11 430306 
KNJIZNICARSKE NOVICE 
2(1992), st. 1 
23. januar 1992 
Spostovani! centri bod.o tako s to stevilko Knjiinicarskih novic dobile se en dragocen informacijski vir, s pomocjo katarega bodo svojim uporabnikom 
Pred vam1 Je ze prva stevilka drugega le­lahko posredovale dodatne informacije. Se­tnika /( njiinicarskih novic. Pogostost izha­znam je urejen po koordinacijskih krogih ter nja (v letu 1991 je izslo 12 stevilk) in stevilo opremljen z naslednjimi podatki: naslov po­narocnikov (skoraj 500) sta nedvomno do­datkovne zbirke, strokovno podrocje in insti­kaz, da smo v preteklem letu dosegli nas tucija oz. kontaktna oseba, ki vam bo posre­osnovni cilj: pogosto in ucinkovito obvescanje dovala dodatne informacije. Zvezdica (*) pri slovenske bibliotekarske javnosti o rezultatih, posameznih CD-ROMih pa pomeni, da je Mi­dosezkih, problemih, razlicnih dogajanjih. Ob nistrstvo za znanost in tehnologijo ze zagoto­tem je potrebno poudariti, da so Knjiinicarske vilo sredstva za njihov nakup in jih lahko v novice resnicno zazivele sele s prispevki iz kratkem pricakujemo tudi v Sloveniji. Seznam vasega okolja. Teh je bilo iz stevilke v je pripravila in uredila Helena Fortuna, NUK. 
stevilko vec, odpirali smo nove rubrike, poja­
vljale so se celo polemicne razprave ... Skratka, vec dr. Mirko Popovic 
Knjiinicarske novice so dokazale, da so kot primeren medij za pretok informacij v slo­
************************************** 
venskem bibliotekarskem prostoru. In teh in­formacij v preteklem letu resni~no ni manj­IMENOVANJE KOORDINATORJA IN kalo, kar je lep dokaz raznovrstne dejavnosti REDAKTORJA VZAJEMNEGA knjiznic pri nas. KATALOGA 
Tokratna prva stevilka se nekoliko razlikuje 
************************************** 
od svojih predhodnic. Poleg krajsih informa­cij prinasa namrec seznam tujih podatkovnih zbirk, ki so v racunalniskem zapisu (CD-ROM, Vedno vecje stevilo knjiznic, ki sodelujejo diskete, magnetni trakovi) dosegljive v nasih v sistemu vzajemne katalogizacije (COBISS) knjiznicah in informacijskih centrih. Seznam in s tern tudi vedno vecje stevilo podatkov je nastal konec preteklega !eta kot rezultat v celotni podatkovni zbirki, narekujejo siste­koordinacije nabave tujih serijskih publikacij maticno in organizirano resevanje problemov, in podatkovnih zbirk. Iz seznama je razvi­s katerimi se srecujejo knjiznice v tern sis­dno, da v Sloveniji s podatkovnimi zbirkami temu. Ze nekaj casa je ena izmed osnovnih nedvomno pokrivamo vsa pomembnejsa znan­zahtev knjiznic potreba po ustanovitvi koor­stvena podrocja. Knjiznice in informacijski dinacijskega telesa, ki bi znalo povezati med 
1 


· ~ffG oG oo_'S 
seboj vse sodelujoce knjiznice, ter omogociti v sistemu vzajemne katalogizacije: ce se 
pretok informacij pri resevanju organizacijskih in strokovnih vprasanj v sistemu vzajemne ka­talogizacije. Zaradi prenizke stopnje iniciativ­nosti so knjiznice-kot je poudaril mag. Ber­nard Rajh na lanskoletnem posvetu ZBDS na Rogli-vedno zamujale za korak ali dva in cakale, da je strokovne, vsebinske stvari opra­vljal in razjasnjeval nekdo drug (IZUM). Po­sledica tega je dejstvo, da imamo v Slove­niji kvalitetno zasnovan in programsko dode­lan sistem vzajemne katalogizacije, v katerem pa je v prihodnje potrebno razresiti se ve­liko tako organizacijskih (npr. vkljucevanje vi­sokosolskih in specialnih knjiznic) kot tudi vse­binskih problemov (normativne datoteke, re­dakcija, vsebinska obdelava). 
Potreba po razresitvi tega vprasanja je do­zorela na lanskoletnem posvetu ZBDS na Ro­gli, kjer je bi! sprejet sklep, ki pravi, da " .. . mora NUK poskrbeti, da ustrezni vladni organi imenujejo koordinatorja in redaktorja vzajemnega kataloga, ki bosta vodila stro­kovne naloge v zvezi z avtomatizacijo knjiznic pri njihovem sodelovanju v vzajemnem kata­logu ter skrbela za kvalitetno in pravocasno sodelovanje z IZUM-om." NUK kot nosilec strokovnega razvoja knjiznicnega informacij­skega sistema se je odzval na ta sklep in konec !eta 1991 na redni seji Strokovnega sveta za knjiznicarstvo R Slovenije predlagal naslednje: 
• 
funkcijo strokovnega koordinatorja sis­tema vzajemnega kataloga prevzame Sta­nislav Bahor, 

• 
funkcijo redaktorja sistema vzajemne ka­talogizacije pa opravlja Zlata Dimec. 


Ciani Strokovnega sveta za knjiznicarstvo so soglasno sprejeli utemeljitev za opravljanje obeh nalog ter se hkrati strinjali z obema ime­novanjema. Ker zeli NUK implementirati obe zadolzitvi, je ta prispevek hkrati ze informa­cija oz. poziv vsem sodelujocim knjiznicam pri svojem delu srecujete z organizacijsko­tehnicnimi problemi pri vkljucevanju v CO­BISS, bo vase zelje oz. zahteve prevzel, jih ana­liziral in posredoval IZUM-u Stanislav Bahor (NUK::BAHOR); ce pa se soocate s problemi, ki so povezani s strokovno obdelavo gradiva (monografije, neknjizno gradivo, clanki, vse­binska obdelava itd.), pa lahko kontaktirate Zlato Dimec (NUK::ZLATA). S taksno orga­nizacijo dela, ki bo seveda temeljila na sode­lovanju strokovnjakov tako iz NUK-a kot tudi iz drugih institucij, zelimo doseci usklajeno in sistematicno resevanje vseh strokovnih proble­mov, ki jih je (bo) potrebno resiti v sistemu vzajemne katalogizacije. Sinhroniziran nastop bibliotekarske stroke pa bo nedvomno olajsal tudi delo sodelavcev v IZUM-u. 
Poleg sprotnega resevanja problemov bo izvajanje redakcijske funkcije v vzajemnem katalogu organizirano projektno, in sicer s pomocjo programskega paketa Super Project . 0 vsebini celotnega projekta, ki zajema sklope kot npr. definicija gradiva za vzajemni kata­log, standardizacija vnosa, normativne dato­teke, definicijo pogojev za sodelovanje knjiznic v vzajemnem katalogu itd., vas bomo se na­knadno obvestili. Za vsestransko izmenjavo in­formacij o problematiki vzajemnega kataloga pa bi bilo v prihodnje potrebno organizirati se racunalnisko konferenco. 
dr. Mirko Popovic 

*************************************** 
VISOKOSOLSKE KNJIZNICE 

*************************************** 

SEJA KOMISIJE ZA VISOKOSOLSKE KNJIZNICE 
Dne 15.1.1992 je bila v Narodni in univerzi­tetni knjiznici v Ljubljani seja Komisije za vi­sokosolske knjiznice z naslednjim dnevnim re­dom: 
1. 
Pregled zapisnika zadnje seje 

2. 
lnformacija o rezultatih obiskov v v1­sokosolskih knjiznicah 

3. 
Predlog visine zamudnin za visokosolske knjiznice 

4. 
Predlogi za program dela sekcije 

5. 
Razno 


Ad 1) 
• Pregled zapisnika zadnje seje je podala Ana Martelanc. 
Ad 2) 
• Melita Ambrozic je porocala o poteku obi­skov v vseh visokosolskih knjiznicah in nekaterih specialnih knjiznicah v Slove­IllJI. Skupaj s Stanetom Bahorjem in lgorjem Basem je obiskala 90 knjiinic. Posnetek stanja obiskanih knjiznic je bi! izdelan po narocilu Ministrstva za zna­nost in tehnologijo in predstavlja projekt 
o vkljucevanju visokosolskih in specialnih knjiznic v sistem vzajemne katalogizacije. Podatki iz tega porocila bodo interesen­tom na razpolago, ko bo to gradivo spre­jelo MZT. 

• 
V razpravi o stanju v visokosolskih knjiznicah sta bila med drugim omenjena dva vainejsa problema in sicer nizko vre­dnotenje dela knjiznicarjev s strani Mini­strstva za solstvo in sport, ter potreba, da se financna sredstva dodelijo knjiznicam namensko in ne v okviru sredstev za de­lovanje celotne fakultete. 

• 
Sprejet je bil tudi sklep, da je po­trebno o teh dveh problemih obvestiti Strokovni svet za knjiznicarstvo in Ko­misijo za informatiko, dokumentacijo in knjiznicarstvo pri Univerzi v Ljubljani. 


Ad 3) 
• 
Ciani komisije so razpravljali tudi o za­mudninah in opominih v visokosolskih knjiznicah. · Dogovorili so se za naslednji predlog: Zamudnina 20,00 SLT na te­den za eno knjigo, 1. opomin 100,00 SLT, 2. opomin 200,00 SLT, 3. opomin 500,00 SLT. Predlagani zneski niso obvezni za vi­sokosolske knjiinice, ampak naj bi bili le v pomoc knjiznicarjem pri izdelavi ceni­kov na lastnih fakultetah. Predlog naj bi veljal do konca studijskega leta 1991/92. 

• 
Pri tej tocki je Vilenka J akac (NUK) opo­zorila prisotne na perec problem med­bibliotecne izposoje z drugimi republi­kami v bivsi Jugoslaviji. Problemi so predvsem pri placevanju storitev in pri vracanju izposojenega gradiva. V raz­pravi so bile omenjene razne resitve, kot npr .: vnaprejsnje placilo za usluge, reci­procnost pri izvajanju medbibliotecne iz­posoje, prelozitev placila na rok, ko bo placilni sistem urejen. Po razpravi je bil sprejet naslednji sklep: 

• 
Potrebno je oblikovati enotno strategijo za izvajanje medbibliotecne izposoje z drugimi republikami v bivsi Jugoslaviji. 


V ta namen naj se ustanovi konzor­cij s sedezem v Narodni in univerzitetni knjiznici. V tern konzorciju naj sodelu­jejo se predstavniki UKM, CTK, CMK in CEK. Potrebno bo tudi izdelati seznam vseh terjatev. 

Ad 4) 
• Pri oblikovanju programa dela komisije 80 clani predlagali, da bi na naslednjih se­jah obra.vnavali uvedbo enotne izkaznice za vse knjiznice, ki delujejo v okviru Uni­verze v Ljubljani; izvedba tega predloga je vezana na racunalnisko voden seznam studentov na Univerzi v Ljubljani; in pa poenotenje cenikov za razne informacijske storitve. 

Ad 5) 
• Ana Martelanc je prisotne seznanila z moznostjo organiziranja seminarja za vodje visokosolskih knjiznic na temo: 
Vodenje in organizacija visokosolskih knjiinic. Seminar bi organizirali v sode­lovanju z Ekonomsko fakulteto. Podrob­nejse informacije o vsebini tecaja, rokih in ceni bodo clani komisije prejeli kasneje. 
Ana Martelanc 

*************************************** 
ZBDS 

*************************************** 
POROCILO O DELU SEKCIJE ZA SPECIALNE KNJIZNICE ZBDS ZA 1991 
Polozaj specialnih knjiznic je v veliki meri odvisen od podjetja, v katerem knjiznica de­I uje. N apori Sekcije za specialne knjiznice so usmerjeni predvsem k uveljavitvi strokovnega dela specialne knjiznice v podjetju, kar je od­visno od dobrih kadrov v knjiznici, kakor tudi od poznavanja vloge informatike s strani vo­dilnih oseb v podjetju. Delo v letu 1991 lahko 8trnemo v naslednje tri tocke: 
1. 
Lani so bili izdani Standardi za specialne knjiinice, za katere je bilo veliko zani­manja, tako da je vsa naklada (300 iz­vodov) konec leta 1991 posla. Plan pre­davanj o Standardih nismo v celoti ure­snicili, saj so bila predavanja le v Lju­bljani (prof. M. Slajpah) in v Mariboru (ga. T . Kovse). Ostala predavanja po po­drocjih bodo v letu 1992. 

2. 
Sirsa sestanka Sekcije je organizirala CTK in sta bila namenjena koordinaciji nabave strokovne literature in resevanju tekocih vprasanj. Na teh sestankih smo imeli tudi dve predavanji: 


a) M. Jursic: Politika narocanja in poslova­nja zaloib 
b) N. Trzan-Herman: On-line/On-disk . 
3. CTK je organizirala seminarje na temo Sodobno poslovanje v specialni knjiinici. Seminarji 80 bili stirikrat po dva dni v prvi polovici !eta 1991; udelezilo se jih je 64 08eb iz specialnih knjiznic iz vse Slove­nije. 

N. Trzan Herman, dipl.ing. predsednica sekcije 
*************************************** 
BORZA DELA 

*************************************** 
VISJI KNJIZNICAR -NEDOLOCEN CAS . Cankarjeva knjiznica na Vrhniki nudi zaposlitev za nedolocen cas ustvarjalnemu in prijaznemu visjemu knjiznicarju, ki ga veseli delo z mladimi bralci. Informacije na telefon: 061/751-114. -Marija Iskrenovic, upravnica 
Dimitrije Stefanovic Naselje Centar 3/2, 43000 Bjelovar, tel .:043/43-446 Rojen 29.1.1948 v Sabcu, srednjo solo za aktivne podoficirje PVO koncal 1967, novinarsko solo pri Jugoslovanskem institutu za novinarstvo 1972, strokovni izpit za knjiznicarja 1980 v NSB Zagreb. Od 1974 do 1989 nacelnik Gar­nizonske knjiznice v Bjelovarju. Od 20.9.1991 nezaposlen in evidentiran pri Zavodu za zapo­slovanje Bjelovar. Clan Hrvatskega bibliote­karskega drustva od 1977, predsednik 1985-87. 
*********************************** 
SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE 

************************************** 
40 LET KNJIZNICE V KOCEVJU 

Razvoj knjiznicarstva na Kocevskem je bil specificen glede na ostale kraje v Sloveniji. Do !eta 1941 je bi! pretezni de! prebival­stva nemsko govoreci in zato je bila mocnejsa le nemska javna knjiznica, slovenske Javne 
knjiznice pa so bile majhne in s slabo raz­
vito dejavnostjo. Knjige iz teh knjiznic so med 
vojno in po njej popolnoma izginile. 
Sele v letih 1949-1951 je oddelek za prosveto pri okraju Kocevje zaposlil delavko z nalogo zbirati in urejati knjige za ljudsko knjiznico v Kocevju. Do 21.12.1951 je bilo zbranih 1543 knjig in ta dan je bi! vpisan prvi bralec nase knjiznice. Zaposlena je bila ena delavka z na­logo en dan dopoldne in naslednji dan popol­dne izposojati knjige. Ze prvi statisticni po­datki iz !eta 1953 kazejo, da je bila zelja po branju med Kocevci precejsnja -na <lorn je bilo izposojenih 16.470 knjig. Knjiznica je v prvem desetletju dobila vecji prostor in se eno delavko in !eta 1962 dosegla 44.798 enot izpo­soje. Obcina je opazila to veliko potrebo po knjigah med krajani in se odlocila za profesio­nalizacijo tega dela in dala stipendijo za studij knjiznicarstva. Ko se je stipendistka zaposlila v tukajsnji knjiznici, je poskrbela za preure­ditev knjiznice iz pultnega sistema na sistem prostega dostopa, dosegla je, da je knjiznica dobila nove prostore in opremo, locen mladin­ski oddelek, uvedla ure pravljic in druge oblike dela z mladimi, zavedajoc se dejstva, daje sta­len bralec le tisti, ki se je na knjigo navadil ze v otrostvu. Ker pa je bila lokacija knjiznice odmaknjena iz mesta in se v drugem nadstro­pju, se je obisk zmanjsal, izposoja je padla na 
18.879 knjig v letu 1969. 
Intenzivno smo se lotili pridobivanja novih bralcev. V mednarodnem letu knjige (1972) smo uvedli clanarino namesto izposojnine. K sodelovanju smo povabili sindikalne organiza­cije podjetij, da bi placevale clanarine svojim delavcem. Sprva se je odzvalo 7 kolektivov, kasneje pa vsako leto vec. V letu 1990 jih je bilo ze 29. 
Po podjetjih smo raznasali sezname knjiznih novosti, spiske knjig iz razlicnih strokovnih pdrocij. Vabila z urnikom poslovanja knjiznice smo delili na vseh kulturnih prireditvah; na vseh sestankih o kulturi smo govorili o po­menu knjiznice kot ustanove, ki ne skrbi le za razvedrilo, ampak s svojim fondom omogoca tudi izobrazevanje in vsesplosno informiranost obcanov. Temu ustrezno smo postopno· spre­minjali nabavno politiko v korist strokovni li­teraturi. Povezali smo se z vrtci in solami in organizirali skupinske obiske otrok od male sole, osnovne sole, do srednjih sol. 
To delo je kmalu rodilo sadove -ze !eta 1975 je bilo na dom izposojenih 62.506 enot knjiznicnega gradiva, a poleg knjig smo izpo­sojali ze tudi kasete s pravljicami, otrosko in resno glasbo in za ucenje tujih jezikov. Preko 30 kasneje spet, ko smo uvedli celodnevno od­prtost. (Za razvoj knjiznice na Kocevskem je vodja knjiznice prejela Copovo diplomo). 
V letih 1982-1989, ko je bila knjiznica pri­siljena na simbiozo s kinom in muzejem v Kulturnem centru, je knjiznica stagnirala; !eta 1990 si je priborila samostojnost in re­zultati niso izostali. Primerjava med pov­precnimi dosezki tega !eta v republiki Slove­niji in naso knjiznico kazejo naslednji podatki (RS-Sloenija, K-Obcina Kocevje): 
• 
Obisk clana: RS 10 krat, K 18 krat; 

• 
Izposoja na clana: RS 25 enot, K 33,8 enot(na dom); 

• 
lzposoja na preb. RS 4 enote, K 5,9 enot; 

• 
Strosek izp. enote: RS 30,89 din, K 14,64 din; 

• 
Izposoja na zaposl. delavca: RS 14.750 enot, K 22.589 enot(na dom); 

• 
Clanstvo v knj. : RS 15,87 %, K 17,58 %; 

• 
Obrat knj. zaloge: RS 1,51 krat, K 3,4 krat; 

• 
Prostor m2/preb. RS 22,8 m2, K 13,0 m2. 


Prostor je osnovni problem, ki ga skupaj z obcino ze 7 let za zdaj se uspesno resujemo. S stirimi potujocimi knjiznicami oskrbujemo brake na zelo redko naseljenem podezelju. 
Ema Strumbelj 

*************************************** 
KNJIZNICARJI ZA HRVASKO 

*************************************** 
PODARIMO KNJIGO RAZRUSENIM KNJIZNICAM 

HRVASKE 

V N arodni in univerzitetni knjiznici se zme­raj zbirajo knjige za hrvaske knjiznice. Zbrane knjige homo drugic odpeljali sredi februarja, zato prosimo vse knjiznice, da zbrane knjige s seznami vred cimprej dostavijo v NUK. 
Med tern pa so hrvaskim knjiznicam po­magali tudi v Crnomlju, kjer je tamkajsnja sploznoizobrazevalna knjiznica kupila 40 knjig in jih poslala knjiznici v pobrateno mesto Dugo Reso. 
Splosnoizobrazevalna knjiznica Kranj pa bo na zbirni center v Zagreb poslala cca 1550 knjig, v dogovoru s knjiznico bolnice Golnik, ki te knjige daruje Hrvaski. 
Silva Novljan 

Tudi Studijska knjiznica Mirana Jarca iz Novega mesta se je vkljucila v zbirni begunski center za Dolenjsko na Otoccu pri Novem mestu. Na Otoccu pri Novem mestu je zbirni begunski center za Dolenj­sko, kjer je tudi 25 begunskih otrok vkljucenih v VVO. Ti otroci imajo vzgojiteljice, ki v hrvaskem jeziku skrbijo za vzgojo in varstvo. V osnovnosolski pouk je vkljucenih 40 otrok v OS Otocec. Vsi otroci se udelezujejo po­uka v hrvaskem jeziku, saj so z njimi dopoto­vale tudi njihove uciteljice. Nekaj vec kot 20 dijakov pa obiskuje pouk na novomeskih sre­dnjih solah. Vsem hrvaskim otrokom se bo letnik priznal, ce bodo redno obiskovali slo­venske sole. Bibliotekarka Studijske knjiznice Jadranka Zupancic vsak cetrtek popoldne pri­poveduje predsolskim hrvaskim otrokom pra­vljice, se z njimi pogovarja o knjigah in or­ganizira se druge dejavnosti za otroke -vse v hrvaskem jeziku. Redno pripravlja kolek­cije knjig v hrvascini, ki jih Studijska knjiznica posoja otrokom. Podarili smo jim tudi nekaj knjig. Otroci so zelo zadovoljni in se aktivno vkljucujejo v vse dejavnosti, ki jih nasa bibli­otekarka organizira. -SK M. Jarca, Novo mesto 
******M******************************* 
MNENJE 

*************************************** 

0 BRANJU ZGODOVINE 
V Knjiinicarskih novicah 1(1991),st. 11-12 je lvanka Zmavc-Baranova objavila Drobec k zgodovini Studijske knjiznice v Mariboru (1945-1965). V njem se na straneh 25 in 26 zgraza, ces da sta bila v Jubilejnem zborniku UKM "do skrajnosti diskriminirana prva dva katalogizatorja v SK (za leto 1947), ko ju zgo­dovina navaja kot pomozno osebje". V dokaz citira: "Ravnatelj J anko Glazer ... je dajal in­formacije, kolikor jih pomozno osebje ni moglo dajati". 
A vtorica Drobca je zamolcala, kar se po­lemiku ne spodobi, da je citat sestavni de! mojega dela (torej Bruna Hartmana) Petinse­demdeset let Univerzitetne knjiznice Maribor 7 (1903-1978), objavljenega v Jubilejnem zbor­ni.ku Univerzitetne knjiznice 1903-1978, Mari­bor 1978 na straneh 9-106. Inkriminirani sta­vek je natisnjen na strani 84. 
Ves, kakor kaze, !eta pestovani avtoricin srd je namenjen piscu zgodovine ( torej meni), ki da sem z "ironijo in podcenjevanjem" klasno (?) diskriminiral" prva katalogizatorja v ma­riborski studijski knjiznici. (To naj bi veljalo 1947. !eta za lvanko Zmavc-Vrsicevo, kasneje Baranovo, in Franca A vsenaka; ta dva sta so­dila k pomoznemu osebju, h kateremu je bi! pristet se Vekoslav Spindler, ki je opravljal "reziserske in pisarniske posle".) 
Zelo mi je zal, da avtorica ni dobro prebrala celotne relevantne pasaze, pa tudi ne nanjo se nanasajocih pripomb 268 in 270. Obvarovana bi bila dolgotrajnega srda, jaz pa ne bi bi! nje­gova tarca. Ko bi jih bila prebrala, bi ji bilo od vsega zacetka jasno, da v svojem delu pov­zemam besedilo dopisa st. 197/47 Studijske knjiznice v Mariboru, ki ga je 5. junija 1947 z natancnimi podatki o osebju knjiznice -o rav­natelju Janku Glazerju in "pomoznem osebju" treh ljudi -poslala personalnemu referatu Me­stnega ljudskega odbora Maribor. (Dopis je se danes, 27. decembra 1991 spravljen v arhivu Univerzitetne knjiznice Maribor.) Sestavil in podpisal ga je ravnatelj J anko Glazer. Ker vemo, kako je bi! pri delu natancen in preu­daren, pa tudi "strog in zahteven", kakor ga v Drobcu dobro karakterizira lvanka zmavc­Baranova, je ze moral imeti pravne argumente za uradno formulacijo o "pomoznem osebju", kakor jo je zapisal. Eden od teh bi utegnil biti ta, da sta bila lvanka zmavc-Vrsiceva in Franc A vsenak v casu, ko je bi! do pis odposlan, se zmeraj na knjiznicarskem tecaju v Ljubljani ( od 20. januarja 1947). Glazerjevo analizo sem v svojem zgodovinskem prispevku torej pov­zel, nisem pa je sam formuliral, kakor hoce ve­deti lvanka zmavc-Baranova. 
Zgodovino pisemo na osnovi dokumentov, virov in literature, ki jih natancno analiziramo in ovrednotimo. Le tako se moremo priblizati zgodovinski resnici. Gotovo pa je ne pisemo tako, da stanja, dosezke, priznanja, pa naj so se toliksni, projiciramo v skoraj polstoletno preteklost. 
Bruno Hartman 

***************************************************** BAZE NA CD-ROMIH IN MAGNETNIH TRAKOVIH ***************************************************** 
KOORDINACIJSKI KROG NUK : DRUZBOSLOVJE 
CD~ROM 

Naslov: SOCIOFILE = Sociological Abstracts 
Podrocje: sociologija in sorodne_ discipline 
Odobje: 1974­
Institucija: OSREDNJA DRUZBOSLOVNA KNJIZNICA "JOZE GORICAR" 
Karde)jeva ploscad 5 
61000 LJUBLJANA 
Telefon: 061/341-564 Kontaktna oseba: Breda Popovic VMSmail: UEK::FPKNJIZ 
CD-ROM 

Naslov: PSYLIT Podrocje: psihologija Obdobje: 1974­Institucija: FILOZOFSKA FAKULTETA. ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO. KNJIZNICA Askerceva 12 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/150-001/204 Kontaktna oseba: Breda Bezic 
CD-ROM 

Naslov: LISA -Library and Information Science Abstracts Podrocje: bibliotekarstvo Obdobje: 1969­Institucija: NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIZNICA Turjaska 1 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/150-141 Kontaktna oseba: Dare Balazic VMSmail: NUK::DARE 
CD-ROM . 

Naslov: CDMARC NAMES 
Podrocje: Library Aids -Cataloging 
Institucija: NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIZNICA 
Turjaska 1 
9 
61000 LJUBLJANA Kontaktna oseba: Boris Kosorok VMSmail: NUK::BORIS 
CD-ROM 

Naslov: CDMARC SUBJECTS Podrocje: Library Aids -Cataloging Institucija: NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIZNICA Turja.ska 1 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/150-134 Kontaktna oseba: Boris Kosorok VMSmail: NUK::BORIS 
CD-ROM Naslov: ERIC (Educational Resources Information Center) Podrocje: pedagogika Obdobje: 1983­Institucija: PEDAGOSKA FAKULTETA. KNJIZNICA Kardeljeva ploscad 16 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/181-133 Kontaktna oseba: Alja Smole-Gasparovic VMSmail: UEK::PAKNJIZNICA 
CD-ROM 

Naslov:. DEUTSCHE BIBLIOGRAPHIE AKTUELLE Podrocje: nacionalna nemska bibliografija Obdobje: 1990­Institucija: PEDAGOSKA FAKULTETA. KNJIZNICA Kardeljeva ploscad 16 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/181-133 Kontaktna oseba: Alja Smole-Gasparovic VMSmail: UEK::PAKNJIZNICA 
CD-ROM* 

Naslov: PAIS INTERNATIONAL Podrocje: notranja in mednarodna politika, politicne vede Institucija: OSREDNJA DRUZBOSLOVNA KNJIZNICA "JOZE GORICAR" Kardeljeva ploscad 5 61000 LJUBLJANA 
DISKETTE* 
Naslov: CURRENT CONTENTS -Social and Behavioral Sciences Podrocje: notranja in mednarodna politika, politicne vede Institucija: OSREDNJA DRUZBOSLOVNA KNJIZNICA "JOZE GORICAR" Kardeljeva ploscad 5 61000 LJUBLJANA 
CD-ROM* 
Naslov: SOCIAL SCIENCES CITATION INDEX Podrocje: temeljna podatkovna baza za vse druzboslovne vede Institucija: NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIZNICA Turjaska 1 61000 LJUBLJANA 
CD-ROM* Naslov: MLA INTERNATIONAL BIBLIOGRAPHY (Modern Language Ass.) Podrocje: Bibliografska podatkovna baza (zajema tudi nekatere slovenske lite­rarnoteoreticne in jezikoslovne revije) Institucija: NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIZNICA Turjaska 1 61000 LJUBLJANA 

KOORDINACIJSKI KROG UKM-MARIBORSKO PODROCJE 
CD-ROM+ PRINT 
Naslov: SCIENCE CITATION INDEX Podrocje: tehnika, medicina -zdruzena sredstva UKM, Teh. fak., Visja agr. sola Institucija: UNIVERZITETNA KNJIZNICA Gospejna 10 62000 MARIBOR Obdobje: 1980­Telefon: 062/25-851 Kontaktna oseba: mag. Irena Sapac VMSmail: UMBl :: UUKUKI21K 
CD-ROM + PRINT 
Naslov: SOCIAL SCIENCE CITATION INDEX Podrocje: druzboslovje, humanistika Institucija: UNIVERZITETNA KNJIZNICA Gospejna 10 62000 MARIBOR Obdobje: 1989­Telefon: 062/25-851 Kontaktna oseba: mag. Irena Sapac VMSmail: UMB1 :: UUKUKI21K 
. CD-ROM Naslov: ERIC Podrocje: pedagogika Institucija: UNIVERZITETNA KNJIZNICA Gospejna 10 62000 MARIBOR Obdobje: 1966­Telefon: 062/25-851 Kontaktna oseba: mag. Irena Sapac VMSmail: UMB1::UUKUKI21K 
CD-ROM* 

Naslov: ABI-INFORM Podrocje: ekonomija Institucija: UNIVERZITETNA KNJIZNICA Gospejna 10 62000 MARIBOR Obdobje: 1991­
CD-ROM * Naslov: EI CHEMDISC Podrocje: kemija Institucija: UNIVERZITETNA KNJIZNICA Gospejna 10 62000 MARIBOR Obdobje: 1992­
DISKETTE * Naslov: BIOSIS Podrocje: biologija Institucija: UNIVERZITETNA KNJIZNICA Gospejna 10 62000 MARIBOR Obdobje: 1992­
12 

DISKETTE* Naslov: TOGA Podrocje: tekstil (2 disketi) Institucija: TEHNISKA FAKULTETA. INDOK TEKSTIL Smetanova 17 62000 MARIBOR Obdobje: jan-avg/1990, avg/1990-juJ/1991 
KOORDINACIJSKI KROG CMK-MEDICINA 
CD-ROM 
Naslov: MEDLINE Podrocje: biomedicina Institucija: CENTRALNA MEDICINSKA KNJIZNICA Vrazov trg 3 61000 LJUBLJANA Obdobje: 1982­Telefon: 061/317-492 Kontaktna oseba: mag. Primoz Juznic VMSmail: ANIMUS::PRIMOZ, ANIMUS::JURE, ANIMUS::EMIL 
CD-ROM 
Naslov: TOXLINE Podrocje: toksikologija lnstitucija: CENTRALNA MEDICINSKA KNJIZNICA Vrazov trg 3 61000 LJUBLJANA Obdobje: 1991­Telefon: 061/317-492 Kontaktna oseba: mag. Primoz Juznic VMSmail: ANIMUS::PRIMOZ, ANIMUS::JURE, ANIMUS::EMIL 
CD-ROM 
Naslov: EXCERPTA MEDICA 
Podrocje: medicina 
Institucija: CENTRALNA MEDICINSKA KNJIZNICA 
Vrazov trg 3 
61000 LJUBLJANA 
Obdobje: 1984­
Telefon: 061/317-492 Kontaktna oseba: mag. Primoz Juznic VMSmail: ANIMUS::PRIMOZ, ANIMUS::JURE, ANIMUS::EMIL 
CD-ROM 

Naslov: SCIENCE CITATION INDEX Podrocje: tehnika, medicina Institucija: CENTRALNA MEDICINSKA KNJIZNICA Vrazov trg 3 61000 LJUBLJANA Obdobje: 1986­Telefon: 061/317-492 Kontaktna oseba: mag. Primoz Juznic VMSmail: ANIMUS::PRIMOZ, ANIMUS::JURE, ANIMUS::EMIL 
DISKETTE 

Naslov: CURRENT CONTENTS. LIFE SCIENCES Podrocje: Life sciences Institucija: CENTRALNA MEDICINSKA KNJIZNICA Vrazov trg 3 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/317-492 Kontaktna oseba: mag. Primoz Juznic VMSmail: ANIMUS::PRIMOZ, ANIMUS::JURE, ANIMUS::EMIL 
DISKETTE 

N aslov: CURRENT CONTENTS. CLINICAL MEDICINE Podrocje: biomedicina lnstitucija: CENTRALNA MEDICINSKA KNJIZNICA Vrazov trg 3 61000 LJUBLJANA 
Telefon: 061/317-492 
Kontaktna oseba: mag. Primoz Juznic 
VMSmail: ANIMUS::PRIMOZ, ANIMUS::JURE, ANIMUS::EMIL 
CD-ROM 

Naslov: CANCERLIT 
Podrocje: onkologija 
Institucija: ONKOLOSKI INSTITUT. KNJIZNICA IN INDOK CENTER 
Zaloska 5 
61000 LJUBLJANA 
Obdobje: 1987­
Telefon: 061 / I 20-005 Kontaktna oseba: Dusica Kiauta 
VMSmail: ANIMUS: :DKIAUTA 
CD-ROM* 

Naslov: DRUG INFORMATION SOURCE (Compact Cambridge) Podrocje: registrirana zdravila, monografije komercialnih izdelkov za injiciranje, bibliografski zapisi o farmakologiji in terapevtski uporabi zdravil Institucija: CENTRALNA MEDICINSKA KNJIZNICA Vrazov trg 3 61000 LJUBLJANA 
CD-ROM* 

Naslov: CONSULT. SCIENTIFIC AMERICAN MEDICINE (Compact Cam­bridge) Podrocje: intern a medicina ( diagnostika, zdravljenje doziranje zdravil. .. ) Institucija: CENTRALNA MEDICINSKA KNJIZNICA Vrazov trg 3 61000 LJUBLJANA 
KOORDINACIJSKI KROG CEK-EKONOMIJA 
CD-ROM 

Naslov: SOCIAL SCIENCES CITATION INDEX Podrocje: druzbene vede Institucija: CENTRALNA EKONOMSKA KNJIZNICA Kardeljeva ploscad 17 61000 LJUBLJANA Obdobje: 1. tiskana verzija: 1976-1987 2. CD-ROM: 1988-1990 Telefon: 061/183-333 . Kontaktna oseba: Ivan Kanic VMSmail: UEK::CEK, UEK::CEKJNDOKl 
CD-ROM 

Naslov: ECONLIT = Journal of Economic Literature Podrocje: ekonomija Institucija: CENTRALNA EKONOMSKA KNJIZNICA Kardeljeva ploscad 17 61000 LJUBLJANA Obdobje: 1969­Telefon: 061/183-333 Kontaktna oseba: Ivan Kanic VMSmail: UEK::CEK, UEK::CEKJNDOKl 
CD-ROM 

Naslov: UNESCO CD-ROM PROTOTYPE Podrocje: Bibliographic references, Research institutes and information services in the world, Periodicals in Social Sciences lnstitucija: CENTER ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN RAZVOJ Kardeljeva ploscad,1 61109 LJUBLJANA Telefon: 061/183-597 Kontaktna oseba: Tanja Kovse 



KOORDINACIJSKI KROG CTK-TEHNIKA 
MAGNETNITRAK 

Naslov: COMPENDEX Podrocje: vsa podrocja tehnike in naravoslovja Institucija: CENTRALNA TEHNISKA KNJIZNICA Tomsiceva 7 61000 LJUBLJANA Obdobje: 1987­Telefon: 061/214-096 Kontaktna oseba: Mira Lebez VMSmail: CTKLJ::MIRAL 

MAGNETNITRAK 

Naslov: !CONDA Podrocje: graditeljstvo lnstitucija: CENTRALNA TEHNISKA KNJIZNICA Tomsiceva 7 61000 LJUBLJANA Obdobje: 1978­Telefon: 061/214-077 Kontaktna oseba: Mira Vovk-Avsic VMSmail: CTKLJ::MIRAV 

CD-ROM 

Naslov: PERINORM Podrocje: standardi in tehn. registracija, mednarodni, evropski GB, FR, DE, AT,CH Institucija: CENTRALNA TEHNISKA KNJIZNICA Tomsiceva 7 61000 LJUBLJANA Obdobje: Celoletno Telefon: 061/214-080 Kontaktna oseba: Sofronije Buila VMSmail: CTKLJ: :STANDARD 
CD-ROM 

Naslov: SCIENCE CITATION INDEX Podrocje: naravoslovje, tehnika, medicina Institucija: CENTRALNA TEHNISKA KNJIZNICA Tomsiceva 7 61000 LJUBLJANA Obdobje: 1986­Telefon: 061/214-096 Kontaktna oseba: Mira Lebez VMSmail: CTKLJ::MIRAL 
CD-ROM 

Naslov: WORLDWIDE STANDARDS SERVICE Podrocje: standardi in tehn. registracija, mednarodni, evropski US, CA, Ja­ponska Institucija: CENTRALNA TEHNISKA KNJIZNICA Tomsiceva 7 61000 LJUBLJANA Obdobje: Celoletno Telefon: 061/214-080 Kontaktna oseba: Sofronije Buila VMSmail: CTKLJ: :STANDARD 
CD-ROM 

Naslov: ENVIRONMENT LIBRARY Podrocje: okolje Institucija: CENTRALNA TEHNISKA KNJIZNICA Tomsiceva 7 61000 LJUBLJANA Obdobje: 1990­Telefon: 061/214-096 Kontaktna oseba: Mira Lebez VMSmail: CTKLJ::MIRAL 
CD-ROM 

Naslov: SELECTED WATER RESOURCES ABSTRACTS Podrocje: voda Institucija: CENTRALNA TEHNISKA KNJIZNICA 
Tomsiceva 7 61000 LJUBLJANA Obdobje: 1967­Telefon: 061/214-096 Kontaktna oseba: Mira Lebez VMSmail: CTKLJ::MIRAL 
CD-ROM 
Naslov: THE PESTICIDES DISC Podrocje: pesticidi Institucija: CENTRALNA TEHNISKA KNJIZNICA Tomsiceva 7 61000 LJUBLJANA Obdobje: 1967­Telefon: 061/214-096 Kontaktna oseba: Mira Lebez VMSmail: CTKLJ::MIRAL 
MAGNETNITRAK 
N aslov: IN SPEC Podrocje: A-fizika, B-elektrotehnika, C-avtomatizacija, D-Informatika Institucija: ISKRA INDOK d.o.o. Trzaska 2 61000 LJUBLJANA Obdobje: 1970­Telefon: 061/213-778 Kontaktna oseba: Vera Mirt-Levovnik VMSmail: UEK::ISKRA 
CD-ROM 
Naslov: MATH SCI 
Podrocje: matematika 
Institucija: INSTITUT ZA MATEMATIKO, FIZIKO IN MEHANIKO.MATEMATICNA 
KNJIZNICA IN INDOK 
J adranska 19 
61000 LJUBLJANA 
Obdobje: 1985­
Telefon : 061/265-061 
Kontaktna oseba: Agata Tiegl 
VMSmail: VEGA::MATKNJIZ 
CD-ROM 
N aslov: CI TIS 
18 Podrocje: graditeljstvo, voda in okolje Institucija: ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ Dimiceva 12 61000 LJUBLJANA Obdobje: 1972­Telefon: 061/182-014 Kontaktna oseba: Vanda Valencic VMSmail: UEK::INFOZRMK 

DISKETTE 

Naslov: CURRENT CONTENTS. LIFE SCIENCES Podrocje: life sciences Institucija: INSTITUT JOZEF STEFAN Jamova 39 
.61000 LJUBLJANA Obdobje: nove objave Telefon: 061/159-199 Kontaktna oseba: Maja Bleiweis VMSmail: IJSLIB::MAJA 

DISKETTE Naslov: CURRENT CONTENTS. PHYSICAL, CHEMICAL & EARTH SCI­ENCES Podrocje: physical,chemical,earth science Institucija: INSTITUT JOZEF STEFAN Jamova 39 61000 LJUBLJANA Obdobje: nove objave Telefon: 061/159-199 Kontaktna oseba: Maja Bleiweis VMSmail: IJSLIB::MAJA 
DISKETTE Naslov: CURRENT CONTENTS. ENGINEERING, TECHNOLOGY & APPLIED SCIENCES Podrocje: engineering: science & technology Institucija: INSTITUT JOZEF STEFAN Jamova 39 61000 LJUBLJANA Obdobje: nove objave Telefon: 061/159-199 Kontaktna oseba: Maja Bleiweis VMSmail: IJSLIB::MAJA 
CD-ROM 

AA • • ••' O ~ 
Naslov: AGRIS Podrocje: specializirana biotehniska sekundarna zbirka za znanost in tehnolo­gijo Zdruzenih narodov z YU inputom lnstitucija: CENTRALNA BIOTEHNISKA KNJIZNICA IN INDOK BF J amnikarjeva 101 61000 LJUBLJANA Obdobje: arhivski in azurirani diski Telefon: 061/264-761/209 Kontaktna oseba: mag. Tomaz Bartol 
CD-ROM 

Naslov: CABCD (Commonwealth Agricultural Bureau) abstracts Podrocje: agronomija, zivinoreja in biotehnika -v sirsem smislu Institucija: BIOTEHNISKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ZIVINOREJO. IN­DOK IN KNJIZNICA Groblje 3 61230 DOMZALE Obdobje: 1984-1992 Telefon: 061/711-986 Kontaktna os.eba: Elizai>eta Kmecl VMSmail: UEK::ZOOT 
DISKETTE 

Naslov: CURRENT CONTENTS. LIFE SCIENCES (z izvlecki) Podrocje: life sciences Institucija: BIOTEHNISKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ZIVINOREJO. IN­DOK IN KNJIZNICA Groblje 3 61230 DOMZALE Obdobje: 1984-1992 Telefon: 061/ 711-986 K6ntaktna oseba: Elizabeta Kmecl VMSmail: UEK::ZOOT 
DISKETTE 

Naslov: CURRENT CONTENTS. AGRICULTURE, BIOLOGY & ENVIRO­
NMETAL SCIENCES Podrocje: Agriculture, Environment 

lnstitucija: BIOTEHNISKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ZIVINOREJO. IN­
DOK IN KNJIZNICA 
Groblje 3 61230 DOMZALE Obdobje: 1984-1992 Telefon: 061/ 711-986 Kontaktna oseba: Elizabeta Kmecl VMSmail: UEK::ZOOT 

CD-ROM 

Naslov: FSTA (Food Science and Technology Abstracts) Podrocje: zivilska tehnologija Institucija: BIOTEHNISKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ZIVILSKO TEH­NOLOGIJO. KNJIZNICA Jamnikarjeva 101 61000 LJUBLJANA Obdobje: kumulativa /1969-1990) in azurirani diski Telefon: 061/294-761/168 Kontaktna oseba: Ivica Hocevar VMSmail: UEK::ZT 
DISKETTE 

Naslov: CURRENT CONTENTS. LIFE SCIENCES Podrocje: Life sciences Institucija: BIOTEHNISKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ZIVILSKO TEH­NOLOGIJO. KNJIZNICA Jamnikarjeva 101 61000 LJUBLJANA Obdobje: kumulativa /1969-1990) in azurirani diski Telefon: 061/264-761/168 Kontaktna oseba: Ivica Hocevar VMSmail: UEK::ZT 
DISKETTE 

Naslov: CURRENT CONTENTS. PHYSICAL, CHEMICAL & EARTH SCI­
ENCES 
Podrocje: physical,chemical,earth science 
lnstitucija: BIOTEHNISKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ZIVILSKO TEH­NOLOGIJO. KNJIZNICA 
Jamnikarjeva 101 
61000 LJUBLJANA 
Obdobje: kumulativa /1969-1990) in azurirani diski 
Telefon: 061/264-761/168 
Kontaktna oseba: Ivica Hocevar 
VMSmail: UEK::ZT 
CD-ROM* Naslov: TREECD (Forestry Abstracts, Forest Product Abstracts, Agroforestry) Podrocje: gozdarstvo in lesarstvo Institucija: BIOTEHNISKA FAKULTETA. ODDELEK ZA GOZDARSTVO. KNJIZNICA 
Vecna pot 2 61000 LJUBLJANA Obdobje: kumulativa (1939-1989) 
CD-ROM* Naslov: LIFE SCIENCES COLLECTION (Biotechnology Research Abstracts, Microbiology Abstracts) Podrocje: mikrobiologija in biotehnologija Institucija: BIOTEHNISKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ZIVILSKO TEH­NOLOGIJ O. KNJIZNICA Jamnikarjeva 101 61000 LJUBLJANA 
CD-ROM* 

Naslov: CHEM BANK Podrocje: strupene in nevarne snovi + nafta in ukrepi pri nesrecah Institucija: CENTRALNA TEHNISKA KNJIZNICA Tomsiceva 7 61000 LJUBLJANA 
CD-ROM* 

Naslov: INTERNATIONAL NUCLEAR INFORMATION SYSTEM -INIS Podrocje: Nuclear Science Institucija: INSTITUT JOZEF STEFAN Jamova 39 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/159~199 Kontaktna oseba: dr. Andrej Stritar 
CD-ROM* 

Naslov: EI ENERGY AND ENVIRONMENT DISC Podrocje: Energy, Engineering, Environmental Policy lnstitucija: INSTITUT JOZEF STEFAN Jamova 39 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/159-199 Kontaktna oseba: Maja Bleiweis VMSmail: IJSLIB::MAJA 
CD-ROM 
Naslov: INPADOC Podrocje: Patents Institucija: INFORMACIJSKI CENTER Kardeljeva ploscad 17 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/ 345-161 Kontaktna oseba: dr. Borut Justin VMSmail: IC::INFOIC 
CD-ROM* 

Naslov: KIRK-OTHMER Podrocje: Chemicals, Chemistry, Engineering Institucija: KEMIJSKI INSTITUT BORIS KIDRIC Hajdrihova, 17 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/ 263-061 Kontaktna oseba: dr. Jure Zupan 
CD-ROM* 

Naslov: BIOLOGICAL ABSTRACTS Podrocje: Biomedicine, Life Scinces Institucija: INSTITUT ZA BIOLOGIJO UNIVERZE V LJUBLJANI Askerceva 12 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/ 332-601 
STROKOVNI IZPITI BIBLIOTEKARSKE STROKE 


(18.-26. NOVEMBER 1991) 
V jesenskem roku je strokovne izpite opravljalo 35 kandidatov (med njimi stirje diferencialne izpite), ena kandidatka pa je uspesno opravila popravni izpit. Kljub temu, da je pri nadaljnji analizi ne bomo upostevali, bi ji vseeno cestitali, saj vemo, da se je kar dovolj namucila, preden je strokovni izpit koncno uspesno zakljucila. Se posebej pa moramo omeniti, da je na tokratnih izpitih bila dokaj mocna moska zasedba (kar 7 kandidatov), kije "okrepila" izpite in seveda naso stroko. "Mucitelji" v obliki izprasevalcev so bili kar tisti standardni iz pomladanskega roka (Pintaric, dr. Reisp, Sircelj, Banic, Dimec, Wagner, Majcen, Setinc, Pirc in Zor), le podrocje informatike je prevzela nova moc -dr. Popovic Mirko. V tern roku se je vse tako izteklo, da so bili vsi predavatelji prisotni in niso bili potrebni namestniki, vsi so "preziveli", da o kandidatih sploh ne govorimo! Sicer pa so preverjanja trajala sedem delovnih dni, od 8. do 13. ure. 
Pa bodi dovolj malce bolj zabavnega uvoda in se lotimo kar resnejsih stvari. Na minulem izpitnem roku so bili kandidati izprasani iz 268 izpitov oz. ce stejemo predmet Notranja organizacija in delo knjiinic kot enotnega, je bilo opravljenih 231 izpitov. 
Kandidati so izpite opravljali za naslednje kvalifikacije: 
• 
bibliotekar, 9 kandidatov (26%), od tega iz: SIK 4, iz solskih knjiznic 3 ter 2 iz visokosolskih knjiznic 

• 
visji knjiznicar, 13 kandidatov (37%), od tega iz: SIK 10, solskih knjiznic 1, specialnih 1 ter 1 nezaposlen 

• 
knjiznicar, 13 kandidatov (37%) od tega iz: SIK 8, specialnih knjiznic 2, visokosolskih 1 in iz NUK 1 


Kandidati glede na strok. kvalif. (o/o) 

Stika 1 

Skupaj torej: NUK 1 (3%), SIK 22 (63%), solske knj. 4 (11%), specialne knj. 3 (8.5%), visokosolske knj. 3 (8.5%), nezaposleni 2 (6%). 
24 


Kandidati glede na vrsto knjiznic (%) 
NUK 
3 nezaposlenl 6 
vlsokosol. k 
8.5 

specialne k. solske k. 
8.5 11 
Slika 2 

Najbolj stevilcno so se tokratnega izpitnega roka udelezili kandidati iz splosnoizobrazevalnih knjiznic, kar jc pohvalno, se bolj pa je razvescljivo dejstvo, da v teh knjiinicah kmalu ne ho dircktorjev hrcz opravljenih strokovnih izpitov! Druge knjiznice -zgledujte se po njih! 
Pa poglejmo se, iz katerih krajev so tokrat bili kandidati. Najvec iz Ljubljane in Maribora -po 6 (17%) kandidatov, po 3 kandidati (8.6%) so prisli iz Ilirske Bistrice, Novega mesta in Velenja, po 2 (6%) iz Kopra in Raven na Koroskem ter eden iz Cerknice, lzole, Kamnika, Koga, Kranja, Logatca, Murske Sobote, Pirana, Slovenj Gradca in Trbovelj. 
Glede na dolocila sporazuma o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke, je bilo 18 kandidatov oproscenih dolocenih izpitov in sicer: 
• 
Splosni del: 10 kandidatov 

• 
Splosno organiz. knjiznic in knjiz.: 12 kandidatov 

• 
Zgodovine knjige in knjiznic: 12 kandidatov 

• 
Zascite knjiznicnega gradiva: 4 kandidati 

• 
Tujega jezika: 7 kandidatov 


lz tujih jezikov je bilo opravljenih 37 izpitov, od tega iz angleskega jezika 22 (59%), nemskcga jezika 10(27%), francoskega jezika 2 (5.5%), italijanskega jezika 2(5.5%) in ruskega jezika. 1(3%). Glede na po<latke iz prejsnjih izpitnih rokov lahko ugotovimo, da vedno vecji odstotek knjiznicnih delavcev opravlja izpite iz angleskega jezika, na drugem mestu je nemski jezik (zlasti pri kandidatih iz severno-vzhodnega dela republike), ostali tuji jeziki pa so zelo malo zastopani. 
Tudi na tern izpitnem roku so bili kandidati zelo uspesni -z odlicnim uspehom jih je izpit opravilo 10 (28 .5%) (v pomladanskem s roku 29%), s prav dobrim uspehom 22 (63%) (v pomladanskem roku 60%) in z dobrim uspehom 3 (8 .5%) (v pomladanskem roku 11%). 
25 


Uspeh na izpitih (%) 
dobrl 
8.5 
prav dobrl 63 
Slika 3 

Po vrstah knjiznic je bi! uspeh taksen: 
• 
SH{ (22 kandidatov): odlicni 7(32%), prav dobri 13 (59%) in dobra 2 (9%); povprecna ocena: 4.20 

• 
specialne knjiz. (3 kandidati): odlicen 1 (33.3%), prav dober 1 (33.3%) in dober 1 (33.3%); pov­precna ocena: 3.84 

• 
solske knjiznice ( 4 kandidati): prav dobri 4; povprecna ocena: 4.23 

• 
visokosolske knjiz. (3 kandidati): odlicen 1 (33%), prav dobra 2(67%); povprecna ocena:4.46 

• 
NUK in nezaposleni (3 kandidati): odlicen 1 (33%), prav dobra 2 (67%); povprecna ocena: 4.39 


In -ker se nam zdi, da je lepo in prav pohvaliti odlicnjake ter knjiznice v katerih delajo, jih navajamo razvrscene po uspehu in seveda abecedi: 
• 
Marjan GEOHELLI, Maticna knjiznica Logatec 

• 
Bojan UCAK, nezaposlen (honorarno v NUK) 

• 
Kristina PEGAN, Filozofska fakulteta, Ljubljana 

• 
Andreja PLENICAR, Studijska knjiznica M. Jarca, Novo mesto 

• 
Albina SIMONIC, Studijska knjiznica M. Jarca, Novo mesto 

• 
Andrej SPRAH, Knjiznica Bezigrad, Ljubljana 

• 
Andrej a BRA CUN, Mariborska knjiznica 

• 
Bianka JERANCIC, Krka, Novo mesto 

• 
Alenka SMOGAVEC, Mariborska knjiznica 

• 
Anatol STERN, Osrednja knjiznica obcine Kranj 

• 
bibliotekar (9 kandidatov): odlicni 3 (33%), prav dobri 6 (67%) 


Poglejmo se uspeh izpitov glede na strokovne kvalifikacije: 
26 

• visji knjiznicar (13 kandidatov): odlicna 2 (15%), prav dobri 11 (85%) 
• knjiznicar (13 kandidatov): odlicni 5 (38.5%), prav dobri 5 (38.5%), dobri 3 (23%) Gledc na posamezne izpitne predmete so bili dosezeni naslednji uspehi oz. ocene: 
Predmet  st.izp.  odl (5)  pd (4)  db (3)  zd (2)  nzd (1)  povpr.  porn!. rok  
Splosni de! Zgo<l. knjige in knj. Splosna org. knjiz. Notranja org. knjiz. Bi bliografij a Zascita knjiz. gr. J11f. sluzba in upor. knj. g. Uporaba knjiz. gr. Angleski jezik Nemski jezik Francoski jezik I t.alijanski jezik Ruski jezik  25 23 23 35 35 31 12 10 22 10 2 2 1  20 (80%) 4 (17%) 9 (39%) 24 (68.5%) 16 (46%) 13 (42%) 1 (8.5%) 3 (30%) 6 (27%) 2 (20%) -1 (50%) - 5 (20%) 11 (48%) 9 (39%) 9 (26%) 13 (37%) 14 (45%) 10 (83%) 6 (60%) 10 (45%) 6 (60%) --- -8 (35%) 2 (9%) 2 (5.5%) 5 (14%) 2 (6.5%) 1 (8.5%) 1 (10%) 3 (13.5%) 2 (20%) 2 (100%) 1 (50%) 1 (100%)  --3 (13%) -1 (3%) 2 (6.5%) --3 (13.5%) ---- ------------- 4.8 3.8 4.0 4.6 4.3 4.2 4.0 4.2 3.9 4.0 3.0 4.0 3.0  4.7 3.7 4.1 4.3 -t .1 4.2 3.8 3.9 4.1 3.9 4.0 4.0 4.0  
.J csenski rok  231  99 (43%)  93 (40%)  30 (13%)  9 (4%)  - 4.0  4.1  

I 
In ce bi ob koncu poskusali pristaviti se "splosni vtis" s tega izpitnega roka, bi rekli, da je bila pripravljenost kandidatov na zavidljivi visini in upamo, da so tudi v svojem delovnem okolju vsi tako vzorni predstavniki nase stroke. 
0 samem sistemu strokovnih izpitov tokrat ne bi rekli nic, saj je desctletno obdobje pokazalo tako njegove prednosti kot slabosti in stoji pred nami zelo odgovorna naloga -priprava novega pravilnika o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke. In naj ponovno pozovem vse vas, ki strokovne kvalifikacije zc imate in mogoce kdaj razmisljate o tern, kako bi se dalo sistem izboljsati, oglasite se nam! 
Vsem tistim pa, ki strokovnih izpitov se niste opravili: pomladanski rok bo tekel se po sedanjem sist.emu, tako O datumu tecaja kot izpitov bodo obcinske maticne knjiznice obvescene V prvi polovici februarja. 
Kandidatom, ki so v lanskem jesenskem roku uspesno opravili strokovne izpite bibliotekarske stroke se enkrat cestitamo in jim zelimo uspesno delo! 
Melita Ambrozic 
27 

V KROZENJE 
KNJIZNICARSKE NOVICE, 2(1992), st. 1. YU ISSN 0353-9237. lzdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana Uredil: Dare Balazic. Naklada: 500 izvodov. 
28