Program lastninjenja v tovarni Peko temelji na delavskem odkupu podjetja. Interes za preoblikovanje v delniško družbo so delavci v Tržiču izrazili na torkovem referendumu. Lastninjenje naj bi opravili do konca leta, potem pa bo na vrsti ustanovitev nove družbe. Glede na določila statuta podjetja so se v tržiškem Peku odločili za izrekanje o preoblikovanju družbenega podjetja v delniško družbo na referendumu vseh zaposlenih. Sedaj imajo skupno 2424 delavcev, od teh 1538 v tržiški tovarni. Prvi so referendum opravili zunanji obrati; v Benediktu je program lastninjenja podprlo 71 odstotkov zaposlenih, v Trbovljah 72 odstotkov in v Ormožu 61 odstotkov. Tudi poslovalnice so se v večini izrekle za lastninsko preoblikovanje. Referendum v matični tovarni so izvedli minuli torek s 58,5-odstotno podporo. "Z otvoritveno bilanco smo ugotovili obseg družbenega kapitala, ki ga bomo olastninili, je povedal direktor Tomo Zupan iz splošno kadrovskega sektorja Peka, "vendar pa po sklepu sodišča ostaja 20 odstotkov tega premoženja rezervirano za dediče nekdanjega lastnika, Komanditne družbe T. Knez iz Ljubljane. Preostanek imetja je potrebno prenesti v 40 odstotkih na državne sklade, 60 odstotkov pa ostaja za delitev z lastninskim preoblikovanjem. Naš program temelji na delavskem odkupu premoženja podjetja. Tako bodo interesenti zamenjevali lastninske certifikate brez popusta za 20 odstotkov kapitala, 40 odstotkov kapitala pa bo moč olastniniti z notranjim odkupom s polovičnim Eopustom. Kot predvidevamo, bomo z zamenjavo lastnins-ih certifikatov sedanjih in nekdanjih delavcev ter upokojencev odkupili ves družbeni kapital." Po opravljenih referendumih bo Peko predložil program lastninjenja v preverjanje agenciji za privatizacijo. Poziv za predložitev certifikatov namerava objaviti jeseni. Notranji odkup načrtuje z enkratno akcijo, ki naj bi jo opravili pred koncem leta, v prvem trimesečju prihodnjega leta pa nameravajo oblikovati novo, delniško družbo. S. Saje Delavci večinski lastniki Žiri - V tovarni obutve Alpina Žiri se med sedmimi možnimi kombinacijami lastninskega preoblikovanja podjetja zavzemajo za takšno rešitev, po kateri bi delavci in upokojenci postali večinski, približno 59-odstotni lastniki podjetja, 41 odstotkov družbenega kapitala pa bi prenesli na sklade in pooblaščene investicijslce družbe. Za notranji odkup naj bi poleg certifikatov uporabili tudi potrdila, ki jih je podjetje izdalo delavcem za neizplačane osebne dohodke po kolektivni pogodbi. Predsednik delavskega sveta Zoran Kopač ob tem ugotavlja, da lastninjenje samo po sebi ne bo prineslo ničesar, če hkrati s privatizacijo ne bo tudi sprememb v gospodarjenju. ^ Bohinju pripravljajo izgradnjo zimsko-športnega centra Loterija za šport in turizem ^°va bohinjska turistična družba želi z izgradno nordijskega športnega ei*tra prispevati k turistični pozi vit vi Bohinja. u^J' 23. septembra - Danes se začenja akcija bohinjska v^,riJa' o kateri bo v prihodnjih dneh in mesecih verjetno še ma, so se domislili, da bi organizirali loterijo, s katero naj bi izgradili smučarski center za nordijske discipline, če pa se bo ta ideja obnesla, pa še drugih predvsem športnih objektov. Čili, ki so si ga zastavili, je, da bi leta 1997 organizirali mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, hkrati pa z umetnim zasneževanjem izboljšali pogoje za teke v Bohinjski Bistrici ter kot rezervo na Voglu. Že kar redno prirejajo tekme za svetovni pokal. Poleg obogatene zimske ponudbe načrtujejo tudi izgradnjo steze za rolkanje, kasneje pa morda tudi izgradnjo pokritih športnih površin. Celotna vrednost objektov: smučarske skakalnice s kritično točko pri 90 m, 7,5 km umetno zasneženih smučarskih prog, 4,5 km asfaltirane steze za rolkanje, strelišča za biatlon, in vseh potrebnih spremljajočih objektov, je ocenjena na 7 in Eol milijona mark. Načrte ma-ete, izvajalce in potek gradnje bodo predstavili ob žrebanju prve - letošnje loterije. Cilj je Že omenjeno mladinsko svetovno prvenstvo, širše gledano pa ustvarjanje možnosti za športni turizem. S. Ž. IZID ŽREBANJA Želimo prati umazanega Prli v Javnosti»" Je deJal (L^osednik organizacijskega JJJfcora Bohinjske loterije, ki je hin^i P°sl°vni sekretar Bo-jr^jske turistične družbe d.o.o., Je omenil to novo bohinjsko turistično podjetje, v katerega so se pred nekaj meseci združili sicer znani turistični partnerji: Žičnice Vogel, Žičnice Kobla, hoteli Alpinum in Kompas hotel v Bohinju. Da bi premaknili razvoj bohinjskega turiz- V**ka srečka bo koristila > sq Pry° bohinjsko loterijo - ta naj bi se organizirala vsako leto, fnJ}rjpravu'i zelo bogat nagradni fond, vreden skoraj 2 milijona Li ruJP°le8 denarne nagrade 20 milijonov tolarjev, garsonjere v Boh- *" ^ avtomobilov ter 1.000 7-dnevnihpolpenzionov v srn 00 vsako srečko mogoče izkoristiti za popust pri stekfarskin *đr/đ,, in hotelskih storitvah). Prodaja srečk bo Vrad V ten dneh> Žrebanje pa bo 4. decembra v Bohinju, srefL°s* naSradnega sklada dosega 55 odstotkov vrednosti ck, ki bodo dane na trg, žrebali pa bodo le prodane srečke. IPIS Kranj d.o.o., Planina 3 flSL: (064) 323-253,323-171; FAX: 323-253 RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA - računalniški tečaji - usposabljanja za zaključene skupine £ - Individualna usposabljanja cl^NALNIŠKI KROŽEK - za otroke a- 2.800, 00 SIT na mesec (40 DEM) NeftJiS2-oktobra 0010-url 00 dan odprtih vrat uenni^i srečali z ofoW in njihovimi starši v naši novi računalniški *a dnrt "a G,re9°rćičevi 8 (za Globusom). K sodSn^eIin,°[niaciie 'n prijave ~ ^aaiovanju vabimo nove zunanj jokličite po telefonu, i sodelavce. NAGRADNE AKCIJE METLIŠKA ČRNINA - ŽIVILA KRANJ 010816 7 dnevni penzion Dolenjske Toplice za dve osebi 002793 2001 vino metliška črnina 000130 1001 vino metliška črnina 006934 501 vino metliška črnina ŽIVILA MAJICE METLIŠKA ČRNINA 014600 016331 014693 000925 013735 006026 016237 018855 007691 002760 005933 000597 001464 017359 000677 006158 016157 011937 014345 007668 006014 016170 006029 019247 011997 000906 004683 019199 001438 002836 015919 000975 005693 019928 005677 010244 003083 000588 012597 000974 Nagrade lahko dvignete v 30 dneh v Nakupovalnem centru STORŽIČ na okrlci pri Kranju Vsem izžrebancem iskreno čestitamo! NA KOKRICI MIKE'S SPORT FASHION SONČNICA vas vabi, da jo obiščete v soboto, 25.9.1993 med 9. In 12. uro PRIPRAVIU SMO VAM PREDAVANJE O PREHRANI IN NEGI DOMAČIH ŽIVALI (PREDAVATELJ: mag. GRANDIČ) PO UGODNIH CENAH BOSTE KUPILI: čebulice, šoto, pesek, sadike mačeh In vse ostalo, kar je potrebno pri urejanju GROBOV. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Oplov rekreacijski Scamp Poleg konceptnega kompaktnega kupeja tigra, je ruesselheimski Opel na minulem 55. mednarodnem avtomobilskem salonu IAA v Frankfurtu predstavil še en konceptni avto na osnovi corse. To je rekreacijsko vozilo prihodnosti scamp. Opel je pri tem izkoristi preizkušeno corsino tehnologijo. Scampa odlikuje varnostni sistem z dvojnimi jeklenimi cevmi v vratih, pasovi z avtomatskim zategovanjem na prednjih sedežih in zračni vreči za voznika in sovoznika. Skoraj v isti sapi so pri Oplu predstavili tudi norosti pri modelu corsa za prihodnje leto. Tako bo pri vseh izvedbah na voljo zračna vreča za voznika, poleg tega pa bo corsa v kombinaciji z 1,4-litrskim motorjem z močjo 44 KW zdaj tudi s štiristo-penjskim avtomatskim menjalnikom. Tisti, ki se radi vozijo na prepihu, pa bodo lahko kupili corso svving, joy ali sport s tremi vrati in zložljivo platneno streho. Na sliki: opel scamp. • M. G. Cenejši renaulti Pred kratkim je novomeški Revoz za dva odstotka pocenil vsa vozila iz programa Renault, razen modela R5. Slovenska vlada je namreč pred kratkim znižala carinsko stopnjo za tiste proizvajalce oziroma zastopnike, ki uvoz avtomobilov pokrivajo z izvozom vozil ali delov za avtomobilsko in spremljajočo industrijo. Revoz ustreza kriterijem za znižanje carinske stopnje, zato so se odločili, da bodo prihranek namenili svojim kupcem in tako za dva odstotka znižali cene vozil iz programa osebnih in lahkih dostavnih vozil. • M. G. kenTAX TRADIng NA ZALOGI V LJUBLJANI LANCIA THEMA 39.500 DEM LANCIA DEDRA 1.8 27.000 DEM LANCIA DEDRA 1.6 26.200 DEM FIAT UNO 45 FIRE 16.000 DEM FIAT FIORINO PICK UP 17.000 DEM FIAT FIORINO DIESEL 1.7 17.990 DEM FIAT DUCATO (kombi) 14 q bencin, povišan 27.000 DEM (5% PD) PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V SLOVENIJI: FIAT TIP01.4 iE in FIAT TEMPRA 1.6 SX VSI AVTOMOBILI IMAJO SLOVENSKO GARANCIJO IN H0M0L0GACIJ0. PRVI SERVIS JE BREZPLAČEN! TEL/FAX: 061/482-173, DEL. ČAS: 9-12 IN 15-18 KENTAX TRADING NOVO POLJE CESTA Xl/10 A OBVEŠČAMO POSEZONSKA RAZPRODAJA • SENČNIKI j 6 120-K250 • KVALITETNE VRTNE GARNITURE za 19.900 SIT ur Moda Pomlad - Poletje 94 Tekstil nosilna slovenska panoga MEŠETAR Moda Almirina kolekcija je bila predstavljena tudi na modni reviji. - Foto: G. Šinik Ljubljana, 23. septembra - Na Gospodarskem razstavišču se je v sredo začel 40. sejem Moda Pomlad Poletje 94. Na sejmu se letos predstavlja 226 razstavl-jalcev in sicer 150 iz Slovenije, ostali pa so iz trinajstih drugih držav. Sejem bo trajal do 25. septembra, vsak dan ob 12. in 16. uri pa je v Festivalni dvorani tudi modna revija. Sejem je v sredo dopoldne odprl minister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar, ki je med drugim poudaril, da je sejem mode naš stari znanec, na katerem se predstavljajo tek- Pospeševanje malega gospodarstva Nova posojila za ohranjanje delovnih mest Razpisali za tri milijone tolarjev kratkoročnih posojil, razdelili le za 1,63 milijona. Radovljica, 20. septembra - Izvršni svet je pred nedavnim razpisal za tri milijone tolarjev kratkoročnih posojil za ohranjanje delovnih mest v malem gospodarstvu. Na razpis je do roka prispelo šest vlog, s katerimi so štiri zasebna podjetja in dva obrtnika zaprosili za skupno 1.630.000 tolarjev kratkoročnih posojil. Izvršni svet je na ponedeljkovi seji sklenil, da vsem odobri posojila v zneskih, kot so zaprosili. Najnižji znesek posojila je 110 tisoč tolarjev, najvišji 580 tisoč. Posojila so prejela zasebna podjetja Achros in Nino Ferrari iz Radovljice, Elkoterm z B režij in Humko iz Sebenj ter obrtnika Boris Kene iz Radovljice in Franc Ažman iz Lesc. CZ. NASE KUPCE IMAMO V ZALOGI: • PISALNE MIZE že za 9.500 SIT • POSTELJE od 8.800 SIT • LIFTOM ATE od 4.400 SIT • OTROŠKE SOBE že za 65.000 SIT M\Q moderni interien Primskovo, Kranj. tel. 242-133 • Titov trg, Kranj, tet. 222-177 • Skladiščna 5, Jesenice, tel. 81-179 stil, proizvajalci obutve in konfekcije. To pa so tudi panoge, ki ustvarjajo 10 odstotkov celotnega slovenskega prihodka in zaposlujejo 20 odstotkov delovne sile. Ob 60-odstotni akumulaciji pa te tri panoge (skupaj; beležijo večjo akumulacijo, kot pa znašajo izgube. To so po oceni dr. Maksa Tajnikarja relativno uspešna podjetja, pri čemer pa nasploh velja, da je tekstilna panoga nosilna v Sloveniji, saj je na primer lani za 40 odstotkov povečan izvoz. V porastu na izvoznem področ- 1u pa sta tudi obe ostali panogi. >oleg predstavitve mode za prihodnjo pomlad in poletje so na sejmu tudi modni dodatki. Teh je kot dopolnilo prireditve kar precej. V paviljonu Jurček pa je tovrstna specializirana Smudba tudi naprodaj, anes so na sejmu podelili tudi nagrade Zlate Jane. Devetčlanska strokovna žirija se je odločila, da ta odličja tokrat dobijo ARS Vivendi, Kašica in Almira Koliko za travnik? V jeseniški občini je za kvadratni meter travnika prve katcg0-rije treba odšteti 197 tolarjev, za travnik druge kategorije 171, H* tje 145, četrte 118 tolarjev. Travnik pete kategorije je po 92 toltf jev za kvadratni meter, šeste po 79, sedme po 66 in osme po •: tolarjev. Cene, ki jih navajamo, so izhodiščne, sicer pa so od^' sne od tržnih zakonitosti: ponudbe in povpraševanja, lege in d0-stopnosti zemljišča, oddaljenosti... Koruza: od 22 do 25 tolarjev Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da stroš^ pridelave koruze za zrnje znašajo pri pridelku sedem ton suhe?3 zrnja na hektar od 22 do 25 tolarjev za kilogram. Če smo neko"' ko natančnejši, je lastna cena koruze pri spravilu z obiralniko1" 22,44 tolarja za kilogram, pri spravilu s kombajnom pa 25,45 tc larja. Kmetijski pridelki na tržnici * Krompir: na tržnicah v večjih slovenskih mestih ga prodaj^ po 40 do 50 tolarjev za kilogram, na kranjski, na primer, po tolarjev. * Jabolka: na tržnicah so precejšnje razlike, najcenejša so vzhodnem delu Slovenije (60 SIT/kg), najdražja v Novi Gop (120 SIT/kg), na kranjski tržnici pa po 70 do 90 tolarjev za gram. * Jajca: na večini tržnic jih prodajajo po 12 tolarjev. * Zelje: na kranjski tržnici ga ponujajo po 60 tolarjev, na cel)5 po 45, na ljubljanski tudi po 100 tolarjev za kilogram... * Česen: v Kranju je v primerjavi z drugimi tržnicami dokaj r ceni, saj ga je mogoče dobiti že po 300 tolarjev za kilogram- * Čebula: na tržnicah v večjih slovenskih mestih je za kilog^ treba odšteti 80 do 120 tolarjev, na kranjski 85 tolarjev. Koliko za silažno koruzo? Suša je naredila svoje in "pobrala" tudi precejšen del koru? za siliranje. Ker je po njej precejšnje povpraševanje, ima kar i soko ceno. Povpraševali smo na kmetijo blizu Vodic pri Ljubi)? ni in zvedeli, da za silažno koruzo, napolnjeno 80 centimetrov*1' soko v prikolici za trošenje hlevskega gnoja, zahtevajo 10 do tisoč tolarjev. KZ Idrija podražila živino Kmetijska zadruga Idrija je 20. septembra povečala odkupjj' cene za mlado pitano govedo. Bike extra kakovostnega razred odkupuje po 177 tolarjev za kilogram (meso po 316,80), bike pf vega razreda po 153,30 (273,00), drugega po 126,40 (225,80)-primerjavo povejmo, da gorenjske klavnice odkupujejo MPG-C* tra po 159,60 tolarja za kilogram žive teže (meso po 285 tolal^' bike prvega razreda po 143,36 (265,00), drugega po 131,60 (235)- p o. KRANJ Servisno prodajni center Kranj, Labore, tel.: 223-276,221-031,221-201 v RENAULT .AVTO I V L J F N J A C L I O dobava takoj krediti brez pologa pestra izbira barv staro za novo DARILO: ZIMSKA OBUTEV SCL0O.TR ADE Uraro JOŽE KOŠNJEK Prevelike in lažne obljube se politiki in politikom vedno maščujejo Nevarna bolezen straši po Evropi fele sedaj, ko so na Poljskem slavile volilno zmago leve stranke, naslednice bivše partije, in ko na volitve prihaja v večini držav vedno manj državljanov, so se politiki začeli spraševati, kakšna nova bolezen straši po Evropi. Tudi naši politiki in njihove stranke, posebej tiste na oblasti, ne bi srneli biti brezbrižni. Volivci, pa naj bodo državni katerekoli evropske drža-.e> imajo najmanj eno skupno sstnost: zelo radi verjamejo le-P'jn besedam in obljubam, po-.e°no ce ne živijo v pretiranem ^obilju in jim na hlačnih paso-zmanjkuje lukenj. Lahko Pa so nepredvidljivi in nagnje-,1 k nepričakovanim zasukom, g .jim je lepih besed in obljub *°osti. Imajo najmanj dve ptfnosti: da ne gredo na volili kar je izraz popolnega ne-?auPanja do politike in politi-5?v (saj so tako in tako vsi ena-ali pa dajo glas za nekoga r.etJega, tudi neznanega v upanju, da bo zanje boljši, kot je edanja oblast. Vzpon manj *namh je še lažji, še so obla-me stranke in njihovi politiki ..bremenjeni z raznimi škanda-}* aferami in podobnimi ne-Jdnimi posli. Nazoren primer {* 'talija. Zadnje volitve so bile Polomija za tradicionalno vla-aJoče in največjega zaupanja redne stranke ter prepričljiva «maga novih političnih sil, ki p) bi vnesle v politično in gospodarsko življenje sosednje oržave več svežine. Volilna udeležba je skoraj povsod ved-nP slabša in nad to novo boleznijo evropske demokracije so se zamislili celo v Svetu Evrope. Vprašali so se, ali sijaj tako »pevane evropske demokracije ^Vsdi, ali je Evropa dovolj sto-!S da bi bila demokratična ^ela univerzalna in prisotna ..Vseh njenih deli, in, ali se po-ll|ka sploh dovolj zaveda odpornosti, ki jo ima do voliv-Ali se res znajo politične ,'lte obrniti navzdol samo ta-*rat, ko rabijo glasove, ki jim Pomagajo ostati na oblasti. Ugotovili so med drugim, da je politični elitizem včasih la-leri samo komunističnim in re-a'socialističnim voditeljem, da- nes pa sili tudi v nove, demokratične stranke, ki se jim kolca po privilegijih predhodnikov. Da bo demokracija v vseh svojih izpeljankah, od politične do gospodarske, res demokracija, v katero bodo ljudje verjeli, je naloga politike, saj je tudi ona sama zasejala dvom o njenih načelih. Ali vstaja komunizem iz groba Ko so pred dobrim tednom na Poljskem na parlamentarnih volitvah zmagali levičarji v strankah, ki imajo korenine, vsaj kadrovske, v prejšnjem režimu, je Evropa zagnala vik in krik. Kaj se pravzaprav dogaja. Kako se more prav na Poljskem, kjer se je leta 1989 najprej zrušil komunizem, zgoditi kaj takega. Je hobotnica, kot radi pravijo komunizmu, res tako trdoživa, da ji znova in znova poganjajo nove lovke. Vendar pa Poljska sploh ni prva "postkomunisti-čna država", kjer je na volitvah slavila levica. Pozabili smo na Litvo, Ukrajino, Romunijo, Bolgarijo, Albanijo, vendar je Poljska v središču pozornosti zaradi tega, ker je bila po zaslugi Solidarnosti in VValense prva, ki je obračunala s komunizmom. Politični analitiki, ki se množično ukvarjajo z izidom poljskih parlamentarnih volitev, posebej izpostavljajo vsaj dva vzroka za tak razplet dogodkov. Prejšnji sistem ni bil izruvan s koreninami. Številni člani in somišljeniki so se razdelili med razne nove stranke, ponavadi sredinske ali levosre-dinske, ki so za ljudi vabljivej-še, saj je v njihovih programih veliko besed o sociali. Drugi razlog za zasuk v levo pa so neuresničene obljube novih demokratičnih strank, ki so dajale ljudem velike obljube in napovedovale boljšo sedanjost in še lepšo prihodnost, pri tem pa so prehitevale z uvajanjem mehanizmov liberalizma in tržnega gospodarstva, za kar pa ni osnove. Razvitih držav Evrope, ki so pol stoletja gradile svoje ekonomije, pač ni mogoče ujeti v dveh ali treh letih. Državljane marsikje mineva potrpljenje, ker so preveč pričakovali od novih demokratičnih oblasti in njenih obljub hitrih sprememb. Nekateri analitiki menijo, da ne gre za oživljanje komunizma in levičarstva, ampak predvsem za izraz nezadovoljstva ljudi z razmerami, v katerih živijo in s političnimi strankami, ki so bile doslej na oblasti. Razmere, ko ljudje s svojim položajem niso zadovoljni, pa so vabljive za skrajne levičarje in tudi desničarje, da z demagogijo in velikimi besedami navdušijo ljudi. Posloševanje tu ne zdrži. Razmere v vseh državah, kjer je pol stoletja vladal komunizem, le niso enake. Tudi načini, kako je padal stari režim, so bili različni. Prav tako so stopnje razvitosti bivših socialističnih držav različne. Zato vseh držav postkomuniz-ma ne smemo metati v en koš. Del se jih razvija v miru, v nekaterih divja vojna. Sploh pa je tvegano napovedovati, kaj se bo zgodilo v Rusiji, kjer preži na oblast kar nekaj struj, med katerimi naj bi bila reformisti-čna predsednika Borisa Jelcina najmočnejša. Njena hrbtenica sta vojska in policija. Bo predsednik dovolj močan, da bo zdržal pod pritiskom armade ljudi iz bivšega režima, ki so V KRANJU NOVA TRGOVINA ISKRA SERVISA V prostorih sedanjega servisa v Kranju, na Planini 4, smo odprli specializirano tehnično trgovino s končnimi izdelki in rezervrumi deli. Pri nas lahko dobite po konkurenčnih cenah: mT TV aparate Selečo W audio in video naprave Goldstar «" telefone in telefonske sisteme Iskra Terminali *f. gospodinjske aparate Corona **" brivnike Braun in Iskra električno ročno orodje Iskra ERO «" varilne aparate, merilne instrumente in prednapetostno zaščito Iskra Septembra nudimo še posebej do 15 % popusta in možnost plačila na tri čeke. Veselimo se vašega obiska. _PRINS_ prodaja - inženiring - servis množično posejani v vseh vejah oblasti od Kremlja navzdol. Kaj pa Slovenija Tudi v Sloveniji smo pred časom že slišali pozive k zaustavitvi desnice, sedaj pa z desne pozivajo, da je treba zaustaviti levico. Je tudi Slovenija na pragu levega zasuka ali pa je na stvarni poti oblikovanja trdne demokratične družbe. Marsikaj takega, kar se je zgodilo sedaj na Poljskem, smo mi dejansko že preživeli. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je zmagal Demos. Bil je alternativa stari oblasti, znanilec novega, vendar njegova zmaga ni bila tako prepričljiva, kot so bile zmage novih strank v nekaterih drugih komunističnih državah. Do lanskih volitev ni zdržal skupaj. Vendar. Stranke, ki so ga sestavljale, na lanskih volitvah niso bile tako uspešne kot na prvih. Bistveni vzrok je enak sedanjemu na Poljskem. Vse obljube niso bile in tudi niso mogle biti uresničene. Tudi na naših zadnjih volitvah je bila uspešna levica ob sredinskih ali levosredinskih liberalnih demokratih in desnosredinskih krščanskih demokratih. Te tri stranke, od katerih se nobena ne šteje za skrajno, so pobrale skoraj polovico vseh glasov. Se je tudi Slovenija obrnila na levo, bi se lahko vprašali. Ker so v vladi tudi socialdemokrati, povsod po svetu jih imajo za levosredinsko stranko, je odgovor pritrdilen. Leva obarvanost vladne koalicije je za zunajpar-lamentarne stranke, predvsem za Slovensko desnico, bistveni vzrok za opozorila, da v Sloveniji še vlada komunizem in da naša država vanj ponovno pospešeno drvi. Združena lista, tretja najmočnejša parlamentarna stranka, in Liberalno-de-mokratska stranka, najmočnejša v parlamentu, sta stranki, ki vlečeta slovenski voz v levo, trdijo na desni. Špekulacije glede prihodnjega političnega zemljevida Slovenije so lahko različne. Razmere, predvsem gospodarske in socialne, pa tudi razne politične in druge afere, ne dvigujejo ugleda vladajočih strank, čeprav jav-nomnenjske raziskave, ki so za nekatere politike dvomljive vrednosti, kažejo, da letos Slovenci ne bi volili bistveno drugače kot smo lani. Prav lahko pa bi se tudi nas prijela bolezen, ki razsaja po Evropi: nezaupanje državljanov v politiko in politike ter državo. MIKE'S SPORT FASHION radio triglav HM15 01,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 Podrejanje zgodovine Bili so časi, ko je čas tekel počasi. Tedaj so bili konji in celo voli dovolj močni in dovolj hitri. Življenje je teklo strogo v ritmu narave: res pomembna letna časa sta bila le zima in poletje; pomlad in jesen pa sta bila le začetek in konec, tako nekako kot pri moji babici kril pred jedjo in po njej. Ko se je dan prepolovil in so bile njive pospravljene, tudi listje in praprot doma, so se pri nas začeli klekljarski večeri. Tri, Štiri, včasih pet gospodinj, kaj več redko, sedi za od črvov in vrezov noža zdelani mentrgi. Beseda teče in izginja kot kraška ponikalnica. Tudi misli so različne - redko ena sama. Včasih je pogovor ubran kot preprosta ljudska pesem, drugič je klepet polifon. Le zvok in ritem klekeljnov, ki se pretakajo med razjedenimi prsti klekljaric, je vseskozi enak. Na drugi strani hiše, za belo javorovo mizo se včasih sočasno možuje. Mentrga in miza sta dva različna svetova, le otroška radovednost skuša slediti obema pogovoroma. Bil je to povojni čas. Za isto mizo so sedele vdova, ki ji ni bilo dano pokopati moža domobranca, mati, ki je izgubila sinova partizana, žene, katerih družine so jo srečno odnesle. A o tem usodnem času niti besede. Rane so še bolele in vsakdo je v srcu tiho nosil svojo bolečino in upanje. To je bil začetek sprave, razpet med strahom in željo: Nikoli več! A beseda je kljub vsemu tekla o vojni, o prvi seveda. Ded stric, teta, sosedje so jo, če je le naneslo - a to se je dogajalo pogosto -premlevali. Tako sem zvedel veliko (preden sem kasneje bral in videl) o bojih na Rombonu, Krnu, pri Bovcu in Kobaridu, za brkatega Franca Jožefa, generala Borojeviča in Cadorna, pa ruske ujetnike pod Vršičem - prav vse, kar so ti ljudje doživeli, videli in vedeli o soški pa tudi drugih frontah prve svetovne morije. Bilo pa mi je vse to, priznam, nekam tuje, oddaljeno kot grškorimske vojne, o katerih sem se učil v šoli. Če je ta Soška fronta nekaj zares tako pomembnega, sem premišljeval, zakaj ni o tem (več) govora v šoli, pa tedaj tudi že na radiu, pa nič v Poročevalcu? Prav nasprotno (to spoznanje sega v moja srednješolska leta): resnica o soških bojih, o upornih vojakih širom Avstroogrske, Koroškem plebiscitu - vse prav vse je bilo (takoj po vojni) prilagojeno uradni vsega "odrešujoči" jugoslovanski ideji, ki jo je med drugim poosebljal domoljubni Gavrilo Princip in vedno po "krivici" napadena (sicer herojska) Srbija, kasneje pa siju Velikega oktobra, ki je žarčil tudi v avstrooersko temo, Osvoboditeljem in Zediniteljem itd. Vse to pa je tedaj že začela prekrivati resnica in "resnica" o NOB, ki naj bi pomenila edino in dokončno rešitev naših nacionalnih in socialnih težav. Zato in samo zato za prvovojne borce za zahodne in severne narodnostne meje ni bilo prostora v učbeniški zgodovini. Še več: ta junaška dejanja je bilo potrebno minimizirati, da bi kasnejši junaki sijali kot zvezde repatice. Vsega vajeni in prilagodljivi Slovenci pa smo bili po prvi vojni tudi sicer kar hitro zadovoljni s tem, kar je ostalo od ideje Zedinjene Slovenije, pozabili smo na svoje junake, ki na soški fronti in Slovenski Koroški ter Štajerski niso umrli ne za cesarja Franca Jožefa ne za kralj Petra Kara\or\eviča, ampak za Slovenijo, združeno in samostojno, kar je obljubil med vojno (ne pa uresničeval po vojni) tudi Wilson. Kasneje, po drugi svetovni vojni pa, če nič drugega, nismo hoteli problematizirati "zediniteljsko in osvoboditeljsko" vlogo takratnih bratov Srbov, da bolj pritlehnih stvari niti ne omenjam. To se mi mota po glavi, ko zadnje čase poslušam in berem (v Mladini npr.) dejanske in namišljene junake zadnjega desetdnevnega spopadanja naših teritorialcev z jugoslovanskoarmado, ki je oilo - poudarjam • očitno potrebno dejanje na poti do dokončne slovenske samostojnosti. Žal pa smo sedaj spet enkrat priča poskusa minimiziranja preteklih vojaških (a ne le vojaških) osvobodilnih dejanj naših prednikov. Pri tem je v rabi logika, da bliže, ko je dejanje našemu času, bolj je sporno (razen najnovejših seveda). Tako so nespornega spoštovanja vredni le boji zoper Turke (aluzije na današnje "pravične" boje), kmečki punti niso v čistih že zato, ker so bili socialno (beri: revolucionarno) gibanje, v prvi svetovni vojni pa so naši ljudje "pomagali" rušiti Avstroogrsko, to za mnoge še vedno idealno srednjeevropsko državo - zato o tem čim manj, NOB pa se tako in tako skušajo vzeti sleherni narodnoosvobodilni značaj, hoče se jo enostavno razglasiti za revolucionarno zablodo (obenem pa kvizlinštvo povzdigniti v vrednoto). Vse to je po moje kronski dokaz naše nacionalne nezrelosti, ki še kar traja. Sicer pa: zadnjih dobrih sedemdeset let vsakokratno aktualno oblast podreja našo zgodovino svoji namišljeni veličini. To se dogaja tudi sedaj, ko za kaj takega res ni potrebe, navsezadnje tudi zato, ker se bomo morali končno soočiti s celotno narodovo zgodovino, jo brez ostankov sprejeti in z njo živeti. In ravno to je tisto, kar del sedanjega političnega veljaštva ne sprejema in tako ponavlja prav tisto ideološko ozkost, ki jo očita svojim političnim predhodnikom. Demokracija (na katero se vneto besedno prisega), katere bistvo je na vsakokratnem konsenzu heterogenih interesov temelječa oblast, pa med drugim terja tudi umeščanje posameznih dogodkov v zgodovinski kontinuum. Torej, vsa dejstva in čas sta faktorja, ki šele odredita pomembnost in medsebojne odnose preteklih dogodkov, s tem pa je šele podana možnost, da se ljudje nehajo prepirati glede preteklosti in s tem odpro vprašanja relevanta za prihodnosti. Do sem še nismo prispeli. Žal! Čas pa iz dneva v dan teče hitreje. Klekljarice - ne več pri nas -pa vdano še naprej klekljajo za prav tako mizerno plačilo kot nekdaj. Spravo, ki je med njimi že bila dosežena, pa žal začenjajo izpodrivati nova stara sovraštva, ki - o joj • že zastrupljajo tudi mladež po naših domovih, ki se tako kot jaz nekoč v živo uči "zgodovino" - nacionalno ali zgolj strankarsko. Kdo bi vedel? Doklej bo trajalo to podrejanje zgodovine? Viktor Žakelj MARJANA AHAČIČ Matej Bor, pesnik, pisatelj, ekolog, osemdesetletnik "Vloga umetnika se nikoli ne spremeni; ustvarja lepoto, v kateri odseva tudi resnica" V začetku meseca je pri ČZP Enotnost izšel nov roman Mateja Bora JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA, po skoraj desetih letih prvo avtorjevo prozno delo; leta 1961 je izdal roman Daljave, v začetku osemdesetih Odloženi, leta 1984 so izšle novele z naslovom JONKO. Sicer pa ga slovenska javnost pozna predvsem kot pesnika, pa tudi kot ekologa in neumornega raziskovalca korenin slo-venstva. Roman Jernov rokopis ali Martinova senca je roman o preteklosti in sedanjosti, pa tudi roman, ki ste ga napisali po mnogih letih. Zakaj šele zdaj oziroma zakaj prav zdaj? Napisal sem ga pred nekaj leti. Zakaj? Kdo ve. Tudi jaz ne. Ravno tako, kot ne vem, zakaj sem snoči sanjal, kar sem. Med sanjami in literaturo je določena podobnost - oboje se rojeva iz prvin, ki jih ni mogoče povsem določiti. Je pa tudi razlika. V literaturi, vsaj tisti, ki to ime zasluži, sta racionalno in iracionalno v mnogo večjem ravnotežju, ravno tako logičnost in nelogičnost. Ta je v literaturi samo skrit videz logičnosti. Ponavadi se pojavlja v obliki paradoksa, metafor, antitez itd. Vprašujete, kako da je šele zdaj ta roman izšel. Imela ga je v programu že Prešernova družba, ki pa je medtem zabredla v težave, tako da svojega programa ni mogla uresničiti. Poznamo vas tudi, celo predvsem kot pesnika. Kakšni so vzroki za to, da ste se tokrat odločili za prozno izpoved? Prozo sem pisal - poleg pesmi in dram - že prej. Moj prvi roman Daljave je izšel pri Cankarjevi založbi že leta 1961. Bil je preveden tudi v hrvaščino in natisnjen. V knjigarnah pa ga ni bilo videti, ker so kompletno izdajo, kolikor sem mogel ugotoviti, poslali v stope. Zakaj? Zato ker ni ustrezal takratnemu idejnemu in estetskemu kodeksu. Pri nas doma je bil obravnavan bolje. Bil je predlagan celo za Prešernovo nagrado, ki pa je nisem dobil. Dobil sem samo nagrado Prešernovega sklada. Kritika ga je sprejela zelo lepo. So bili pa tudi pri nas taki, ki so Daljave merili s svojimi dogmatskimi vatli. Izmerili so jih slabo. Zanimivo je, da sem Daljave pisal, ne le doma, temveč tudi v daljavah. Med drugim v letalu nad severnim tečajem, ko sem se vračal iz Tokija. Po Daljavah je nastal še en roman, Odloženi, v dveh knjigah. Doživel je hude napade, ker sem v njem obravnaval med drugim črne finančne transakcije naše tedanje obveščevalne službe. Pisal sem tudi novele in izdal zbirko pod naslovom Jonko. To je deček, ki skuša sredi vojnih viher prepeljati kanarčke v njihovo pradomovino in jim tam vrniti svobodo. Tragikomična alegorija zane-senjaškega humanizma. Na svoj način me spominja na profesorja arhitekta Rakarja iz Odloženih, ki za svojo hišo projektira tudi stolp meditacije, ko pa je hiša gotova, se na mestu, kjer naj bi bil ta stolp meditacije, znajde garaža za prevozniški kamion. France Vurnik je zapisal, da je vaš zadnji roman roman o ljudeh, ki jih je čas gnetel po svoji železni logiki. Kako je na vas vplival prav ta čas? Kar se tiče vojne dobe: iz groze nad okupacijo in načrti, ki jih je nacifašizem imel s slovenskim narodom, namreč iztrebljenje (etnično čiščenje, kot pravimo danes temu zločinskemu početju), se mi je "grlo odprlo", tako da sem v svet zakričal besede protesta. Sicer pa se dve tretjini romana dogajata še v času pred vojno. Glavne osebe so trije mladi ljudje. Razumljivo je, da so v njih tudi prvine moje osebnosti, ne gre pa za kakršenkoli avtobiografski roman. Jernov rokopis alt Martinova senca je branje, ki bo zagotovo razpelo pahljačo mnenj, kt si bodo nasprotovala, je prepričan Igor Tor-kar. Pričakujete, da vas bodo mlajše generacije, ki niso bile priče predvojnega časa, razumele? Habent sua fata libeli - knjige imajo svojo usodo. Tudi Jernov rokopis jo bo imel. Tega, da bi me mladi ljudje ne razumeli, se ne bojim, saj pišem o mladih ljudeh in ti so si podobni, pa naj bodo časi že takšni ali drugačni. V romanu, ki ga moj junak piše o sebi, da bi se do sebe "dopisal", govorim tudi o parapsiholoških pojavih, vendar kot avtor ostajam nevtralen. Ali še več: iz besedila je razvidno, da dopuščam racionalno razlago vseh stvari. Ravno tako pa ne spadam med one, ki menijo, da stvari, ki jih ne moremo razumeti, ni. Ali je sprememba realnosti, vse, kar se dogaja v Sloveniji zadnjih nekaj let, vplivalo na vaše literarno ustvarjanje? Kakšen je vpliv bližine vojne na vaše delo in kako človek, kt je že pred mnogo leti napovedal odtujenega človeka atomskega veka, gleda na sedanjost in prihodnost? V tem času sem napisal nekaj proze, ki pa je ostala v predalu, zato pa sem mnogokrat objavljal svoje epigrame. Ob dogodkih na Roški cesti sem skupaj z Vidmarjem, ki sva govorila isti večer v Društvu slovenskih pisateljev, dvignil svoj glas zoper militarizacijo našega civilnega življenja, ali z drugimi besedami zoper poseganje vojske v civilno življenje. Upam, da mi ne bo treba teh besed še kdaj ponavljati. O mojem pogledu na sedanjost: včasih si zamašim ušesa, da ne bi slišal, in zaprem oči. da ne bi videl. Ponavadi pred televizijskim sprejemnikom. Moja leta so že taka, da se ne mešam več v vsakdanje zdrahe, to pa še ne pomeni, da to, kar se dogaja zunaj mene, ne vpliva na svet v meni in seveda, ker je moja beseda del tega sveta, tudi na to besedo. Prerokovati o prihodnosti je tvegana stvar. Ekološka kriza na planetu je takšna in tako prepletena med seboj, da jo lahko rešuje samo vse človeštvo s skupnim, nenehnim in usklajenim prizadevanjem. Pravim rešuje. Ali lahko tudi reši, to je že drugo vprašanje. Zdi pa se, da je skozi ozonske luknje, ki ogražajo življenje na zemlji, posijalo tudi nekaj dobrega. V strahu pred njimi se že nekaj let vršijo ekološke konference, ki se jih ne udeležujejo več samo strokovnjaki in zanesenjaki, temveč tudi že državniki in finančniki. Dogovor, da bodo omejili in končno tudi ustavili proizvodnjo raznih aparatov, ki vsebujejo pline, uničujoče ozonsko sfero, je vsekakor nekaj, kar vzbuja upanje. Da ne govorim seveda o tisočerih akcijah po vsem planetu, katerih cilj je, ta planet obvarovati pred samou-ničenjem. Človeštvu pa grozi seveda tudi atomski sodni dan. Ne vem, kaj naj rečem, ali je bila nevarnost večja še za časa hladne vojne med dvema velesilama, ali je večja danes, ko je na svetu le ena resnična velesila, poleg nje pa vrsta držav, ki že imajo atomske bombe ali jih bodo kmalu imele. Tragična ironija pa je, da smo se vsa leta po drugi svetovni vojni bali tretje, ki bo atomska, dočakali pa srednjeveško klanje. Živimo na njegovem robu in strmimo v njegovo balkansko brezno. Kako vpliva to name? Najbrže ne dosti drugače kakor na vas. Občutek varnosti se bo vrnil šele s koncem vojne na Balkanu. A kdaj se bo končala? Ne pozabimo, koliko let so se morili v Libanonu. Nekoč nas je bilo strah libanonizacije. Upajmo, da ta ne bo trajala toliko časa, čeprav je še bolj zverinska, kakor je bila v Levantu. Verjetno ste imeli, koste me vpraševali o prihodnosti, v mislih tudi duhovno prihodnost sveta. Kakšna bo? Glede na to, da je čezdalje bolj hrupen, se bojim, da bo težko razmislil svoja bodoča pota. V hrupu se namreč ne da misliti. Potrebna je tišina in zbranost. Mogoče je sodobna (moderna in postmoderna) umetnost kaotična kot mora tudi zato, ker tišina beži iz našega sveta. Mogoče je antiscientizem ali nezaupanje v znanost posledica tega, kar je nastalo iz našega planeta z neukročeno rastjo industrializacije. Te brez znanosti ne bi bilo. Ob predstavitvi svojega novega romana v Ljubljani sem že dejal, da se ljudje zaradi dvoma od znanosti čezdalje bolj zatekajo v praznoverje, v iracionalnost. In v svet iluzij, pa naj jih že pričarajo kokain, heroin ali razni guru-jevski odrešeniki. Vendar o tem je bilo govora že prej. Kje vidite vlogo slovenski umetnika? Kako ocenjujeti njihovo politično angaži^' nost? Vloga umetnika se nikoli "e spremeni. Ustvarja lepoto, v kateri pa odseva tudi resnic* Bili so filozofi, ki so trdili, °a sta to pravzaprav dve besedi za isto stvar. Nemara so imeli pf3v' Beseda angažiranost mi je *e od nekdaj zoprna, zlasti kada[ je v zvezi z umetnostjo. Kij11/ vsemu pa je treba vedeti, daj* bila umetnost že od svoji11 začetkov tako ali druga*e "angažirana". Homer v poj11 za grško stvar - boj za domini' cijo v egeiskem prostoru, Tol' stoj z Vojno in mirom v obrambi svete Rusije, Heine v boju zoper nemško purgarstvO' Goya v obsodbi francoskeg3 militarizma. In tako dalje. Vs« to je res. In čeprav je tako, °! tej umetnosti vendarle raj'1 rekel kako drugače. Toda bolj' šega izraza žalioog nimamo. Veliko ste se ukvariall i vprašanjem izvora Slovel*' cev. Zdi se, da je zanimanj*, za to v letih po osamosvojil Slovenje nekako zamrlo. tA' kaj? Motite se. Za enkrat je sam° prenehala skrajno nedostojna polemika, toda med ljudmi-zlasti med razumniki, misel, <*• je z uradno razlago naše starejše zgodovine nekaj na* robe, čezdalje bolj pronica < slovensko zavest. O tem ff pričajo ne le sporadični zaplSl' temveč pisma, ki še vedn° prihajajo z vprašanji, dotikali čimi se te teme. Ravno te do' sem dobil sporočilo, da je celo v nekem italijanskem časopis (ob italijanski izdaji knjige 0 Venetih) izšlo dvoje člankov, V to problematiko obravnavaj0 dosti bolj resno in odgovorno-kakor jo pri nas uradna znanost. Pripravlja se tudi angleŠ*3 izdaja, kjer bo objavljeno >J dodatno poglavje, in sicer 0 jezikih venetskih sosedov. Nav' sezadnje pa je v listu s tak0 veliko naklado, kot jo i"18 Nedeljski dnevnik, rubrika 0 Venetih, v katero pridno dop1' sujejo ljudje z raznih konce^j Slovenije. Zanima jih, odko° smo se vzeli in kdo naj jim 10 zameri? VESNA PAVUČ, ROK PIVK Trekking na Tajskem Sama sva poiskala soliden Guest House in se zmenila za enotedenski trekking. V džunglo nc moreš nesti s sabo prav ničesar, zato ni vseeno, pri kom pustiš vse svoje stvari, dokumente, denar. Kreditne kartice si menda prav radi sposojajo. Chang Mai je središče, odkoder se organizira ogromno trekkingov, ponudba je res pestra. Običajni so tridnevni trekkingi, ki vsebujejo vse atrakcije in obenem ne trajajo predolgo, da za turiste ni prenaporno. Midva sva se navdušila za daljšo varianto. Cena celotnega trekkinga z vsemi stroški vred je bila okrog 1700 batov (malo več kot 100 DEM), šest ljudi v skupini, vodič in dva nosača hrane. Zmenili smo se tudi za pot. Eden izmed članov naše skupine, Nizozemec, ki že petnajst let preživlja dopust na Tajskem, nas je navdušil za daljši trekking v povsem neobljuden del džungle. Tromeja med Tajsko, Burmo in Laosom se imenuje GOLDEN TRIANGLE (Zlati trikotnik) in je središče svetovne trgovine s heroinom. To je neprehodna džungla, kamor seveda roka oblasti ne more seči. Saj poznate policaje, ti pridejo samo tja, kamor se pride z jeklenimi konjički! Kaj bi oni pešačili! Policaji so najbrž po vsem svetu enaki! Trgovina s heroinom se odvija pod vodstvom enega samega moža, katerega imena ljudje tod okoli sploh ne upajo izgovarjati. Ta del je nadvse privlačen, ampak na žalost smo sc mu morali ogniti. Pred kratkim je prišlo do nesporazumov med prekupčevalci in do streljanja po džungli. Odločili smo se, da ne bomo tvegali, da si raje ogledamo drugi del džungle do meje z Burmo. Po enodnevnih pripravah smo odrinili. Kakih sto kilometrov smo se peljali z džipom, naprej peš. Opremljeni smo bih kot se spodobi in skoraj brez vsega. Dokumente in nahrbtnike smo pustili v sefu v Guest Housu. Že tako so na meji čudno gledali najina potna lista, kako bi ju šele potem, če bi bila nekajkrat namočena. S sabo smo nesli samo male voiaške nahrbtnike in čutare, ki nam jih je preskrbel vodič. Prvi dan smo hodili le nekaj uric, vmes smo se ustavili pri enem izmed slapov sredi džungle in se kopali. Prespali smo v vasi enega izmed gorskih plemen, ki živijo v tej džungli. Med hojo nas je enkrat vmes pošteno napralo, na Tajskem je trenutno deževna sezona. Prepričali smo se, da je res. Ko lije, pa res liie, kot se spodobi. Vodič Tong nam je skuhal odlično večerjo, po jedi pa smo se posedli okrog njega, pili kavo in čaj ter poslušali Tonga z odprtimi usti. Nekaj unc je minilo, kot bi trenil. Otroci plemena Meo Na severu Tajske živi šest gorskih plemen, Meo, Jao, Lisu, Lahu, Karen in Ahka. Živijopovsem ločeno od civilizacije v vaseh, ki so nedostopne s kakršnimkoli prevoznim sredstvom. Prihajajo z različnih koncev, eni iz Burme, Laosa, Nepala, drugi s Kitajske, Kampučije.... Pred leti so se množično selili, gradili nove vasi in sekali gozd, zdaj jim tajske oblasti teg ne dovolijo več, P* tudi gozda se ne sme več sekati. Še vedno P' živijo samo od opija, tega jim ne more nih: preprečiti. Pridelajo ga ogromno, pa tudi kadij veliko. Zlasti starejši ljudje, ti ne delajo ničesa več, samo kadijo. V eni izmed vasi, kjer smo P ustavili, smo naleteli na pogreb 109 let stareg človeka. Za njegovo starost vedo čisto 9° naključju, nekje je imel napisano letnic0 rojstva. Obred je bil lep, mnogo petja, amp?* nobene žalosti in objokovanja. Človek J zadnjih štirideset let živel samo še od opijaa Vsa ta plemena so animistična, verujejo v b°g sonca, vode, zraka, gozda... Ob vseh posebni1? dogodkih v življenju imajo zanimive obrede, ^ se jih udeležuje cela vas. Eden najrazkošnje&P obredov je poroka. V vseh plemenih, razen W plemenu Karen, ima mož lahko več žen* ampak le redki se poročijo večkrat. Neveste 80 tako drage, da si večina lahko privošči le en° Ne mislite si torej fantje, kako so tu na boljšefl1' kje pa! K poroki spada namreč velika pojedin* za celo vas, ki stane celo premoženje. Če bos' kdaj hodili tod okrog, pa bo ponoči v grmovj malo ven iz vasi kaj zašumelo, ne skrbite, * niso nobene divje zveri. Le prostor za zmenk ob polni luni je zaseden, pa sta dva zaljubljen0. Eo sili razmer pristala v grmovju. Najbrž jima P udega. Pri večini plemen dovoljujejo zmen* pred poroko. Večji problem je, kadar sta si yš° dva, ki sta iz različnih plemen. To ponavadi n (nadaljevanje prihodnji pete* 4f Danes bo Še sončno in vetrovno, proti večeru s« bo poslabšalo, da bo jutri že zmerno oblačno. LUNINC SPR€MčMD€ Ker je v sredo prvi krajec nastopil ob ^ 21.32, bo ob severu ali zahodniku lepo, ob jugu aH jugozahodniku pa bo deževalo TOBSES^MI GLAS Veleblagovnica škofja loka d.o.o. KDOR IŠČE, TA NAJDE — V NAMI Spačkarji na Gorenjskem Ejga raid Da se ne boste čudili, če boste v soboto, 25. septembra, na gorenjskih cestah videli pravo revijo Citroenov 2 CV, popularnih Spačkov. Namreč, radovljiška sekcija Spačkarskega kluba Slovenije bo na ta dan pripravila "Ejga raid", kar v prevodu Pomeni nekakšno orientacijsko tekmovanje s Spački. Start bo ob 12. uri izpred osnovne šole v Radovljici, cilj pa pri koči na Javorniškem Rovtu nad Jesenicami. Spačkarji iz vse Slovenije bodo morali v približno treh urah prevoziti pot med omenjenima krajema, pri čemer ne bo važna hitrost, ampak se bo vozilo po Prometnih predpisih, na vmesnih kontrolnih točkah pa bodo tekmovalci tudi odgovarjali na vprašanja o Gorenjski. Zmagovalec bo res glavna faca, seveda pa bo tudi primerno nagrajen. Mogoče bo šla tekmovalna pot tudi komu čez dvorišče. Naj Primorci, Štajerci, Dolenjci in ostali spoznajo gorenjska brezpotja. Igor K. Gorenjski glas in Pioma Bled - nagradna nanizanka MIKLAVŽEV RAČUNALNIK Do Miklavža boste v Gorenjskem glasu lahko sodelovali v nagradni nanizanki ki jo pripravljata GORENJSKI glas in pioma BLED skupaj s pokrovitelji posameznih kol v nanizanki. Nagradna igra je vsakič arugačna, v njej sodelujete s pravilnim odgovorom (ki ga pošljete na GORENJSKI GLAS. 64000 Kranj. Zoisova 1). V nagradni nanizanki sodelujejo tudi vsi kupci v trgovini podjetja pioma Bled v času od 14. Septembra do 3. decembra z nakupom nad 1.000,00 tolarjev. Vsak Pravilni odgovor v posamezni uganki konkurira za eno od nagrad Pokrovitelja uganke + v končnem žrebanju še enkrat za miklavžev Računalnik, ki ga podarja Pioma, in druge lepe nagrade. POKROVITELJ II. KROGA NANIZANKE ŽELEZNINA RES d.o.o. Mnogi izmed Vas prav gotovo poznate naši trgovini na Bledu (Živila center) in V Radovljici (Emona market center). V njih Vam nudimo Zares pestro izbiro barv, lakov, čistil, lepil, pribora, orodja... V Radovljici imamo v zalogi tudi vodovodni material in material za centralno ogrevanje. Ne odlikuje nas zgolj pestra ponudba, pač pa tudi zares NIZKE -ENE. če še niste bili v naših trgovinah, Vam svetujemo, da nas cimpreje obiščete in se sami prepričate. Nagradno vprašanje it. 2 v II. krogu: Koliko artiklov Ima v halogi Železnina Reš? a) 1.000 b) 2.000 ,. c) 4.000 Crko, ki označuje pravilni odgovor, napišite na dopisnico in jo do vključno torka, 28. septembra, pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj. Celotnega oglasa Vam ni treba izrezati in pošiljati. V prvem krogu nagradne nanizanke smo v sodelovanju s Podjetjem Evropa Bled, Alpska 7 (tel.: 064/76-922) zastavili dve nagradni vprašanji. Očitno sta bili kar težki, kajti v kupu prispelih dopisnic je veliko takšnih z nepravilnim odgovorom. Pravilno je: 1. največ ljudi na svetu govori kitajski jezik; 2. najobširnejša svetovna enciklopedija je napisana v španščini. Žreb (v njem so sodelovale dopisnice s pravilnimi odgovori in kuponi kupcev v Piomi Bled) je nagrade podjetja Evropa Bled namenil: 1. Nada Naglic, Olševek 20b, Preddvor; 2. Alenka Cerkovnik, Na rebri 4, Bled; 3. Uroš Verčič, Suška 33, Šk. Loka; 4. Melita Polak, Gregorčičeva 29, Bled. . Nagrade pokrovitelja II. kroga nagradne nanizanke ŽELEZ-NINE REŠ: 1. stiskalnica za sadje 2. nakup v Železninl REŠ v vrednosti 7.000.- SIT 3. nakup v vrednosti 5.000.- SIT v trgovinah Železnine REŠ 4. nakup v vrednosti 2.000.- SIT v Železninl REŠ 5. nakup v vrednosti 1.000.- SIT v Železninl REŠ i k li \ ZAUPANJE V KAKOVOST Ljubljanska 13/a Bled tel./fax 064/77-426 OSEBNI RAČUNALNIKI NA 3 OBROKE Nagradna igra Kaj pripravlja glasbena agencija KNIFIC? Ce ste v Panorami 21. septembra prebrali kratek intervju s ^tanetom Knificem (In če poslušate oddajo "Po domače na Radiu 'yani") boste zlahka odgovorili na nagradno vprašanje. Med Pavline odgovore bomo razdelili 8 (osem) vstopnic za prireditev °- (psmega) oktobra v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Odgovore (na kuponu) pošljite do 4. oktobra na: Uredništvo Gorenjski glas, 64000 Kranj. KUPON GLASBENA AGENCIJA KNIRC & GORENJSKI GLAS °D 8. DO 10. OKTOBRA BO V KRANJU PRIREDITEV: MOJ NASLOV: Politika nas ne kliče več Janez Čadež, doma iz Poljanske doline, v rosnih letih tudi sodelavec našega časopisa, kasneje pa poldrugo desetletje televizijski novinar, je danes na čelu najvplivnejšega medija, slovenske televizije. Vmes si je za slabo desetletje skočil nabrat poslovne izkušnje v Lesnino in za pol leta k škofjeloškemu zasebniku. Z njim smo besedovali o tem, kaj pomeni krmiliti slovenski Hollywood. Kje vas je najti v hierarhični lestvici elektronskega medija? "Na vrhu RTV hiše naj bi bil generalni direktor, ki ga zdaj nimamo, sam pa sem direktor TV Slovenija, ki je v sklopu RTV ena od devetih organizacijskih enot. Poleg mene jo vodi tudi programski direktor, posamezna uredništva pa odgovorni uredniki Erogramov. Novi zakon o RTV o zadevo poenostavil. Funkcije glavni urednik TV programov, ki je po mojem nepotrebna, potem ne bo več. Zdaj je vsak od urednikov odgovoren za izpolnitev svojega programa, glavnega urednika kot koordinatorja tako rekoč ne potrebujemo, le izjemoma. Po novem bosta funkciji urednika in direktorja združeni, saj v tej vlogi potrebujemo zlasti poslovneža, ki bo zagotavljal denar za programe. Ze zdaj moramo sami poskrbeti za 55 odstotkov sredstev, saj nam jih le 45 zagotavlja naročnina. A tudi teh 55 odstotkov niso zgolj reklame, pač pa je pridobivanje denarja veliko razsežnejše. S projekti, kot so bile olimpijske igre v Barceloni, smo zaslužili 220 tisoč dolarjev. Z nedavno tekmo Hajduk : Ajax v Ljubljani, smo dobili 17.500 DEM. Veliki športni prenosi kot Vi-tranc in Planica, so prav tako plačani. Ti viri so večji od reklame, odvisni pa od naše učinkovitosti. Organizatorji tekme Hajduk : Ajax so najprej pri nas iskali pripravljenost, da bi dogodek prenašali, šele potem so se obrnili na nogometno zvezo. To je treba izkoristiti in si zagotoviti vir zaslužka." Kaj pomeni biti na čelu medija, ki ima v javnosti tolikšno moč? "Televiziji kot elektronskemu mediju s številnimi prednostmi družba priznava moč, ki jo je treba pametno izkoristiti. Drugo pa je notranja moč. Veliko novinarjev se je zelo zaveda, mogoče je govoriti tudi o narcisoidnosti, zato je z njimi težko delati, tako rekoč v rokavicah. Če denimo kdo od novinarjev zagreši disciplinski prekršek, ga ne moreš postaviti na cesto, kot lahko slabega delavca v neki firmi. Vsi bi nam očitali, da smo ga politično odstranili. Drugače je, ker smo pod pritiskom javnosti. Ko smo zamenjali urednika VI adi-mirja Voduška, je bilo že tako. Ko sem bil pred leti še novinar v isti hiši, je bilo v notranjepolitični redakciji zamenjanih sedem urednikov, pa nihče ni govoril o tem kot o travmi. Toda uredniki se menjavajo, tudi pri časopisih ni dosti drugače. Tudi iz teh razlogov je voditi tako hišo zahtevno opravilo. Ne smeš se zaleteti, ker takoj dobiš bumerang." Uspehi polovice mandata? "Programske stvari me na TV ne zanimajo, pač pa poslovne, kjer želim slediti podjetniškim principom. V dveh letih smo veliko naredili. 30 do 40 odstotkov programa bivše države nam je propadlo, nadomestiti smo ga morali s svojim. Enako smo izgubili 25 odstotkov marketinga z juga, kar smo do zdaj že nadoknadili. Še vedno je veliko zaposlenih, po mnogih mnenjih preveč, toda iz enakega števila zaposlenih smo tudi več iztisnili. Kot uspeh štejem tudi dejstvo, da nas politika ne kliče več, kar je menda med bivšimi komunističnimi državami vzhodne Evrope edinstven primer. Sami se odločamo, kaj bomo objavili in kateri dogodek bomo pokrili, nič več nam tega kot v preteklosti ne dirigirajo v politiki." Kakšen sprejem doživi nekdanji novinar, ko se kot direktor vrne v televizijsko hišo? "Precej hladen. Spočetka sem zelo pomišljal, ali naj sprejmem direktorsko mesto. Ce to ne bi bila hiša, s katero sem rasel in me je vzgajala, tega izziva ne bi sprejel. Prišel sem med ljudi, ki sem jih poznal in vanje verjel. Vsaj polovica ie bila takih, medtem ko me približno tretjina ljudi ni dobro sprejela, zlasti nekdanji ožji krog, ki jim nisem bil več enak. A tudi s temi sem v redu delal, čeprav je nemara kdo pričakoval, da bom začel s čistkami." Prva polovica direktorskega mandata se je iztekla. Kaj potem, boste znova kandidirali? "Tudi o tem sem že razmišljal. Nekaj stvari smo v času mojega mandata uspeli doseči, nekaj zamisli imam še (tehnologija, nov način dela) in če bodo razmere temu naklonjene, bom pripravljen ponoviti mandat. Izbira nas vendarle politika. Ce bo drugače, imam v rezervi dve drugačni službi." V Sloveniji vam dela konkurenco že nekaj zasebnih televizij. Kako z vrha nacionalne televizije gledate na njih? "V Sloveniji bo sedem zasebnih televizij. Ne predstavljajo nam konkurence, če ta država ne bo počela neumnosti. Trenutno jih. Komercialna televizija mora biti regionalnega značaja, ne more zajeti nacionalnega prostora. Govorim denimo o Kanalu A, ki je storil ravno to, ko se je z dodatnim oddajnikom na Trdinovem vrhu razširil po vsej Sloveniji, o čemer bomo sprožili tudi ustavni spor. Komercialna TV gre s sliko po vsem nacionalnem teritoriju le prek satelita, ne pa prek zemeljskih oddajnikov. Če bo država tudi pri nas uveljavljala ta mednarodno priznana pravila, komercialna TV pri nas ne bo preživela." Gledalci precej kritično gledamo televizijo. Kaj pa o programih sodite znotraj hiše, v njenem vrhu? "Povsod po svetu kritizirajo televizijo, in sicer zato, ker jo gledajo narobe. Če televizor prižgeš ob petih popoldne in ga opolnoči ugasneš, boš v tem času videl toliko vsega, kar te ne zanima, da boš program pojmoval kot slab. Zato je pametno pogledati v program in izbrati na televiziji tisto, kar te zanima. Priznati moram, da tudi sam kot direktor nisem preveč zadovoljen s programom, ker pač gledam kot novinar. Program oblikuje vedno isti krog ljudi, namesto da bi ga oprli na širši krog ustvarjalcev, s katerimi bi po potrebi sklepah pogodbe. Toda v omejenem slovenskem prostoru je za to malo Eogojev, ker je premalo tovrstne onkurenčnosti. Seveda pa bomo v naši hiši vendarle poskusili tudi s takimi prijemi izboljšati ponudbo." D.Z.Žlebir, foto: J. Pelko foto bobnar Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi Kjer sonce : Igor K. "Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik citroena 2 CV, avtomobila ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček jeirazen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V Šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrici pri Kranju. Otrdel mu je Obisk v spačkarski trgovini smo res dobro izkoristili, pet spačkov pa smo kar pred trgovino opremili z novimi prtljažniki. Vrtalni stroj, osem sveder, nekajkrat obrneš matični ključ, pa je zadeva gor, skratka, šala mala. Gospod Franz je bil zadovoljen z biznisom, in ko smo nekateri zeleh kakšen del z rabljenih spačkov, ki so olepševali okolico trgovine, je možakar samo dejal: "Abschrauben, wegnehmen," kar bi dobesedno pomenilo, odšravfati, proč odnesti. Ni nam bilo potrebno dvakrat reči. In ker je ženski del karavane začel kazati prve znake sindroma "kislih fac", smo se le pobrali naprej proti Hamburgu, mestu, kjer so izzumili hamburgerje, o čemer bi se dalo diskutirati. Kosilce pod prikolico sleparja Bilo kuda, Jugos svuda. To trdim In pri tem ostanem. Namreč, na nekem postajališču ob avtocesti smo si poiskali "spalni prostor" in ker je, čudno, a ne, deževalo, smo si večerjo naredili pod streho, narejeno v obliki gobe. Ogledamo si teren, tudi "steblo" in par grafitov vrezanih v les. Izstopal je nerodno vrezan zapis "kili ali the Serbs". Očitno so se Srbi nekomu grdo zamerili. Peljali smo se kakih 70,77,5 kilometrov, ko je Uroš po valovih CB -postaje izjavil, da ima trdega, da bi bilo dobro, če bi se malo ustavili, da pogleda, kaj bi to bila za ena reč. Desni žmigavec in že smo na postajališču. "Kisle face" so dokončno izginile, koje nekdo izjavil: "Kva, če bi kaj pojedi'?" Ker je seveda rahlo rosilo, ravno toliko, da bi se ti zmočil sendvič, smo si našli streho pod prikolico, tam, kjer se zadeva priklopi na tovornjak, kjer je velik jekleni krog, namazan s strojno mastjo. Nekaj masti smo odnesli tudi mi, Gorazd na "lekiju", Ingrid pa na laseh, tako da je prvi oblačilo za silo opral, punci pa smo opravili mali poseg s škarjami. 'Ko spaček menja barvo Sanitarije na postajališčih so prava lepota v primerjavi s tovrstnimi objekti v naših krajih. Pipe na umivalnikih delajo, školjke na wecejth so čiste, da človek z veseljem spusti rit, papirnatih toaletnih artiklov ne manjka, aparatov z anttalds artikli tudi ne... Uroš je medtem prevenl trdoto in ugotovil, da je volan res nekam tog in da se ne obrača tako, kot bi se moral. Naši mojstri mehaniki so se spravili k "šravfanju" in po kake pol ure "mehčanja" menih, da mal' bol' pa je. Odpravili smo se naprej, saj se je čas prvič na poti odločil, da nas bo začel preganjati. Po kakih 50 kilometrih se je tisti, mal' bol' pa je, razblinil, namreč trdota ni prenehala celo povačala se je. Po temeljitem gledanju pod prvi del avtomobila in Komentarjem v stilu: "Podvozje je fuč. Zlomu se bo. Ne bo več dolgo...," smo se odločili, da se štiričlanska ekipa vrne v Munster do spačkarske trgovine in prepriča hirajočega spačka, naj se popravi, drugače ne bo videl Finske. Ostali smo odpeketali naprej in se na zadnjem postajališču pred pristaniščem, od koder gre trajekt za Dansko, pospravili spat. Ekipa štirih je po nočni vožnji v zgodnjih jutranjih urah prispela v naš "camp . Uroš je kljub utrujenosti sijal, namreč njegov spaček je čez noč "zamenjal barvo", (se nadaljuje) SOBOTA, 25. septembra 1993 10.25 Radovedni Taček: Plošča 10.40 Oscar Junior 11.45 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 12.10 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.45 Intervju 15.25 Most tišine, ponovitev filma 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 National geographic, ameriška dokumentarna serija 18.00 RPL 19.05 Risanka 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Utrip 20.30 Izbor miss Slovenije 21.50 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka 22.15 TV Dnevnik 3, Vreme 23.00 Sova; The great silence, italijanski film Pot na Bistriško pl. 29,64290 Tržič tel/fax 064/50-232 IŠČEMO KUHARJA Smo dinamično in ambiciozno podjetje, ki se ukvarja tudi z gostinsko dejavnostjo. Za dosego naših poslovnih ciljev vabimo k sodelovanju sodelavca, od katerega pričakujemo - V. stopnjo izobrazbe - delovne izkušnje - 3-mesečno poskusno delo Če se nam želite pridružiti in imate ustrezne kvalifikacije, pošljite vašo pisno prijavo v 10 dneh po objavi na naš naslov. 11.20 Človek in glasba 12.10 Sova, ponovitev 15.30 Odločitev o organizatorju olimpijskih iger leta 2000 16.00 Igra ljudskih množic, Športni film 16.55 Slovenj Gradec: Rokomet: Nova oprema - SKA Lvov 18.20 športni film o jadranju 18.50 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 21.10 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 22.00 Sobotna noč. Nočni videomeh 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Čvekalnica 10.50 Risanke 11.15 Cro pop ročk 12.00 Poročila 12.06 Izziv za Robina Hooda, angleški barvni film 14.00 Poročila 14.05 Smrkci 14.25 Želite milord?, nadaljevanka 15.15 Prizma 16.00 Poročila 16.05 Koncert v studiu 17.10 Dak-tari 18.00 Poročila 18.06- TV razstava 18.15 Santa Barbara 19.00 Na začetku je bila beseda 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.06 50. obletnica združitve Istre, Reke, Zadra in otokov s Hrvaško 20.40 Pod krinko, ameriški barvni film 22.05 Preteklost v sedanjosti 22.36 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 0.00 Poročila 0.10 Maraton z nanizanko: Bratstvo vrtnice, ameriška nanizanka 3.10 Sanje brez meja /uspešen\ ™ posel propagandna M 1 OBJAVA f v Gorenjskem glasu 17.00 Človek pod železno masko, ponovitev 19.30 TV dnevnik 21.00 Črno-belo v barvah; V avtobusu, angleška nanizanka Trije novčići v vodnjaku, ameriški barvni film 23.30 EP v odbojki (žj, Italija - Hrvaška 0.30 Hit depo 3.00 Horoskop 9.00 CMT 9.45 A shop 10.00 Kino. kino, kino, ponovitev 10.30 Sadovi jeze, ponovitev filma 12.40 Teden na borzi 12.50 A shop 18.00 Devli nova zveza, ponovitev 19.00 CTM 20.00 Modna dežela 20.35 Devlino va zveza, 3. del ameriške nanizanke 21.20 Avtošola, ameriški barvni film 22.55 Poročila v angleščini 0.40 Erotična uspavanka 1.00 Erotični film 9.06 Pri Huxtablovih, ponovitev 9.30 Ljudje iz Sant Benedicta, ponovitev serije 10.15 Evroritem 10.30 Gusar, ameriški glasbeni film 12.10 Počitnice gospoda Rossija, risanka 12.30 Hallo Austria, hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Dekleta v uniformi, nemški film 15.06 Pogledi od strani 15.06 Voda, ogenj, zrak in zemlja 15.10 štirinajst, kaj zdaj, pred izbiro poklica 15.30 Pingu, lutkovna serija 15.35 Duck Tales 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Hagendornova hčerka 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Kdor reče A 22.05 Zlata dekleta 22.30 Tango in Cash, ameriški akcijski film 0.05 Čas v sliki 0.10 V vročini noči, ameriška kriminalka 1.55 Agenti noči, ponovitev filma Poročila/ Ex libris/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 11.30 1000 mojstrovin 11.40 Iz parlamenta 12.45 Šah svetovnemu prvaku 13.15 Mediji kot nadomestilo za moralo 14.00 Glasba 15.00 Ali imate radi klasiko 16.00 Poročila iz parlamenta 16.30 Ozri se po deželi 17.00 Ljuba družina 17.46 Kdo me hoče? 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Sedem veličastnih, ameriški vestem 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 22.50 Alpska saga 0.20 Chi-cago 1930 1.05 Poročila /1000 mojstrovin 8.00 - Dobro jutro 9.00 - Gorenjska včeraj, danes 9.20 - Dodbro jutro ob kavi 10.10 - Male živali 10.40 -Informacije - zaposlovanje 12.20 -Dan odprtih vrat - kultura 14.00 -Gorenjska danes 16.20 - Pesem tedna - izbor 17.00 - Jasnovidka Sara - v živo 18.00 - Gorenjska danes, jutri 19.30 - Večerni program -gost Zvone Modrej 12.00 - Napoved programa - 12.1b -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.40 - Minute za družino - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Napoved programa -EPP -16.10 - Razvedrilno popoldne - 17.00 - Športni utrinki - novice -obvestila -19.00 - Odpoved progra- ^ JE AŽELEZNINAp Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 KINO 25. septembra CENTER amer. sodna drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. druž. kom. MADE IN AMERICA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. NAPIHNJENCI 2 ob 18., 20. in 22. uri, amer kom. DVOJČKA ob 24. uri DUPLICA prem. amer. akcij kom DRIBLERJA POD KOŠEM ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, melodr. UBEŽNIK ob 18 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer drama NESPODOBNO POVABILO ob 18 in 20. uri RAOOVUICA amer. kom. OSTANITE VKUUČENI ob 18. in 20. uri 8.45 Ziv, žav, ponovitev 9.35 Pozabljena zgodba, ponovitev ameriške serije 10.00 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 11.00 Trutamora Slovenica 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Domači ansambli. Ansambel Fantje z vseh vetrov 13.00 Poročila 15.00 Ugrabitev jetija, angleški film 16.00 Rečni kralji, avstralska nadaljevanka 18.00 TV Dnevnik 17.10 Vrtna uta, ameriški film (čb) 18.50 Razgibajmo se, otroška oddaja 19.20 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.25 Preživetje v avstralski divjini, avstralska dokumentarna serija 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport 22.20 Sova; Ljubezen do Lidije, angleška nadaljevanka, 13/13; V senci vešal, angleška nanizanka 11.10 Zadnji beg, angleška nadaljevanka 12.00 Izbor miss Slovenije 13.20 Mednarodno tekmovanje v gorskem plezanju, reportaža iz Pivke 13.50 Estoril: Formula 1, prenos 15.46 Mednarodni atletski šestero boj za mladince, reportaža iz Celja 16.15 DP v avto rallvju, reportaža iz Velenja 16.30 Odbojkarski turnir za Skerbinekov memorial, reportaža iz Maribora 17.00 25 let New svving guarteta 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Slovenski magazin 20.40 Orfej se spušča, angleški film 22.30 Športni pregled 23.15 Kasaške dirke, reportaža z Brda pri Kranju a. iD blika na sliko 10.05 Hišni ljubljenčki 10.30 Sezamova ulica 11.30 Festival folklornih skupin 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Duševni klic 15.35 TV razstava 13.45 Lovejov, nanizanka 14.46 Na avtobusu, nanizanka 15.10 Anderseno-ve pravljice 15.35 Ostržek 16.46 Poročila 16.50 Opera box 17.20 Jos huino srce, ameriški barvni film 18.50 Leteči medvedki 19.15 TV for-tuna 19.30 TV dnevnik 20.10 Dinastija Strauss, 2/6 del nadaljevanke 21.45 Nedeljski koncert 22.15 TV razstava 22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemšči- 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Be nedikt Lavrih 8.15 RIS 8.35 Zaklad kralja Salomona, animirana nanizanka 9.00 Male živali 9.20 Osvajalec vesolja, otroški film 10.25 Avtošola, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 18.00 CMT 18.45 Dannvjeve zvezde, ponovitev 19.30 Rallv Velenje, reportaža 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 20.50 Kino, kino, kino 21.20 Ameriški lovec, ameriški barvni film 22.50 CMT 9.00 Čas v sliki 9.05 Pozor, kultura 9.30 Katoliška maša 10.15 Svetovno modelarsko prvenstvo 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Michelangelo - agonija in ekstaza, ameriški film 15.30 Hobotnica, kviz 16.10 Ti-ny toon 16.35 Kapitan Smodnik na črnem merjascu 16.40 Lassie 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Trdno v sedlu 18.00 čas v sliki 18.06 X-large reportaža 18.30 Hagedornova hčerka 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Levja jama 21.15 Kabaret 22.10 Novo iz sveta filma 22.46 Vizije 22.46 Alpska saga, veliki praznik 0.15 Ge-orge Gerschvvin 0.46 Poročila 9.00 Čas v sliki 9.06 čebelica Maja 9.30 Očarljiva Jeannie 9.55 Stan in Olio 10.00 Pan optikum 10.15 Rumena podmornica, britanski risani film 11.34 Živali našega sveta 11.45 Svetovno modelarsko prvenstvo 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 15.00 športno popoldne: Formula 1 za VN Portugalske 16.30 Po sledeh Svena Hedina, 2. del 17.15 Klub za seniorje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Slika Avstrije 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Kraj dejanja 21.45 čas v sliki 22.00 Hej, sestral, bolnišnica na robu blaznosti 22.25 Stvarnik, ameriška komedija 0.10 Čas v sliki 0.15 Molčeča usta, ameriška melodrama 23.45 Alicina restavracija, ameriški film 1.55 V vročini noči 3.40 Poročila 8.00 - Dobro jutro - 9.00 - Dežela kranjska - Visoko 10.00 - Vrtiljakova ropotarnica 11.00 - Po domače na kranjskem radiu 12.00 - Mali oglasi 12.40 - Kmetijska oddaja 13.00 -čestitke 17.20 - Točke, metri, sekunde 18.20 - Kviz 18.50 - Radio jutri, koristne informacije 12.56 Športna nedelja: Tenis: Davi sov pokal; Hrvaška - Danska, prenos 13.00 SP v motociklizmu 13.50 Velika nagrada Portugalske v F1, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Tisočletje, ameriška dokumentarna serija 21.10 Dobri fantje, humoristična nanizanka 22.00 EP v odbojki (ž); Hrvaška - Nizozemska 22.45 Vrhnja soba, ameriški film 0.25 šport 0.40 Horoskop 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Kmetijska oddaja - 11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.40 - Sprehod po kinodvora-nah - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev -13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost - kulturni kažipot - Loka v časopisju - glasbena lestvica 3x3-športni utrinki - 16.30 - Odpoved programa - UGODNO! UGODNO! UGODNO! POPUSlt V SEPlEMgZU 10-1SW NAJCENEJŠI AZniCU NA SiO\JENilCEH HUjUt NOVA TRGOVINA V ŠKOFJI LOKI! KOMPAS M1N1MAHS KJE? v poslovalnici Kompasa Škofje Loke KDAJ? vsak dan od 9. do 19. ure KAJ prodaja? • lesene police iz borovega lesa (za opremo kleti, otroških sob, shramb itd...) samo 4.990.00 SIT. Ob nakupu treh polic 15% popust. • steklene posode za shranjevanje živil in za pečenje. V mesecu septembru 10% popust. • lesene postelje samo 9.550,00 SIT PWflE, NStDMHŽAU UGODNO! UGODNO! UGODNO! KINO 26. septembra CENTER amer. sodna drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. druž. kom. MADE IN AMERICA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. NAPIHNJENCI 2 ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. akcij, kom DRIBLERJA POD KOŠEM ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, melodr. UBEŽNIK bo 18. uri, amer. kom. thrill. ŠPICLJI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drma NESPODOBNO POVABILO ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. melodr. HOvVARDOV KOT ob 19. uri RADOVLJICA amer. kom. OSTANITE VKUUČENI ob 18. in 20. uri 10.50 11.15 11.40 12.10 13.00 13.05 13.35 14.20 16.20 17.00 17.10 17.25 17.50 18.00 18.45 19.30 19.55 20.10 20.55 22.15 22.32 22.40 Hovl, angleška nanizanka Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija Znanje za znanje, učite se z nami National geographic, ameriška dokumentarna serija Poročila Slovenski magazin športni pregled Kasaške dirke, reportaža z Brda pri Kranju Dober dan, Koroška TV Dnevnik 1 Radovedni Taček: Opica Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka Risanka Regionalni studio Maribor ABC - ITD, TV igrica TV Dnevnik 2, Vreme Šport Mednarodna obzorja: Nizozemska - skrb za jutri Omizje TV Dnevnik 3, Vreme šport Sova: Collins in Covvard, angleška nanizanka; V senci vešal, angleška nanizanka 14.05 Forum 14.20 TV mernik 14.35 Utrip 14.50 Zrcalo tedna 16.06 Nedeljskih 60 16.06 Obzorja duha 16.35 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka 17.00 Sova, ponovitev 18.50 TV avtomagazin 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Lažnivec, lažnivka, kanadska drama 22.00 Zelena ura 22.30 Pro et contra 23.15 Evropska noč jazza: Lulea -Finska 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe 12.50 Risanka 13.05 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Poletni premor, ponavljalni program 14.35 Murphv Brovvn 15.10 Dobri fantje, nanizanka 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Pet otrok in Peško, nadaljevanka 16.35 Afternoon report 16.45 Učimo se o Hrvaški 17.15 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Istra po Mateju 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.10 Hrvaška in svet 20.35 Courtnevjevi iz ulice, angleški čb film 22.45 Dnevnik II R & U d.o.o, Cankarjev trg 6,64220 Škofja loto Tel: 0641623-303 Telefonski aparati PANASONIC. Servis kombiniranih štedilnikov. Prodaja, servis in montaža bojlerjev. 19.30 TV dnevnik 20.10 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Eddv english, angleška nadaljevanka 21.40 Miss Hrvaške za miss sveta 21.30 Kronometer 22.25 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 23.20 Električni covvbov 23.50 Horoskop 9.00 CMT 9.45 A shop 10.00 Ma cNeil in Lehrer komentirata 10.00 Pred poroto, ponovitev 11.25 A Shop 11.40 Pred poroto, nadaljevanka 12.05 Helena, gledalci čestitajo 16.30 Ameriški lovec, ponovitev ameriškega filma 18.30 Luč svetlobe, 1. del ameriške nanizanke 20.10 Poročila 20.30 Dober policaj, slab policaj, ameriški barvni film 22.05 Upravljanje 22.50 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.15 A Shop 23.30 CMT_ 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Nočni studio 10.30 Novo življenje 12.10 Vzemi si sonce z miz« 12.15 šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Tri ženske 14.00 VValtonovi 14.46 Evroritem 15.00 Am, dam, des 15.15 Benjamin Rožca. risana serija 15.50 Pustolovščina na Karibih 16.15 Štiri bo zmagala 16.36 Kremenčkovi 17.00 Mim čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Hagedornova hčerka 19.30 čas v sliki 201» športna arena 21.08 Mojstri kuhaj' 21.15 Pogledi od strani 2125 V paj-kovi mreži, italijanska nadaljevanka 22.45 Džungla v razredu, ameriški film 0.20 Čas v sliki 0.26 Tando in Cash, ponovitev filma 2.06 Poročila 16.00 Kdor reče A 16.46 Pogledi od strani 16.55 Čas v sliki Da capo 17.00 Echos de France 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Pesmi v točilnici 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Miinchenčana v Hamburgu 21.08 Mojstri kuhajo 21.16 Teleksop 22.00 čas v sliki 22.36 Mojstrovine 23.06 Grannvs, britanski eksperimentalni program 23.55 The last of England, britanski film 1.25 Poročila MIKE'S SPORT FASHIO" 5.40 - Dobro jutro 7.40 - Pregled tiska 9.00 - Gorenjska včeraj, dane« 9.20 - Tema dneva 10.40 - Informacije - zaposlovanje 13.00 - Pesem tedna 13.20 - Črna kronika 14.00 -Gorenjska danes 14.30 - Točke, metri, sekunde 17.20 - Parnas 18.00 - Gorenjska danes, jutri 18.20 - Ju' ke box 18.50 - Radio jutri, koristne inforamcije 12.00 - Napoved programa -12.16 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Meda polna skleda - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 16.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Napoved programa - 16.15 - Otroški program -17.00 - Športne novice - obvestila - 18.00 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - OSNOVNE ŠOLE OBČINE KRANJ OBVESTILO Spoštovani starši! Sporočamo vam, da bo vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1994/95 v soboto, 2.10. 1993, od 8. do 12. ure v prostorih šole. Vpis je obvezen za otroke, ki so rojeni leta 1987 ter januar in februar 1988. Vpišete lahko tudi otroke, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili šest let. K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov rojstni list. OSNOVNE ŠOLE. OBČINE KRANJ CENTER prem. amer. akcij. kom. DRIBLERJA POD KOŠEM ob 16. uri, amer. sodna drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 18. in 20.30 uri STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. kom. NAPIHNJENCI 2 ob 18. in 20-uri TRŽIČ amer. kom. thrill. ŠPICLJI ob 18. in 20. uri Tuji del: *■ Haddavway - What is love? '•Eros Ramazzoti - Cosa de la vita 1 Madonna - Rain 4 non blondes - VVhatsup AC/DC - Big gun Predlog: Lisa Stansfield - In aH the right places Domači del: \ Agropop - Punca pejt na morje z mano «■ Irena Vrčkovnik - Balada o kopališkem mojstru I Sanja Mlinar - Na morju vse lepše je J Strmina - Nikar ne prosi »• Društvo mrtvih pesnikov - Ko prižgeš nov dan ^edlog: Zoran Predlo - Hiša nasproti sonca Slovenija truplo je bila gostujoča skupina tokrat v našem studiu. Borut je izžrebal Sašo Gortnar, Dolenja vas 77, Selca. Ce vas učenje ni preveč zaposlilo, se mi le še kaj.oglasite s svojimi predlogi i« dopisnicah, in jih pošljte na Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, žin. c*o in lepo se imejte. Vaša Saša Pivk Domač! predlog T"JI predlog _ Ob klepetu s Naslov KUPON KUPONĆKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI. 64228 ŽIRI. S^SjMONRHeO ^D SOBOTO OPOUMM MR »flOfU TRIOIRV JCSCNICC /96,0 MHZ/ Slikar France Slana prisega na jazz U^^81 Jutrišnje oddaje bo priznani slikar, eden naših največjih jJ^ttiKov France Slana. Poznan Je kot veliki ljubitelj Jazza. jaSJu* ljubezen do te glasbene zvrsti sega v njegovo štirinajsto Plot* #Le cele ^ delal bi si za prvi denar kupil gramofon ln dve Duka Ellingtona, In the sentjmental mood ln Dardanel-hJJ° Je slišal prve takte te glasbe, Je vedel, da bo to poslušal vse HenVnJe- GosPod Slana pravi, da Je v tej glasbi toliko Hj prodnega, elementarnega, poštenega, kot v nobeni sodob- Neverjetno, koliko pesniške žilice Je v nas, Slovencih. V naši ^gradnl akciji, kler nam pošiljate dvovrstičnice, ki vsebujejo £jio se kar tare donilselnlh verzov. Kot že rečeno, vsak teden jebamo uro Sola. trikrat po dve majici Sola. pripravljamo pa ;j mesečno presenečenje ln nagrado ob božiču. /U,£ teden smo Izžrebali: Štefko Kotar lz Trebnjega, Olgo iWfožic z Jesene ln Nado Mohorič iz Tržiča, ki dobijo po dve VSP^i uro Sola pa bomo poslali v Mursko Soboto, Otilljl Kreft. y 2anima njena pesnitev? • Parlamentu so se poslanci veselili, j£r so pijačo Sola pili. eirS*11"^ in pošiljajte nam svoje verze na Dnevnik, pp 77, Ljubljana, s pripisom Glasba je življenje! $l0 Kulturi, tako aD drugače, zelo veliko govorimo. Za mnoge . >jrnce Pa tole, žal, ni samo šala: *d1m5 111 sram> ko nimaš nobenega smisla za kulturo! Ali si že "j* kdaj bil v Operi ali Drami? "Dri0 ^vno ne- Sem pa stalen gost Operne kleti in v slaščičarno T**' tudi večkrat zaldem. llJODl f sro was here sredo ie bil v Aligator music shopu na obisku starosta slo-^ai ir rock'n'roll scene Peter Lovšin, bivši Pankrt, Sokol in se-(jJ^itez 0'bložene mize. Bilo je mega, jasno. No, ampak o tem 9 teden. Zadnjič smo spraševali po irskem bandu U2, ali you fcot'i P°menJi de sena jest z Jodlgatorjem in Aligatorjem spet tu, rjwje napisala Tina. Dajmo mi kar žrebat', premešajmo, premu-SeK?1?' pretresimo in stresimo... tadadadam in tu je Petra Šolar, n0grnjska 11, 64260 Bled. Kva čem rečt'. Mega, pa imaš prilož- dobiti tanovo od U2, al' pa katero drugo."Vour choioe. Top 3 Z ijj*« Pleasure - Shaggy 3. ■]\,2axn8 - Pop Design «tte Storie - Eros Ramazzotti Jjovosn H^°st, ki sem jo prejšnji teden le napovedal, se tokrat že . l° , pa . ^oOhCaroliha... J1 šE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 103: ttaj^ste, kva vas vprašam, v kateri državi so Pop Designi pos-svojo novo kaseto. Ce to ne veste, pa imam še dodatno 5f£ '^PJJ1*06' P3 P^a. Odgovorte na eno ali drugo, vaše dopis-^Paćakam do srede, 29. septembra, v uredništvo Gorenj-9* tori« ^"pnpis "Jodlgator". Boži, razturaš, Aligator je bil meketi u «r Jen" se je že nekaj hvalu, res. Romana, če imaš cajt ^tke% 9ator^u v kovino, ce nima, bo pa naroču. Nataša, če-Ny ho6Stl?ci v mojem imenu, mora biti pa mega (namreč tali Čtf^S™S°P P3 to-). A kaj gobe nabirate? Jaz ne, ker v gmaj-tafebL, c drugega ne vidim kot samo drevesa. En lep drevo za ^av, pa čav.... RADIO KRANJ 97,3 GREM0V PRIMADONO sreda, 29. septembra, od 17. do 18. ure oddajo pripravlja In vodi Nataša Bešter Lestvica: 1. Eros Ramazzoti - Cosa dela vita 2. Janot Jackson - That's the way love goes 3. Don Mentonl band - Mal čez pet 4. Strmina - Dolge noči 5. R.E.M. - Everybody hurts 6. 4 Non blondes - Spaceman 7. Rod Steward - Hot legs 8. Callfornia - Doktor 9. Avtomobili - Nazaj 10. Napoleon - Vrni se Nova predloga: Peter Loviln & Vitezi obložen« mize - Hiša nasprot sonca, Lella K. - Chak the dan Nagrajenci: - bon za 3.000 tolarjev dobi Vinko Gubane Iz . • nagrado Plesne šole Urška prejme Anja Kavčič Iz šk. Loke - 2 pizzi v Olivi (Sv. Duh) dobi Mirja Kokalj z Jezerskega • weekend vstopnico za 2 osebi za Primadono pa bomo poslali Nini Cesar v Radovljico in Janezu Porenti v škofjo Loko. Čestitam! Sodelujte z nami, čakajo vas lepe nagrade. Nataša Bešter Kranja GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: KUPONE POŠUITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ. Končana akcija Seat ibiza zastonj Peter avto odpeljal v Škofjo Loko Trebija, 20. septembra - Pisali smo že, da se je minulo soboto na Tre-biji v Primadoni končala šesttedenska akcija, seat ibiza zastonj. Akcija, v katero sta Miran Jakšič in Vili Zadnikar, lastnika Primadone, privabila še Montano d.o.o. in Koalo, obe iz Kranja, je izzvala mnoge obiskovalce diskoteke. Kako z nakupom vstopnice priti do avtomobila? Peter Osolnik in njegova ibiza. Navdušen, ni knj. "Mnogi so mislili, da Je vse skupaj le domiselna potegavščina. Dolgo časa nam niso verjeli, da avto, ki Je stal na terasi, res čaka na sre- > čneža," sta nam povedala Miran in Vili ob podelitvi avta. Srečni dobitnik Je Peter Osolnik, 21-letni Student iz Škofje Loke. "Seveda sem vesel, kaj ne bom. Prišel sem s katrco, odšel bom z uredu avtomobilom," je nasmejan pripovedoval Peter. "Dvakrat na mesec grem ven, v disko. Nimam kaj preveč časa, študij prava mi ga nekaj že vzame. Vsekakor pa rad pridem v Primadono. Precej prijateljev poznam tukaj, vzdušje Je v redu, vedno se kaj dognja. Tokrat sem imel pa ie srečo." In kaj si mislijo o takih akcijah, takšnih in drugačnih, sta nam najprej povedala Vili in Miran. "Primadona Je v teh nnjinih sedmih letih delovanja, gotovo najbolj delavna in programsko bogata diskoteka. Goste smo pošteno razvadili. Mislim, da so pri nas nastopili že vsi slovenski bandi in posamezniki, raznorazne modne revije in izbori miss, so skoraj povsod, raven je padln. Priznati morava, da je malenkostno padel rudi obisk, zato sva se začela spraševati, kaj naj bi naredili, da bi res vžgalo. Žrebanje vstopnic za avto Je bila domislica, ki misliva, da se bo prijela tako, kot je treba, sele drugič. Do sedaj so bili obiskovalci res malo skeptični. Sedaj so vsi videli, da se gremo zares. Že je pripravljen naslednji avto, višjega f; razreda, akcija pa se začne čez 14 dni. Misliva, da bo to najbogatejše darilo, ki ga bo prinesel Miklavž, takrat, ga bomo izžrebali." Tudi Peter Osolnik je bil navdušen: "Seveda je nkcija v redu. Ni vsiljiva je pa učinkovita in originalna. Meni se je splačalo, lipam Še, da se bom vozil z njim srečno. V Primadono bom še prišel, vedno se kaj dognja, to z avtom Je pa res vžgalo." Miran in Vili, Primadoneža, pripravljata že nekaj novih akcij, s katerimi bi predvsem rada popestrila tako obisk kot samo do-;ajanje v diskoteki. Vojaki imajo e vedno zastonj vstop, dekleta žrebajo zlat prstan, posebni dogodek je praznovati rojstni dan v Primadoni,... Poleg nove akcije "Kako do avta zastonj?" se pripravlja nova, zanimivejša. Obiskovalci brez spremljajočega para, oštevilčeni, bodo z naključno izbranim nasprotnim parom lahko izžrebani in poslani na izlet v Španijo. Zanimiva tale Primadona, ni kaj. Še brez prevoza se da priti na Trebijo, pozimi z organiziranim avtobusom, bojda pa av-toštoparjem tudi ustavljajo. "Z akcijo sva bila zadovoljna. Nikoli nisva skoparila z darili in pri organizaciji nastopajočih. Misliva in upava, da so obiskovalci zadovoljni," sta pripovedovala Vilson in Jaka, tako ju redni obiskovalci kličejo, ko se je Peter odpeljal v dolino. • GORAZD ŠINIK Foto: Gorazd Sinik TOREK, 28. septembra 1993 1 Pamet je boljša kot žamet Sezamova ulica, ameriška nanizanka TV avtomagazin Zelena ura Lažnivec, lažnivka, kanadska drama Poročila Sobotna noč, ponovitev Druga godba Sedma steza Porabski utrinki TV Dnevnik 1 Pozabljena zgodba, ameriška igrana serija Trgatev Regionalni studio Koper ABC - ITD, TV igrica Risanka TV Dnevnik 2, Vreme Šport Žarišče Bobenček Osmi dan TV Dnevnik 3, Vreme šport Sova: če ti misliš, da imaš težave..., angleška nanizanka; V senci vešal, angleška nanizanka 16.00 Mednarodna obzorja 16.40 Ljudje in zemlja 17.16 Sova, ponovitev 18.46 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 19.30 TV dnevnik. Vreme, Šport 19.66 šport 20.10 Po vojni, angleška nadaljevanka 21.00 Studio City 22.00 Kronika, kanadska dokumentarna serija 22.26 VI-deošpon 23.06 Svet poroča 920 925 1026 10.56 11.26 13.00 14.00 16.20 16.05 16.25 18.00 17.10 17.36 18.00 18.46 19.15 19.30 19.65 20.06 20.35 21.30 22.15 22.36 22.50 SLOVENIJA 1 ČE TI MISLIŠ, DA IMAŠ TEŽAVE Charlie je prepričan, da se mu bo Ivan še maščeval zaradi njegovega telefonskega klica, zaradi katerega je policija preiskala kočijo, v kateri se je Ivan odpeljal v Dublin na poroko. Georgea skrbi hčerina zveza z nekdanjim teroristom Seanom. Morda lahko pogreb Theodora Harrisa, "vzora dobrega Žida", ki je bil prijatelj vseh otrok v Belfastu, v njihova življenja prinese vsaj malo harmonije? 9.30 Palček David 10.00 Poročila 10.06 TV šola 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.60 Risanka 13.06 Monoton 13.36 Zgodbe iz Monticella, serijski film 14.00 Poročila 14.06 Festivali sveta 14.35 Murphy Brovvn 16.00 Risanka 16.10 Eddy English, nanizanka 16.00 Poročila 16.06 Komentarji 16.10 Tujci, novozelandska nadaljevanka 16.35 Afternoon report 16.46 Učimo se o Hrvaški 17.15 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dvenik 20.10 Kitajska, angleška dokumentarna serija 21.06 V prvem planu 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja 9.00 Čas v sliki 9.06 Pri Huxtablovih 9.30 Klub za seniorje 10.15 Pan-op-tikum 10.30 Dekleta v uniformi, ponovitev 12.00 Nenavadni živalski svet 12.06 Športna arena, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.25 Tri ženske 14.00 VValtonovi 14.46 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Am, dam, des 15.15 Medvedek Rupert 16.40 Panda klub 16.46 Pustolovščina na Karibih 16.15 Konfetti show 16.36 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Hagedornova hčerka 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Dežela planin 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 2120 Izjemen par 22.06 Smrtonosno mamilo, italijanski TV film 23.35 čas v sliki 23.40 Mladi Cassi-dy, britanski film 125 V pajkovi mreži, ponovitev 2.50 Poročila 8.30 Vremenska panorama 14.40 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Zgodbe iz vsakdanjega življenja 1620 Zakladnica Avstrija 16.46 Svetovne religije 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Da ali ne 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Srček 21.00 Naredi si sam 21.00 Reportaže iz tujine 22.00 čas v sliki 22.30 šport 0.00 Chicago 193/ 0.46 Poročila GAULOISES BIjONDES JEKLO WTEHNA ŽELEZNIN A A Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 m mi! 16.55 EP v odbojki (ž): Hrvaška -Češka, prenos 19.30 TV dnevnik 20.10 Nogomet: Croatia - Steaua, prenos iz Ljubljane 22.00 Miss Hrvaške za miss sveta 22.15 Eddv En glich, angleška nadaljevanka 23.06 Potovanje v Vučjak, hrvaška nadaljevanka 0.06 Proti toku 0.36 Horoskop 9.00 CMT 9.45 A shop 10.00 Macne-il in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 1220 A shop 16.30 Dober policaj, slab policaj, ameriški barvni film 18.00 Jazzbina 18.30 Luč svetlobe, nadaljevanka 1920 A Shop 1926 CMT 20.10 Poročila 20.30 čisto pravi gusar, slovenski barvni film 22.00 Jazzbina 22.30 Poročila 22.50 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 2320 A shop 2320 CMT MIKE'S SPORT FASHION foto bobnar) 5.40 - Dobro jutro 9.00 - borenjsKa včeraj, danes 9.20 - Tema: Družin sak politika 10.40 - Informacije • zaposlovanje 1120 - Stanovanjska zadruga Gorenjske 13.00 - Glasbene skupine 14.00 - Gorenjska danes 1720 - Pozdrav in naše ulice 18.00 -Gorenjska danes, jutri 18.15 - Na vrtiljaku z Romano 18.60 - Radio jutri, koristne informacije B Z 12.00 - Napoved programa -1216 -EPP -1220 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 1420 - Devizni tečaj -14.40 - Varnost s Triglavom - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 1820 -Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija - 16.00 - Napoved programa -16.15 - Od srca do lonca - 1620 - EPP - 17.00 - Novice -športni utrinki - obvestila - 1720 -Za ljubitelje narodno zabavne glasbe -18.00 - Aktualna tema -19.00 -Odpoved programa - KINO 28. septembra CENTER amer. akcij. kom. DRIBLERJA POD KOŠEM ob 16. urL amer. sodna drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 18. in 20.30 uri STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. kom. NAPIHNJENCI 2 ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. horror SOSTANOVALKA ob 20. uri Jesenski 1x1 glavni dobitek 20.000.000 SIT 15 avtomobilov OPEL ASTRA 2 avtomobila OPEL CALIBRA 1 avtomobil OPEL FRONTERA in ostali denarni dobitki ŽREBANJE 24.10.1993 40 gorskih koles za naročnike kompletov kartic "Jesenski 3x3" KOMPLETE LAHKO NAROČITE TUDI PO TELEFONU 24 UR NA DAN: 061 / 118-316 IN 126-206 avtotehna d.o.o. NOGOMETNA Prejšnji petek smo objavili (jeseniško) hokejsko križanko in takoj so se oglasili gorenjski ljubitelji nogometa z vprašanjem: kdaj pa bo v Gorenjskem glasu kakšna nogometna križanka z najboljšo gorenjsko nogometno ekipo? Edina gorenjska članska ekipa v prvi državni nogometni ligi vsekakor zasluži zapis tudi v obliki nagradne križanke, ki jo objavljamo tokrat, in za reševalce so v naklanskem nogometnem klubu pripravili prave nogometne nagrade: 1. - 3. nagrada: letna permanentna vstopnica za vse prvenstvene tekme NK Živila Naklo v sezoni 1993/94 4. - 6. nagrada: navijaški komplet (šal in kapa NK Živila Naklo) Tudi tokrat je potrebno rešiti nagradno križanko v celoti in rešitve (lahko prepišete na dopisnico vse vodoravne rešitve ah pa nam pošljete celo izrezano križanko) poslati do vključno četrtka, 30. septembra 1993, do 8. ure. Rešitve pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj (na kuverto napišite: "nogometna nagradna križanka"), lahko pa jih oddate tudi v turističnih uradih TD CERKLJE, TD JESENICE, TD RADOVLJICA in TD ŠKOFJA LOKA. Izid žrebanja Komisija bralcev Gorenjskega glasa, ki je včeraj opravila žreb prispelih rešitev jeseniške hokejske križanke, tokrat ni imela težkega dela. Prejeli smo 256 rešitev, kar precej je bilo nepravilnih in očitno smo željo reševalcev križank v Gorenjskem glasu, da bi objavljali težje križanke, upoštevali zelo dosledno. Ker je pošiljanje celih rešitev očitno preveč zamudno, bomo že v naslednji številki ponovno objavili križanko s kupončkom in nagradnim geslom kot rešitvijo. Rešitev hokejske nagradne križanke z dne 17. septembra 1993: vodoravno: DEPO, AL0D, HANS, DR. HJ, TEKA, RAMA. IKE, MALI VOZ, 0ZEJ. KASPAR0V, KORZIKA, SCEPTER, VODNAR, RN, SEL. LOG, KOINE. TO. AVERZ, ENCIKLOPED, ROE. SIERRA. ALASKA, NN. VAN, ALPINIDI, OBRAZ, MLINAREC, MIONI. AKI, ELA, ORNAT. SAN, CA. Opisi slik v križanki: NK ACRONI JESENICE, DROZDOV, MAGAZIN, MLINAREC. Izžrebanci: 1. hran Jelen, Zoisova 32, Kranj, 2. Vinko Svetina, Alojza Travna 23 Jesenice, 3. Jan Stanovec. Frankovo naselje 67, škofja Loka, 4. Jure Lampe, Sorlijeva ul. 7, Kranj, 5. Ivan Skulca, Gradnikova 101, Radovljica. TERME TOPOLŠICA BARVITI PLAŠČ JIU5ENI OKTOBER, NOVEMBER 7 dni 330 DEM 10 dni 450 DEM 10 DNEVNO BIVANJE - 11. DAN POKLANJAMO V CENO JE VKLJUČENO: 7 AL110 POLPENZIONOV V 1/2 SOBI HOTELA VESNA NEOMEJENO KOPANJE V TERMALNEM BAZENU S TERASO KRAJŠI IZLETI V OKOLICO, ZABAVNE PRIREDITVE MERITEV KRVNEGA TLAKA IN TELESNE TEŽE VSAK DAN REKREACIJA POD STROKOVNIM VODSTVOM V BAZENU IN TELOVADNICI 1x ZDRAVILIŠKA STORITEV POGOVOR PRI ZDRAVNIKU ANIMACIJA POPUSTI m UGODNOSTI: OTROCI DO 5 LET BREZPLAČNO BIVANJE 50% POIPUSTA ZA OTROKE DO 12. LETA 30% POPUSTA ZA OTROKE DO 15. LETA DRUGI OTROK DO 12. LETA 60% POPUSTA DRUGI OTROK DO 15. LETA 40% POPUSTA UPOKOJENCI: 10% POPUSTA OBROČNO ODPIAC EVANJE! INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel Vesna, Topolšica 77 REZERVACIJE: tel.: (063) 892-120/141/149, fax: (063) 892-212 ŠTUDENTJE Začelo se bo novo študijsko leto in z njim številne skrbi za Vas in Vaše starše, zato želimo z našo ponudbo pomagati pri prevozu na fakulteto. PRIPOROČAMO VflM: Odločite se za kvalitetnega prevoznika z najpogostejšimi avtobusnimi povezavami na Gorenjskem in izbirajte mad LETNO, MESEČNO ali KUPONSKO vozovnico in si s tem določite cenp in višino popusta. Pričakujemo Vas na običajnih prodajnih mestih v Tržiču, Kranju, Radovljici, Bledu, Skofji Loki, pri Kompasu na Jesenicah, na Avtobusni postaji Ljubljana in v trafiki Cekin v Bohinjski Bistrici. ^Jfj VflŠ PREVOZNIK V torek na Olševku Nogometno -glasbeni spektakel Nogometno poletje ekipe Radia Kranj se zaključuje - v tem mesecu so ra-dijci igrali s Pop designom, z žensko reprezentanco SD Kokrica in Californijo. Zaključni spektakel bo v torek, 28. septembra, od 15. ure naprej na Olševku pri Preddvoru. Na nogometnem turnirju bodo sodelovale vse ekipe, ki so sodelovale v "Nogometnem poletju Radia Kranj in Gorenjskega glasa"; Monroe; 12. nasprotje; Peter Pan; Šum; Orleki; Strmina; Spin; California in Pop design. Poleg zanimivega nogometno-glasbenega turnirja bodo zvečer vse skupine imele glasbeni nastop in veselo bo tja do polnoči. Ker bo sodelovalo kar 9 glasbenih skupin, se v torek na Olševku obeta mega glasbeni dan. NUDIMO UVOŽENE MARKIZE TENDE POSEZONSKE CENE! Informacije: 77-996, fax:76-107 ?TEFAN ŽAR GI šlTgka opozarja na zelo občutljivo in že ranjeno okolje nekdanjega RUŽV Veliko podatkov, ugotovitev, malo odgovorov ^rokovnjaki so si enotni v tem, da je prostor nekdanjega RUŽV po zemeljski in kamninski estavi neugoden, potresno nevaren, okolje pa že načeto. Za sicer oogate objekte, opremo in prerrtljenost je potrebno najti dejavnost, ki okolja ne bo dodatno onesnaževala. ^objavi namer in načrtov ministrstva za okolje in ^Sgtor in (vsai v določenem smislu) tudi slovenske i^fe da se v objektih nekdanjega rudnika urana ^Tgvski vrh uredi predelava posebnih ter nizko in JESSJnje radioaktivnih odpadkov ter njihovo skladiš- če Qlg_ v rovih, je zagotovo eno od najpogostejših j-^Žjanj, kaj o tem menijo strokovnjaki. Posebej še za tfe-JSgr so primernost tega okolja nekoč za te namene -šjgnikali. Za boljšo obveščenost naših bralcev smo pregled ugotovitev dveh študij, ki sta bili ^žlgni prav o tej problematiki, ter prosili za komentar govorne vodje teh dveh projektov. Ugotovitve iz študij GAt0.^°KACUE ODLA-SfttlSCA ZA NIZKO IN tf^DNJE: RADIO AK-Plifi16 ODPADKE V RE-(hl:BLlKI SLOVENIJI lP°v*etek 1. stopnje) Jf'SS0 N«*learna elektrarna- .rŠko> izvajalec: Elektro-*°Jekt Ljubljana SQvodne ugotovitve: Z razvojem se pojavile jedrske snovi v 'anstveno-raziskovalnem ^elu industriji, medicini ter p.redvsem v energetiki. Radio--ne odpadke je potrebno Krbno izolirati od človekovega akt ^olja za čas, ko se radiaktiv-7?J ne zmanjša na nenevarno ra> To Pa Je odvisno od r polovne dobe posameznih iJ?'°nuklidov, ta pa znaša pri o?*0 in srednje radioaktivnih ^Padkih približno 300 let. Pri tr Rovanju odlaganja je po- bno predvsem: izbrati ustre- zno lokacijo, ki preprečuje širjenje radioaktivnosti v okolje; predelati odpadke v stabilno obliko; in uporabiti umetne ovire, ki bi preprečile prodor teh snovi v okolje. Za izbor lokacije je bilo uporabljenih sedem izločilnih kriterijev: 1. Lega v narodnem parku 2. Blizina naselja z več kot 500C prebivalci 3. Bližina rezervata pitne vode 4. Znani aktivni prelomi, geo-termalna področja in seizmika (potresnost) 5. Poplavna območja 6. Prisotnost rudnin, mineralov, nafte in plina 7. Geološka in litološka (kamninska) struktura tal Po prvem kriteriju sta izločeni dve območji: Triglavski narodni park in Škocjanske jame, ki so naravni spomenik s statusom svetovne dediščine na seznamu UNESCO. Po drugem kriteriju razdalja do ^Qg- Marko Jeran, dipl. ing. str., nosilec naloge Izbor '°kacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih zadkov v Sloveniji izdelane pri IBE Elektroprojektu LJubljana: "Najprej bi rad poudaril, da je bila naša študija izdelana na osnovi smernic za izbor lokacij, ki jih je predpisala Republiška uprava za jedrsko varnost in jih je sprejela tudi tedanja republiška skupščina v letu 1990. Pri tem kale opozoriti, da gre za JLa fm smernice, ki naj omogočijo jPm^l '*mm izbiro lokacije za plitko odlagališče, torej ne za tunelski tip, kakršen bi bil v nekdanjem rudniku urana v Žirovskem vrhu. Študija naj bi bila izdelana v štirih stopnjah - sedaj je zaključena tretja - in kot je znano, je bil nekdanji RUŽV izločen / ie pri prvem najbolj grobem izboru, kar pomeni, da v Qdaljnjih stopnjah sploh ni bil obravnavan (na drugi stopnji 1° uporabili kar 43 novih kriterijev, v tretji pa smo preostale j>/ c}ie $e posebej ovrednotili). Najpomembnejši razlogi za ločitev Žirovskega vrha je bližina potresnega področja, . ■ bogastev in neprimerna kamninska sestava. Ostali ,nteriji niti niso bili podrobneje obdelani, pri čemer je npr. na jugi stopnji predpisana oddaljenost naselja z več kot 1000 Pfebivalci na več kot 2 kilometra. ^'erfe namer, da bi se kljub temu v nekdanjem rudniku urana Jedilo odlagališče odpadkov, pa sem trdno prepričan, da je Potrebno lokacijo ponovno preveriti po smernicah za tunelska ?• globinska odlagališča, pri čemer je treba vedeti, da si sl Sar posebej ne izmišljujemo ali izumljamo, pač pa so to v eju znane stvari. Sam zelo dosledno ločujem stroko od ^"tike, in sem prepričan, da so naše ugotovitve popolnoma t etneljene. Če pa pride do drugačnih (strokovnih) smernic, je Potrebno nanovo obdelati in preveriti. Iz prakse v svetu so o°dinan* Dr^mer^ ko so se taki rudniki tudi uporabili za a?aganje odpadkov, seveda pa mora biti rudnik temu Prtmeren. Dosedanji kriteriji so bili zelo strogi in so s tem Ugotavljali brez posebnih gradbenih ukrepov že precejšnjo oa *h pas'vne varnosti, in če bomo na tej ravni ostali, sem sam 2 e°n° zelo skeptičen, ali bo mogoče spregledati neprimerno ^tnninsko sestavo, vodo in potresno nevarnost. To pa lahko ^°kale le nova študija, ki ne bo delana le v kabinetih, pač pa utemeljena tudi z delom in preizkusi na lokaciji sami." naselij z več kot 5000 prebivalci ni opredeljena, Žirovskemu vrhu najbližji taki naselji sta Idrija in Škofja Loka. Za varovana območja so v študiji upoštevana območja, ki so kot vodni viri ščitena z odloki. Na Gorenjskem je označeno kot varovano območje sicer le Sorsko polje (torej območjepodatlnice) ne pa tudi številni vodni viri, iz katerih se napajajo vodovodi. Zajetje na Hotovlji, iz katerega se zagotavlja približno polovico vode za Loški vodovod (za približno 20.000 prebivalcev), in ki je oddaljeno od nekdanjega rudnika urana v zračni črti le 3 kilometre, ni upoštevano. Četrti kriterij upošteva, da naj bi bilo odlagališče odpadkov od aktivnih in možnih prelomov ali termalnih vrelcev oddaljeno najmanj 3 kilometre, izločena pa so tudi področja, kjer lahko Eričakujemo pri potresih večje orizontalne pospeške od 0,3 težnostnega pospeška. Take prelomnice namreč omogočajo prehod podtalnice po nepredvidljivih poteh, potresi, ki bi bili z večjimi pospeški tal, pa lahko povzročijo poškodbe objektov odlagališča. Lokacija odlagališča na Žirovskem vrhu je po tem kriteriju, ki ima v bistvu tri merila (aktivni prelomi, geoter-malno področje in pričakovani Eo t resni pospeški), trikratno ločena. Za poplavna območja so označene predvsem površine, kjer so bile v obdobju od leta 1926 do 1989 opažene večje poplave. V Poljanski dolini (kjer je bila po nekaterih podatkih leta 1926 poplavljena tudi dolina Todra-za) takih označitev ni. Prisotnost rudnin, mineralov, nafte in plina je kot izločilni kriterij upoštevana iz dveh razlogov: posegi pod zemljo (zlasti v primerih, ko se je uporabljalo miniranje) so lahko načeli zemeljsko strukturo in povzročili razpoke; smiselno pa se je ogniti tudi takim področjem zaradi tega, da bi bilo njihovo izkoriščanje možno tudi v prihodnje. Nekdanji rudnik urana Žirovski vrb Je izločen le po drugem razlogu (perspektivno ležišče uranove rude), medtem ko ocenjujejo, da način rudarjenja ni povzročal razpok. Zadnji kriterij upošteva geološko zgradbo in kamninsko sestavo tal. Pri tem mora biti primerno ugodna sestava zemeljskih plasti na površini najmanj 300 x 300 metrov, debelina pa pri vodoravnih plasteh 20, pri nagnjenih pa 50 metrov, te pa morajo biti slabo ali popolnoma za vodo nepropustne. Voda je namreč največja nevarnost za vnos radioaktivnih odpadkov v podtalnico, s tem pa v človekovo okolje. Območje Žirovskega vrha tem zahtevam ne ustreza, pač pa je tako območje južno in zahodno (okolica Idrije). Povzetek: Študija za izbor lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih dopad-kov območje nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh izloča po treh kriterijih (aktivni prelomi, geotermalna področja, seizmika; rudnine; geološka in litološka sestava), pri čemer je mogoče ugotoviti, da eden ni več aktualen (zaloge uranove rude), o dveh kriterijih (vodni viri, poplave), ki te lokacije ne izločata, pa bi bilo lahko, po podrobnejši proučitvi, mogoče dvomiti. Kriterij bližine naselij pa ostaja neopredeljen. EVIDENCA IN VALORIZACIJA PROSTORA IN OKOLJA RUŽV (Pregled in vrednotenje prostora in okolja RUŽV) Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, izvajalec: Gaura (danes: Land - Art d.o.o.) Ljubljana Namen študije: Zbrati, izbrati in urediti ter ovrednotiti vse podatke o prostoru in okolju RUŽV in na tej osnovi postaviti merila za primernost, ranljivost in sprejemljivost ekonomskih, tehnoloških in ekološko primernih nadomestnih dejavnosti. Pri tem je prostor pojmovan kot fizično, naravno in socialno okolje, okolje pa kot pojav večje ali manjše obremenjenosti tega prostora. Merila izoblikovana v tej študiji naj bi bila uporabljena za oceno primernosti za novo dejavnost - torej "za trezno oceno, kaj najbolj koristnega s tem naravnim, tehnološko bogato opremljenim in precej ogroženim prostorom in okoljem nareditiv prihodnje." Študija vsebuje proučitev oz. razčlenitev naravnih danosti z vidika oblikovanosti terena (geomorfologije in topografije), potresne varnosti, vodnih (hidrologije) in vremenskih (meteorologije) razmer, rastlinstva (vegetacijske razmere), naravne dediščine, krajinskih značilnosti in življenjskih prostorov (biotopov), ter ustvarjenih razmer, pri čemer je upoštevana prometna, komunalna, energetska infrastruktura (opremljenost) namem-, bnost objektov in površin. Posebna pozornost je namenjena tudi obremenitvam okolja in ogroženosti prostora z vidika onesnaženosti zraka, površinskih voda in tal. Drugi del študije ponuja "kriterialni aparat", ki kot nekakšen "večnamenski mlin" omogoča oceno sprejemljivosti neke nove dejavnosti v tem prostoru in okolju. Najbolj grobo povzete ugotovitve so naslednje: z vidika oblike terena in krajevnih značilnosti, pa tudi sorazmerne potresne ogroženosti, je ta prostor in okolje za dejavnosti, ki bi zahtevale Se dodatne gradnje, zelo malo sprejemljivo; velika ekološka ohranjenost vodotokov pomeni tudi njihovo veliko ranljivost in zato zahteva posebno pozornost do obstoječega vodnega in obvodnega sveta; vremenske razmere niso ugodne: dve tretjini ieta je v teh krajih toplotni obrat (stanje, ko so gibanja zraka zelo omejena), to pa pomeni, da bi vsako izpuščanje plinov ali dimov v zrak, tega zelo onesnažilo; v pogledu rastlinskega sveta so v okolici nekdanjega RUŽV naj- Comembnejši gozdovi, ki imajo olj kot gospodarsko, predvsem varovalno vlogo (higiensko zdravstveno in zaščitno funkcijo), zato jih nove dejavnosti nikakor ne bi smele prizadeti. Za ustvarjene razmere avtorji študije ugotavljajo, da so ceste sorazmerno malo obremenjene, torej neizkoriščene, kar pomeni, da razen "ožin" v Skofji Loki lahko z novo dejavnostjo prevzamejo precej večje obremenitve. Zelo ugodno stanje je ugotovljeno tudi pri oskrbi z vodo, pri kanalizaciji in čiščenju odpadnih voda, elektroener- |;etski, toplovodni in tehno-oškoparni oskrbi. Zadostno je tudi varstvo pred visokimi vodami, razpoložljive prostorske možnosti (8.000 kv. metrov Izidor Habjanič dipl. ing. kraj. arh., nosilec naloge Evidenca in valorizacija prostora in okolja RUŽV, izdelane v G auri Ljubljana (danes Land Art d o. o.): "Naša študija je nastajala in bila izdelana v vzdušju napetosti in javnega spora. Z vseh strani je bilo čutiti pritiske in v splošnem "hrupu" so strokovno podprta stališča in komentarji v zvezi z RUŽV prav gotovo dobile premalo prostora in tele. Ker opisane okoliščine tudi danes, t.j. več kot leto dni potem, ko je bila omenjena študija izdelana, niso bistveno spremenile, sprejemam s prijetnim presenečenjem pobudo Gorenjskega glasa, da da besedo stroki oz. da objavi komentar, ki ga lahko dam v imenu strokovnjakov, ki smo to študijo izdelali: Pričakovane procese in vplive na okolje smo ocenjevali bolj suvereno in bolj utemeljeno, kot bi to lahko, kjer koli drugje v Sloveniji. Zaradi občutljive dejavnosti (kopanja radioaktivne rude) RUŽV, v času obratovanja rudnika, pa tudi po prenehanju njegovega obratovanja je bilo obselno zastavljeno proučevanje in opazovanje okolja, ki so ga, pod strogo mednarodno kontrolo, izvajale naše najbolj usposobljene strokovne institucije. Iz naslova temeljito proučenih razmer v okolju in prostoru RUŽV lahko na podlagi rezultatov študije trdimo, da namere za skladiščenje in trajno odlaganje odpadkov, ki so zaprti,med seboj ločeni in do konca sprocesirani, niso (seveda pogojno -upoštevajoč ekološke usmeritve in zahteve študije oz. jasneje, med rezultati študije ni mogoče najti tehtnega strokovnega argumenta za NE k nameri o skladiščenju odpadkov, ki bi bili tako obdelani (se pravi zaprti, med seboj ločeni in sprocesirani oz. imertni). Nadalje moram ugotoviti, da poleg zgoraj navedenega ni veliko (če sploh so kje) lokacij v Sloveniji, ki lahko izkalejo tako visoko stopnjo opremljenosti z infrastrukturo, ki v največji molni meri preprečuje negativne vplive na okolje. Za predelavo odpadkov je zato ta prostor, po rezultatih študije, seveda pogojno (upoštevajoč ekološke usmeritve in zahteve študije za vse dejavnosti, ki vstopajo) zelo primeren. Čeprav verjetno nisem tako "na tekočem" z namerami ministrstva za okolje in prostor, kot novinarji, (namere o odlaganju nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na območju RUŽV s strani ministrstva namreč ne poznam, prav tako, kot ne poznam dejstva, kako dobro se je RUŽV "odrezal" v študiji, ki je obravnavala lokacije za te vrste deponiranja) si dovoljujem v zvezi z radioaktivnimi odpadki zgolj opozoriti, da bo potrebno (po Zakonu o zapiranju RUŽV) dekontaminirati in trajno odloliti več deset ton radioaktivne opreme, ki je ostala po prenehanju obratovanja rudnika. Brez špekulacij ali kakršnih koli prehitevanj lahko izjavim, da bodo vsaj ti (dekontaminirani, a vendarle odpadki z znanjem nizko radioaktivnih odpadkov) odpadki najbolj racionalno spravljeni na območju RUŽV. Rezultati študije tej morebitni racionalni potezi gotovo ne morejo ugovarjati. proizvodnih prostorov, 10.000 kv. metrov poslovnih in skladiščnih prostorov in 60.000 kv. metrov urejenih površin) ter dobre PTT zveze pa nudijo izredno pestre možnosti izbire nadomestnih dejavnosti. Druga plat te iste medalje objektov in okolice nekdanjega rudnika urana pa so rane, ki jih je nekdanje rudarjenje in predelava uranove rude povzročila: to so zlasti štiri odlagališča, ld bi jih morali sanirati zlasti s prekrivanjem in zazelenitvijo. Za iskanje novih - nadomestnih dejavnosti pa so odločilne dosedanje obremenitve tega okol- ja, zlasti z radioaktivnostjo. Pri tem se v študiji ugotavljajo, da pravih, preverjenih in primerljivih trenutnih vrednosti radioaktivnega sevanja in onesnaženosti ne poznajo, saj se opirajo na meritve iz leta 1990. Pri tem je znano, da je vpliv rudnika in predelave ugotovljen v minimalni vrednosti (le o odstotkov glede na naravno radioaktivnost) in daleč pod dopustnimi vrednostmi. Kljub temu je skupen zaključek po pregledu onesnaženosti vode, zraka in tal ta, da nove nadomestne dejavnosti nikakor ne bi smele dosežene stopnje onesnaženja povečevati. ^| JEKLO WTEHNA ŽELEZNIN A Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 AVTOSOLA Begunjska 10 - pri vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 KOMENTAR A nas bo kdo kaj vprašal?! Če pogledate na zemljevid Slovenije in osredotočite svojo pozornost na tok reke Sore (Poljanščice), boste videli, da v splošnem teče od juga proti severu. A ne naravnost; najprej se rahlo nagiba na zahod in šele, ko se prebije skozi tesen na Fulinah, se na Trebiji nagne proti vzhodu, v savsko kotlino. Zakaj šele tu? Zato, ker mora obteči širno in starodavno gmoto Žirovskega vrha, ki je geološko veliko starejša od svoje apnenčaste in dolomitne okolice. Sorazmerno nizki, plečati in od grap razjedeni hrbet Žirovskega vrha ni drugače, na zunaj, nič posebnega. Svojo glavno posebnost je vse do nedavna skrival v sebi: velik zalogaj uranove rude. Dokler zanj nismo vedeli, je bilo vse v redu. Odkar smo ga nepremišljeno spravili na dan, pa spoznavamo, da se tisto, kar so imeli najditelji za blagoslov, vse bolj spreminja v prekletstvo. Poglejmo najprej, kako se je vse skupaj začelo. Okoli leta 1960 je Aleksandar Rankovič, šef tedanje Sluibe drlavne varnosti (Udbe), iskal orožje, s katerim bi od vsepovsod ogrožene "pridobitve socialistične revolucije" zaščitil pred "razrednim sovražnikom". Tedaj najučinkovitejše orožje je bila seveda atomska bomba. Zanjo je treba urana, edino dovolj bogato najdišče le-tega v Jugoslaviji pa je v Žirovskem vrhu. Po Rankovi-čevem padcu je njegovo pobudo prevzel energetski lobi, ta v bolj miroljubne namene. V začetku 70-tih let je spričo akutnega pomanjkanja električne energije dosegel odločitev, da bomo tudi pri nas gradili jedrske elektrarne. Zanje pa je seveda treba jedrskega goriva, po mol- Miha Naglic nosti domačega, da si manj odvisen od tujine. In tako je padla odločitev o začetku "ustanavljanja" nikoli do kraja ustanovljenega Rudnika urana Žirovski vrh (RUŽV). Vsa stvar ima tudi širšo, svetovno razsežnost. Obstoja sedaj prevladujočega tipa svetovne civilizacije si namreč ni mogoče zamisliti brez velike porabe energije. Jedrska, ki se sprošča ob cepljenju (fisiji) ali zlivanju (fuziji) atomskih jeder, je danes ena glavnih. In vrh tega še vedno edina, ki lahko v zadostni meri nadomesti energijo iz pojemajočih zalog fosilnih goriv. A žal ima veliko hibo -nevarne "stranske" učinke in odpadke. Okolje, ki se onesnaži na jedrski način, bo zastrupljeno stoletja in več. Posledice, ki jih lahko utrpijo prebivalci takega okolja, so nepredvidljive in • v tem je kleč te zadeve! -pokažejo se šele po daljšem času. Rešitev bi bila v nadzorovani fuziji atomov (izotopov vodika), ki bi potekala brez radioaktivnih nasledkov. Vendar lak postopek še ni tehnološko in ekonomsko izvedljiv. Če bo do njega prišlo, se nam obeta energetski raj. Če? In kdaj? Nas pa zanima, kako bo dotlej in v naši dolini. Najmanj, kar v tem oziru pričakujemo in zahtevamo, je, da se v odločitvah o tem upoštevata tudi naše mnenje in naša politična volja. Vse dosedanje odločitve v zadevi Žirovskega vrha so se namreč sprejemale "nekje na vrhu", v Beogradu in v Ljubljani. Škofje Loke, Gorenje vasi, Žirov in Todrala, njihovih prebivalcev in njihovih političnih predstavnikov ni o tem nihče nič vprašal. Zdaj je očitno drugače: v medijih se kate, da sta loško in gorenjevaško vodstvo odločno proti vsakršni dejavnosti, ki bi v območju bivšega RUŽV povzročila še višjo radioaktivnost. Odslej so dopustne samo ekološko neproblematične nadomestne dejavnosti. Tukaj se navadno oglasi t.i. stroka in zagotavlja, kako bo vse urejeno tako, da ne bo nikakršnih presežkov "dopustnih" nevarnosti. Kar je mogoče tudi res! A ne gre za to. Ne gresamo za strokovno, ampak tudi za eminentno politično vprašanje. Za vprašanje, ali ima tisti, ki prebiva v bližnji ali daljni okolici Žirovskega vrha, pravico soodločati o tem, kaj se bo v njej in z njim dogajalo. Naše mnenje, ki se lahko potrdi tudi na način najbolj neposredne demokracije - z referendumom, je, da naj se že enkrat preneha s to prekleto uranizaci-jo! Ne glede na to, kaj o tem meni taka ali drugačna stroka. Politične odločitve naj bodo avtonomne, ne pa odvisne in manj vredne od strokovnih. Naša volja, utemeljena v skušnji in premisleku, je, da pustimo tisto, kar je v Žirovskem vrhu, pri miru in ne drezamo več vanj. Ker bi radi ostali *ivi in zdravi -kakor smo n'.rfthwm ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovino, Servis, Mednarodna dejavno" - tehnični pregledi motornih vozjj in trmi Ljubljano, Frištcovec 6 Ž.r. 50104-601-25409 LANCIA POSEBNA PRILOŽNOST POSEBNA PRILOŽNOST POSEBNA LANCIA THEMA 2.0,16V ,„„.. MOČ: 152 KM 0-100 KM: 10.1 s CENA: OD OO.iJUU DEM DALJč V ZALOGI TUDI: DELTA HF, DELTA HF TURBO, DEDRA 1.8, DEDRA 2.0 INTEGRALE- KOLIČINE SO OMEJENE. IVAN JAN - odmevi na: Jože Dežman s sodelavci: GORENJSKI PARTIZAN GORENJSKI ODRED Pomanjkljivost pri datumu Strališarjeve smrti je v tem, da je padel 7., ne 8. avgusta 1942. Raziskave so pokazale, da tega dne na Pokljuki ni bilo nobene nemške policijske enote. - Na strani 29 piše, da je bil politkomisar 2. oz. Loške čete tudi Zdravko Čebular - Pohorc. Res je bil, toda s partizanskim imenom Rado. Gre za zamenjavo s Stevom Potočnikom - Pohorcem. (Glej: France Filipčič: Pohorski bataljon, 1963. Omenjen je na več straneh.). Napaka je ponovljena na strani 31. - Matija Verdnik - Štajzi, Tomat je padel 1. decembra 1944, piše na strani 30. A padel je. oz. podlegel rani 2. februarja 1944. Pokopan pa je v Svečah, ne v Bistrici. - Na strani 31 gre kar za vrsto napak, in sicer pri Pokljuškem bataljonu. Ernest Seidler - Iztok ni bil drugič komandant le do 1. januarja 1943, temveč do srede aprila 1943, kar je pravilno zapisano na strani 36. Ranjen ni bil 8., temveč 7. avgusta 1942 0 sam sem glede tega do pred nekaj let grešil). V1. oz Gorjanski četi ni bil komandir Ivan Bernard, temveč ffj a Ambrolič - Beton. Ob njem pa manjka politkomisar, ki je bil Ijj Hribar - Gorjanc, potem nekaj časa tudi zastopnik bataljon***?, politkomisar ja, ko je avgusta, ne julija 1942 prišel tja Jote Kw Žakelj. (i Komandir 2. čete • bohinjske ni bil Tonček Delman, temveč JQ\ Žvan - Dravski, politkomisar ob njem pa Adolf Repe - ™ a Tonček Delman je prišel na Pokljuko za F. Bičkom kot kom^ čete. . j Opomba: Ivan Bernard je bil le komandir voda (prišel 1942), za komandirja 3. čete, če bi do njene ustanovitve prišlo, rL bil predviden s poveljem štaba 1. grupe odredov z dne 14. j" I 1942, kjer piše: "Za četo, ko bo sestavljena od novih ... določit^ poveljnika tov. Ivana Ber(narda), dosedanjega pov(eljnika) M (tretjega) voda..." ^ Vendar zaradi policijskih napadov do ustanovitve 3. čete ni PT p ker je še za dve primanjkovalo moštva. Grupno naredbo z dn?.ft julija 1942, ki je objavljena v zborniku VI/3 na str. 149/50 bi% treba bolje proučiti, ker je šlo za usodne odločitve v hudem c^j POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Nov poslovni priročnik Poslovati z Nemčijo J-iubljana - Center za mednarodno sodelovanje in razvoj je izdal \rn P°^ovru priročnik z naslovom Poslovati z Nemčijo. Knjiga ma veliko praktično vrednost in kot je v predgovoru napisal dr. ^unter Seibert, veleposlanik Nemčije v Sloveniji, prihaja na '°yenski trg v času vedno tesnejšega gospodarskega sodelovanja Jjted Slovenijo in Nemčijo in vse večje medsebojne blagovne Menjave. Priročnik so napisali strokovnjaki Centra in trije zunanji j^orji: Srečko Jamnisek iz predstavništva Ljubljanske banke v Jrankfurtu, Sibil Svilan iz LHB Internationale Handelsbank AG rankfurt in Dušan Vujadinovič iz Gospodarske zbornice j .genije. Knjiga obsega 240 strani, napisana je v slovenskem Jeziku in je izšla v nakladi tisoč izvodov. ^zagotavljajo v Centru, bo priročnik koristil vsem slovenskim j^aJetjem, ki želijo vzpostaviti ali še razširiti poslovanje z uničijo kot največjim trgovinskim partnerjem Slovenije. V pj. m so zbrani splošni podatki o Nemčiji, informacije o njenem Datein redu, bančnem in davčnem sistemu ter koristni naslovi [ j ntrf|h pisarn, bank, družb za gospodarski razvoj, zbornic za dru^jj^0 in tr8ovmo» obrtnih zbornic, združenj delodajalcev in Lesko Žito na sejmu Anuga - Od 4. do 14. oktobra bo v Koelnu v Nemčiji sejem Anuga, svet6 naJve$i specializirani sejem prehrambene industrije na Bii * ^a n)cm b°d° predstavih različne prehrambene izdelke in nace kuhinjsko in gostinsko opremo, prodajne avtomate, stroje n Pabranje, opremo in stroje za živilsko industrijo - in še bi lahko dev .sodelovalo bo okoli šest tisoč razstavljalcev iz ^j!etoesetih držav sveta, med njimi tudi slovenska podjetja C1arnaris Izola, Fructal Ajdovščina, Mercator, MIP Nova Gorica Združenje bank Slovenije Dogovor o najvišjih obrestnih merah Ljubljana, 21. septembra - Izvršilni odbor Združenja bank Slovenije je na torkovi seji le sprejel tretji osnutek dogovora o določanju zgornje meje pasivnih obrestnih mer v bankah in hranilnicah. Z dogovorom, ki naj bi začel veljati prvega novembra, še prej pa bo potrebno tričetrtinsko soglasje članic, naj bi preprečili nelojalno konkurenco pri pridobivanju sredstev, podprli prizadevanja za oživitev gospodarstva in dosegli večje zaupanje v banke in v celotni bančni sistem. Banke in hranilnice naj bi v skladu z dogovorom pri vlogah na vpogled (tekoči in žiro računi) posameznikom (fizičnim osebam) priznavale, zaračunavale in izplačevale pasivne obrestne mere, ki ne bodo presegale 60 odstotkov revalorizacijske stopnje (R), pravnim osebam pa ne višje od 30 odstotkov velikega R. Pri hranilnih vlogah naj bi bila zgornja obrestna mera enaka revalorizacijski stopnji, ki se določa na osnovi rasti drobnoprodajnih cen v preteklem mesecu. Pri vezanih vlogah naj bi bila zgornja meja enaka za fizične in pravne osebe. Poglejmo to v tabeli! vezana vloga od enega do pet milijonov tolarjev in do trimesečna izključitev iz medbančnega tolarskega in deviznega poslovanja. Vsebuje tudi določbo, da izvršilni odbor Združenja bank Slovenije dogovor lahko razveljavi, če Banka Slovenije, zakladništvo države ali druge državne ustanove ponudijo ugodnejši pogoji za sredstva, kot jih določa dogovor. To velja v primeru, če ponujena oz. določena obrestna mera ni vsaj za dve odstotni točki nižja od tiste v dogovoru. Dogovor naj bi uporabljali do konca prihodnjega leta. • CZ. zgornja obrestna mera do 30 dni nad 30 dni do 360 dni nad eno leto R ali D + 4 % R ali D + 8 % R ali D + 10 % "l Žito Lesce, ki se bodo predstavila Oženja prehrane Slovenije. CZ. v okviru Poslovnega GLAS (R - mesečna revalorizacijska stopnja D - devizna klavzula) Dr. Mencinger v klubu Dvor Pri deviznih bančnih vlogah naj obrestna mera ne bi presegala tistih na evropskem trgu denarja. Za banke, ki bi kršile dogovor, je predvidena denarna kazen KOLIKO JE VREDEN TOLAR KAM NA IZI,KT? CILJ, ČAS POTOVANJA, PRIJAVE Mm RlM-SORRENTO 4 dni 1MPAS KRANJ Tal.:2ll-022 OFJAIOKA TeU2Q-960 DATUM ODHODA CENA PREVOZ GOSTINSKE STORITVE OPIS POTOVANJA 13.10. | 330 DEM j bus polpenz. s RIM, NEAPEU, VEZUV, POMPEJI, OTOK CAPRI 1 KAM NA la^.. ......i'iiiiiiiiiiiiiHiiffl KOSILO, ^ VEČERJO? 1 UJE GOSTINSKEGA IJJBJEKTA KRAJ i SPECIALITETE, |menu CENA ODPRTO I&ST1LHA r^možk j Pristavo pri Tržiču I «ckd»ko«1««molic. 1 vse vrst« jedi po norofilu | kosila 500,00 SIT i vsak dan 9-23 tel. 57-585 IgSnulAZAlJA TRB0JE 1 vsoko soboto i in nodoljo kosilo | 500 SIT 1 vsak dan 11-23 1 pet., sob. 11-01 i torek zaprto Preddvor - Gost septembrskega srečanja članov kluba Dvor, ki bo v četrtek v Preddvoru, bo dr. Jože Mencinger. Čeprav je bil v politiki le kratek čas (kot podpredsednik Peterletove vlade in minister za gospodarstvo), so njegovi javni nastopi in članki zelo vplivni in tudi politično vznemirljivi. Ker gre za najbolj "pragmatičnega" ekonomista, ki ga ne zanima ekonomija kot politična znanost, ampak le gospodarstvo, imajo njegove ocene vladne politike tudi veliko napovedno vrednost. Po pogovoru bo Jože Hribar iz Kranja predstavil svoje podjetje Hribar & otroci d.o.o. ^bjave za rubriki sprejemamo na fax 215-366 siroma v oglasni službi, Bleivveisova 16, Kranj 1 U I JI USM l Nlll K/V V sodelovanju s SFTSPŠ Celje vpisuje v 3-letni program FRIZER Pogoj:končana osnovna šola Informacije tel:622-764 ali 631-865 BRAMACOVI STREŠNIKI ZA LEPŠO SLOVENIJO PRODAJA NEPREMIČNIN Šk 20 milijonov Bramacovih strešnikov na slovenskih strehah ocjan - V mešanem podjetju Bramac Slovenija, ki so ga v negotovem letu 1991 ustanovili Bramac International iz Avstrije, Strešnik iz Škocjana in Kograd iz Dravograda, so v dveh letih UsPešnega poslovanja izdelali za več kot deset tisoč slovenskih streh strešnikov zahodnoevropske kakovosti. S tem se je &rarnac povzpel na prvo mesto na slovenskem trgu kritin in dosegel 30-odstotni delež, do leta 2000 pa namerava doseči 50-^stotni delež na slovenskem trgu. Po besedah škocjanskega lektorja Jerneja Klemenca in dravograjskega direktorja Janka J°rdana so takšni uspehi in smeli načrti rezultat vrhunske 2ar>odnoevropske tehnologije, ki omogoča izdelavo tako ^kovostnih strešnikov, da zanje dajejo tridesetletno garancijo v Proizvodnji uporabljajo le zdrave in okolju prijazne materiale 0r9anizirali so strokovno službo za svetovanje pri nabavi in Pokrivanju, podprto z vrhunskim računalniškim sistemom. Izšolali s° tudi no krovcev po vsej Sloveniji. "Streha je za nas peta stena hiše in mi smo rešili vse probleme, še posebej, kar se tiče °dprtin," pravijo v Bramacu, kjer veliko vlagajo v razvoj in vsako leto dajo na trg nove izdelke. Letos je to sivec, nebarvan ^tonski strešnik, enako kakovosten, vendar cenejši. Pred kratkim so začeli z akcijo Bramac za lepšo Slovenijo, v kateri Ponujajo 30-odstotni popust na tovarniško ceno vsem, ki bi *eleli zamenjati strešno kritino. S Fakulteto za arhitekturo pa Opisujejo javni natečaj za izbor objektov, na katerih bo po ^oni strokovne komisije najbolj premišljeno, okolju prilagojeno ,n domiselno uporabljena kritina. Prva nagrada znaša 30.000 Jvstrijskih šilingov, druga 20.000 in tretja 10.000 avstrijskih šilingov. MAKLER BLED d.o.o. 64260 Bled, Ljubljanska cesta 3, tel./fax: 064/76-461 Z Makler Bled v svet prodanih nepremičnin!!! NOVO V SLOVENIJI IN NA GORENJSKEM - vsak prvi petek v mesecu bo v Gorenjskem glasu predstavitev nepremičnin, ki so naprodaj ali se oddajajo, s pomočjo fotografij, tekstualnih opisov in tlorisov. Cene in pogoji bodo navedeni ob posamezni nepremičnini. Priloga današnji številki je prva številka našega barvnega prodajnega kataloga nepremičnin v 6.000 izvodih naključno izbranim gospodinjstvom, ki smo ga izdali junija 93. MAKLER BLED d.o.o. - prodaja nepremičnin, Bled, Ljubljanska c. 3. Tel. 064/78-461, fax. 064/77-026. VSE LASTNIKE NEPREMIČNIN, ki bi svojo nepremičnino ŽELELI PRODATI HITRO IN KVALITETNO obveščamo, da je v pripravi druga številka prvega BARVNEGA KATALOGA -PRODAJA NEPREMIČNIN NA GORENJSKEM, ki izhaja vsakih šest mesecev in ga izdaja podjetje MAKLER BLED d. o.o. V njem je dovolj prostora tudi za predstavitev vaše nepremičnine s pomočjo barvne fotografije, tekstualnega opisa ali tlorisa. Svojo dejavnost širimo iz radovljiške in jeseniške občine sedaj tudi na Tržič, Kranj in škofjo Loko z okolico. V katalogu bo predstavljeno od 100 do 160 nepremičnin, izšel pa bo v 5.000 izvodih, ki bodo naprodaj po celotni Sloveniji v mesecu novembru. Z MAKLER BLED v svet prodanih nepremičnin!!! NARUPNVPtODAJNl NAJUTNl/mODAJNl NAlUTNVPtODAJNl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Trlič, Jesenice) AVAL Bled, Kranjska gora C0PIA, Kranj CREDITANSTALT N. banka Lj. EROS (Start Mayr),Kranj F-AIR Tržič (Deteljica) GE0SS Medvod« HRANILNICA L0N. d. d. Kranj HIDA-trinlca L|ub))ana HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice INVEST Škofja Loka LB-G0RENJSKA BANKA Kranj MERKUR-Partner Kranj MERKUR-Železnlška postaja Kranj MIKEL Straiisče OTOK Bled POŠTNA BANKA.d. d. (na poštah) SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENIJATURIST Boh. Bistri« SLOVENIJATURIST Jesenice 70,90 71,75 71,80 71,70 71,85 71,70 71,70 71,71 71,80 71,20 71,80 71,00 71,65 71,65 71,80 71,61 71.00 71,70 71,65 71,70 71,00 71,52 71,95 71,90 72,40 72,20 72,15 72,00 72,20 71,99 71,95 72,60 72,20 72,75 72,00 72,00 72,15 72,32 71,99 71,95 72,00 72,10 71,95 TALON Žel. postaja Trata, ŠK. Loka 71,80 72,09 TJAŠA Kranj 71,90 72,10 UBKŠk.Loka 71,20 72,25 VVILFAN Kranj 71,85 71,99 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 71,70 71,95 POVPREČNI TEČJU 71,58 72,13 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,00 tolarjev. 10,04 10.13 10,10 10,10 10,13 10,10 10,09 10,13 10,11 10,05 10,15 9,89 10,18 10,18 10,12 10,08 9,60 10,12 10,18 10,05 9,89 10,06 10,10 10,15 10,08 10,13 10,12 10,08 10,18 10,23 10,30 10,25 10,23 10,20 10,25 10,25 10,20 10,25 10,24 10,34 10,23 10,23 10.25 10,20 10.18 10,18 10.23 10,25 10,16 10,20 10,20 10,25 10,23 10,22 10,23 7.41 7.51 7,35 7,50 7.30 7,60 7,20 7,60 7.40 7,55 7,30 7,50 7,25 7,55 7,30 7,55 7.41 7,53 7,30 7,55 7,33 7,53 7.25 7,58 7,39 7,46 7,39 7,46 7,20 7,55 7.26 7,45 7,00 7,44 7,35 7,45 7.39 7,46 7,10 7,50 725 7.40 7,50 7,35 7,55 7.30 7,50 7,32 7,49 7,40 7,55 755 7,55 7.31 7,52 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% _provizije._ ' . x .. .... tel.: 064/211 387 Vaš najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz Ho^G77ioiT STA TISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, AVGUST 1993 Industrija in rudarstvo Sredstva za delo Reprodukcijski material Blago za porabo Vili 33 #92 vili 93 VII93 Ylil33 VIII92 I-V1II93 I-VIII92 88.9 98.6 101.5 94.5 75.0 86.6 95.3 94.6 87.4 97.5 100.1 92.5 93.4 99.3 100.7 98.4 POTUJTE S SLOVENIJATURISTOM IN GORENJSKIM GLASOM UESENSKI IZLET V KRALJEVSKI KRAKOV NA POLJSKEM PROGRAM A: OD 14.-16.10. (AVTOBUS, POSEBNO LETALO) PROGRAM B: OD 16.-18.10. (POSEBNO LETALO, AVTOBUS) CENA IZLETA JE 368 DEM, VKLJUČUJE PREVOZ Z AVTOBUSOM OD LJUBLJANE DO KRAKOVA, PREVOZ S POSEBNIM LETALOM OD KRAKOVA DO LJUBLJANE, 2 x POLPENZION V KRAKOVU, VSTOPNINE ZA OGLEDE, OGLED MESTA IN RUDNIKA SOLI, VODSTVO IN ORGANIZACIJO. KUPON l.SOO SIT POPUSTA IME in PRIIMEK: KRAJ: hJIICA: SLOVENIJATURIST V/%; pojdiU i nami t TELEFON:_ KUPONE POŠLJITE NA NASLOV: SIX)VENIJATURIST KRANJ, KOROŠKA 29a, TEL: 064/211-946 C IZLOŽBENO OKflO ) * pohištvo * sedežne garniture * največja izbira toplih podov, plute, itisonov, tapisonov, simpatexa na Gorenjskem BREZPLAČNA DOSTAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA. GOTOVINSKI POPUSTI - POTROŠNIŠKA POSOJILA. Ji PRESKRBA TftZIC SALON POHIŠTVA, Balos 1, Tržič, tei: 50-898 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Občina pomaga kmetom Regres za nakup koruze Če bo skupščina soglašala s predlogom izvršnega sveta, bo občina živinorejcem regresirala nakup 750 ton koruze s petimi tolarji za kilogram. Kranj, 22. septembra - Izvršni svet je na seji v sredo sklenil predlagati skupščini, da iz obvezne proračunske rezerve nameni 3,8 milijona tolarjev za pomoč živinorejcem, ki jim je suša "pobrala" najmanj 30 odstotkov pridelka. V občini ocenjujejo, da je suša povzročila v kmetijstvu za 870 milijonov tolarjev škode. Ocena ni dokončna, ker vse poljščine še niso končale z rastjo in ni natančno znano, kolikšen bo izpad pridelka. Na živinorejskih kmetijah, ki v občini prevladujejo, najbolj občutijo škodo, ki jo je suša povzročila na travinju ter pn pridelovanju koruze za siliranje in drugih krmnih rastlin. Na ravninskih travnikih je bila prva košnja za desetino manjša, druga za štiri petine, tretja pa za zdaj 40 do 50 odstotkov, v hribovskem in višinskem območju, kjer kosijo le dvakrat na leto, je bil prvi odkos manjši za 35 odstotkov (na sončnih legah tudi do 60 odstotkov), drugi za 65. Silažne koruze je bilo zaradi suše povprečno 35 odstotkov manj, kot bi jo bilo v normalnih vremenskih in rastnih razmerah; krmnih dosevkov pa 30 odstotkov mani. Ker je suša najbolj prizadela pridelovanje krme, izvršni svet predlaga skupščini, da bi iz obvezne proračunske rezerve namenila 3,8 milijona tolarjev za ohranitev staleža osnovne goveje črede. Denar bi uporabili za regresiranje približno 750 ton koruze v zrnju. Do regresa bi bili upravičeni le živinorejci, ki jim je suša "pobrala" več kot 30 odstotkov pridelka; višina regresa pa bi bila pet tolarjev za kilogram. Če k znesku 3,8 milijona tolarjev, ki naj bi jih za ublažitev posledic letošnje suše namenili iz proračunske rezerve, prištejemo še dva milijona tolarjev iz (že odobrenih) sredstev za pospeševanje kmetijstva, bo skupna občinska pomoč znašala 5,8 milijona tolarjev. C. Zaplotnik GLAS Mikrobiološki kongres bo oktobra Bled - Prvi slovenski mikrobiološki kongres ne bo na Bledu ta konec tedna, kot smo pomotoma zapisali v torkovi številki, ampak šele čez en mesec - natančneje: od 24. do 27. oktobra. Slovenskemu mikrobiološkemu društvu, mikrobiologom in bralcem se za napako opravičujemo. Škodo bodo ocenjevale tri komisije Radovljica, 20. septembra - IzvTšni svet je na ponedeljkovi seji sklenil, da bodo škodo, ki jo je kmetijstvu povzročila suša, ocenjevale tri komisije oz. na vsakem območju kmetijske zadruge ena. V komisijah so poleg kmetijskega svetovalca in predstavnika občinske komisije Še trije kmetje. Bohinjsko komisijo vodi Andrej Ogrin, v njej pa so še svetovalec Dušan Jovič ter kmetje Franci Zalokar iz Gorjuš, Martin Zupan iz Srednje vasi in Brane Ravnik z Broda. Predsednica območne komisije Bled je Mojca Medja, člani pa Jože Zabret ter Franc Sušnik z Bohinjske Bele, Stanko Ambrožič iz Zasipa in Mirko Rimahazi iz Spodnjih Gorij. Radovljiško komisijo prav tako vodi Mojca Medja, v njej pa so še Andrej Vari ter Janez Kunčič z Lancovega, Edo Podpecan z Brezij in Marjan Praprotnik iz Ljubnega. CZ. PREIZKUSITE NOVOST! Nova, sodobna trgovina na Primskovem, Komunalna cona M. Vadnova 8 tel. 064/242-455 PRODAJAMO: • rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo (CREINA, VICON, SIP) • kmetijsko ročno in električno orodje, motorne žage • ročna in električna orodja, vijaki, žičniki • barve, laki za les in kovino ter pribor • gospodinjski stroji in posoda • akustika NIZKE CENE SO DEJSTVO! CREinn Pod|*ty* 7» proizvodnjo k/n«fll»fcih In lnduitr1|jWh itro)*v In napnv UDca Utrla Vtdnovl 8 (Komuniln* coni Prlmskovo) T* 242-4W kovinOtehna -1 Minister dr. Osterc v Kranju Trgovina uvaža krompir, domačemu pa pada cena Kmetijsko ministrstvo je predlagalo, da bi vsaj začasno uvedli dodatno carino za uvoz krompirja, vendar za to pristojno ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj predloga ni podprlo. Kranj, 21. septembra - Kranjski izvršni svet je v torek pripravil v Kranju pogovor z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jožetom Ostercem o škodi, ki jo je kmetijstvu povzročila suša, o problematiki kmetijskega šolstva na Gorenjskem in Centra za brezvirusno vzgojo krompirja v Šenčurju. Minister je po pogovoru obiskal še kmetijo Franca Bohinca v Zalogu pri Cerkljah. Da je bilo med obiskom ministra dr. Osterca v Kranju največ govora o letošnji suši, je razumljivo: to je bila naravna nesreča, ki je prizadela vse kmetije in je samo kmetijstvu v kranjski občini prizadejala okoli osemsto milijonov tolarjev škode, kar je dvakrat več kot lani. Kot je povedal mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski kmetijski svetovalni službi, je končna ocena celo nekoliko nižja od predhodne, ker so pri zadnjem izračunu upoštevali enotno republiško metodologijo in s tem tudi za štiri do pet tolarjev nižjo odkupno ceno krompirja (18 SIT/kg). "Z uvozom krompirja bodo zaslužili le trgovci" "Ob tem, da je krompirja zaradi suše 30 do 40 odstotkov manj, je bojazen, da kmetje tudi tega ne bomo mogli prodati, saj ga trgovina prosto uvaža po nižjih, dumpinških cenah," je dejal kmet Ivan Štular iz Strahinja in predlagal, da bi v tem primeru morala posredovati država. S Štularjevim predlogom se je strinjal tudi mag. Janez Tavčar, direktor Mercator - Kmetijstvo Kranj, ki je dejal, da bi vlada pridelovalcem krompirja najbolje ublažila posledice suše, če bi prepovedala uvoz vsaj do začetka decembra, ko bi prodali že večino letošnje letine. Če se to ne bo zgodilo, bodo pri vsakem kilogramu ob tri do štiri tolarje zaslužka ali pa bo krompir celo ostal neprodan v skladiščih. Z uvozom bodo podobno kot pri mesu najbolj zaslužili trgovci, medtem ko v trgovinah ne bo nič cenejši, kot bi bil sicer, če bi ga kupili doma. Kot smo slišali, se odkupna cena krompirja zaradi uvoza že znižuje. Se pred enim tednom so ga v večini zadrug odkupovali po 22 do 23 tolarjev za kilogram, zdaj ga v nekaterih že od dva do tri tolarje ceneje, trgovina pa ga uvaža po 17 do 18 tolarjev. Minister dr. Jože Osterc je Kdaj plačilo za pšenico? V kranjskem Kmetijstvu so doslej za prodano pšenico prejeli le 40 odstotkov plačila, podobno vetja tudi za zadruge. Na vprašanje mag. Janeza Tavčarja (M-Kmetijstvo) in Marjana Robleka (Sloga), kdaj bo celotno plačilo, je minister dr. Osterc odgovoril, da je vlada lltno-predelovalnim podjetjem sicer dala jamstvo za najetje dodatnih posojil, vendar se podjetja branijo novega zadolževanja. Kmetijsko ministrstvo je nemočno, edino, ki lahko ukrepa, te "Kračunovo ministrstvo", pod okriljem katerega so tudi blagovne rezerve. povedal, da je kmetijsko ministrstvo sicer predlagalo uvedbo posebne dajatve za uvoz krompirja, vendar je za to pristojno ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj predlog zavrnilo. Kmetijskemu "resorju" zdaj ne preostane drugega, kot da spremlja podatke o uvozu in o gibanju cen in da ponovno predlaga posredovanje države. Večji živinorejci bodo krmo dokupili Kmet Ciril Zaplotnik z Letenc pri Goricah je dejal, da bodo najtežje breme letošnje suše nosili kmetje, ki se najbolj intenzivno ukvarjajo z živinorejo in ki (skupaj s skromnimdo-kupom krme) redijo tudi po tri glave velike živine na hektar. Skoda ni le v manjšem pridelku krme, ampak se bo posredno odražala tudi v nižjem deležu tolšče in beljakovin, ki je zelo pomemben za plačevanje mleka. Na kmetijah, kjer se preživljajo samo s kmetovanjem, bodo manjkajočo krmo dokupili, četudi nakup zaradi velikega povpraševanja po krmi ni ekonomičen. Tona najslabšega sena stane okoli 20 tisoč tolarjev, za (izločeno) kravo pa je mogoč* dobiti vsega poltretjo tono sena-Živinorejci iz kranjske občine so si za zdaj še največ opomogli z nakupom koruze za siliranje, ju jo je po dokaj sprejemljivih cenah prodajalo kranjsko Kme-tijstvo. Da bi ublažili posledice letošnje suše, bi po Zaplotnik0' vem mnenju morali sušo obravnavati kot naravno nesrečo, "sprostiti" republiška solidarnostna sredstva, spremeniti sedanji sistem solidarnosti, ki dela krivico kmetijstvu v pretežno industrijskih občinah, prilagoditi stalež in krmljenje sušnim letom, zagotoviti setev kultur, ki bolje prenašajo sušo... V nekaterih občinah pretiravajo Svetovalec kmetijskega ministra Jože Dular je povedal, da bo vlada po grobih ocenah za omilitev posledic letošnje suše namenila okoli 3,5 milijarde tolarjev. Živinorejcem bo j uvozom zagotovila 115 tisoč ton krmnih Žit in beljakovinske krme, za katero ne bo treba plačati carine, ampak le pre-vozne stroške in izdatke razdeljevanja. Regresirala bo nakup 120 tisoč ton silaže in "zelene krme" ter semen za jesensko setev, priporočila zavodu za pokojninsko in invalidsko zava* rovanje ter zdravstveni skupnosti, da kmetijskim zavezancem odloži plačilo prispevkov za čas do končne ocene škode, predlagala državnemu zboru, da spremeni sistem solidarnosti in sušo izenači z drugimi naravnim' nesrečami - in še bi lahko naštevali. Med pogovorom je bilo slišati, da je z razdeljevanjem koruze in ostalih krmi' veliko težav in tudi stroškov in da bi bilo enostavneje, če bi država kmetijam, ki so utrpele škodo, za določen znesek odpisala davke in prispevke. Na vprašanje, zakaj bodo do državne pomoči upravičeni le kmetije, Ki jim je suša "pobr*" la" najmanj 30 odstotkov p\v delkov, je minister dr. Osterc I odgovoril, da je bilo neko mejo ^ treba določiti in da so se pri tem zgledovali po avstrijskem vzoru- V nekaterih občinah so z oceno škode pretiravali, še zlasti tam. kjer so navedli, da je skupna škoda večja od celotnega druž; benega proizvoda, ki ga ustvan kmetijstvo. G Zaplotnik Kmetijski nasvet Previdno pri krmljenju ohrovta Že lani smo opozarjali na veliko vsebnost nitratov (N03) v jesenski sveži krmi. Zaradi zastrupitve z nitrati pa je na Gorenjskem prišlo celo do poginov goveđi. Tudi v normalnih rastnih razmerah je nevarnost prevelike vsebnosti nitratov v krmi največja jeseni. Letos pa je ta količina zaradi neporabljenega dušika v sušnem obdobju še večja. Rastline so različno nagnjene k nalaganju nitrata, razlike med njimi pa so zelo velike. Zlasti križnice, npr, ohrovt (krmna ogrščica), pesno in repno listje, mlada koruza (fura, pitnik), zeljno Ustje in zelo mlada trava so rastline, ki so nagnjene h kopičenju nitratov. Prav tako vsebujejo veliko nitratov nekateri pleveli: rogoviljček (nemški plevel), ščir, loboda in metlika. Posledice zastrupitve se kažejo v najrazličnejših oblikah prebavnih motenj, od kroničnih drisk, hujšanja živali, zmanjšanja mlečnost in prirasta do nenadnih poginov živali. V primeru suma hujše zastrupitve je nujna takojšnja sprememba obroka in pravočasna veterinarska pomoč. Krmljenje zelinja, ki vsebuje mani kot 5 g nitrata na kilogram suhe snovi ni nevarno, pn večji vsebnosti (5 - 30 g/kg suhe snovi) pa moramo biti pri krmljenju že zelo previdni. Če krma vsebuje več kot 30 g nitrata/kg sušine, ni primerna za krmljenje, oziroma jo lahko krmimo v zelo majhnih količinah. Lani in letos smo dali v kemij -sko analizo na vsebnost nitratov nekaj vzorcev krme. Rezultati so sledeči: oktober 1992: vzorec ohrovt 1 -ohrovt 2 - ljulka + nemški plevel september 1993: trava 1 -trava 2 -ohrovt - nitrati/kg SS 69,6 44,1 79,1 9,1 5,0 82,5 Rezultati analiz kažejo, da je vsebnost nitratov v zeleni krmi bolj odvisna od vrste krme kot pa od intenzivnosti gnojenja z dušikom. Pri tem po velikem kopičenju nitratov vsekakor izstopa ohrovt (krmna ogrščica). Kako se izognemo nevarnosti zastrupitve živali z nitraji? Krmimo omejene količine mlade zelene krme. Na krmni ohrovt se morajo živali počasi navadi"^ zato ga v začetku krmimo manjše količine, ki jih postopaj ma povečujemo. Tudi če so ž»vr, nanj navajene, dnevno ne poV damo več kot 20 kg ohrovta. - * Letošnji posevki trav in detel)' ki so močno zapleveljeni, m5" primerni za krmljenje. . * Živini obvezno pokladam^ dovoli energetske krme, to )^ žita ali koruzne silaže, ter vsai kg sena ah slame. * Zelene kfl1^ ne smemo pustiti ležati na kuP dalj časa. Krma se segreje, spa* jena krma pa je zdravju škodlj'v ' večja je nevarnost zastrupil ' oziroma napenjanja živali. Kmetijska svetovalna služba« Franc Pavlin, dipl. kmet. ini- LOGATEC po ugodni ceni odkupuje hlodovino smreke in bukve ter žagan les obeh drevesnih vrst. Informacije: KLI LOGATEC, p.o. 61370 Logatec, Tovarniška 36, Telefon: 061/741-711 int. 276 Telex: 31-656, Telefax: 0611741-279 UREJA: Vilm« Stanovnik NA JESENICAH SE PRIPRAVLJAJO NA TURNIR POKALA PRVAKOV drugi krog bi bil lep uspeh °b pomanjkanju mednarodnih hokejskih tekmovanj bo četrtfinalni turnir pokala evropskih prvakov naJpomembnejši hokejski dogodek v tej sezoni. zenice, 23. septembra • Potem ko se je prejšnji teden začelo ^»vno hokejsko prvenstvo, ki postaja iz kroga v krog ^mivejše, pa so misli jeseniških hokejistov, domačih športnih Iglavcev in seveda tudi navijačev, usmerjene v dni med 8. in 10. rebrom, ko bo podmeiaklja gostila enega od četrtfinalnih •""tirjev pokala evropskih prvakov. V skupini štirih evropskih Prvakov: Avstrije, Hrvaške in Ka/ahstana je rudi ekipa naših P^akov - Acroni Jesenice. Le prvouvrsceni in morda drugouvrš-, 01 (glede na rezultate ostalih štirih četrttlnalnih turnirjev) pa se uvrsti - J • ■ v drugi krog. na^Ub temu da so mnogi v B d .Uubu do zadnjega verje-soh i omo vendarle tudi letos ^aelovali v Alpski ligi, se nam jyje 10 pričakovanja niso uresni-g aa Kot smo prav te dni izvedeli »lutrijskih časopisov, so bili v,nasprotniki našega sodelo-daTi "S'!*0'- In k° Je bilo jasno, sm^pske u8e za nas letos ne bo, ^° 2ačeli razmišljati, kako nar- editi čimzanimiveiše državno prvenstvo. Igralce, ki jih je bilo za eno ekipo preveč, smo posodili v Kranj in na Bled, Olimpija jih je nekaj posodila Slaviii, s tem pa smo, ob ponovni vključitvi Maribora, dobili kar sedem precej kvalitetnih ekip. To pa bo zanesljivo naredilo prvenstvo zanimivejše in kvalitetnejše. Poleg sodelovanja v državnem prvenstvu pa je za nas čast in dolžnost tudi sodelovanje v pokalu evropskih prvakov. Sodelu- 1'emo v izredno zanimivi skupini, :er pa bomo igrali doma, pa kljub vsaj dvema zahtevnima nasprotnikoma lahko računamo na drugi krog," je v uvodu tiskovne konference, ki jo je vodstvo jeseniškega kluba pod f>okroviteljstvom Droge pripravi-o ob začetku nove sezone in pred pokalom prvakov, poudaril podpredsednik Acroni Jesenic Roman Smolei. Tudi trener Sergej Borisov, ki sicer dobro pozna zlasti kazah-stansko ekipo Torpedo Ust -Kamenogorsk, je zadovoljen s pripravljenostjo igralcev, čeprav jih trenutno pesti nekaj lažjih poškodb Murajice Pajiča, Matja- ža Kopitarja, Marjana Kožarja in Udarja Rahmatuljina. "Pred turnirjem si ne ustvarjamo iluzij, saj vemo, da je poleg Kazah-stanskih dober nasprotnik tudi ekipa Beljaka, ki jo dobro poznamo, vendar pa mislim, da bo moč marsikaj narediti...," pravi kapetan jeseniškega moštva Drago Mlinarec. Turnir se bo začel v petek, 8. oktobra, s tekmo med Zagrebom in Beljakom ob 16. uri, ob 19.30 pa srečanje med Acroni Jesenicami in Torpedom. Naslednji dan bosta ob 16. uri igrala Zagreb in Acroni Jesenice, ob 19.30 pa Beljak in Torpedo. V nedeljo ob 13.30 bo srečanje med Torpedom in Zagrebom, ob 17. uri pa med Acroni Jesenicami in Beljakom. V.Stanovnik jutri na strelišču v struževem MNOŽIČNO STRELSKO TEKMOVANJE od i'ien' OD^an' kranjske in drugih gorenjskih občin, starejši ^n 16 let, člani Zveze častnikov, strelskih m lovskih družin ter ^gih organizacij in društev. 24. septembra - Sekretariat za obrambo občine Kranj in *• območni štab TO Kranj sta organizatorja 12. odprtega prvenstva Kranja v streljanju s polavtomatsko puško. Tekmovanje bo v vsakem vremenu v soboto (jutri), 25* septembra, od tri *6" ure na Poltem strelišču v Struževem pri Kranju. Prvi ."Je v konkurenci žensk in moških bodo nagrajeni s kolajnami j^Pttktičnimi nagradami. Strelci bodo streljali v 100 metrov "Odaljeno tarčo 0,5-krat 0,5 metra leže z naslonom s Polavtomatsko puško M - 57/66. Za preizkus bodo na voljo la» naboJ''_Pel nabojev pa bo štelo za uvrstitev. Uporaba tstnega orožja in streliva ne bo dovoljena, dovoljena na bo uporaba strelskih rokavic, jopičev in daljnogleda, čas za streljanje bo 15 minut. Prijave bodo sprejemali na strelišču. m zbirci °ober odpor slavije stVa B,*L 21. septembra - V drugi tekmi državnega hokejskega prven-9 .jSo hokejisti Bleda s polovično močjo premagali vevško Slavijo z ble: "?rečanje pa ni zadovoljilo kakih 200 gledalcev, ki so se zbrali v Prvi 5Portn' dvorani. V vrstah domačega moštva sta bila odsotna kl0DVrafar Zvone Bolta, ki ima nategnjene vezi, njemu pa se je na rnej/,Pridružil tudi Ignac Kavec zaradi operacije zob. Do prve spre-krov • rezultata Je pri510 v 5. minuti srečanja, ko je lepo podajo An-je ^ a izkoristil Jeseničan v dresu Bleda Zvone Šuvak in povedel svo-Anfe° ? v vodstvo z 1 : 0. V prvi tretjini so bili strelci za Bled še BwSal°V K-raJ00 za Slavijo pa je bil uspešen Kos. V drugi tretjini so Ji j *,C| videli samo en gol, ki ga je dosegel Anferov obenem najbolj-hoice ° **'eda- Zadnja tretjina srečanja je minila v premoči blejskih tudiJlstov' očitno pa je bilo, da so igralcem Slavije pošle moči, kar je tojn:razumljivo glede na priprave, ki so jih imeli pred začetkom le-hval a .hokejskega prvenstva. Gostujočemu moštvu grejo vse za-v tuj6 ?.a 'zredno borbeno igro, ki so jo prikazali na Bledu. Najboljši strelo eMp' Slavije je bil vratar Prašiček, ki je ubranil veliko število tn0j.vv blejskih hokejistov in ima nemalo zaslug za to, da njegovo Čem n' 'zgubilo z večjo razliko v golih. Boljši od ostalih v doma- nioštvu pa je bil strelec 4 golov Anferov. sT»o i ' ^'ri» trener Bleda: 'Tekmo je treba čim prej pozabiti. Igrali inajj * toliko, kolikor je bilo potrebno za zmago. Vidi se, da v tek-Scjfl L •'er Je zmagovalec znan že vnaprej, ni pravega motiva. V na-eneJ^tvu ni bilo Kavča in Bolte. Prvi je imel operacijo zob in bo v rjlir* l.ednu nared, za Bolto pa upamo, da bo pripravljen do tekme z "»Pijo - • i. Jakopin ^IČAKOtAN PORAZ TRIGLAVA v Lj^bl**'septembra - Hokejisti kranjskega Triglava so gostovali Van ^'Jani pri Olimpiji Hertz in zgubili z 18 :3. Poraz je bil pričako-nejn Prvi tretj ini so se Kranjčani dobro upirali favoritu iz Ljubljana n1^'.' 'e tr' zadetke, dali pa enega. V drugi tretjini so zabili dva 0. £ad j|eh Pa so J'b sedem, zadnjo tretjino pa so zgubili gladko z 8 : D»i, e za Triglav so dosegli Nikonorov, Leonov in Mahkovic. ce iof^ b° »a sporedu novo kolo državne hokejske lige. Acroni Jeseni-8 "jo ob 18. uri doma s Triglavom, Bled pa je tokrat prost. • J.K. VABILA, PRIREDITVE Tek in pohod na Osovnik - V Škofji Loki organizirajo v nedeljo, 26. septembra, II. gorski tek in pohod na Osovnik. Start bo ob 10. uri pri Pizzeriji Klementina v Pungartu. Prijave bodo sprejemali eno uro pred startom. V primeru slabega vremena prireditev odpade. Pojasnila dajejo po telefonu 632-543. Glavna pokrovitelja prireditve sta Ogrevanje Gaber in Pizzerija Klementina. • J.K. Maratonska košarka v Gorenji vasi - TVD Partizan Gorenja vas prireja 24-urni košarkarski dvoboj med Poljansko in Selško dolino. Tekma se bo začela danes ob 18. uri v telovadnici osnovne šole Poljane, končana pa bo jutri ob 18. uri. Tekmo so omogočili Marmor Hota-vlje, osnovna šola Ivana Tavčarja Poljane, bife Silva in Elektro servis Pavle Oblak. • J.K. Nogometni spored - V 6. kolu prve slovenske nogometne lige bodo Živila Naklo igrala v nedeljo ob 15. uri na stadionu v Šišku z AM Co-smos Ljubljana. Upajmo, da bo šlo v tretje rado. Naklanci so doslej že dvakrat premagali Ljubljančane. V II. slovenski nogometni ligi igra Jelen Triglav iz Kranja v nedeljo ob 15. uri s Finali iz Pirana. Bo tokrat Kranjčanom le uspelo zmagati. V III. državni nogometni ligi bo Visoko v soboto ob 16.30 igralo doma s Svobodo, Jelovica pa bo v nedeljo v Mirnu igrala s Korotan Italiano. Visočani imajo priložnost za drugo zmago, Jelovica pa lahko popravi slab vtis z zadnje tekme. V slovenski mladinski ligi bo Jelen Triglav v soboto ob 16. uri igral z Izolo, Gorenjski glas Creina pa bo v sredo ob 15.30 igrala v Ljubljani z Olimpijo. V slovenski kadetski ligi igrajo Kranjčani jutri ob 14. uri z Izolo, Creina Gorenjski glas pa bo v sredo ob 13.30 igral v Ljubljani z Olimpijo. Nadaljevalo se bo tekmovanje v gorenjskih ligah. Kadeti bodo igrali jutri ob 10. uri. Pari so Železniki : Britof, Šport Sava : Živila Naklo, Jesenice : Bohinj in Polet : Jelovica. Mlajši pionirji igrajo v soboto ob 14. uri. Pari so Stotinka : Železniki, Kokrica : Živila Naklo, Visoko : Športplan Sava, Jesenice : Hrastje, Zarica : Lesce, Šenčur : Jelen Triglav in ob 15.30 Gorenjski glas Creina : Tržič. Člani bodo igrali v soboto ob 16. uri. Pari so Sportina Bled : Bitnje, Športplan Sava : Železniki, Tržič : Polet, Britof : Lesce, Jesenice : Alpina, Zarica : Creina, Podgorje : Jesenice B, Hrastje : Kondor, Velesovo : Top trade, Mavčiče : Podbrezje in Trboje : senčur. Mladinci bodo igrali v nedeljo ob 9.30. Pari so Živila Naklo : Visoko, Polet : Lesce, Sava : Velesovo, Tržič : Jelovica, Trboje : Kondor, Sportina Bled : Alpina, Top trade : Hrastje in Podgorje : Bitnje. • J.K. Zadnji krog balinarskih lig- Jutri se končuje letošnje državno prvenstvo v balinarskih ligah. V super ligi ekipa Trate ob 15. uri doma gosti ekipo Planinca, v prvi ligi pa bo v Kranju mestni derbi med Primsko-vim in Hujami, 5. avgust gostuje v Ljubljani pri Svobodi, radovljiški Feroles pa v derbiju kola in v boju za uvrstitev v super ligo doma gosti vodilni Železničar. Tekme se začenjajo jutri ob 9. uri. Hkrati bodo tudi zadnja srečanja v II. ligi - vzhod. Pari pa so: Center - Branik, Fužine - Jesnice, Slavija - Zarja, RLV - Instor Tr., P.Trbovlje - Krmelj, Virtus - Bistrica, Loka 1000 - Rogovila. • VS. Slovenska jadralno padalska liga 93 Jim Beam, katere organizatorja sta kluba Orli Kranj in Polet iz Kamnika se zaključuje. Po 9 kvalifikacijskih tekmah in državnem prvenstvu, na katerih je sodelovalo 71 tekmovalcev iz 16 slovenskih klubov, bo zaključek sezone ta konec tedna. V soboto, 25. septembra, bodo družabni poleti s Kriške gore in pristajanjem v Seničnem med 10. in 17. uro in v nedeljo, 26. septembra, s startom na Potoški gori in pristankom v Preddvoru med 12. in 17. uro. V Seničnem bo klubsko tekmovanje v točnosti pristajanja in ostajanja v zraku, v Preddvoru pa bodo prosti poleti s slovesnim zaključkom ter podelitvijo nagrad in pokalov za celoletne rezultate. • Drago Papler V soboto rally Škoda V soboto se bo z rallvjem Škoda v Velenju začela druga polovica letošnje sezone za državno prvenstvo. Start rallvja bo v soboto ob 8. uri na kotalkališču v Velenju, posadke pa čaka 11 hitrostnih preizkušenj z vmesnimi etapami. Prijavljenih je 44 posadk, med njimi tudi Tomaž Jemc - Vilma Repe, Miran Strikovič -Bogdan Pušnik in Bojan Turk - Matjaž Korošak iz novoustanovljenega avto-moto društva Mazda Y.C.C. Slovenija iz Kranja. • M. G. Jkmovalna sezona se začenja MMiESMEEGLAS k ^gliaSL4' sePtembra " Jutri, v soboto, 25. septembra se začenja kafei -a sezona. Gorenjski kegljači bodo nastopali v vseh teknfo^b- Moška ekipa kranjskega Triglava bo kot novinec °PUrn'Vaia v *' državni ligi. Glede na izbor igralcev so v ekipi ^ačun • ženske Triglava bodo igrale v prvi državni ligi. b^jj^3!0 na uvrstitev blizu vrha. V drugi državni ligi nastopa ligoj Ljubelj, ki je novinec v tej Ugi. Uvrstitev v drugo državno Uyrstit naJve^J.i uspeh tržiškega kegljanja. Tržičani načrtujejo 2ast0r!ev v sreoino lestvice. V medregijski ligi zahod bo Gorenjsko pa vrh' ^^'^h1 Sava. Z nekaj okrepitvami pričakuje uvrstitev a ,n uvrstitev v višji rang tekmovanja. Gorenjska kegljaška I?*.,84, bo začela 23. oktobra. 'Krali» \V-em Pjvem kolu prve državne lige bodo moški Triglava bo toz Micro Dato v Celju, ženske pa z Emom v Celju. Pri moških branju dvoJno ko,°- v nedeljo, 26. septembra, ob 10. uri bo v go$tUjg gostoval Konstruktor iz Maribora. V drugi moški ligi JUtri r>K ViU^*eVi pri Proteusu v Postojni, v medregijski ligi pa igra 00 16. un doma Sava s Kamnikom. . M. Šilar PORAZ JESENIC V A gorenjski članski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Železniki : Bitnje 2:1, Creina : Jesenice 1 : 0, Polet : Sava 3 : 3, Lesce : Tržič 3 : 0, Zarica : Bled 2 : 0 in Alpina : Britof 2 : 1. V B ligi pa so igrali Šenčur : Mavčiče 4 : 0, Kondor : Podgorje 2 : 2, Top trade : Hrastje 0 : 0, Jesenice B : Preddvor 1 : 0, Podbrezje : Velesovo 0 : 2. • R. Gros ZMAGA GRAŠIČA Kranj, 20. septembra - Na teniških igriščih v Kranju je bil prvi Rek ar teniški turnir z nagradnim skladom 1000 nemških mark. Zmagal je Grašič pred Šenkom. Sledijo Krnic, Ocepek, Bucalo in Djukič. IONET m NOGOMETNI POKAL SLOVENIJE ŽIVILA ODSLOVILA KOPRČANE Kranj, 22. septembra - Ekipa Živila Naklo nadaljuje z uspešno in učinkovito igro. Na sredini tekmi šestnajstine pokala Slovenije so Živila premagala Koper s 3 : 2. Strah Naklancev pred tekmo je bil upravičen. Koper je igral dokaj ostro in nepredvidljivo. Zadnje minute so bile dramatične (ne preveč dober sodnik Jamšek iz Maribora je zaradi številnih prekinitev krepko podaljšal oba polčasa) in je izenačujoči gol Kopra visel v zraku. Nasploh so bili Naklanci veliko boljši od Kopra, posebno v prvem polčasu, ko so diktirali oster ritem igre, katerega rezultat so bili trije goli, pa še nekaj zapravljenih priložnosti. Nepričakovano so povedli gostje v 2. minuti, ko je Okčič z okrog 16 metrov presenetil tokrat ne preveč zanesljivega vratarja Živil Vodana. Potem se je začela premoč Nakla. V 8. minuti so Živila izenačila. Dobro merjeno žogo Pavlina je Jerina usmeril v gol. V 20. minuti je Jerina lepo podal pred gol, Andrej Jošt pa je žogo z glavo poslal v mrežo. Potem je Jošt zamudil dve uporabni žogi, v 39. minuti pa je bilo 3:1. Vorobjov, najboljši igralec tekme, je prišel sam pred vratarja. Izkušeno ga je prevaral in poslal žogo v mrežo. Gostje so imeli priložnost v 42. minuti, proti koncu tekme pa še nekaj. V 80. minuti je naklanska obramba slabo posredovala in Galič je znižal na 3 : 2. Blizu 1500 gledalcev, med katerimi so bili tudi vojaki iz bližnje vojašnice, je zasluženo ploskalo naklan-skemu moštvu, ki je tudi v pokalu prestalo novo preizkušnjo. Na tekmi je bilo tudi nekaj vroče krvi. Okčič (Koper) je bil zaradi dveh rumenih kartonov izključen, sploh pa so bili gostje mojstri valjanja po tleh. Pri Živilih so dobili kartone Andrej in Darjan Jošt ter Murnik. Za Živila je poskušal zaigrati Marušič, vendar je moral po dveh minutah zaradi ponovljene poškodbe z igrišča. • J. Košnjek, slika G. Šinik AMATERJI UTRUDILI PROFESIONALCE LESCE : MURA 0 : 2 (0 : 2), strelec Gliha v 11. in 32. minuti. Glavni sodnik Darko Horvat z Vrhnike, pomočnika Govedarevič in La-zarevič, oba iz Ljubljane. Rumeni kartoni Dežman in Kučkovič pri Lescah. Lesce, 22. septembra - Vodeče prvoligaško moštvo Mure so na stadion v Lescah privabili rekordno število gledalcev, saj se jih je ob nogometnem igrišču zbralo kakih 700. Gostujoče moštvo je nastopilo v najmočnejši postavi z Gliho in Bakulo na čelu. Domačini, ki so trenutno vodilni v gorenjski ligi, pa trdno odločeni, da čimdražje prodajo svojo kožo. Že v 7. minuti so imeli nogometaši Mure idealno priložnost, da povedejo, vendar je bil Iličev strel z glavo nenatančen. V 1 i. minuti pa so gostje povedli. To je bila lepa akcija Bakule in Glihe in slednji se je znašel sam pred golom domačega vratarja Tonejca in povedel svoje moštvo v vodstvo. V nadaljevanju srečanja so imeli gostujoči igralci še nekaj lepih priložnosti vendar Bakula, Cener in Gliha niso bili najprisebnejši. V 32. minuti pa je najnevarnejši napadalec gostov Gliha po hitrem protinapadu povišal rezultat na 2 : 0 za svoje moštvo. Tudi v nadaljevanju igre so imeli igralci Mure terensko premoč, vendar pa so domači nogometaši z borbeno igro uspeli zadržati rezultat iz prvega polčasa. V moštvu domače enajsterice gre pohvaliti prav vse igralce za srčno in borbeno igro, pri gostih pa sta nekaj več pokazala le neumorni organizator Murine igre Bakula in nevarni strelec Gliha, ki pa ga je trener Mure Šoškič ob polčasu zamenjal. Lesce: Tonejc, Švab, D. Kaltenekar, Repinc, Palovšnik, Škuf-ca, M. Kaltenekar, Dežman (Urh), Mauko, Kučkovič, Pristov (Do-lanc). # I. Jakopin minil PSURKfl ZA ZMAGO ZASLUŽEN ALEŠ PREVODNIK TRIGLAV : COMET 98 : 93 (40 : 43) TRIGLAV: Lojk, Pompe, Milic 23 (13-9), Remic, Prevodnik 28 (2-2), Džino 8 (2-2), Tadič 9 (8-6), Jeras 8 (8-6), Šubic 9 (2-1), Haf-nar, Troppan, Vukič 13 (7-3). Vse do osme minute je bilo srečanje enakovredno, nato pa so pobegnili gosti in si do 13. minute priigrali prednost desetih točk. Tedaj je domači trener Martin Gorenc s peterko Šubic, Milic, Prevodnik, Pompe in Vukič ujel goste in le-ti so nato na odmor odšli s aprednostjo treh točk. V nadaljevanju so mladi Prevodnik in Milic začeli polniti koš gostov in v 24. minuti tudi povedli s 53 : 50. Gostov to ni zmedlo in so v 30. minuti ponovno povedli s 66 : 67. Prava drama pa se je začela le štiri minute pred koncem srečanja, ko so gostje ponovno pobegnili za tri točke, 78 : 81, vendar so gostitelji zaigrali ponovno zbrano, izenačili in povedli. Junak srečanja je bil prav gotovo mladi Aleš Prevodnik, ki je dosegel kar šest trojk in zanesljivo izvajalec prostih metov kapetan Slavko Tadič, za njima pa dosti ni zaostajal Marko Milic. Pri gostih pa gre pohvala Slobo-danu Beniču in kapetanu Miru Železnikarju. • Jože Marinček KOŠARKARJI ODEJE MARMOR PRED TEKMO BO PADEL TUDI DRUGI FAVORIT Škofja Loka - Košarkarji škofjeloške Odeje - Marmorja so izredno uspešno začeli sezono. Potem ko so se uvrstili v četrtfinalno skupino za pokal Slovenije, so z uspehom nadaljevali tudi na začetku drugoligaškega prvenstva. Kar nekoliko nepričakovano so v Zagorju s 17 točkami razlike premagali prve favorite v zahodni skupini. Že to soboto bodo ljubitelji košarke imeli priložnost spremljati srečanje škofjeloških košarkarjev z Iskro iz Nove Gorice. Gori-čani po napovedih sodijo v sam vrh, vendar Ločani obljubljajo, da se bodo borili po svojih močeh in poskušali pripraviti še eno presneče-nje. iskra je pred leti že nastopila v slovenski prvi ligi, v zadnjih letih pa je vedno v vrhu drugoligašev. V prvem kolu so Novogoriča-ni premagali drugega gorenjskega predstavnika, Didakto iz Radovljice. Trener Ločanov Dolenc pravi, da imajo fantje še skrite rezerve, razveseljivo pa je tudi, da se je v ekipo ponovno vrnil nadarjeni mladi košarkar Peter Hartman. Tekma med Odejo Marmorjem in Iskro bo v Športni dvorani na Podnu v soboto, 25. septembra, ob 20.uri Ločani bodo veseli tudi šestega igralca, vseh vas, ki jih boste prišli bodriti! Dare Rupar ^ JE ŽELEZNINA TEHNA J^J^ Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 uvoz ■ Avstrija laufen TE V NAGRADNEM ŽREBANJU. NOVEMBRA 1993 V ČASOPISIH GLA§ I «. NAGRADE PREJELI V BLAGOVNEM CENTRU I . O^.^ kj\^v DVIGNITI V TRIDESETIH DNEH PO OBJAVI V ČASOPISIH GORENJSKI GLAS IN DNEVNIK. 0 Ugoden nakup je pri LOKI nakup Mlin motorni nov za sadje, prodam za 18000 SIT. 0241-663 22106 Navaden PISALNI STROJ, poceni prodam. 0 45-176 21470 Motorno ČRPALKO tomos, skroaj novo, ugodno prodam. 0421-722, Lahovče 73 21734 Večjo količino kovinskih PALIC za elek. pastirja z izolatorji, prodam. 066-318 21823 OUNE GORILCE rabljene, ugodno prodam. 0215-545 21901 TRAKTOR FERGUSON 55 km po generalni prodam. 0802-042 21923 PREŠO za sadje (70 I.) novo, dobite za 30.000 SIT. 0241-663 22107 Prodam nov ŠTEDILNIK gorenje 2 plin, 2 elek. s pečico. 0221-491 22138 BCS KOSILNICO in OVES prodam. Slovenska c. 19, Cerklje 22153 Ugodno prodam MODULA*^ OPEKO 35 SIT/kos, TERVOL m*T v ploščah 1800 SIT/M3, zra^J sušen les, ŠPIROVCE 13 x 1 5 7,5 m 1500 SIT/kos, DESKE zaogj deb. 20 mm šir. 8, 10 cm. 422-666, po 16. uri JJ> LEKERO, Milje pri Kranju -ponudba italijanskih ploščic G^jL TOGRES, keramičnih ploščic. H tarne keramike, vodovodnih PT kopalniški dodatki. Stavbno f$M vo - KLI LOGATEC, LIKO VRHN»£ opaž, ladijski pod, parket, žagan!■ zaključne letve, izdelki po naroc" 043-345 Prodam bet. tlakovec Veg "S"rdeči, rabljen. 75 k.m., cen«| dogovoru. Sušnik, 0403-061 21 S' GLASBILA Prodam 2 toni APNA. Stanji čedomir, Kovorska 13, Tržič, V> 525__J£ Prodam LES za odranje FASA^ 066-351___ PPR KABEL 3x1,5 k.mm, 3^ k.mm, žico P 1,5 k.mm in 2,5 HJJ IAHflil'ill^J—il KGZ SAVA z.0.0. LESCE nasad Resje pri Podvinu sporoča: KVALITETNA JABOLKA IZPOD GORENJSKIH PLANIN ZA OZIMNICO, PRIDELANA NA OKOLJU IN ZDRAVJU PRIJAZEN NAČIN IN PO ŽEPU PRIJAZNIH CENAH ŽE OD 40 SIT ZA KG I. KVALITETE - jonatan, 45 SIT ZA KG I. KVALITETE - zlati in rdeči delišes, jonagold, gloster, idared, cox oran, reneta elstar, lord lambourne, alkmene ZA KG JABOLK 2. KVALITETE BOSTE ZA VSE VRSTE JABOLK ODŠTELI LE 30 SIT ZA JABOLKA 3. KVALITETE PA ZA KG LE 20 SIT. ZA SINDIKATE POSEBNO UGODNI POGOJI!!! Informacije po telefonu 064/738-079, naročila fax 064/715-663!!! Odprto vsak dan od 8. do 17. ure tudi v soboto in nedeljo!!! VABLJENI! KMEČKI STROJ d.o.o. Sv. Barbara 23, 64220 ŠKOFJA LOKA TEL. 622-575, FAX. 622-311 NAMAKANJE * NAMAKALNE NAPRAVE * NAMAKALNI SISTEMI PIOGGIA CARNEVALLI. Če v prihodnje načrtujete namakanje kmetijske površine, nas pokličite po telefonu (064)631-497, da se dogovorimo za ogled vaše parcele s predstavnikom italijanske firme PIOGGIO CARNEVALLI. Skupaj z vami bomo izdelali načrt, na podlagi katerega vam bomo poslali izračun namakalnega sistema. OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje sprejemamo v roku 8 dni od objave razpisa. PODJETJE ZA TRŽENJE IN PROIZVODNJO OBUTVE p.o. Po sklepu upravnega odbora objavIjamolicitacijo za prodajo naslednjih avtomobilov: 1. Osebni avtomobil LADA SAMARA 1300 leto izdelave 1987, v voznem stanju izklicna cena: 170.000.- SIT 2. Osebni avtomobil LADA SAMARA 1300 leto izdelave 1987, v voznem stanju izklicna cena: 170.000 - SIT 3. Tovorni avtomobil VVV CADDY Leto izdelave 1985, avtomobil je karamboliran izklicna cena 160.000.- SIT Licitacija bo v četrtek, 30. 9. 1993, ob 11. uri v Planiki Kranj, Savska loka 21. Ogled je možen 1 uro pred licitacijo. Interesenti morajo položiti 10 % varščine. Kupljeno vozilo je treba plačati v 3 dneh. MALI OGLASI ® 217-960 APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF in Singer, nova, nerabljena, ugodno prodam. 0 215- 650 20122 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 20735 Prodam GLASBENI CENTER lowe in MOPED dvobrzinc. 057-977 21539 Eno sezono rabljeno centralno etažno PEČ, ugodno prodam. 0311-475 21843 TELEFAX PANASONIC, prodam. 0326-831 21852 Prodam eno leto staro PEČ za centralno ogrevanje Tam Stadler 35000 Kcal, rabljeno 2 meseca. 0061/783-241_21860 Ugodno prodam TRAKTOR URSUS 914, 80 konj. moči, letnik 1987. 051-342 21868 HLADILNO OMARO Gorenje, prodam, cena 14.000 SIT. 0 621-244 21875_ RADIATOR Jugoterm, 900x800 In cevi za centralno, prodam. 0 633- 677 2187« Nov CIRKULAR za žaganje drv, prodam. 0 691-848, popoldan, Miran. 21 sm Viličar Indos diesel 2 toni, letnik 1983 In VILIČAR indos plinski 1,5 ton, letnik 1983 s prečnim pomikom, prodam. 0061/482-480 21888 Prodam SUPERNINTENDO. Grega, 070-115 21931 Prodamo oljni GORILEC za centralno kurajvo 30.000 Kcal. 0327-295, Čirče 21955 Zelo ugodno prodam PEČ za pizze, enoetažno Igo. 070-141 21957 Manjši SUŠILNIK PERILA Candv, potreben manjšega popravila, prodam. 0 310-759 21972 ŠTEDILNIK, 2 plin + 4 elek., In RIBEŽEN za zelje, prodam. 0 421- 433 21977 ČISTILEC in SESALEC na paro, 100 grad, z garancijo, ugodno prodam. 0 45-141 21994 Prodam novo motorno žago SACHS DOLMAR 112, cena 36.000 SIT. 047-415 22011 Prodam GRAVIRNI STROJ in STROJ za rezanje navojev do 6 mm. 0312- 143 22042 Dve TERMOAKOMULACIJSKE PEČI, 5 in 3 KW, ter šivalni stroj Sinjer, ugodno prodam. 0 712-111 Prodam različne ELEKTRO OMAR-ICE. 0323-596_22075 Prodam CIRKULAR z mizo za 500 DEM. 0215-201, po 19. uri 22079 Transportni trak, avtomatsko tehtnico in sortirnik krompirja, prodam. 0328-238 22098 Prodam TRAKTOR TX 55/A 0068/85-880 Janez. 21833 Prodam nakladalko za seno, rotacijsko kosilnico, obračalnik za seno in drugo kmetijsko mehanizacijo, vse malo rabljeno. Mrak, vlrmase 30, 0633-945 22102 Prodam malo rabljeno PEČ kupers-busch. Podbrezje 98, 070-183 22104 Prodam nerabljeno AKUSTIČNO KITARO melodija mengeš. 0403- 208 21743 Prodam skoraj novo diatonično HARMONIKO melodija C, F, B, Es. Cena po dogovoru. 0725-632, po 20. Uli 21898 FREJTONARICO melodija, BE, ES, AS, odlično ohranjena, prodam za polovično ceno. 070-015 22007 GR. MATERIAL Nova KOVINSKA OKNA za Termo-pan, 2200 x 1400, 14 kom., za delavnice in druge poslovne prostore, poceni prodam. 0 325-205 20251 Izdelujemo in prodajamo suhe SMEREKOVE OBLOGE (opaž), raznih dolžin in širin, ter ladijski pod. 0 64-103_20417 Prodam kompleten GRUŠT z opažem, omare za dnevno sobo In plinski kamp hladilnik 20 litrov. 047-638, po 19. uri 21514 Prodam dve rabljeni OKNI 120x140 s polkni za 5000 SIT. Benedik Vinko, Gorenjesavska c. 43, Kranj 21702 prodam. 0403-201 Fasadni oder, Belton in BeltopJt, prodam. 049-455___^ Prodam PUNTE in 0dilc«* 0242-167__f- Prodan PUNTE. 0802-077 ■ Prodam komplet leseno 0^{, 100x140 (s polkni, žaluzijo in lom). 0422-202__/ 4 m3 SIPOREKSA 5 cm in 10 ct prodam. 0 312-322_ ALU FOLUO za izolacije v gra-ij, ništvu, širine 1,3 m prodam. ™ . 243, 77-067__u Prodam suhe DESKE 5 cm in 8 j£ 0633-645, popoldan___> c Smrekove plohe prodam 8 in 2,5 cm, žagano decembra. M 688, zvečer___^ Cementno siv STREŠNIK, novof^ ki, nov, 90 kom, prodam. 066-O5* 22037_______* Prodam suha bukova DRVA in *^ macesnove deske. 066-702 ^ Poceni prodam TERACO PL0<$ 40x40 cm, rabljene. 0216-998 ^ NAROČILA NA p. p. 45,61101 LUBLAMfr , ali na telefon: 061/217-690 § 061/216-766 061/215-476 REVOLUCIONAREN DOSEŽEK KEMIČNE INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI PREPARAT PROTI SIVIM LASEM giamm Losion, ki v sktedu z naravnim ciklusom sivim lasem vrača prvotno naravno barvo in sijaj. Gigiricci je blaga, brezbarvna raztopina za vtiranje v lasišče. Postopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje pigmenta. Gigiricci je primeren za vse vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje odpadanje. Gigiricci je znanstveno preizkušen. CENA: 1.599 SIT+PTT stroški NAROČILA TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH NAROČILA NA p.p. 45, 61101 LJUBLJANA ah na telefon: 061/217-690 061/216-766 061/215-476 IME IN PRIIMEK:__ ULICA IN ŠT.: KRAJ IN POŠTNA ŠT. KOS. GIGIRICCI □ NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV DŽIRLO d. o o . p. p. 45. 61101 LJUBLJA^ OBVESTILO ŠTUDENTOM! Pred Vami je začetek novega študijskega leta. Kot vsako leto Vam tudi letos ponujamo nekaj novosti v zvezi z nakupom vozovnic za prevoz v času Vašega študija. V letu 1993/94 Vam nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic: j blok desetih vozovnic (kuponske) - ugoden komercialni popust, • mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, * Polletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, " celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres. Mesečne vozovnice lahko kupite na dva čeka, ki pa morata biti vnovčljiva v istem mesecu. Prvi sriesek mora biti najmanj polovica celotnega zneska. Drugi znesek pa mora biti vnovčljiv najkasneje do 16. v mesecu. Polletne vozovnice lahko kupite z enim ali dvema čekoma. Letne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki. Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu, oziroma v letu. V upanju, da naša ponudba prevozov zadovoljuje Vaše potrebe, Vas pričakujemo na naših Dr°dajnih mestih. *v Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1 *v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO *v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1 *v Ljubljani Trusitičan poslovalnica Integral, Slovenska 56 "v Ljubljani Turistična poslovalnica Integral, Kolodvorska 16 NE ZAPRAVITE ZA PREVOZ VEČ, KOT JE RES POTREBNO. belimo Vam uspešno študijsko leto in srečno vožnjo! Kolektiv INTEGRAL TRŽIČ Kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, ugodno prodam. « 213-517 22070 POZORI Akcijska prodaja, kombiniranih OTROŠKIH VOZIČKOV, italijanske izdelave, cena samo 13.000 SIT, plačljivo na dva čeka. Akcija velja od 1.10 do 16.10. 0 217-020 22071 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK, zelo lepo ohranjen in otroški avtosedež. »41-308 22147 kosov, MODELARNE OPEKE, ^22°° prodam, « 76-704 22065 OPAŽ suh, kvaliteten, 10 cm, |*Ddam. «311-248 22073 Vdamo GRANITNE KOCKE 4-6 x iS. kom 11 SIT. KS Stara Loka, ■^nik «621-241_22082 ... cementno strešno OPEKO a* in dvodelno omaro. «311- 22143 .^OBRAŽEVANJE fkj?P«Šno instruiram matematiko In v!^tt241-278_21865 J^Plrn učbenik za zemljepis za 6. Ji^d Oš. «215-701, popoldan ru^am knjige za I. letnik eko-Cg*ke fakultete. «49-293 21050 Slovenščina, angleščina, lektorir-(J*! Prevajanje, instrukcije. Jezlkov-235^avnica P|KA. Begunje, «733- 22019 dekle ali fanta za vsakod-2 urno Pomoc Pri učenju kj5i?*0|cu. Pouk ima Izmenično. « Prodam R 4 TL, letnik 19J*J registriran. Planinšek Peter, Sav»£ 4, Lesce, popoldan ^2-^ lep« JUGO KORAL 55, 53.500 km, "G ohranjen, prva reg. 1/89, cena 4i DEM. 0733-173_ Prodam vozno neregistrirano Z -^J letnik 1982. Breg ob Savi 16, M«V čiče, 0401-249___^ Prodam tovorno prikolico 140xl9j 800 kg. 0421-265___*x VVARTBURG LIMUZINA, letnik 1jjJ ohranjen, prodam. 0213-427 BMW 316, letnik 12/85, elek. doJJJ,. ogledal, metalna barva, barvna st la, prevoženih 100.000 km, prod8' 0 631-084 ali 621-458 * Trgovina s prodajo ogrevalne tehnike zaposli honorarno al) za določen čas prodajalca (prodajalko), lahko tudi upokojenca. Pisne prijave z opisom izkušenj pošljite iW na; LUMA TRADING d.o.o.; Šuceva 23, Kranj. TU, letnik 1987, reg. do 2/94, X** 6.100 DEM, prodam. S 326- 22160 |K°MBI IMV, kason + podaljšana letnik 1983, s cerado, pro-tt 329-094 22163 jJUOl 80, letnik 1974, registriran, ganjen, obnovljen, cena 1500 j**. Prodam, tt 312-053 221M GOLF JXD, diesel, letnik 6/89, Roženih 83.000 km. cena po javoru, prodam, tt 801-455 22166 J&STAVO 101, letnik 12/86, cena gJJ^DEM, prodam 12, Tržič. Dolžan Irena, 57-938 22168 J, letnik 1979, dobro ohranjen, Shiran, ugodno prodam. Adergas ^Cerklje. 22172 KAMION Mercedes 1113, kiper. reg. §>23.1994. prodam. 0 421-588 ifj&A K. ietnik 3/90, prevoženih 2°00 km, cena 4800 DEM, prodam. ■329-318n 2217S J* 4 GTL. letnik 1984, dobro ranjen, reg. do 6/94, ugodno |2gqam. p 48-241 22176 Z*POSLITVE ^uaimo redno aH honorarno zapo-8 strokovnim uvajanjem za ^ppnlSko delo na področju Slo-»Slg: »76-622, po 18. url 19507 .^•Cfi monterja vodovodne instala-.JLSifra: DOBRO PLAČILO 21216 ugarskoga pomočnika zaposlim. ^Ugr. Zasavska 2T Kranj 21374 t^^rastju pri Kranju zaposlim t?ntekcijsko šiviljo ln strojno pletiljo dinii.ensko za pomoč ^gy"- «323-034 dol^081 )• '»P« lastnost In omogoča ^Sgfjaslužekl »52-133 21729 ZtSSJ^N'CO - NATAKARICO takoj 2**«m. OKREPČEVALNICA ARA, gospo- 21721 Sinulo ali redno zaposlim PO-K%nKKINJ0 v foovtnl z živili iz a"]« aji okolice. Pismene ponudbe ' jPA d.o.o., Preserska ul. 6, S*»__21767 ii^no urejeno dekle za strežbo v 20 ^»621-023, vsak dan od 8. do ■ ure oiiiTn Takoj zaposlimo KV natakarico ali natakarja. 0801-128 ali 801-511, po 10. Uli_21836 Zaposlimo 2 natakarici za strežbo v bifeju v Zireh. Ponudbe na KODA-SPAAR, d.o.o. Kranj, Ukozarjeva 27 21851 Ugodno prodam enoletne KOKOŠI. «736-687 21864 Gostilna v Šenčurju zaposli KUHARJA in več deklet za strežbo. Zažei-jene delovne izkušnje. B41-125, popoldan 21869 Zaposlim dekle ali fanta za STREŽBO, ter PIZZO - PEKA. ffi 421-714 NATAKARJA ali NATAKARICO, redno zaposlim. Zaželjena praksa. Gostilna pri Danilu, Rateče 48, škofja Loka. tt 632-813_21883 Podjetje išče več akviziterjev za Gorenjsko za prodajo artikla, ki ga potrebuje vsak dom. «327-56021937 Zaposlimo dekle ali fanta za strežbo v lokalu. 0 214-369 Takoj zaposlim pripravnika elektronika. LOTOS ELEKTROTRGOvlNA, KRANJ_21964 Iščemo KOMERCIALISTA in ELEK-TROMONTERJA. « 328-721 21975 Honorarno zaposlimo fanta ZA RAZVOZ KRUHA v zgodnjih jutranjih urah. « 217-935, od 16. do 17. ure. 21984_ Delo V STREŽBI dobi dekle, v plzzeriji v okolici Kranja. B 214-420, DO 14. Uli. 21986 Iščem DELAVKO za pospravljanje poslovnih prostorov. 0 0609/615- 629 21993 Zaposlim dekliti ZA STREŽBO v dnevno-nočnem baru. « 221-051, dopoldan. 21995 Slovensko podjetje z zunanjo trgovinsko registracijo Išče KOMERCIALISTA - ko. Možnost redne zaposlitve ali priučitev. • 733-584 21997 S prodajo uvoženega zdravstvenega artikla, vam nudimo redno zaposlitev. « 733-584_21998 Iščemo zastopnika za prodajo ŠPORTNE HRANE. «331-441 22020 Honorarno zaposlimo dve mladi dekleti za delo v okrepčevalnici. C. na Brdo 30, Kokrica, kulturni dom. 22069 Honorarno zaposlim dekle za strež- Prodam 2 TELETA simentalca od 90- bo v lokalu. «41-648_22116 200 kg. «061/627-716_21944 Zaposlimo dekle za delo v gostins- Prodam doma vzrejene PUJSKE za kem lokalu. «714-100 22119 nadaljno rejo. «622-180 21946 podaja poslovnih daril in drugih artiklov na terenu! | ^OJ:Slovensko državljanstvo, dokončana poklicna šola in vozniški izpit B kategorije, ki vas delo zanima, vabimo, da v 10 dneh po wi, pošljete pisne prijave na naslov: ^HISTIČNO DRUŠTVO JESENICE, Jj270 Jesenice, Mitji Grmovšku AKRIS ^REBNO PODJETJE H°V* VAS 17 RADOVLJICA POGREBNE STORITVE KRISTAN KO UGASNE ŽIVLJENJE ^Kličite nas. mi vam uredimo vse potrebno tJHteEBNO UGODNO - UPEPEUTVE ^UJpCtA OSEBNO ALI PO TELEFONU 24 UR NA DAN ZAHVALA V 54. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in svak JOŽE ČADEŽ st. Virlog 22 SorocT^ir*6 za*lvayuJerno vsem, ki ste ga cenili in spoštovali, nani n m» prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste cvetje ma8^ v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za podarjeno P°ti.7 ^'e^e m vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji Petr' f^jjvak dr. Zrimšku, dr. Debeljaku, osebju iz bolnišnice in rv- Jraia» 8asilcem iz Stare Loke, sodelavcem EG Kranj P°Rreh •Cmu domu. Hvala g. župniku za lepo opravljen govorrvt1 °bred, pevcem Zupan za zapete žalostinke, "Mkom za poslovilne besede in za zaigrano Tišino. Hvala vsem in vsakemu posebej. • VSI NJEGOVI Virlog, Škofja Loka, Britof, Dolenja vas, ^ L septembra 1993 Iščemo KV kuharja z Izkušnjami. «52-285_22130 Redno ali honorarno zaposlitev vam nudi najevčja slovenska založba, kjer si s prodajo lahko ustvarite odličen zaslužek. «213-108, 50-846 dopoldan 22134 Zaposlimo več delavcev v lesni dejavnosti hornorarno aH redno. «64-103 22145 ŠIVILJA dobi redno ali honorarno delo. «327-144, zvečer 22149 Nudimo redno ali honorarno zaposlitev. Plačilo dobro. Šifra: META 22152 Iščemo osebo, ki bo VZDRŽEVALA ČISTOČO v vseh prostorih gostinskega lokala na Bledu. Delo je honorarno z možnostjo zaposlitve in dobrim zaslužkom. Pogoj je slovensko državljanstvo, tt 77-458, od 9. do 12. Ure. 22168 ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, «733-232 17784 ODOJKE in večje PRAŠIČE za rejo prodam. Možna dostava. Prešeren, Gorica 17, Radovljica. «712-222 21700 PURANE bele, težke pasme, stare 5 tednov za nadaljno rejo, prodam. Vzreja veterinarsko nadzorovana. Naročite na «064/222-304 21716 Prodam KOKOŠI nesnice, v 5 mesecu nesnosti, cena 300 SIT. «49-250 21762 TELIČKO simentalko, staro 4 tedne, prodam. Sr. vas 40, Šenčur 21821 5 mesecev brejo KRAVO prodam ali menjam za Jalovo. «66-318 21822 Prodam 8 tednov stare PUJSKE in 170 kg težkega PRAŠIČA. 0632- 389 21828 KOZE prodam «45-495 menjam za ovce. 21832 Prodam 10 dni starega BIKCA. «695-527 21834 Prodam mlado črno KOZO mlekar- iCO. «891-694 21835 Prodam KRAVO, ki bo v novembru 6. teletlla. Štravs, «721-690 21846 Prodam OVCO. «736-235 21847 Prodam mlado brejo KOBILO ha-flinger. «64-086, samo zvečer 21S55 Prodam mlado KRAVO za zakol. Glinje 1, Cerklje_21862 Prodam črno-bele PUDEUČKE, mešance. «733-449_ 21870 Mladiče PSIČKE črne prinašalce z rodovnikom, ugodno prodam. 8 242-242_21877 BIKCA SIMENTALCA starega do 14 dni, kupim. Zalog 83. « 421-801 21882 TELETA SIMENTALCA za rejo, 6 tednov starega, težkega okrog 100 kg, kupim, tt 312-283_218S5 Perzijskega MUCKA z rodovnikom, prodam. 0421-017 21908 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 8 tednov, prodam. 0631 -092 21910_ Prodam dve breji KRAVI po izbiri. Volčič, Reteče 75 21921 Prodam TELIČKO simentalko. Sr.Bitnje 24, 0312-295_21934 Prodam 4 tedne staro TELIČKO in eno 3 mesece brejo, obe simentalkl. Sp. Duplje 56 21939 Prodam IRSKEGA S ETRA, starega 14 mesecev z rodovnikom. 0622-100, cena po dogovoru. 21949 Prodam KOZO mlekarico staro 2 leti. Kovor 135, Tržič, 057-352 21953 Sveže zaklane - očiščene KOKOŠI, stare 15 mesecev, bomo prodajali 24. in 25.9. Teža KOKOŠI cca 1,30 kg, cena 180 SIT/kg. JARKICE zelo lepe stare 19 tednov cca 10 dni pred nesnostjo bomo prodajali 27. in 28.9. Prosimo, da nas za večjo količino jarkic prej obvestite po telefonu. Resnik, Moste 76, Komenda, 0061/841-118_21954 Prodam kravo ali telico, breji v 9. mesecu. Potočnik, Zabukovje 3, 0403-215 21959 Srednje ŠNAVCERJE z rodovnikom poceni prodam. 0223-412 21962 Prodam drobni KROMPIR in 14 dni starega BIKCA. Zg. Bitnje 17 21997 Domače PURANE za zakol, prodam. 0 715-527, zvečer. 21974 TELIČKO črno belo, staro en teden, prodam. Struževo 9, Kranj. 21987 BIKCA SIMENTALCA, starega 6 mesecev, prodam. Sp. Brnik 38. 22004 Prodam TELETA 130 kg in PRAŠIČA za zakol 180 kg. 077-168 22018 Prodam 10 dni starega BIKCA črno-bel. 049-473 22031 Prodam brejo KRAVO po izbiri ali menjam za jalovo. 0403-003 22038 Menjam kravo, težko simentalko, 9 mesecev brejo za avtomatični sadi-lec krompirja in prodam krompir za krmo. Lahovče 26 22043 Eno leto starega KOZLA smaste pasme, prodam. Zg. Besnica 75. JARKICE tik pred nesnostjo, bele za zakol in PRAŠIČE prodam. Hraše 5, Smlednik, 0061/627-029 22076 IRSKI S ETRI - mladiče z rodovnikom, odličnih staršev, cepljeni, prodam. «622-641_22083 Oddam mlade HRČKE. 066-262 22068_ Prodam dva PUJSKA, težka cca 100 kg. 0681-077 22091 PURANE stare 5 tednov za nadljno rejo, prodam. 0241-189 22099 Prodam 8 tednov staro TELE za zakol ali rejo. Tarman, c. v Radovno 4, Mojstrana 22100 Prodam dve pašni KRAVI tik pred telltvijo. 0723-634_22112 Prodam breje TELICE in manjše teličke lahko tudi krave. Sr. Dobrava 14, Kropa, 0736-619_22121 MESO mladega bika in TELIČKO simentalca, 130 kg, prodam. 0691- 503 22124 Oddam mlade MUCKE. 0311-064 22126_ KOKOŠI po 200 SIT in DROBNI KROMPIR po 12 SIT, prodam, tt 49- 153 22180 Prodajalna ČRNA DANA na Mohorjevem klancu vam nudi črnino In žalne dodatkt, takojšnji popravila oblačil, konfekcijo In pletenine v črno-bellh tonih, nogavice... ZAHVALA Ko je življenje samo Se trpljenje, ko se srce v brezupu ustavlja, takrat je smrt samo odrešenje, vendar srce se preteiko poslavlja. Tvoj dom ovila je črnina, ostala je tišina, ki močno boli, a solza se ne posuši. Po težki in hudi bolezni nas je v 62. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in bratranec FRANC ZORMAN p.d. španov ata iz Pr. Polke Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Beleharju, osebju Respiracijskega centra Infekcijske klinike v Ljubljani in osebju Doma oskrbovancev v Preddvoru za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Hvala g. župniku in somaševalcu za lepo opravljeni pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, zvonarjem, gasilcem, govorniku, pogrebniku, sodelavcem Gradenj Kranj in GG Kranj. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam karkoli pomagali v težkih trenutkih, a ste ostali neimenovani. Žalujoči: žena Marija, sin Vinko in sinova Ciril in Franci z družinama, brata, sestre in ostalo sorodstvo Praprotna Polica, Srednja Bela, 11. septembra 1993 ZAHVALA Ob nenadni in prezgodnji smrti drage mame, stare mame, sestre in tete CILKE SLAPAR iz Zg. Jezerskega se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala! Vsi, ki jo pogrešamo Zg. Jezersko, Tupaliče ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, očeta, brata JANEZA KAVAŠA Krožna ulica se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, darovano cvetje ter spremstvo na mnogo prerani zadnji poti. Zahvala g.župniku iz Zlatega polja za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Naklega za ganljivo petje. Hvala za zaigrano Tišino. Posebna zahvala prijatelju Kurtu z Dunaja za vso pomoč. Še enkrat vsem lepa hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 16. septembra 1993 ZAHVALA Ob smrti dragega brata in strica TONETA POTOČNIKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo pogrebno mašo, pevcem in godbi. VSI NJEGOVI Sv. Lenart nad Škofjo Loko, 19. septembra 1993 V SPOMIN Zlati časi, kje ste zdaj, ko srečni smo bili nekdaj, ko mola, atija smo imeli mi, a zdaj pa ga od nikoder ni. A ti, tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še iivi in govori: Nasvidenje nad zvezdami/ 28. septembra mineva tri leta, odkar je zatisnil oči naš ljubi mož in ati IVAN MOČNIK Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. ŽALUJOČI: žena Tilka, hčerka Sabina in sin Tomaž ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš ata, dedek, pradedek in stric VLADIMIR TOMAŽIČ Iskreno se zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za izrečeno sožaljc, za darovano cvetje in sveče. Za lepo opravljen pogrebni obred duhovnikoma g. dr. Janezu Jenku in g. kaplanu iz Cerkelj, zvonarjem, pogrebniku Jerič Francu, GD Zalog, ZB Cerklje. Žalujoči: sin Lado, hčerki Pavla in Mira z družinama Zalog, Mlaka 1993 Sojenje obtoženima Kodru in Aljančiču Kdo je gospod Stampfli? Kranj, 23. septembra - To vprašanje je predsednik tričlanskega senata Anton šubic na včerajšnji glavni obravnavi zastavil nekdanjemu direktorju gospodarskega sektorja v tovarni Elan Begunje Pavlu Kodru. V dokumentaciji Zveze slovenskih bank iz Celovca, kjer je imel Elan tako imenovana "črna" računa, se namreč večkrat pojavlja ime skrivnostnega gospoda Amolda P. Stampflija, ki je na Elanov račun v celovški banki polagal nenavadno visoke zneske gotovine, 22. januarja 1990, denimo, kar tri milijone šilingov. Obtoženi Pavel Koder na sodnikovo vprašanje ni odgovoril, saj je njegov zagovornik Andrej Škrk protestiral, češ da vprašanje presega okvire obtožbe. Na sploh pa je iz dokumentacije, ki jo je posredovala Zveza slovenskih bank iz Celovca o poslovanju oziroma prometu Elanovih "črnih" računov mogoče razbrati, da so bili gotovinski pologi, prenaka-zila, dvigi velikih zneskov v banki tako rekoč običajna stvar, ob njih po pravilu manjka podatek, komu je šel denar in za kaj. Podpisnik dovoljenj za gotovinske dvige je bil Pavel Koder sam, v kombinaciji z drugimi pa tudi delavka v Elanovih financah Marjana Jemec, ki je včeraj na sodišču nastopila kot tretja priča. Je dokumentacijo zadnji videl Koder? Jemčeva je namreč v begunjskem Elanu vodila dokumentacijo o dveh "črnih" računih Elana pri Zvezi slovenskih bank v Celovcu. Dokumentacija je, preden so v Elan prišli preiskovalci, iz podjetja skrivnostno izginila, zadnji, ki naj bi jo imel, je po obtožbi tožilstva (najmanj pet fasciklov) prav Pavel Koder. Ta trdi, da je sam ni odnesel, da mu jo je Jemčeva res prinesla v pisarno, vendar jo je tam pustil in ne ve, kje naj bi bila. Marjana Jemec je včeraj povedala, da je bila dokumentacija shranjena v najmanj osmih fasciklih in da jo je neko popoldne konec aprila ah v začetku maja 1990 na Kodro-vo zahtevo odnesla v njegovo pisarno in jo tam pustila. Takrat je bil on v pisarni. Zložila jo je v večji poslovni kovček in v dve pohvinilasti vrečki, ki jih ji je dal. Sodnik Šubic je Jemčevi pokazal šest zelo praznih fasciklov o poslovanju Elanovih "črnih" računov v Avstriji, ki jih je sodišču izročil Koder. Ko jih je pogledala, je ugotovila, da v njih niso dokumenti, kakršne je ona shranjevala in jih je Elan dobival iz celovške banke. Podrobneje je opisala, kako se je odvijal promet na obeh računih, kakšni dokumenti so bili potrebni za dvige z njih, kakšne podlage, nalogi, kateri podpisi, kakšne izpiske o nakazilih, dvigih, spremembah salda je dobivala iz celovške banke, komentirala je tudi več dokumentov, ki jih je sodišče dobilo iz Avstrije. "Po nalogu v.d. direktorja Elana Bogataja sem šla 1990. leta v Zvezo slovenskih bank v Celovcu k Mirku Kunčiču zaradi dokumentacije obeh računov ter Aljančičevega kredita. Kunčič mi je dejal, da v banki nimajo dokumentacije, ki je izginila iz Elana, da imajo svojo in naj se ne kompromitiram z iskanjem pri njih. O kreditu za Aljančiča tudi nisem zvedela ničesar, to je bila bančna poslovna skrivnost, glede depozita Elana kot Jamstva za kredit pa mi je Kunčič dejal, da ga banka ne more sprostiti, dokler kredit ni vrnjen, lahko pa preskrbimo drugo obliko garancije." Nevednost ali slab spomin Za udeležence v Elanovih sodnih procesih, tako obtožence kot priče, je na sploh značilna dokajšnja nevednost, marsikoga izdaja tudi spomin. -Tako je bilo tudi ob zaslišanju včerajšnjih prvih dveh prič. Silvo Poljansek, nekdanji vodja marketinga, kasneje tudi član poslovodnega odbora Elana, je dejal, da je za Elanov depozit za Aljančičev in Siro-lov kredit v Zvezi slovenskih bank v Celovcu zvedel šele v prvi polovici 1990. leta, ko so bih preiskovalci že v Elanu. Z Mladenom Sirolom, ki je v Elanu najprej naročil dve jadrnici za čarter, kasneje pa še deset, je sodeloval na področju marketinga, v pogovorih o tem, kako bo Sirol jadrnice plačal, nikoli ni sodeloval. Koder mu nikoli ni omenil depozita za Sirolov kredit! Koder trdi nasprotno. "Ničesar nisem delal na lastno pest, o vsem je bila hiša obveščena. Poljansku sem večkrat povedal, da bo Sirol dobil kredit in Elanov depozit. Finance in ' marketing sta pri projektu Jadrnic tesno sodelovala. Siro-ovo naročilo dvanajstih jadrnic je zapolnilo celotno I>roizvodnjo programa plovil v eru 1989. Kako napreduje, me je zanimalo tudi zato, ker je bil angažiran Elanov denar kot depozit za kredit Sirolu v celovški banki." Koder in Poljansek sta kljub soočenju vztrajala vsak pri svojem, podobno kot na soočenju Kodra z Maksom Vrečk-om, članom poslovodnega odbora Elana. Ta je povedal, da je za oba Elanova depozita zvedel šele iz medijev, da na seji poslovodnega odbora 14. novembra 1988, ko naj bi se po trditvah Kodra (zapis v njegovem osebnem poslovnem dnevniku) o tem pogovarjali pod točko "razno", o tem v njegovi^prisotnosti ni bilo govora. "Če bi o tem res govorili, zagotovo ne bi pristal, da gre Elanov denar za zasebne namene. Mislim, da sta se Koder in AljančiČ sama zmenila. Usti, ki mu je nekaj dano, bobnar) GIMNAZIJA KRANJ IN GORENJSKI GLAS VABITA NA LITERARNI VEČER O KNJIGI " MATURIRALI SMO NA KRANJSKI GIMNAZIJI" V SREDO, 29. SEPTEMBRA 1993, OB 17. URI. _V KNJIŽNICI GIMNAZIJE KRANJ. za to mora vedeti. Zakaj Koder trdi drugače? Njegova krivda bi bila gotovo manjša, če bi se o depozitu dogovorili na seji poslovodnega odbora. O tem, kakšen človek sem, govori tudi dejstvo, da nisem vedel za "čroe"stanovanjske kredite, da mi ga nihče rudi ni ponudil, čeprav so ga številni dobili." Sodna tolmačica Mateja Petač je potrdila pravilnost prevoda posojilnih pogodb Mladena Sirol a in Uroša Aljančiča za kredit v Zvezi slovenskih bank v Celovcu. Obrazca sta večji' del identična, razen v podatkih, v Aljančičevi pogodbi je prostor pod "varščina" prazen. Vendar je to, da je Elan položil depozit za Aljančičev kredit, moč razbrati tudi iz nekaterih drugih dokumentov in pričevanj. Kljub temu se je sodni senat odločil, da zasliši pomembno pričo, Mirka Kunči-ča iz Zveze slovenskih bank v Celovcu, ki lahko potrdi ali ovrže Kodrovo, zlasti pa Al-jančičevo krivdo. Obtožbo proti Aljančiču bi sicer lahko izločilo iz tega procesa in jo nadaljevalo v ločenem postopku, Kodru pa razsodilo, vendar, kar bi bilo morda racionalno, vendar pa gre za tako tesno prepleteno zadevo, da bi bila izločitev Aljančiča po presoji sodišča netaktna. Sodišče je vsekakor sprejelo modro, profesionalno odločitev, neodvisno od pritiska javnosti, ki terja čim hitrejši zaključek. Nanj bomo torej Eočakali še kakšen mesec. I. Jelovčan Šopek jurčkov - V letošnji nori gobarski sezoni nas niti kapitalna gobja bera več ne more presenetiti. Tale šopek jurčkov, ki ga je na Pokljuki našel Marko Pire iz Hrast j a, pa je presenetil celo vsega vajene časopisne mačke. V gobjem šopku je zraščenih kar 21 jurčkov, kar je resnično vredno fotoreporter- 1'eve pozornosti. - Foto: J. >e!ko 4. Podenjpedov žur Pred vrtcem Pedenjped na Trati pri Škofji Loki bo jutri, 25. septembra, ob 16. uri 4. Pe-denjpedov žur. Na programau bodo razne pedagoške delavnice, srečelov, otroška veselica s presenečenji (gobarji, zmajar-ji...). Če bo jutri vreme slabo, bo prireditev naslednjo soboto. začele TRGOVINA VSE ZA OTROKE tel. 632-565 ranj, RADiO mam 91.3 F/7 NAJAVLJAMO Planinski in kopalni izlet Društvo upokojencev Kranj 6. oktobra 1993 organizira pla-ninsko-kopalni izlet na Rogljo in v Terme Zreče. Dopoldne boste hodili po zelenem Pohorju, popoldne pa bo na sporedu kopanje v termalnem bazenu. Cena izleta je za člane 1.400, za nečlane pa 1.800 tolarjev. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure ali po telefonu 221-874. • L.C. Kolesarski izlet v Repinje Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi kolesarje - upokojence na izlet v Repinje. Ogledali si boste re-pinjski grad, sedaj samostan. Izlet bo v torek, 28. septembra 1993, z odhodom ob 8. uri izpred zgradbe DU Kranj. Če bo vreme slabo, bo izlet naslednji torek, 5. oktobra. • L.C. Izlet na Koroško Društvo upokojencev Kranj organizira v petek, 24. septembra 1993, izlet po avstrijski in slovenski Koroški. Program vsebuje oglede, nakupe, kosilo in razvedrilo. Odhod bo ob 7. uri izpred Kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • L.C. Pop design v Domžalah in Kamniku Po vrnitvi skupine Pop design iz Amerike bo jutri, v soboto, 25. septembra, ob 18. uri v diseoteki Fife v Domžalah tiskovna konferenca, ob 22. uri pa bo promocijski koncert v Športni dvorani v Kamniku. Skupina, ki na slovenski glabe-ni sceni deluje že osem let, se je pred kratkim vrnila iz Amerike, kjer so fantje posneli novo kaseto v slovenski in angleški verziji. Da njihove pesmi zvenijo še veliko bolje kot prejšnje, pa se lahko prepričate sami! # L.C. Predavanje o Mehiki Veliko je bilo vprašanj in še več odgovorov o skrivnostnem izginotju Majev in davne indijanske civilizacije. Na nekatera od vprašanj bodo z razlagami in diapozitivi poskušali odgovoriti člani odprave Iskrinega planinskega društva, ki so se vrnili iz najvišjih vrhov Mehike. Predavanje bo 4. oktobra, ob 19. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, predaval pa bo znani gorski reševalec in alpinist, Marijan Ru-čigaj. • L.C. Srečelov v Radovljici Petrov klub Radovljica v nedeljo, 26. septembra 1994, ob 14. uri prireja družabno prireditev z bogatim serčelovom. Prireditev bo na trgu pred cerkvijo v Radovljici, nastopil bo trio Juke-box. Izkupiček bo namenjen obnovi radovljiškega župnišča. L.C. Posvet o gostinstvu V torek, 28. septembra 1993, bo ob 10. uri v otvoritveni dvorani PPC Gorenjski sejem Kranj posvet na temo Kvaliteta fostinsko-turističnih storitev, osvet bo organizirala Gospodarska zbornica Kranj v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za gospodarske dejavnosti. Strokovnjaki bodo predstavili izhodišča in mednarodno priznano metodologijo ocenjevanja in označevanja gostinskih, turističnih in športno-rekreativ-nih objektov. • L.C. Razstave na Jesenicah V bistroju Želva na Jesenicah predstavljajo barvne fotografije Mihaela Kersnika, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani so predstavljeni nepalski motivi v lesorezih na rižev papir, v pizzeriji Ajdna v Žirovnici pa razstavlja akvarele Sead Čerkez. Jazz-Ragtime klub Kranj V petek, 24. septembra, bo ob 21. uri novo sezono v Ragti-me klubu odprla italijanska skupina OPTINAL JAZZ QU-INTET z odličnim pianistom Glaucom Veinerjem. Sponzorjev ni. Vaški sejem na Dovjem Sekcija za stare običaje pri Kulturnem društvu Dovje bo v nedeljo, 26. septembra, organiziralo že 5. tradicionalni vaški sejem. Organizatorji so poskrbeli za glasbo, na stojnicah pa bodo svoje izdelke pokazali številni obrtniki. Sejem se bo začel ob 15. uri. Martinovanje Društvo invalidov Kranj bo skupaj s pobratenim društvom iz Maribora v soboto, 6. novembra 1993, organiziralo Martinovanje. Prireditev bo v Obrežu pri Ormožu. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarn društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 212-712. • L.C. Pomagajmo očistiti Triglavski park Bled - Triglavski narodni park in podjetje Diamond d.o.o. prirejata v soboto skupno akcijo z naslovom "Pomagajmo očistiti Triglavski narodni park". Udeleženci, razdeljeni v pet skupin, bodo odšli na Vršič, v Tamar, v Trento, Vrata, Krmo, Radovno, na Pokljuko in v Bohinj. Odpadke bodo odpeljali na odlagališče s tovornjakom.© CZ. Mednarodno tekmovanj* gorskih reševalcev Radovljica, 24. septembra • ^ staja Gorske reševalne slu*?* Radovljica prireja v nede'J 26. septembra 1993, tektfOj nje za gorske reševalce iz ^ venije, Avstrije in Italije. T« movanje se bo začelo ob pri Valvasorjevem domu P~/ Stolom. Udeleženci se bo« pomerili v triatlonu, ki zaj«^ gorsko kolesarjenje, tek in žabno igro. Prvi tovrstni tc»^ na pobočjih Stola in Belš&* ki naj bi postala tradicional»* bo ob 13.30 sledil zabavni pj gram z razglasitvijo rezultat in podelitvijo priznanj ter p1^ tičnih nagrad. • S. Saje Gorenjski gasilci na Jesenicah Jesenice, 24. septembra - Ob^j, ska gasilska zveza na Jesem<£ je organizator letošnjega ^ movanja gasilskih enot iz i, renjskih občin, ki bo jutri, *' septembra 1993, z začetkom0" 8. uri. Mladinci in veteran« * bodo srečali pri športni dv°" ni Podmežakla, del mladin« J članske ekipe pa bodo tek"1 vali pri skladišču ŽTP * Spodnjem PlaVžu. Za pri^ tev je prijavljenih skupno desetin. • S. Saje Obletnica šole v Besnici Besnica - Pred šolo v Bes"1* bo jutri, 25. septembra, ob 1 uri srečanje ob 20-letnici s0^ Na srečanje šola vabi vse °y kdanje učence in krajane-programu bodo nastopili u# ci šole, otroci iz vrtca, &tlSiZ bel Šum in ansambel Ambr°*J Bogataja. Če bo vreme sla^jj bo srečanje v Gasilskem v Besnici. Za postrežbo bo r skrbelo Turistično društvo »w niča. • (až) ob" Območno gasilsko tekmovanje Jesenice - Območni štab in " činska gasilska zveza ■Jesenofj-bosta jutri, 25. septembra, V pravila na Jesenicah obm°v gasilsko tekmovanje za p10\. je in pionirke, mladince in dinke, člane in članice tef starejše gasilke in gasilce oz* ma veterane. Člani bodo raz . ljeni v dve starostni skup1 Pričakujejo, da se bo tekrn0\ nja udeležilo več kot sto ekiP. Gorenjskega, tekmovanje rj bo hkrati izbirno za mernon Matevža Haceta. Tako v dvoj ni Podmežakla kot na p'at Železniške postaje Jesenicf^ bo tekmovanje začelo jutfi 8. uri. • (až) Jereb d.o.o., Lučine •oktober fest - Munchen v soboto, 2. oktobra, odhod iz KranjJ ^/ ^ Škofje Loke, Ljubljane, cena 50 Dc^ ►NAKUPI - BRNO - 2 dni ►SILVESTROVANJE na Češke^ PREVOZI IN STORITVE tu. Prijave in inf. po tel. 064/621-773, 682-562 rJAK«c. vmj H tvoj oče l STO* ttU> MCHT ftt» lilo.' \^ TCj« C*KA\ 1 A_£8SS