Naročnina mesečno 15 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 ia naročnino in 10.349 za inserate. Podrainical Novo meato.
Izključna pooblaščenka ta oglaševanje italijanskega in tujega izvora: llnione PubbticitA Italiana a A„ Milano.
SLOVENEC
Izhaja vsak dan i|ntra| razea ponedeljka la dneva po praznika.
S Urednlltvo In sprava* Kopitarjeva t, L|obl)aoa. g | Redatione, Asunlnlstrazloo«! Kopitarjeva 6, Lubiana. i Š	Telefon 4001—4005.
Abbommcnti: Me»« 15 Lir«; E»<ero, mesa 30 Lir«. bdixiooe domenica. snno 34 Lir«, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gli »bbo-namenti: 10349 per U inserrionL
Filial«! Novo mesto.
Concessionaria escluslva per la pubblieiti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano.
Vojno poročilo št. 665
Uspešen napad
pri Tminiju
Ponovni napadi na Malto
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Pri nočnem spopadu prednjih oddelkov r področju jugovzhodno od T m i n i j a smo zajeli nekaj desetin ujetnikov. Nemško letal-stv o je bombardiralo pristaniške naprave v T o b r u k u in so oddelki nemškega letalstva zadeli tudi eno trgovsko ladjo in v letalskih dvobojih sestrelili tri sovražna letala. Naši lovci so liuičili dva >Hurricanea<.
Pri poskusu bombardiranja M a r t u b c so naši lovci, ki so se takoj dvignili v zrak, sestrelili eno letalo.
Med poletom nad R e n g a z i, pri katerem je bila ranjena samo ena oseba, je protiletalsko topništvo zadelo en bombnik, ki je trešči! na tla v plamenih. Neko drugo letalo je bilo zbito nedaleč od Benine in je liilo to letalo zadeto od iste obrambe v Oengaziju med prejšnjim napadom.
Močni oddelki nemškega letalstva so znova napadli pristanišča v L a V a I e 11 i in v Marši Sirorco, kjer so bili zadeti trije parniki. Od teh se je eden potopit, neki drugi 8.000-tonski-parnik pa se jc vnel, bombe pa so večkrat zadele eno križarko in dva rušilca. Protiletalske postojanko so bile prisiljene k molku in velika škoda je nastala na vojaških poslopjih. Med letalskimi boji nad otokom je angleško lovsko letalstvo izgubilo dve letali vrste »Hurricane«.
Sovražna letala so bombardirala Patra s (Grčija). Žrtev pa ni bilo in škode tudi ne. Protiletalsko topništvo je poškodovalo eno letalo, ki je moralo pristati in štirje člani posadke so bili zajeti.
Pucejeve besede letalcem
Na praznik 19. obletnice ustanovitve italijanskega letalstva je imel Duce velik govor, v katerem je poveličeval
junaštva italijanskega letalstva
Rim, 28. niarca. AS. Zmagovito letalstvo je danes proslavilo 19. obletuico svoje ustanovitve.
Duce je zjutraj razdelil zlate zaslužne kolajne Članom rodbin tistih letalcev, ki so se povsod žrtvovali za osvoboditev in za dosego največjih uspehov.
Proslava se je razvijala v okviru imperialnega zanosa in v resnem vojnem stilu. Zbor je bil na trgu iBocca della verita«. Na trgu so se zbrali bataljoni letalskih akademij Gila v Forliju iu ta letalska šola nosi ime Bruno Mussolini. Rili so tudi gojenci kolegija »Umberlo Maddalena« in iz Gorizie in pripadniki in gojenci letalskih šol iz Rima, nad vsemi pa je vihrala trikolora akademije. Nato so bili zbrani oddelki Oboroženih Sil, ki so v prednji vrsti čuvali slavno zastavo. Na eni strani je bila godba kraljevega letalstva. Oddelki so se razpostavili nasproti častne tribune.
Zbrana je bila ogromna množica ljudi, ki se je razvrstila do obrežja reke. Zastave in prapori so zbrani na mestu, prav tako pa so zbrana zastopstva vr,eh bojnih in rodoljubnih organizacij. Častno Ducejevo tribuno obdajajo mušketirji in ob tribuni se zbirajo najvišji predstavniki in sicer člani vlade, člani direktorija Stranke, predsednika senata in zbornice in podpredsodstvo fašistične korporacijske zbornice. Navzoč je tudi diplomatski zl»r in zbrani so vsi vojaški, letalski in |iomorski atašeji. V celoti |e zbrano nemško vojaško zastopstvo. Na častni tribuni so bili zbrani ludi vsi generali le-talstva. Prišli so tudi ranjenci letalstva in člani družin padlih letalcev.
Ducejev govor
■vmrvrm
»Častniki, slušatelji vojne akademije, podčastniki, letalci! 49 zlatih spominskih kolajn in 6 kolajn živim letalcem so nov slavni vcnec kril naše domovine ter dokazujejo in posvečujejo nezlomljivega vojnega duha našega naroda. Na današnjo 10. obletnico letalstva moram priklicali v spomin čase, ki so že minili in ki se nam zde že neverjetno oddaljeni. Ne tistim, ki so jih pozabili in tudi ne onim, ki niso sposobni čutiti veličine tega edinstvenega trenutka v človeški zgodovini, marveč mladim in najmlajšim in hkrati vsem. Neomajna resnica je, da v trenutku, ko jc prišla na oblast revoluciia črnih srajc, vlada ni imela prav nič več tistega letalstva, ki je v evropski vojni na kraških
Vojna v Vzhodni Aziji
Neprestani letalski napadi na Corregidor - Položaj Birme vedno resnejši
Lizbona, 28. marca. AS. Vojaški dopisnik ameriških listov, ki se nahaja na Corregidorju s četami generala \Vainwraighta. |>oroča, da so v teku zadnjih 48 ur prihajali neprestani valovi japonskih bombnikov, ki so kar naprej spuščali tone in tone rušilnih bomb na trdnjave ter na druge ameriške (»ostojanke na otoku.
Bangkok. 28. marca. AS. Dopisniki ameriških agencij v Mandalayu orisujejo položaj v Birmaniji takole:
Pehota maršala Čangkajška drži največji de! te fronte, ki se začenja severno od Tungooja in se širi proti vzhodu do meja države Cliang.
Drugi del fronte drže majhni oddelki angleške in kitajske vojske.
Severno od mesta Tungooja, to je na tistem delu. ki je nad cesto proli Mandalayu, Kitajci pospešeno utrjujejo svoje postojanke, da bi vzdržali predvideni udarec.
Domnevajo, da bodo Japonci poskušali napraviti vozel ob angleški in kitajski fronti. Jajionske prednje čete so sedaj 20 km od Tungooja.
Tretji del bojišča drže angleške čete. Ta del bojišča se začne 60 km južno od Promea in gre do Iravadija in krije mesto Prome in mesto, odkoder je dohod proti petrolejskim ležiščem.
Tokio, 28. niarca. AS. Iz Rangoona javljajo, da so japonske ladje, ki so zasedle Andamanske otoke, prispele zopet nazaj do izliva Iravadija in zaplule 30 milj severno v Martabanski zaliv. Navzočnost japonskih ladij v Rangoonu po zasedbi pristanišča Braira je jasen znak za začetek japonske nadvlade nad Bengalskim zalivom. Zaprtje izliva reke Iravadi, ki je plovna prav do Mandalaya, j>o-rneni razen tega novo ogražanje preostankov sovražnikovih sil, ki branijo v tem mestu tisti del Bunne, ki ga Japonci še niso zasedli.
Šanghaj, 28. marca. AS. Poročilo o zasedbi An-damanskih otokov pove. da je Japonska s tem dobila popolno nadzorstvo nad Bengalskim zalivom, kar meče posebno luč na kritično stanje pogajanj med Staffordom Crippsom in indijskimi veljaki. Računajo, da bodo Andamani služili Japonski za izvrstno pomorsko oporišče, ki bo igralo svojo vlogo ne samo pri bojih v Burmi, temveč tudi v bližnjih predelih. Vsi politični krogi so pa prepričani, da Crippsovo poslanstvo ne bo imelo uspeha zaradi angleških vojaških neuspehov in naraščajočega vpliva indijskega gibanja, ki ga vodi Bose. Krajevni japonski krogi iziažajo upanje, da
Jiomeni zasedba Andamanov začetek osvoboditve ndije.
Rim. 28. marca. AS. Avstralski uradni list ie objavil dekret, ki naznanja razširitev obsednega stanja na celo severno avstralsko celino, kjer se nahaja pristanišče Darvvin.
Kanton, 28. marca. AS. Zaradi japonskih ope. racij ob izlivu Biserne reke je bila kitajska provinca Kvantung osvobojena ostankov čungkinških čet. Jajx>nske čete so tudi osvobodile 5000 Kitajcev, ki 60 jih Čangkajškovi vojaki zaprli zaradi prijateljstva do Jajx>ncev.
Tokio, 28. marca. AS. Danes 60 odprli nov podmorski predor, ki veže otok Hanšu ? otokom Kiušiu. Predor 60 gradili šest let.
Rim, 28. marca. AS. General Mac Arthur je prisostvoval neki avstralski parlamentarni seji in je smejoč se rekel: »Ce se Avstralci tako borijo, kakor znajo govoriti, potem bomo gotovo zmagali.« Neki stari parlamentarec mu je odgovoril: »V tem primeru imamo zmago že v žepu, kajti tudi Amcrikanci ne znajo slabše govoriti kakor mi. Ce se bo ameriško ljudstvo vrglo v boj z isto vnemo kakor jo poznamo iz Rooseveltovih govorov se bliža Japonski žalostna doba!« Zaradi smeha v katerem je potekel ta pogovor med Mac Arthur-jem in avstralskim govornikom — pišejo severnoameriški listi — ni mogoče spoznati, če sta govorila zares ali za šalo.
poljanah ter na alpskih vrhovih pa doli do Kotora napisalo nesmrtne strani junaštva in ki je našlo svojega junaka neba v Francescu Barracu. V letih 1919 do 1922 je po zapuščenih letališčih raslcl plevel. V hangarjih so bili le še ostanki. Piloli so z globoko žalostjo v srcu gledali te razvaline, ki so bile naravnost absurdne in zločinske. Nato je bil izdan oklic na vse tiste, ki so bili fiolni vneme tudi v fasih spošnega skepticizma in ti so prvi odgovorili. Volja se je napela do skrajnosti iu v kratkem času so |>o izključni zaslugi fašizma zopet vstala italijanska krila ter splavala nad Sredozemlje in do obal Črnega morja. Kmalu nato so f>od poveljstvom Balba velike skupine preletele Atlantsko morje, občudovane od celega sveta. Nato je prišla vojna. Vojna za zopetno pridobitev Libije, vojna za osvojitev Imperija, vojna za rešitev Španije iz-
pod holjševiškega jarma, današnja vojna proti nesramni demoplutokratični zvezi, vojna, ki bo dokončno osvobodila llalijo ter zlomila verige, ki jo drže ujeto v njenem lastnem morju. (Ob teh besedah množica navdušeno ploska in dolgo vzklika Duceju!) V vseh teh vojnah je italijansko letalstvo do zadnjih človeških meja dalo od sebe vse, tvegalo in se žrtvovalo do skrajnosti. Navdušena mladina, to so sposobnosti vojakov, ki branijo nebo nad domovino in delajo za zmago. Spomin na tisoče iu tisoče padlih tovarišev naj vam bo kot brnenje motorjev. Oni so še vedno med nami in nevidno vodijo v višinah letalske skupine, ki so jim pripadali. Oni žive in bodo stoletja živeli globoko v srcih iu sprotnimi italijanskega ljustva.« (Živahno odobravanje in vzklikanje: Duce, Duce, se je na koncu govora izvilo iz množic.)
Ponesrečen napad na Saint Nazaire
Pri izpodletelem napadu na Saint Nazaire so Angleži izgubili en rušilec in 13 manjših ladij — Na vzhodnem bojišču vsi sovjetski napadi odbiti
Članek ministra dr. Gobbelsa
Berlin, 28. marca. AS. »Deutsche Allgemeine Zeitung« je objavila članek nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa o novih določilih za racioniranje, ki jih je pred nedavnim Izdala nemška vlada. Minister dr. Gobbels piše, da je odveč pri|x>minjati, da so nove omejitve obrokov hrane prizadeli gospodarstvo vsake družine in vsakega nemškega državljana, toda to je nujna posledica vojne. Po doseženi zmagi bo tako lahko vssk nemški državljan rekel, da je tudi on prispeval k njej.
Indijci nočejo nasesti Crippsovim obljubam
Stockholm, 28. marca. AS. Londonski dopisnik lista »Stockohlms Tidningen« prinaša prva poročila o sestanku med Gandhijem in Crippsom, ki so jih napeto zasledovali angleški politični krogi. Sestanek je trajal dve uri in na koncu razgovorov je bil Gandlii precej potrt. Čeprav Ciandhi ni hotel dati nikake uradne izjave indijskemu listu »Amrita Bazar«, ki je vedno zelo dobro poučen, vendar ta list piše, da je Cripps zaradi Gandhijevega odpora obljubil, da bo poskušal doseči za Indijo večje koncesije kakor jih obsegajo londonska pooblastila.
Bern, 28. marca. AS. Po poročilih iz New Delili je Anglija ponudila Indiji samoupravo ler ustavo dominiona |w vojni v zameno za obljubo, da se bo Indija do zadnje kaplje krvi borila proti Japonski, toda premagati bo treba še razne velikanske ovire.
Kako bo odgovorila Turčija na napad na Miloš
Carigrad, 28. marca. AS. Angleški propa-gandisti hvalijo odkritosrčnost angleške vlade, ki se je opravičila v Turčiji zararli bombardiranja vasi Miloš. Toda Angleži so bili prisiljeni priznati svoj napad, ker so že naslednje jutro turške oblasti preiskale ostanke bomb in na njih ugotovile ameriški izvor. Takoj potem so storile potrebne korake na angleškem poslaništvu. Turške oblasti pa bodo zaradi tcpa že Nedelo ukreniti potrebno v svojih odnoiajih z anglosaksonskimi silami.
Hitlerjev glavni stan, 28. vrhovno poveljstvo objavlja:
Na polotoku Kerču ter na južnem odseku vzhodnega bojišča so bili odbiti slabši sovražni napadi in izvidiliški sunki.
Tudi na srednjem in severnem odseku je sovražnik na različnih mestih izvedel močne, s tanki podprte brezuspešne napade.
Bojna letala so zadnjo noč napadla vojaško važne naprave v Moskvi.
Včeraj je bilo uničenih nn vzhodnem bojišču 21 sovražnih letal in 35 tankov.
V Severni Afriki je bilo pri nočni bitki v področju Tinin i jn zajetih nekaj Angležev. Nemška strmoglava letala so nupadla pristaniške naprave v Tobruku iu zadela eno sovražno trgovsko ladjo. V letalskih bojih so bila sestreljena tri angleška letala.
Podnevi in ponoči so sc nadaljevali letalski napadi na letališča na otoku Malti, kakor tudi na ladjedelnice in pristaniško naprave v L a Vale 111.
Na a n (tlesk i južni in vzhodni obali sn bojna letala podnevi bombardirala več pristanišč. Dve trgovski ladji sta bili poškodovani.
Kakor je bilo naznanjeno že v posebnem poročilu. je v noči na 28. marce poskušalo nekaj angleških pomorskih sil izkrcati vojaštvo ob izlivu L o i r e , da bi napadlo pomorsko oporišče Saint Nazaire ter poškodovalo pristanišče.
Ogenj nemških pomorskih topov je zadel z razstrelivom naložen star amer. rušilec, ki je hotel narediti škodo v pristanišču, ki pa je pred dosego svojega cilja zletel v zrak. Mornariško topništvo je prav tako uničilo ali težko poškodovalo več so. vražnili hitrih in napadalnih čolnov.
Kolikor se je sovražniku posrečilo izkrcati svoje sile na suhem, so bile te pri poskusu napasti ladjedelnico in vdreti v mesto premagane od čet vseh vrst nemške vojske. Po dosedanjih poročilih je bil uničen en sovražni rušilec, devet hitrih čolnov in štirje torpedni čolni. Poieg krvavih izgub je ostalo v naših rokah nad sto sovražnikovih ujet-
Letošnja zbirka za zimsko pomoč v Nemčiji
Berlin, 28. marca. AS. Zadnjo nedeljo je dosegla zbirka za zimsko pomoč 37,817.306 mark. Lansko leto so do istega časa nabrali 27,700.791 mark. Letošnji previšek znaša 30 odstotkov.
Izgube angleškega letalstva v dvodnevnih napadih na Nemčijo
Berlin. 28. marca. AS. V vojaških krogih pravijo. da jo britansko letalstvo pri svojih napadih na nemško ozeml je in na ozemlje zasedenih držav v predpretekli noči izgubilo kot žrtve nemškega protiletalskega topništva in nočnih lovcev 16 letal. Po poročilih, ki so bila včeraj znana, je sovražnik vsega skupaj izgubil pri teh napadih 30% bombnikov, ki jili je poslal v boj. Že v noči na 26. marec je angleško letalstvo izgubilo II letal. Značilno jc, da v dveh nočeh 28 bombnikov ni prišlo domov. Toda v 16 zbitih letulih od 60, ki so bila j>o-slana v boj, sc ne zrcali zgolj materialna škoda, temveč jc bilo s tem izgubljenih tudi okrog 90 članov angleškega letalskega osebja. Vedeti jc tudi treba, da so bila skoraj vsa zbita letala najnovejše in najmodernejše izdelave. K tem izgubam pa je treba prišteti še 4 zbila britanska letala, uničena predvčerajšnjim. Skupaj z izgubami nad Sredozemskim morjem so Britanci v zadnjih 48 urah izgubili vsega skupaj 36 letal.
Obsodba v Berlinu
Berlin, 28. marca. AS. Posebno sodišče za zaščito države je v Berlinu obsodilo na smrt 32 letnega Schultza, rojenega v Zechlinu, ker je kriv načrtnega zločinskega |)ožiganja shramb, kjer je zgorelo precej žita. Obsodba je bila že izvršena.
niarca. Nemško | nikov. Na naši strani ni bila izgubljena nobena ladja. Tudi v podinorniškeni oporišču ni nastala nikaka škoda.
Ko sc je zjasnilo, so nemški torpedni čolni napadli močnejšo skupino angleških rušilcev. ki pa je prenehala z bojem, ko je bila večkrat zadeta.
Nočni lovci in protiletalsko topništvo so se. strelili iz majhne skupine angleških bombnikov, ki so zadnjo noč prileteli nad severno Nemčijo in nad zasedeno n i z o z e m s k o obalo pet letal. Angleška letala so izvedla strašilne polete do obale Vzhodnega morja in do južne Nemčije.
Berlin, 2S. marca. AS. Od tukajšnjih vojaških krogov se je izvedelo, da je neka skupina nemških bojnih letal izvedla že 10.000 poletov od začetka vojne na vzhodu. V devetih mesecih je ta skupina sestrelila oziroma uničila 813 letal, 372 vagonov in 79 lokomotiv, en top, montiran na vagon. 63 topov, 170 tankov, nad 4T00 avtomobilov, smuči, in drugih motornih vozil ler poto|)ila 23<K) ton ladjevja. V istem času je poškodovala "78 letal. "^67 vagonov z IS 'lokomotivami. 84 tankov, nad 1800 avtomobilov in 1800 ton ladjevja. Poleg teja je na mnogih mestih bombardirala boljšcvi-ke kolone. Izvedla je tudi cel niz nočnih poletov nad važne tovarne za letalu in avtomobile po celi Sovjetski Rusiji.
Kriminalistika v USA
Lizbona, 28. marca. AS. Statistika ameriškega pravosodnega ministrstva kaže, da je bilo v Združenih državah leta 1941 1,521.720 zločinov. Vsakih 20 6ekund 6e je zgodil en zločin, vsakih 45 minut en umor, vsaki dve minntj ena avtomobilska nesreča in vsakih 20 minut ena tatvina.
Glas iz Indije proti Crippsu
Berlin, 28. marca s Po neznani radijski postaji je indijski nacionalist Subas Chandra Bose naslovil odprlo pismo odposlancu angleškega vojnega ministrstva Slallordu Cripjisii ki je zdaj v Indiji. V tem pismu pravi Bose. da je Cripj^ dobit nalogo, da ohrani Indijo v oblasti britskega imperija. Churchilla samega in Delavsko stranko ie označil za čiste imperialiste, kar dokazujejo ia. lostne izkušnje iz let 1924 in 1929 do 1931. V teh časih je namreč Delavska stranka bila na krmilu in tedaj je več stotisoč Indijcev romalo v ječe. Povsod je vladalo nasilje. Angleži eo neoborožene Indijce tepli in jim žažigali domove. »Tedaj Me bili vi, g. Cripr«, najhujši nasprotnik Delavske 6tranke. in ko sem januarja 1938. prišel v London, sem imel srečo spoznali vas«, jc dejal govornik. »Danes pa ste čisto drugačen mož. Pravile, da nimate druge želje, kakor da hočete Anglijo spraviti z Indijo, a v Delhiju ste izjavili, da imate glede Indije isto mnenje, ki ga je jx>dal Churchill. Hvaležni smo vam za vašo iskrenost.« — Govornik je nato poudaril, da je Cripjisu neznana vsa zgodovina angleškega gospostva v Indiji, ki je bilo ena sama vrsta kršenih pogodb in praznih ob. ljub. Očita Cripfisu, da se hoče pogajati z raznimi strankami v Indiji, ne da bi se menil za to, ali te 6lranke v resnici zastopajo množico prebivalstva ali ne. Crippsovo jioslanslvo je 6amo sra-motenje in spletka angleških politikov.
Proglas predsednika grške vlade
Atene, 28. marca. AS. Na grški narodni praznik je predsednik vlade Zolakoglu izdal grškemu narodu proglas, kjer pravi, da mora Grčiia razviti vse svoje življenjske sile in tako postati tvorni člen nove evropske skupnosti. Nato ie pozval grško ljudstvo, naj spoštuje in časti tradicije svojih prednikov in naj nc bo brezbrižno za opustošenja, ki jih je prinesla v grško kulturno življenje vojna v službi Anglije, v katero je bila potegnjena Grčija, ne da bi dobila zadostno pomoč. Ne smemo dopustiti, da bi Grčija propadla skupno z Anglijo. Pod zaščito Italije in Nemčije mora Grčija rešiti svojo dediščino proti razdiralnim silam kapitalizma in boljševizma.
General Nedič o nalogah Srbije v novi Evropi
Belgrad, 28. marca. AS. Ob obletnici pristopa bivše Jugoslavije k trojni zvezi je imel predsednik srbske vlade Nedič govor, v katerem so je s|io-ininjal usodne politiko, ki so .io vodili zaslepljeni bivši jugoslovanski državniki, podkupljeni z. angleškim denarjem. Ta politika je srbsko'ljudstvo oddaljila od mirne poti, na katero je stopilo 25. marca in ga pahnila v vojno in kataslrofo. Nedič je nato ugotovil, da je bila Srbija spremenjena v plačano angleško državo nn Balkanu. Pristop bivše Jugoslavije k trojni zvezi bi ji zagotovil neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost ier i>i ščitil koristi srbskega ljudstva.
Pred selitvijo v nove ljubljanske tržnice
V ponedeljek se začno seliti ljubljanski mesarji
Pogled na mesarske tržnice in stebrišče s pokritim hodnikom s Pogačarjevega trga.
Nove mesarske tržnice so v zadnjem tednu v notranjosti lepo napredovale. Veliko število obrtnikov liiti le dni in jih pripravlja, Ua bodo godne za selitev. Ljubljanski mesarji bodo namreč s prihodnjim tednom začeli selili svoje naprave i/, dosedanjih lesenih stojnic, ki so dve leti žalostno životarile stisnjene v dve ozki vrsti na spodnjem koncu živilskega trga. Zadnji dve leti so bile pomaknjene nekoliko bolj na svetlo, tako da so si |ili Ljubljančani lahko pobliže ogledali in se na lastne oči prepričali, da laka barakarska naselbina res ne spada v sre-dišče Ljubljane, še važnejše pa je, dn bo z lesenimi mesarskimi stojnicami ia vedno odpravljena pod-ganska nadloga. Pod podi lesenih stojnic so namreč imele podgane vsa lela najboljša zatočišča, primanjkovalo pa jim tudi ni odpadkov, ob katerih so se čudovito redile. V betonskih kleteh novih tržnic, ki so vse opremljene 7. odtočnimi kanali, zaprtimi s siloni, je podganam za vedno odklenkalo.
Sedaj so začeli že valjati cestni nasip oh tržni-rah. Uredili ga bodo za promet v prvih dnevih velikega tedna. Pokriti hodnik, ki gre oh vseh tržnicah. je že podaljšan z leseno brvjo med obema srednjima tržnicama. Sedaj so pa začeli podaljševali ta hodnik ob zaključku tržnic pri Zmajskem mostu. Potegnili ga bodo prav do zmaja ob mostu in tako zaprli poševno hrežino, ki hi bila sicer pešcem lahko nevarna. Napravili bodo sličen moeliček kakor r-o ga med obema srednjima tržnicama. Pogled na stebrišče, ki nosi streho nad hodnikom za pešce, je že sedaj zelo učinkovit, Šo vse lepši ho, ko bodo izginilo lesene mesarske stojnice, ki sedaj zapirajo obiskovalcem živilskega trga pogled na vzhodni del tržnic. Na Pogačarjevem trmi bo začasno ostal v bližini novih tržnic le leseni cvetlični paviljon, ki se bo selil nekoliko kasneje. Keranlova cvetličarna Im namreč dobila nove pro>tore v novi cvetličarni oh trinioslju. Škoda je, da bodo začasno ostale na Pogačarjevem trgu še velike pokrile lope, v katerih' prodajajo zelenjavo in sadje stalni prodajalci, (.'e bi se umaknile še te lope, bi nastal med K rešijo, stolnico, tržnicami ter semeniščem izredno lep, pa tudi slikovit Irg.
Ko se bodo prihodnji leden začeli selili mesarji v nove tržnice, bo vzporedno s selitvijo šlo odstranjevanje lesenih mesarskih stojnic. Seveda bo selitev, kakor tudi odstranjevanje zamuden posel, vendar računajo vsi. da bodo mesarji svojim strankam lahko prvič postregli v novih tržnicah prav za velikonočne praznike. Tedaj bodo ljubljanske gospodinje imele prvič priložnost, da se prepričajo, kako lepo smiselno in higiensko so mesarske tržnice urejene. Le malokatera od obiskovalk pa bo vedela. da je z novimi tržnicami rešeno vprašanje, ki
Veliki leden je pred nami — v tem lednn ludi veliki petek, ki je prvi petek v mesecu, ko bi se morale opravljati pobožnosti deveterih prvih pclkov. Ker pa nn veliki pelek ni obhajil, v aprilu pobožnosti deveterih prvih pelkov loiej odpadejo in se bodo nadaljevale s prvini pelkom v maju.
Vendar naj vsi, ki opravljajo pobožnost deveterih prvih petkov, opravijo sv. spoved in sv. obhajilo tudi v aprilu — najlepše store lo veliki teden, v torek, sredo nli na veliki četrtek!
Mesec majnik bo ves posvečen Mariji; loda lelos tudi Presv. Srcu Jezusovemu. Pripravljene so posebne šmarnice, ki bodo po vseh cerkvah. Vodilna misel šmarnic je: »Naša Gospa Presv. Srca«. — šmarnične pobožnosti naj bi bile že priprava družin na posvetitev Presv. Srcu Jezusovemu. — Zato ponovno prosimo preč. g. župnike, da čimprej naroče dovolj slik Presv. Srca Jezusovega, ki so za posvetitev vsaki družini po-Irclme. — Slike naročajle na:
Pripravljalni odbor deveterih prvih pelkov — Miklošičeva 7 (Pr. zv.l, Ljubljana.
je trlo Ljubljano že nad 40 let. Ze leta 1899. je namreč tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar z^ičel akcijo za zgraditev novih tržnic. Lela 11XXI. je izdal posebno spomenico o vprašanju ljubljanskih tržnic, kjer je opisal razmere na mesarskem in živilskem trgu takole: »Razmere, v katerih se nahajajo nekateri naši trgi, osobito trg z mesom v Šolskem drevoredu, so za moderno mesto gotovo uže neprimerne. Vedno prevažanje in premetavanje blaga iz naše, gotovo vse manj kot vzorne, edine ledenice (tedaj Ljubljana šo ni imela sodobne klavnice), in prodaja na odprtih, zelo enostavnih stojnicah, kjer je blago izpostavljeno vsem vremenskim vplivom in raznim mrčesom, gotovo ni na korist kakovostim blaga.c
V isti spomenici je predlagal župan Ivan Hribar., naj se graditev tržnic (sicer na drugem mestu) začne že spomladi leta 1904 in da se naj skupna tržnica za mesarje in druga živila gradi že po izdelanih načrtih, ki jih je izdelala neka tvrdkn v Pragi. Za gradbene stroške pa naj se vzame (iOO.OOfl kron od posojila, ki ga je v ta namen dovolil deželni zbor že leta 1X93. Manjkajočih IOO.OOfl kron pa naj se najame kot posojilo pri raznih skladih mestne uprave. Pa rerite, če ni Ljubljana dolgo čakala vsaj ua delno izvršitev skoraj 40 let starih zelja.
Izpred vojnega
■ . v v
sodhsca
Vojaško vojno sodišče U. armade, odsek v
Ljubljani, jc izreklo naslednjo obsodbo v razpravi proti;
1.	Obreza Ludvik, sin Jožefa in Klančar Ivane, rojen 18. 7. 1911. v Bezuljaku, tam bivajoč št. 7, kmet, samski;
2.	Kušar Viktor, sin Jakoba in Kušar Marije, rojen 3. 11. 1923. v Nostranjah, tam bivajoč, dijak;
3.	Frangež Kari, sin pokojnega Ivana in Name-stolnik Julijane, rojen 3. 11. 1914. v Veliki Nedelji, bivajoč na Rakeku, delavec.
Obdolženi so bili sodelovanja pri oboroženi skupini (čl. 16. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941), ker so do 15. januarja 1942 sodelovali pri njej, da bi izvrševali zločine proti državnim osebnostim, živeli v taborišču blizu Kožljeka in si privzeli izmišljena imena in sicer »Alarko, Istak, Jurij, Miha«, in jc Obreza hodil v uniformi bivše jugoslovanske vojske, Kušar pa je nosil plašč bivše jugoslovanske vojske; b) imeli so pri sebi orožje in strelivo (čl. 2. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941), ker sodo 15. januarja 1942 na ozemlju Kožljeka in Cerknice imeli vsak pri sebi vojaško puško in orožje, Frangeš pa še bajonet in ročno bombo; c) zagrešili so atentat na pripadnike oborožene Sile (čl. 7. cpv. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941), ker so zvečer 15. januarja 1942 v Bezuljaku v hiši Popka Antona št. 33 najedli z morilnim namenom višjega maršala kraljevih karabinjerjev Severija Francesca in finančnega stražnika Boga Rruna ter s streli in nožem povzročili smrt prvega, drugemu pa jiovzročili rane, ki so bile ozdravljene v desetih dneh.
Kušar in Frangeš sta še obdložena poskttšene-ga umora s i>remislckom, in sicer sta hotela ubiti Pavla Urbasa, sina pokojnega Ivana (členi 56. 575. 577 št. 3, 110, in 112 N 1 C. P), ko sta ob 10.30 dne 5. januarja 1942 na Irziški r^ti pri Bezuljaku skupno z neugotovljenimi drugimi tremi partizani oddala razne strele s puško proti Urbasu, da bi povzročila njegovo smrt.
Upoštevajoč in izvajajoč čl. zakona proglaša sodišče: Frangeža Karla krivega vseh pripisanih zločinov, Kušarja Viktorja, da je sodeloval pri oboroženi skupini, da je nedovoljeno nosil orožje in premišljenega umora, Obrezo Ludvika, da je pripadal oboroženi skupini in da je na nedovoljen na. čin nosil orožje. Obsoja Frangeža Karla in Kušarja Viktorja na smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami, Obreza Ludvika pa na dosmrtno robijo z vsemi zakonitimi |x>sledicami.
Ureditev izdelave in razdeljevanja gradbenega lesa
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-
XIX,	št. 291, glede na prejšnje naredbe s predpisi o trgovanju z lesom in smatrajoč za potrebno, da se enotno organizirata proizvodnja in porazde-ljevanje tehničnega lesa. odreja:
Člen 1. Kdor koli ima tehničnega lesa več ko 10 m", ga mora prijaviti preko občine Pokrajinski zvezi delodajalcev. Sindikalno ne včlanjeno ustanove morajo vložiti prijavo na Zbornico za trgovino in industrijo v Ljubljani. Za tehnični les se šteje les. ki je prikladen za kakršno koli ral>o, izvzemši drva in bukov les za celulozo in za oglje.
člen 2. Prijave se morajo sestavljati na posebnih obrazcih, ki jih izda odbor iz člena 9. te naredbe in jih razdeli Pokrajinska zveza delodajalcev. predložiti pa se morajo do 5. aprila 1942-
XX.	Prijave morajo navajati količino z dne 31. marca 1942-XX.
Člen 3. Pri določanju najmanjše količine, ki je zavezana prijavi, se ujiošteva ves les, ki ga kdo ima. najsi na raznih krajih.
Člen 4. Vos prijavi zavezani tehnični les po členu 1. se postavlja z dnem, ko stopi ta naredba v veljavo, |>od zaporo na razpolago Visokega ko-inisariata in se ne sme ne odsvojiti ne ukoriščati, tudi ne za lastno rat>o, brez predhodne odobritve Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani. Dovoljena je pa brez [»osebne odobritve odsvojitev med gozdnimi lastniki, industrijalci in trgovci, bi-vajočimi v Ljubljanski pokrajini, ki so redno pro-tokolirane tvrdke /.a proizvodnjo lesa ali za trgovino z njim in zavezane voditi prejemne in oddajne knjige po sledečem členu 5. Glede ukori-ščanja lesa jio industrijskih tvrdkah, kolikor ga že imajo, velja zapora samo za tiste količine, ki presegajo potrebo za mesec april 1942-XX.
('len 5. Z dnem. ko stopi ta naredba v veljavo, so dolžni osnovati prejemno in oddajno knjigo, kakršno določi odl>or iz člena 9. in jo vidiru in razdeli Pokrajinska zveza delodajalcev:'a) vsi, ki izvršujejo lesno trgovino ali industrijo; I)) prevzemniki gozdne sečnje za |>roizvodjo tehničnega lesa; c) lastniki gozdov z več ko 10 ha površine, ki sami izkoriščajo svoje zemljišče.
Člen (i. Prejemna in oddajna knjiga mora izkazovali jk> dnevih prejete in oddane količine, vrsto in izdelavo tehničnega lesa z imenom |iro-dajalca in kupca. Iz prejemne in oddajne knjige morajo nadalje biti razvidni zaloga lesa, promet in shranišča |>osanieznih količin.
Člen 7. Nekvarno prijavni obveznosti glede zalog na dan 31. marca 1942-XX morajo tvrdke, ki so na podstavi člena I), te naredbe zavezane voditi prejemno in oddajno knjigo. Pokrajinski zvezi delodajalcev na jx>sebiiem obrazcu, ki ga
Delo GIL-a v Ribnici
| »Mens sana in corpore sano«: zdrav duh v zdravem telesu — to življenjsko geslo, izkušeno v tisočletnih dobah rimskega imperija, je tudi vodilo OIL-a, krajevne organizacije v Ribnici, ki je že takoj |x> ustanovitvi te ustanove v našem kraju po. svetil vso j>ozornost mladini, zlasti ubožnejši mladini.
/e od 25. decembra prihaja v Fašistični dom 60 otrok, ki dobe v šolski kuhinji brezplačno dnevno kosilo. Kuhinja je predvsem za revnejše in učence iz oddaljenejših krajev iz okolice Ribnice, ki bi bili zaradi oddaljenosti in jioznega novratka iz šole domov brez kosila ali pa bi imeli le postani obed. Tako izvršuje OIL v Ribnici svoje veliko jioslanstvo, da prihaja mladina v šolo dobro pripravljena in da posveča še z večjo ljubeznijo vso skrb šolskemu j>ouku, ki daje temelj mladinski vzgoji. Za kuhinjo se osebno brigata politični taj. nik in jioveljnik OIL-a g. Buda Mario in prof. Bombassaro Viktor, pri kosilu otrok pa so prisotni tudi učitelji, da nadzorujejo mladino.
OIL prireja dvakrat na teden tudi mladinske filme, ki j'ih mladina pridno z učiteljstvom na čelu obiskuje in tako črpa iz njih 6adove kulturnega dela rimske države.
izda odbor iz člena 9. te naredbe. prijavljati mesečno tudi jirejemni in oddajni promet in zalogo na zadnji dan meseca, ločeno jx> vrsti, izdelavi in kakovosti. Prijavo se morajo vložiti do 5. dne meseca, sledečega mesecu, na katerega se nanaša prijava, in jih je treba sestaviti ločeno za vsak kraj, jKKljetje ali shranišče, kjer so zaloge.
Člen 8. V 10 dneh od objave te naredbe morajo lastniki gozdov z več ko 10 ha površine, lesni trgovci in industrijalci kakor tudi zakupniki se-čenj prijaviti Zbornici za trgovino in industrijo vse na tehnični les se nanašajoče kupoprodajne in dobavne pogodbe in pogodbe glede zakupa sečnje, ki naj se izvrše ali se že izvršujejo. O pozneje sklenjenih pogodbah se morajo vložiti prijave v osmih dneh j»o sklenitvi |>ogodbo. Prijavam iz prednjih odstavkov morajo biti priložene pogodbe v izvirniku in morajo prijave poleg tega navajati sledeče podatke: 1. ime in naslov prodajalca in kujva; 2. nadrobni popis prodanega blaga, po trgovinskih uzancah; 3. kraj, kjer je blago: 4. stanje obdelave blaga; 5. dobavni rok; 6. plačilne pogoje; 7. nakladalno in prodajno |>o-stajo; 8. morebitne posebne določbe glede prodajne f>ogodbe oziroma dobave. Po priloženih listinah preskusi Zbornica za trgovino in industrijo navedbe v prijavah in jih vpiše, vidira njih priloge in vrne te prijavitelju. Morebitne spremembe prijavljenih j>ogodb in njih izvršitev z dobavami se morajo naznaniti Zbornici za trgovino in industrijo.
Člen 9. Pri Zbornici za trgovino in industrijo v Ljubljani se ustanavlja odl>or, ki mu predseduje ravnatelj te zbornice in ki sestoji iz |x> enega odposlanca vsakega izmed naslednjih uradov in ustanov: VIII. oddelek Visokega komisariata, gozdni odsek Visokega komisariata, Gozdna milica, Pokrajinsko združenje trgovcev. Pokrajinsko združenje industrialcev, Pokrajinsko združenje kmetovalcev. Odbor ima nalogo predlagati Visokemu komisarju odredbe, nanašajoče se na enotno ureditev proizvodnje in prodaje tehničnega lesa in na morebitno določitev kontingentov proizvodnje, dodeljevanje jiosameznih kakovosti tehničnega lesa kakor ludi na oddajne cene.
Člen 10. Prijavi so zavezani tudi tisti, ki so spolnili obveznost iz naredbe z dne 4. februarja 1942-XX, št. 19.
Člen 11. Če ni dejanje huje kaznivo, se kaznuje v denarju od 1000 do 5000 lir, v hujših primerih pa tudi z zaporom do dveh mesecev, kdor:
TIZJJuLiM-J
Predstave o« delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-tfcliah tn praznikih ob 10JO, 14.30,16.30. m 1S30
Prekrasen pravljičen film — najlpppa zabava in ametoiški tižitek za staro ln mlado
Pepelka
Roberto Viila, Silvana .lachino, Paolo Stoppa itd. KINO MATICA . TEL. 22-4)
Mlada ljubezen
Krasen film mladostne ljnbezm m prvih razočarani Vana Varmi, Loretta Vinoi, P. von lialzen
KINO UNION . TEL. 22-21
Močna, obiutena filmska drama
Kuga v Parizu
Kristina Soderbanm, Fritz v. Dogen KINO SLOOA - TEL. 27.30
Krat-on fiaticoaki film Dobri tovariši
Jean Oabin, Viviane Komance
Priljubljena komik« Stani i o in O llo v zabavni komediji
Veseli doživljaji
Predstave: delavnik ob 17. nedelja ob 14.30 In 17 KINO KODELJEVO, tel. 41-04
Soglasna obsodba
Žalostni dogodki zadnjih dni nas ponovno silijo k rosnemu razmišljanju. Kdo jc kriv tega gorja, ki se že nekaj časa sem zgrinja nad Slovence v Ljubljanski pokrajini? To vprašanje sili danes iz ust vseh pošteno mislečih Slovencev, ki ne morejo ostati brezbrižni ob nesreči svojega ljudstva. Ljubljanska pokrajina jc še jired nekoliko meseci bila zatočišče miru in varnosti.
Danes se jo to spremenilo. Gospodarsko življenj« v Ljubljani je zaradi varnostnih ukrepov zelo prizadeto, po deželi jo ostalo toliko družin hrei domu, toliko ljudi je zaradi varnostnih ozirov izgubilo svobodo, pred vojnim sodiščem so padle smrtne obsodbe, po ljubljanskih ulicah pa je tekla od bratomorne roke prelita kri najboljših slovenskih fantov. Nič čudnega torej, če prihaja vsem na usta vprašanje: »Kdo je kriv?<
Kilo jo kriv... Vprašanje, ki ga je slovenska javnost že rešila iu pokazala na krivce. Spregovoril jo ljubljanski škof kot verski predstavnik Slovencev, pokazal nn komunistično »osvobodilno fronto« kot na vir časne in večne pogube za Slovence ler jo z versko moralnega stališča obsodil. Že nekajkrat je dovolj jasno spregovoril tudi naš list kot glasila javnega mnenja velikega dela Slovencev ter obsodil delovanje »osvobodilne fronte« in »partizanstva« kot protinarodno in za Slovence skrajno pogubno. Spregovorilo pa je tudi v jasni in nedvoumni obliki »Jutra«. prav pod naslovom »Kdo je kriv?« ter izrecno pokazalo na komuniste kot krivce za spremembo položaja pri nas. Naj navedemo najbolj značilna mesta iz njegove prejšnjo ponedeljske izdaje:
»Že pred vojno je bila komunistična stranka razpredla tudi v Sloveniji svojo podzemsko mrežo. Njeni organizatorji so se vcžhalj v tajili dunajski centrali, ki jih je vzgajala v duhu onega trockizma. kateremu so vsi nacionalni ideali »zabloda in sra-mota< in ki mu jc edini cilj komunistična diktatura na razvalinah današnje kulturo in civilizacije. Ti komunistični agonij se zato tudi niso zmenili za slovenski narod in njegovo svobodo vse do izbruha vojne s Sovjetsko zvezo. Komunistom med Slnvcnci jc njihova diktatura neprimerno važnejši cilj, kakor pa dobro naroda.
Naši komunistični voditelji seveda dobro vedo, da predstavljajo v ljudstvu le neznatno manjšino, toda niso se zaman učili komunistične taktike. Sistematsko so ozunnjevalj zlasti dvoj?: da se vojna že nagiba h koncu in bo trajala kvečjemu še par mesecev ter da se da v Ljubljanski pokrajini brez težjih posledic voditi tako zvniin »neposredna akcija«. S preizkušeno komunistično taktiko so res zapeljali tudi mnogo dobrih Slovcncev na obupno pot brez koristnih žrtev, toda komunistom ne gre za narodni'' interese, oni vršijo v svojem območju le vlogo uničevalcev po znanem receptu: »Čim slabše, tem boljše.« Da bi v širokih ljudskih slojih že v kali zatrli prirodno reakcijo, proglnšajo sebe za edino legitimirane predstavnike naroda, vsakega preudarnega in odgovornosti se zavedajočega Slovecca, ki jim noče in ne more slediti, pu za izdajalcn in plačanca. Vsa sredstva so jim dobra, od krivičnih obrekovanj in lantostičuih izmišljotin do zahrbtnih umorov. Vse to delajo 7, namenom ustrahovati ljudi in jih spraviti poti teror svoje klike, ki hoče očitno zasledovati svoje cilje, pa naj pri tem duhovno in materialno propadejo tudi zadnji Slovenci.«
če je tor-j sjiregovoril škof kot verski predstavnik Slovencev če je spregovorilo »Jutro« kot glasilo enega dela javnega mnenja, in če je spregovoril »Slovenec« kot glasilo drugega dela javnega mnenja, kdo so torej š? tisti, ki delovanje »osvobodilne fronte in partizanstva« pospešujejo ali odobravajo? Al? ni popolnoma upravičeno, če skladno s slovensko narodno tradicijo ugotovimo, dn so ti elementi z izjavami javnih činilccv izločeni iz slovensko skupnosti in s tem označeni kot njeni izdajalci? Nihče izm~d Slovencev se zdaj ne more več izgovarjati na nepoučenost, nihče ne more več jemati koristi naroda za pretvezo, da podpira ali zagovarja delovanje »osvobodilne fronte« in »partizanstva«, kajti narod je po svojih verskih predstavnikih in svojih javnih glasilih to delovanje dovolj jasno obsodil.
Morda šc bo kdo izgovarjal, češ, vsi ti še ne predstavljajo narodovega mnenja. Res je, peščica ljudi je še izven tega občestva. To so komunisti. Toda tem je slovenski narod že pred vojno odvzel narodno legitimacijo in toliko bolj upravičeno j ton jemlje to zdaj, ko samozvano in zločinsko pehajo narod v pogubo. Ali ni torej zločin, če ta samozvana peščica narodnih izobčencev hoče narekovati usodo vsega naroda in ga voditi v pogubo?
a) ne predloži, dasi je zavezan v to, prijave Iz členov 1., 7. in 8. ali da nepopolne ali netočne j>odatke; b) odsvoji ali ukoristi tehnični les, ki je po prednjih določbah pod zaporo; c) ne vodi, dasi je v to zavezan, prejemne in oddajne knjige iz člena 5. ali jo vodi drugače nego je predpisano. Poleg teli kazni se vselej odredi zaplemba blaga in se jx>!eg tega lahko odredi začasni ali trajni odvzem obrtne pravice. Prekrški se ugotavljajo in sodijo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8. Za izvrševanje kazenskega zakona veljajo v členu 5. predpisane knjige kot javne listine. Opustitev vpisa ali netočni vpis vanje se kaznujeta s kaznimi, določenimi za ponaredilo javne listine.
Člen 12 Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 23. marca 1942-XX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Šport v kratkem
Danes je pet let od tega, ko se je zgodila na velikonočni jioiiedelje.k 29. marca 1935 strahovita nesreča pod Storžičem. Tržiško Slovensko jdaninsko društvo je priredilo tekmovanje v smuku, ki je zahtevalo 9 smrtnih žrtev. Ko so se fantje ob krasnem pomladanskem soncu vzpenjali po snegu proti startu, so začuti piš, ki se je v nekaj sekundah spremenil v snežni vihar in plaz. Grmada svežega pršiča se je se-
sula od vzhodne strani Škarjevega roba. Sitfna množina snega je posnela prvo skupino, v kateri je bilo devet fantov. Kljub požrtvovalnemu
reševanju, pri katerem so sodelovali poleg domačinov tudi izkušeni strokovnjaki iz Ljubljane, je sneg zadušil vseh devet mladih fantov. Pokopali so jih v belem tednu nn pokopališču v Tržiču ob velikanski udeležbi domačinov ter šjiortnikov od blizu in daleč.
FC Valcncin si je že zdaj zagotovila letošnje špansko nogometno prvenstvo. Odigrati bo morala še dve tekini, ima pa v točkah toliko naskoka, da bo ostala prvak, četudi bi obe tekmi izgubila.
14 novice
Nagrada za rojstvo dvojčkov
Visoki Komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Dimniku Viktorju in Frančiški iz Vevf 72, občina Polje, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
Moka in kruh za april
Prevod opozarja tem potom vse trgovce, peke in gostinske obrate kakor tudi celokupno prebivalstvo pokrajine, da znaša prava vrednost enodnevnega odrezka za kruh ali moko na navadnih živilskih nakaznicah za mesec april 150 gramov kruha ali 130 gramov pšenične (mešane) moke ali 225 gramov koruzne moke. Na navadnih živilskih nakaznicah za april, ki 60 bile tiskane že pred določitvijo novih obrokov so namreč natisnjene še 6tare, nezmanjšane količine.
Potrebna navodila, na koliko odrezkov bodo delili pšenično (mešano) moko, na koliko pa koruzno moko, bodo dobili trgovci V6ak pri svojem pre. ekrbovalnemu uradu.
živilsko nakaznico, ki nima mesarskega žiga. Začetkom vsakega meseca morajo gostinski obrati napraviti seznam takih gostov in pri vsakem izmed njih navesti tudi številko živilske nakaznico. Do 5. vsakega meseca morajo poslati prepis toga seznama pristojnemu občinskemu preskrbovalne-mu uradu. Da se slednjič onemogoči, da hi mesarije takim osebam (t. j. stalnim gostom) prodajale meso, so gostinski obrati dolžni opremiti njihove živilske nakaznice z besedilom: »Reden gost v gostinskem obratu N. N.< ler se pod njim podpisati in navesti datum. — Delegat Visokega Komisarja: Colonnello Carlo Strada.
— Učite so strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji se prično 1. aprila. Pouk po desetprstnem sistemu. Največja moderna stroje-plsnira. Informacije, prospekte daje: Trgovsko ufi-liščc >Christ»fuv učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Vpiše se lahko vsakdo. (Telefon 43-82).
Ljubljana
Koledar
Nedelja, 29. marca: Cvetna nedelja: Ciril, mučeuec; Bertold, opat iu ustanovitelj reda; Pastor, mučenec; Evstazij, opat: Jona, muč.
Ponedeljek, 30. marca: Janez klimak, spoznavalec; Kvirin, mučenec; Cozini, škof; Regul, škof; K linij, »poznavalec.
Torek, 11. marca: Gvidon, opat; Modest Krški, škof; Benjamin, mučeuec; Ualbina, devica; Amos, prerok.
Novi grobovi
■f* Anton Završnik, mizarski mojster splošne bolnišnice v Ljubljani, je v petek, 27. marca, mirno v Gospodu zaspal. Mož kremenitega značaja, poštenjak, v družbi prijeten družabnik, v službi nad vse vesten in marljiv, v vsem življenju brez počitka je še 12 dni pred smrtjo opravljal svojo službo. Bil je ustrežljiv do vsakega, ki se je nanj obrnil, vzljubil in spoštoval ga je vsak, ki ga je spoznal. Bil je dolga leta član Rokodelskega društva in nad 30 let zvest naročnik ^Slovenca«. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, 20. marca, ob 3 popoldne z Žal, kapela sv. Pelra, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek zjutraj ob polsedmih v župni cerkvi sv. Petra. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči ge. soprogi naše iskreno sožalje!
-f- Inž. dr. iur. Henrik Luckmann je v Ljubljani za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb bo v pone. deljek, 30. marca ob 11 dopoldne iz mrtvašnice v Slajmerjevi ulici 2, odkoder bo truplo prepeljano na Gorenjsko. Blag mu 6pomin! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
— Poroka. V petek, 27. t. m. 6fa se v cerkvi tv. Petra v Ljubljani poročila gospod dr. Pavšič Ivan, ginekolog v Ljubljani, in gospa dr. Bole Marija, zdravnica v Ljubljani. Kot priči sta bili ženinov 6tric gospod Pečnik France, višji inšpektor finančne direkcije, in ženinov brat dr. Pavšič Marjan, višji okrajni veterinar v Logatcu. Novoporo. čencema želimo prav obilo sreče in božjega blagoslova na njuni življenjski poti.
Zafjvala
Najlepše se zshvaljuiem c. ssistentu dr. Arku za vso požrtvovalno skib ki ju je nudil pri operacui moje edinke Juše in mi tako očetovsko sial ob strani v teh težkih
dneh.
GELI SERAJNIKOVA
DOM IN SVET
kulturno leposlovna revija iz hijaredno naprej. Letos izide petkrat v dvojnih številkah Naročnina L 40, in se lahko plačuje v obrokih
Naročite se na to najboljšo na$o reviio, ki že 54 let viši eno naibolj kulturnih poslanstev med nami.
Postanite ni en naročnik in o-mogočite men obstoj.
Št. 1-2 je že izšla. Zahtevajte jo na ogled.
Založ.: Ljudska knjigarna, Ljubljana
| Pred Škofijo štev. 5 J
— Enotni obrok v gostinskih obratih. Kakor je bilo že sporočeno, smejo po odredbi Visokega Komisarja gostinski obrati pri večerji ob sobotah ter pri kosilu in večerji ob nedeljah poslreči z jedrni, ki so pripravljene z govejim ali telečjim mesom, le stalnim gostom, t. j. onim, ki so redno vse dni v tednu na hrani pri določenem gostinskem obratu in niso priglašeni pri kaki mesariji v svrho prejemanja mesa. Slednje morajo dokazati s svojo
—	Škrjančki že pojo. Pomladanska Marija odpre vrata hude zime in privabi v deželo ptice selivke. Škrjančki 60 se že vrnili in lepo pojo po barjanskih travnikih, posebno 6edaj ob teh pomladansko sončnih zgodnjih urah. Lepo in toplo vreme je že nekaj dni. Vse je oživljeno. Dnevna toplota se od dne do dne dviga, nasprotno pa pada barometer. V soboto zjutraj je bila najnižja temperatura spet nad ničlo in 6icer + 0.4 6topinj C, v petek pa je bila dosežena najvišja dnevna tempe, ratura + 18.8 stopinj C. Barometer je v 6oboto padel na 758.9 mm. V soboto zjutraj je bilo nek<> liko oblačno, nebo je bilo prepreženo z belkastimi oblaki, ki so valovili v višini nad 1000 m. Pričakovati je prihodnje dni večje oblačnosti.
—	Duhovne vaje za akademske izobraženke se prično v sredo, 8. aprila, ob 5 popoldne v kapeli uršulinskega samostana v Ljubljani. Vsak dan — četrtek, j>ctek, sobota — bo govor doj>oldne ob pol 9, popoldne pa ob 5. Sklep na belo nedeljo. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. K udeležbi vljudno vabi samostansko pred6tojništvo.
—	Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani obvešča ccnj. občinstvo kakor tudi članstvo, da se glasom odredbe Vis. Komisariata obratuje v poletnih mesecih (od 1. aprila do 30. septembra) kot sledi: od 7.30 do 12.30 in 15.30 do 19.30, ob sobo-tak pa do 20. Istočasno se vljudno naprošajo cenjeni obiskovalci (zlasti otroci in dijaštvo), da opravijo striženje la6 tned tednom in ne ob sobotah.
—	Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani obvešča svoje člane V6eh sindikatov, naj pridejo po svoje članske izkaznice, katere 6e dele V6ak dan med uradnimi urami od 9.—14. Skupina šoferjev pa deli izkaznice samo v torek in petek od 10. do 12.
—	Najlepšega priporočila je vredna rakov-niška knjižica (št. 199 in 200), ki so jo redni naročniki že prejeli. Knjižica ima naslov: »Veliki teden«. Na 4S straneh nam dr. p. Metod Turnšek razlaga prelepe obrede od cvetne nedelje do velike noči Knjižico je opremil slikar grafik Kocjan-čič. •— Stane 1.40 lire; dobi be v vseh založbah in v upravi na Rakovniku.
—	Socialno gospodarski odbor za rejo prašičev v Ljubljani sporoča vsem 6vojim članom, ki imajo prašiča v domači reji, da dobijo za njega pri odboru zdrobljeni riž namesto otrobov. Zgla. 6iti 6e je v jx>nedeljek, 30., in torek, 31. t. m., v Kotnikovi ulici št. 21, od 10 do 12, kjer dobijo V6e informacije. Vrečice je treba prinesti 6 seboj! Isto velja tudi za one, ki so vzeli prašiča v rejo od naših članov, kakor tudi za tiste, ki so ga od njih kupili. Potrudili se bomo, da preskrbimo za naše člane fieso in korenje, da bodo lažje krmili svoje prašiče. — Odbor.
—	Društvo ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani priredi tudi leto6 pomladansko vzrejno tekmo psov ptičarjev vseh vrst, ki so bili poleženi v letu 1941. Tekma bo v nedeljo, dne 12. aprila t. 1. v okolici Ljubljane s sledečim sj>oredom: Zbirališče ob 7 zjutraj na vrtu hotela Miklič v Ljubljani, tam bo tudi živinozdravniški pregled fisov, smotra za vpi6 v RP in žrebanje; nato bo odhod v lovišče O tekmi bodo na licu mesta razglašeni rezultati Prijavnina za vsakega psa znaša 50 lir za člane in 100 lir za nečlane. Poldicni lovci, ki vodijo svoje fise, 60 prijavnine oproščeni. Prijavnino je cbenem nakazati s prijavo po položnici ček. rač. št 12.610 V6ak tekmovalec bo dobil diplomo, poklicni lovci pa še denarna darila po 150. 100 in 50 lir. Vsak tekmovalec naj pošlje rodovnik p6a obenem s pri. javnico na naslov: »Društvo ljubiteljev ptičarjev« v Ljubljani. Vodnike fisov opozarjamo, da 6e ocenjujejo prirojene la6lnosti p6a in da 60 predmeti preizkušnje pri pomladanski vzrejni tekmi 6ledeči: Nos, način iskanja, 6toja, natezanje, hitrost, vztrajnost,. ubogljivost, strelomirno6t in zasnova za delo po sledi zajca. — Vljudno vabimo k udeležbi.
I Molitvena ura. Zveza katoliških učiteljic in Slomškova družba bosta imeli molitveno uro pred božjim grobom na veliki petek od 2. do 3. v 6tol. niči. Pridite vse molit!
1 Kniigregarija gospodov pri sv. Jožefu Ima danes, na cvetno nedeljo, ob 7 zjutraj sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, odpade pa skupna sv. maša na velikonočno nedeljo.
1 Katoliško rokodelsko društvo sjx>roča, da je umrl g. Anton Završnik, mizarski mojster Splošne bolnišnice, zvest in vzgleden član društva. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo. 29. marca ob treh po|x>ldne z Zal, od kapelice sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Vabimo vse člane društva, vse fiokojnikove prijatelje in znance da se udeleže jk>. greba in izkažejo zadnjo čast blagemu rajnemu ospodu mojstru. Nepozabnega pokojnega dru-tvenega člana prijx>ročaino v molitev in v blag sjx>min.
1 Dijaki-injo srednjih, strokovnih in meščanskih sol se lahko dobro priuče strojepisja v novem (»osebnem tečaju, ki se prične 1. aprila. Prospekte, informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (Telefon 43-82.)
1 Mladino in starše opozarjamo na premiero operete za velike in male. ki bo dnnes dopoldne oi> 11. url. Melodiozna Leharjeva glasba ter poučno in zabavno dejanje bo nudilo mladini in odraslim s svojo pestrostjo in slikovitostjo dve uri zabave.
1 Združenje čevljarjev v Ljubljani naznanja interesentom, da se nadaljuje prikrojevalni tečaj v j>onedel|ek, dne 30. marca, ob 14 v Tehniški srednji šoli na Mirju. Uprava.
1 Damski frizerski salon F. Fettich-Frank-heim se je preselil v šelenburgovo ulico 6/1. Priporoča se zn cenjeni obisk.
1 Opekarniške delavce in delavke vljudno vabimo na sestanek dne 31. marca 1942 ob pol 19. zvečer v gostilno Jamnik na Viču v 6vrho razgovora o 6klenitvi kolektivne jiogodbe za opekarni-ško deIav6tvo. Pridite vsi! Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ, 6kupina opekarniškega delavstva.
1 Živilski trg je bil v 6oboto dokaj živahen. Uvoz lepe cvetače je tako velik, da so cene nekoliko padle V petek 6o nekateri branjevci na Vodnikovem trgu prodajali dokaj lepo cvetačo f>o 3 lire kilogram. Mehke, glavnate solate je tudi precej na trgu. Uvožena je iz Italije. Bilo je dalje na trgu precej motovilca po tržno določenih cenah. Na prodaj je tudi že prvi pomladanski regrat po 2 liri kilogram. Pred Vodnikovim spomenikom so postavili na prodaj nekateri ljubljanski vrtnarji svoje rože in razna 6emena. Naprodaj so v prvi vreti tulipani, ki že povsod poganjajo in ludi gomolji raznih dalij 60 na prodaj.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Nedelja. 29. marca oh 14 Jnrfck, Mladinska prcd«lnva. Izven. Cene od 13 lir na vzdol. — Ob 17.30- Zaljubljena >end Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Ponedeljek. 30 innrro. zaprlo.
—	Torek, 31. mnrca ob 17.30: tfigenija na Tavridi. Premiera. Red Premicrski.
Opera: Nedelja, 20. marca: Indija Knromnndijn. Premiera. Mladinska opereta. Znižane cene od 13 lir navzdol
—	Oh 17: Don Pastjnale. Izven. Znižane eone od IS lir navzdol. — Ponedeljek, 30. marca zaprto. Torek. 3| marca zaprla. — Sreda, 1. aprila ob 10.30: Faust. Prcmicrsk: abouma.
ROKODELSKI ODF.R. Flnž.gar pozna življenje kot le malokdo. V svojem bogatem delovanju je imel priliko, da je prisluškoval vsem utripom človcškepa srca. zlasti tistim ki spučijo duši njeno plemenito podobo. V svojem pisatelj' skeni ustvarjanju je vedno — kot v poklicu — učitelj svo. jepa naroda, ko slika človeško zablodo, ji išče korenin* in kaže pot k rešitvi. Zato so nom njepova dela danes še posebno potrebna. Iz njih bomo črpali mnopo odgovorov na vprašanja, ki nas bole, ob njih se bo očiščevala naša dušo. Zn duhovno pripravo nn praznike nadvse primerno delo. Predslnva »Verice* ho rlnnes ob S popoldne. Vstopnice dobite v predprodaji dopoldne med 10—12 ler dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Pctrnrknva 12, 1. nodstr.
SINDIKAT IIISNO-GO^PODINJSKIII POSIOV PRI POKRAJINSKI DELAVSKI ZVEZI priredi danes. 21. marca 1142 ob pol 3 popoldne svojo prireditev pod naslovom »Ižnn služkinj' v dvorani Pokrajinske delavske zveze (Delavski zbornici). Na sporedi, je pe'je, povor, in ip Vstopnice eno uro pred predstavo.
SLUŽBA TRAFIK V NEDELJO. V nedeljo, 29. mnrca bodo odprle naslednje trafike:
Od 7 do 20: Peharič, Sv. Jerneja 49: Lovrih, Cclov. 5kn, kiosk (stara mitnica); Štrukelj. Tyrševa 37-b; Cernr Zaloška, kiosk pri karm. m.: Pečar. Povšctova 12: Horvat Ambrožev trp 2: Podgoršek, Bohoričeva II: Mnjrlič, Ko. menskepa 3f>: l.ojk, Masnrykova, kol. zun,- Mrzlikor. Tav. čnrjcva 4: Dolar, Tyrševa 12; Jeršck. Borštnikov trp 1; llranskv, Vepovn ul., kiosk: Goli, Mestni trp 20. Dermaša. Karlovška 6; Lonpcr, Cerkvena, kiosk; Lanpof, Rožna dol., Ccsla II.
Od 7 do 13: Rajnar. Cclovškn. kiosk, pivovarna; Jaučisaj, Vodnikova 54; Bcluk, Tyršcva 17; Trcbušak,
Vilharjova 33; Ferj.nčič, Pokopališka 32; Sernec Po jan-
slu S; Beline, Hrvatski t,p. kioski So<i«. Grablovčev« ku.sk. krii. Domžalske ul.: Košniclj. kolodvorska h; Subic. Miklošičeva 3, Jošl-Praprotnik, Prešernova 34; Ko al Oo-sposv cinka 7- Pczdir. Gradišče 3- Dimnik Breg 6; Pokovcc, Zabjak I: Štefan, kopuliška 3; kujjer. I ržasku JS.
LEKARNE. Nofno slu/bo imajo lekarne: v nedeljo: r. Lcuslck. ltesljcva c t. mr. Batov ec, kongresni trg 12 n mr. Komotur. Vič, Tržaška r. 48. - V ponedeljek: dr. J'iccoli. I vrševa c. ti. mr. Hočevar Celovška c. bi iu uit. Gurlus, Moste, Zaloška c. 47.
RADIO. Nedeljn. 59. marca: S Poročila v slovenščini — 8 13 Poročilu v italijanščini — S 30 Verska napotila — «43 Orgelski koncert iz bazilik.- Carinili« Maggiore v Na-polijti — 10.43 Prenos pete iiiusl iz bazilike I resv. Oznanjenja v Fircnzi - Ii Razlage Evangelij« v Itnlijoiišiini (P. Zappalerreni). Hazlapa evangelija v slovenščini II . Se-ko\nuičl — 13 Napoved časa. Poročila » italijanščini — 13 13 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pojte z nami. Orkester vodi dirigent Angelini — 13.40 Pesmi iz vojnega časa — 14 Poročila v ita-ijanščini — 14 13 Radijski nrkesa-l iu Komo.-ni zbor, vodi hrigciit D. M. Sijnnec, sodeluj) io: st.nrunislka Kristan Nu-Sa. altislka Bogdana fiiirm-Mriiar in l.usist Hridcnk Lupta; slovenska plasba — 13 Poročila - slovenščini — 17.13 J. keziuaii: Kaj mora kmet vedeti o gnojenju: predavanje v slovenščini — 17.43 Simfonični koncert, vodi dirigent Viktor dc Sabatn — 19 30 Poročila v slovenščini — 19.43 Na harmoniko Igrn Vlado Golob — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 40 Fantazij« popularnih pesmi; orkester Cc-tra. vodi dirigent Barzizza — 21 Radijski orkester, vodi dirigent D. M. sijonec. sodeluj« tenorist Ivan Iranzl- operetna plasba — 21 4(1 »Fantje nn vasi« pojejo — 22 03 Zanimivosti v slovenščini — i2.l3 Godalni orkester, vodi dirigent Malino — 22.43 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek. 30. marca: 7.30 Poročile v slovenščini — 7.43 Slovenska plasba; v odmoru ob S napoved časa — S 13 Poročila v italijanščini — 12.13 Trio »Emona« — 12 40 Or-kesler. vodi dirigent Anpelo dc Angelini — 13 Naimvcd času. Poročila v italijanščini — 13.13 Poročilo Vrlim nega Poveljstva Oboroženih Sil » slovenščini - 13.20 Hlmska glasba, vodi dirigent Angelini — 14 Poročim v italijanščini — 14 13 Radijski orkesler pod vodstvom dirigenta l">. M Sijanca izvaja operetno glasbo — 14 43 Poročila v slovenščini — 17.13 Koncert ljubljanskega komornega tria (M l.ipovšek - klavir A. Dermelj - violina, C. ficdlbnner -čelol — 19 »Govorimo italijanski« r"l. dr Stanko leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19 43 Koneert altistke B. ftturm-SIritnrjeve (pri klavirju M. Lipoviek) - 20 Napoved časa. Poročila v ilnlijnnščim — 20.20 Komcnlnr dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.43 Izbor nnpevov iz operete »Boccaciot; orkester »odi dirigent Gallino — 21.30 Predn-vnnjc v slovenščini — 21.40 »Cvet pesmic glnsbcnn parada tekmujočih pevcev /a naprndc — 22 10 Koncert violinista Arripa Scratija — 22.43 Izročila v italijanščini.
POIZVEDOVANJA. Papign. zclcnkastorunicnn. Je ušla na Mirili Prn«im, rtu jo najditelj vrne na naslov: Scdcj, Groharjeva 21. spodaj.
Zajček, angora pasme, se je nnšel. Naslov v upravi »Slovenca«.
Kdor je izgubil v petek na Zarnikovi ulici uro, jo lahko dobi pri g. dr. Francetu Logarju, Peruškova c. 10.
Izgubljeno ie bilo železno dviga'n zn vnz od Poljanske c. no Mišičcve c Pošten najditelj naj odda proli nagradi Poljanska cesta 44.
S Spodnjega Štajerskega
+ Jug France. V celjski bolnišnici je umrl pred tednom v 68. letu starosti med trgovskimi krogi znani in priljubljeni trgovski zastopnik g. Jug Frunce. Bil je mož kremenitega značaja. Pokopali so ga ob lepi udeležbi Celjanov na celjskem okoliškem pokopališču. Naj dobri pokojnik v miru počiva, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Nesreča pri delu. 30 letnemu delavcu .Tožefu Pušu iz SfKKlnjih Hoč pri Mariboru, ki je bil za-jioslen v nekem mariborskem podjetju, je padol težek kos železa na levo nogo in mu jo zdrobil.
Iz Novega mesta
Sadike iz pokrajinskih gozdnih drevesnic.
Okrajno glavarstvo v Novem mestu je vsem občinam v okraju sporočilo, da bodo pokrajinske gozdne drevesnice izdajale gozdne sadike. Gozdni po. 6eslniki, ki bi želeli dobiti gozdne sadike, naj se takoj prijavijo pri 6voji občini in tamkaj tudi plačajo naročene 6adike f>o ceniku, ki ga imajo vse občine. Revni gozdni f>osestniki naj takoj vložijo prošnje za brezplačno podelitev gozdnih sadik.
Prošnje za podpore za izboljšanje zemljišč. Okrajno glavarstvo v Novem mestu opozaria vse one, ki bi hoteli dobiti podporo za izboljšanje svojega zemljišča, naj v svojih prošnjah navedejo 6voj točni naslov, velikost jiosestva. število glav živine, ki jo redi, površino zemljišča, ki ga namerava izboljšati, predvidene stroške za to izboljšavo in čas, v katerem bi bila ta dela izvršena.
Iz Ribnice
Poštni izpit je opravila v Ljubljani gespo-dična Zidar Francka iz Brež. Čestitamo!
V	Zdravstvenem domu v Ribnici bo danes v nedeljo ob 4 popoldne zanimivo predavanje za žene in dekleia o prehrani dojenčka.
V	Dolenji vnsi je to dni sv. misijon. Vodijo pa gg. Inzaristi Zdravljič, Demšar in Mav iz Ljubljane.
Najvišje cene m ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in za6topniki kem-sumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu 6pet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom V1II-2 št. 21-5 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 30. marca 1942.XX. zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, 60 naslednje:
Zelnate glave na drobno izjx>d 10 kg 2 L; zel-nate glave na debelo 1.50L; kislo zelje zeljarjev z obrtnim li6tom na drobno 2.50 L; kmečko kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno izfiod 10 kg 0.75 L; repa na debelo 0.60 L; kiela repa 2 L;
»Glej, prišla oljčna je nedelja«
(Simon Gregorčič)
(K izvedbi Satlnerjeve kantale »Oljki* na cvetno nedeljo.)
Cvetno nedeljo obhajamo v znamenju oljke. Zato noben praznik v letu ne nudi tuko primernega okvirja tej prekrasni Sattnerjevi kantati, kakor baš cvetna nedelja. Sattnerjevi glasbeni umetnini tvori podlago čudovitu Gregorčičeva oda »Oljki«. Pesnik v njej poetično slika, kako oljka spremlja človeško življenje od zibeli do rakve, v sreči in nesreči, ob grozeči nevihti in V velikonočni radosti.
Preglejmo glavne točke kantate.
Kantato otvarja orkester v pastirskem na-strojenju. Zbor »Drevo rastoče v vinskem bregu... pozdravljam te srčno«
Bas solo:
Sopran solo:
Moški zbor:
»Ko travnat otok v puščavi«... »vojak ponosen se mi zdiS... »le nJega bojni grom nI stri...
»TI v rane vlivaS nam zdravila« »preganja® z lučjo temno noč »Naš rod se ves je bil pokvaril
»Zato pa vse ljudi ltonCal v pregroznem splošnem je potopu«, »kdaj srd neba se vpokeji ur bm na valu as -tuJl«
Alt solo:
Zbor:
Sopran solo: Qas solo: Solisti:
Vsi basi:
Alt solo: Bas solo:
»Dih božji toplo dahne... In glej, iz vode se sušeče drevo priraste zeleneče golobček bel se nanj spusti...
»Glej, prišla oljčna Je nedelja ln polne srčnega veselja vrvijo trume v božji hram«... »svetišče zdi se oljkov gaj««
»Skoz okna sonce božje lije v ta gaj svoj zlati žar neba«
»Pristopi starček sivolas in blagoslov nebeški kliče«...
»Da, oljkove mladike te, mir bodo in blagost delile, ko hiše, vrte in polje blagoslavljaj? pokrope« »O srečni kmetje, srečna vas!«
»Pa oh, kaj se temni nebo? ... »grmeč grozno, preteč strašno.« (Orkester slika nevihto)
»Pred selsko kočico kleče otroci, starčki in žene
»A hiše skrbni gospodar mladike oljkove sežiga« »In glej, preteči prej oblak na polja vlije dež krotak« (Orkester slika dež)
Zbor:
Bas solo, nato ves zbor:
»O da bi ti, mladika mila nevihto tudi vtolažila, ki burno hrule rned ljudmi, ki v srci strastno nam besni!« Srce mi pravi, da jo boš, če prej ne, ko me boš kropila« (Orkester igra žalno koračnico)
Bas solo:
»Pred duhom vidim nizko sobo a v sobi bledo 6VPČ svetlobo med svečami pa spava mož« ... »in trdno spi, nevzdramno spi«
»Moža pa množica ljudi z mladiko oljkovo kropi« Bas solo, nato zbor:
»OJ bratje, ko se to zgodi tedaj končana pot bo moja in konec bo tsžav in boja tedaj potihne za vsikdar srca mi in sveta vihar«.
Kantato »Oljki«, znamenito delo dveh naših genijev, izvajata pred mikrofonom ljubljanske ElAR-postaje na cvetno nedeljo ob 14.15 radijski orkester in radijski komorni zbor. Solisti bodo: sopranistka Nuša Kristanova, že dobro znana pevka oratorijske literature, altistka Bogdana Stritor-Štiirmova, ki so je nedavno tudi na Matičnem koncertu >Jeftcjevc prisege« izborno uveljavila. in naš odlični basist Friderik Lupša.
Za to izvedbo je dal |iobudo. zbor in orkester ie naštudira! in koncert bo vodil dirigent Drago M. Šijanec, ki bo tudi tokrat zastavil svoje delo ih slovensko glasbo.
otrebljeno rdeče zelje 3 L; otrebljeni ohrovt 2.50 L; repne cime 1 L; brsinati ohrovt 5 L; kolerabice
3	L; rumena koleraba 0.90 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3.50 L: rumeno korenje na drobno 1 L; črna redkev 1.20 L, osnaženi hren 3 L; šopek zelenjave za juho 6 korenčkom 0.50 L; peteršilj 4 L; por 3.50 L; zelena 4 L; domača čebula 2.50 L; šalota 3 L; česen, 25 glavic na kg 5 L; otrebljena endivija 4.50 L; narezani neotrebljeni motovileč 6 L; otrebljeni domači radič (cikorija)
4	L; v škafih gojeni 6uhi radič 10 L; mehka špina. ča 5 L; liter 6uhih bezgovih jagod 6 L; kilogram 6uhega šipka 8 L; kilogram 6uhega lijx>vega cvetja 20 L Domača jabolka I. vrste: kanadka, bobo-vec, gambovec, dolenjska voščenka, kaeelska in Baumannova reneta 7 L; II. vrsta: tafelček, rožma-rinček, carjevič 6 L; III. vrsta: V6a druga zdrava drobna jabolka 5 L. Domači orehi 11 L; orehova jedrca I. 38 L; orehova jedrca II. 35 L. Jajca 1.75 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo 6amo za blago, pridelano v Ljubljanski fiokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in 6adje št. 12 na rumenem papirju. Posebno pa opominjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti jx> teh cenah na prodaj V6e blago v takem 6tanju, kakor je opisano v ceniku. Vse te najvišje dopustne cene in tudi V6e nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne 6amo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu in na živlskem trgu v Mo. 6tah, temveč sploh pri V6eh prodajalkah in prodajalcih po V6ej mestni občini ljubljanski.
Zastopnice in zastopniki konsumentov 60 pa izrazili še jx>sebno željo, ki jo prav toplo priporočamo vsem pridelovalcem zelenjadnih 6adik. Ker bomo letos za vrtove potrebovali mnogo več sadik ko prejšnja leta, prosimo vse pridelovalce sadik, naj ne mečejo sadik, ki jih več ne bodo potrebovali, na kompost ali drugam, temveč naj jih ponudijo svojim znancem in sosedom, da ne pride niti ena 6adika v nič. To prošnjo bodo gotovo radi ujx>šte-vali prav vsi, saj tudi med nepoklicnimi vrtnarji dandanes gotovo ni nobenega, ki bi ne upošteval fiotrebe svojega bližnjega. Cim več zelenjave bomo pridelali, tem cenejša bo in tem več jo bomo imeli. Ne zavrzite torej niti ščepca semena in nobenega zrna, zlasti pa ne zavrzite nobene, drugim tako potrebne sadike!
*
Kasta - največja coklja za razvoj Indije
Štiri barve za osnovne kaste - Nikdar ne morete napredovati, kvečjemu
lahko nazadujete
Vsak indijski brnntan sc loči ie po obleki svoje kaste od pripadnikov nižjih kast. Značilna zanj sla beli lurban in bela obleka.
Ko so Portugalci v novem veku začeli ustanavljati prve trgovske podružnice v Indiji, so kaj hitro zapazili, da se ta mošnje domače indijsko prebivalstvo družabno loči v več skupin. Razdelitev v skupine so imenovali Portugalci »casta« (pleme, rod). Ta razdelitev v družabne skupine se je v Indiji v glavnem ohranila do današnjega dne. Izvira iz verskih osnov hlnduizma, ki navaja kot svoj osnovni nauk, da se človeška duša razvija prav počasi in postopoma z neštetimi ponovnimi rojstvi. Po tem nauku se deli indijsko ljudstvo v štiri glavne kaste. To so delavci in sluge, trgovci vojščaki in končno duhovni voditelji. Vsaka teh štirih kast je z verskimi zapovedmi točno določena, posebno pa so stroge zapovedi, ki zahtevajo, naj se člani ene kaste izgibajo slehernega stika z zastopniki drugih kast. Pripadnost k določeni kasti se pridobi z rojstvom. V kakršni kasti se je Indijec rodil, v takšno pripada. Nikdar v življenju mu ne ho mogoče, da bi se povzpel v višjo kasto. To je mogoče po njihovi veroizpovedi le z novim rojstvom. In še to po dolgem času in po mnogih roj:-tvih, torej mnogih novih življenjih.
To gledanje jc v sedanji indijski družbi privedlo do velikanskih socialnih krivic, ki jih celo Gandhi, ki je vnet pristaš hinduizma, sam imenuje »najbolj sramotni madež na ščitu hinduizma«. Saj je res strašno! Vsak napredek je poedincu onemogočen. Nihče ne more niti s svojo sposobnostjo ali pridnost jo, niti z dobrimi deli ali izrazito osebnostjo doseči, da bj bil sprejet v višjo kasto. Nadarjen Indijec si lahko pridobi ogromna bogastva, poslane lahko učenjak svetovnega slovesa, lahko napravi odkritja in doseže izume, ki ne koristijo le njecovemu narodu, ampak vsemu človeštvu: vse to nič ne zaleže. Če se jo rodil v nizki kasti, mora v njej ostati, preskok v višjo mti ni dovoljen. In kar je zanj najhujše, pripadniki višjih kast ga do smrti smatrajo za nečistega in za človeka, katerega se je treba izogibati.
Prva in najvišja kasta v Indiji so bramani. Vsi bramani izhajajo iz svečeniških družin. Naslednja kasta, ki je seveda za bramane že nečista, saj so na vrhu lestvice, so račputi, to so vojščaki, polontri podeželskih plemičev in knezov. Tretja kasta so trgovci. Imenujejo se vajšija. Četrta so šudra, rokodelci, delavci, služabniki. Da je razlika med kastami vidna že na prvi pogled, se kaste ločijo po barvi. Bramansko iiasto označuje bela barva. Kasto vojščakov rdeča, kasto trgovcev rjava, kasto delavcev črna. Te štiri barve so zastava indijske usode, ki se že stoletja vrti ves čas okrog istega vprašanja.
Prvojna delitev na štiri kaste je seveda že zdaj doživela vse polno podrobnih razdelitev. Glavne štiri kaste se vsaka zase dele naprej na stotine različnih odtenkov. Tako poznajo danes v Indiji vsega skupaj 2300 različnih kast. Vsaka od teh kast se mora ravnati po točno določenih ver-
I skih predpisih ki v glavnem zahtevajo to, da se pripadnik kaste ne meni za pripadnika nižje kaste, io izogibanje gre tako daleč, da se pripadniki različnih kast varujejo kakršnegakoli stika s pripadnikom druge kaste. Zalo ne jedo skupaj in tudi ne morejo bivati skupaj pod isto streho. Zlasti pa se izogiba pripadnik višje kaste, da bi delal ali storil lo, kar delajo pripadniki nižjih kast. Če se pripadnik višje kaste nehote dotakne pripadnika nižje kaste, mora opraviti dolge verske obrede, da se zopet »očisti«. Tudi pripadnik četrte, torej že najnižje kaste, je še velik gospod in še vedno lahko marsikaj izgubi. Zgodi se mu namreč lahko, da ga izobčijo iz kaste in da mora poslej živeti brez pripadnosti h kakršnikoli kasti. Takih ljudi je v Indiji na milijone. Spadajo vsi v tako-iinenovane parija. Kasta delavcev ima na primer pododdelek, v katerem so združeni nosači vode. Nosučem vode je strogo prepovedano dotakniti se vseh mogočih nečistih predmetov. Če slučajno zalotijo nosača vode, kako kida gnoj iz hleva, je prekršek že tu in ga izobčijo iz kasto. Izgubil jo pripadnost k najnižji kasti in (»ostal parija.
Teh brezpravnih in zaničevanih izobčencev živi v Indiji nad 60 milijonov. Tudi vsi njihovi otroci so parija. Noben Indijec, ki pripada katerikoli kasti, ne sme govoriti z njimi, kaj šele, da bi se jih dotaknil. Čeprav pripadajo parija isti veri, jim ne dovolijo vstopa v svetišče. Prav tako ne smejo obiskovati šol, niti ne piti iz javnih vodnjakov. To nasprotstvo gre tako daleč, da pripadnik kaste takoj zavrže jed, če je nanjo padla le senca parija. Parijo smejo hodili skozi mesta in vasi le tedaj, ko stoji sonce zelo visoko. To pa zato, da ne hi slučajno padla njihova senca na bližnje hiše. če gredo po javni cesti ali stezi, morajo položiti na cesto zelen list in ga obtožiti s kamnom. To naj bo slehernemu mimoidočemu znamenje, da je pred kratkim stopil na cesto parija. Zanimivo je, da so tudi parije med sel>oj še ustvarili pododdelek na slabših, takoimenovanih baugijev, ki opravljajo najbolj umazane posle.
Rnzumljivo je, da je razdelitev silno vplivala in še vpliva na razvoj Indije. Ker nikomur ni mogoče napredovati, se v veliki meri udušj tudi želja po napredku. Tako je v veliki meri zatrt smiseln razvoj. Indijci so sami spoznali, da je osnova za rešite tako perečega vprašanja indijske samostojnosti prav v odpravi ali pa vsaj ublažitvi predsodkov o kastah in v priznanju brezpravnih parija, ki žive le zaradi predsodkov človeka nedostojno življenje, čeprav jih je dobra šestina.
Mlad Indijec roma k znanemu svetišču, da se očisti, ker se je dotaknil pripadnika nižje kaste. Na felti in na rokah ima bela romarska znamenja Šive:
Kdor zna pa zna
(Humorska teh dni.)
Križanka St 28
1	2	i	4	5	b	J	i		10	11	U 1 1J i		14	13	lo	1/ j .t ji. _		
20					21			22			23			24		I 1 1		
25				26				27			23		1 1		29			——
3J	31		32				33	34		35	30				37	JS	3y	
40		41			42	43						44	45			40		41
4S			49			50							51			»		
53				54		1 1		55			50	i				•		
Vodoravno: 1. usmiljenje, naklonjenost, 7. lišp, obesek, 14. drobec železa, 20. prevleka, lošč (tujka), 21. žensko ime, 22, indijski lakir, 23. vas v okolici Velikih Lašč, 24. svinčen rudnik, 25. del glave, 26. moško ime, 27. roparska ptica, 28. dober zrak, 29. poldrag kamen. 30. del plačila, 32 današnja nedelja, 38. finsko pristanišče, 40. slovenski zeinljepisec, 43. strokovni izraz za posnetek (tujka), 45. 6prednjeindij6ko mesto, 48. poglavar družine, 49. del čebelnjaka, 50. smrtni boj (tujka), 51. Hag-gardova oseba, 52. lesena posoda. 53. geometrijsko telo, 54. gozdna |>oseka, 55. kričanje, vpitje, 56. vodna rastlina, 57. staro6lovanska boginja.
Navpično: 1. zdravilna rastlina, 2. del naslova, 3. tovorna žival, 4. del voza. 5. Tavčarjeva oseba. 6 domača žival, 7. del zidu, 6. slovenski pisatelj, 9. divja žival, 10. evrofisko gorstvo, II. mlečni izdelek 12. Gotovčeva oseba, 13. nevarna bolezen, 14. starogrški denar. 15. pregrinjalo, odeja, 16. vrsta zemlje, 17. lesena zgradba, 18. svetopisemska oseba, 10. prometno sredstvo, 31. držaj, prijem, 32. romunsko mesto, 33. del telesa, 34. črno-
Arabska bajka
V davnih časih je živel na Vzhodu mogočen kralj. Nekega dne je ukazal svojemu sužnju, naj mu prinese v dvorano krasne, dobro zapečatene in zaprte posode, ki je bila od njih ena zlata, druga slonokoščena, a tretja lončena. Potem je poklical predse svoje tri sinove in jim dejal, naj sleherni vzame tisto posodo, ki misli, da je v njej največje bogastvo.
Prvi, najstarejši sin, si izbere zlato posodo, kjer je bil napis: »Kraljestvo«. Mislil je, de je la posoda največ vredna, a ko jo je odkril, jo je odrinil od sebe: v njej je bila sama kri.
Potem je pristopil drugi sin in je vzel v roke slonokoščeno posodo, kjer je bil nap;6: »Čast«. Odprl jo je in j evidel da je polna pepela slavnih mož, ki so v svojem življenju uživali največjo čast in slavo.
Slednjič je pristopil tretji, najmlajši sin, iin je prijel za lončeno posodo. Bila je prazna, a na dnu jiosode je bila u rezana beseda »Bog«.
»Katera izmed teh treh jjosod vsebuje največjo vrednoto?« je kralj vprašal dvorjanike.
»Zlata jx>soda!« so vsi odgovorili.
»Slonokoščena!« so dejali pesniki in drugi umetniki. Modrijani pa so dejali, da je največje vrednosti lončena posoda, ker je že beseda »Bog« več vredna kot ves svet.
morsko pristanišče, 35. nravoslovec (tujka), 36. Ro-ševa povestica, 37. Homerjev junak, 39. prometni pripomoček, 40. kovanje, obdelava, 41. bilka, rastlina, 42. oksidactja železa, 43, del obleke 44. vodno gibanje, 45. pralno sredstvo, 46. 6trupena žuželka,
47.	žensko ime.
Rešitev križanke št. 27
Vodoravno: v. popek, 6. Arosa, 11. lopov, 16. Druz. 20. očim, 21. olika, 22. biret, 23 ovira, 24. lak, 25 U4aga, 26. letak, 27. tdilik. 28. oko, 50. goba. 51. ločen, 32. slog, 33. Oto, 35. tegoba, 37. Homer, 38. Atika. 40 ?in. 41. omela, 42. Metod, 43. arija. 44. Noni, 43. kalo, 46. rabin. 47. Atala,
48.	zadek.
Navpično: 1. polotok, 2. očak 3. pik, 4. emu, 3. kolobar. 6. Alabama. 7. Riga, 8. Oka. 9. Salomon, tO. abeceda. 11. iiterat, t2. Oran, 13. pek, 14. Otilija. 13. vodokaz 16. dvig, 17. Rilo, (8. Uri, 19. zakonik, 29. ogel, V). Golo, 31. Loti. 32. stil, 34. Tine, 36. Ema, 37. Heb, 38. ara, 39. Ana, 40. sod.
Svetujem ti...
Kavama je bila polna ljudi. Nikjer ni bilo nobenega prostora več, le zraven moje mize je bil še prazen stol. Natakarji so se motovilili med gostimi vrstami ljudi in plačilni že ni vedel, kje ima glavo, ker so ga z vseh strani klicali.
Pred menoj se je priklonil starejši moški bujnih las in jKilizanega obraza in me je vprašal, ali sme prisesti. Ko sem mu pritrdil, se je usedel k moj; mizi.
Iz žepa je vzel nekakšne papirje, nato raznobarvne svinčnike, šestilo in radirko in je začel risati in računati nekakšne kote, polkroge in geometrične like. Bog ve, ali se ne bavi z iznajdbo perpetuuma mohile?
Medtem je natakarju naročil, naj mu prineso par klobasic in čašo piva.
Seveda je opazil, kako sem radovedno zaverovan v njegovo črtanje in računanje, pa me je tebi nič meni nič nagovoril. In začela sva se pogovarjati, to se pravi, da je govoril samo on, jaz pa sem ga [poslušal. Po nekaj stavkih je prešel na jedro svojega |x>govora.
»Povem vam, da je na svetu samo ljubezen kaj vredna, vse drtigo je utvara in nestvarno. Brez ljubezni bi ne bilo ničesar. Natakar, prinesite mi še kruh z maslom in čašo piva! — Torej ljubezen je vsemogočna in nobene druge stvari ni zares na svetu, niti vas. ne mene, ne natakarja, ne te kavarne — samo ljubezen je resnična.«
Ko je tako razvijal svoje modrovanje, ki je bilo sem pa tja svojsko, a časih fiobrano iz raznih filozofskih sestavov, je naročil še en kruh z maslom in pa črno kavo.
Vse naročeno je urno »pospravil« in je žvečil in govoril, vse hkrati, nato je poklica! plačilnega. Ta je ves upehan prihitel in se pri tem razburjeno oziral okoli, ali ga kdo ne kliče.
»Črna kava brez vsega,« je na kratko rekel filozof plačilnemu in je plačal znesek za eno samo črno kavo brez vsega.
Začudeno sem ga pogledal, a tudi on me je ošinil s pogledom, pa takim, ki ni bilo niti pi-čice kake ljubezni v njem. Pa sem molčal, češ, saj me tak nič ne brigat
Skupaj sva stopila na cesto, a tedaj se nisem mogel premagati in sem mu dejal:
»Slišite, vi pridigujete o ljubezni in jo proslavljate, pa ste tega plačilnega, ki ga poznam, da ima šest otrok in družina komaj životari, opeharili skoraj za sto lir! Kako se to ujema z vašimi načeli?«
»To se povsem ujema! Ali vam nisem bil dejal, da ni razen ljubezni ničesar več na svetu? Torej tudi ni plačilnega? In če ga ni, ga nisem mogpl opehariti! Zbogom!«
Zviška me je premeril od glave do nog, se obrnil in odšel.
Železne lonce in ponve umijel z vročo vodo 8 sodo in oribaš z drobnim peskom. Tista mesta, ki so odrgnjena, namazi s kako maščobo, da ne zarjave.
Vrče za vodo in vaze umivaš s krompirjevimi lupinami ali z razdrobljenimi jajčnimi lupinami. Bolj močno sredstvo za tako posodo pa je jako razredčena solna ali oetova kislina.
Steklenice umivaš 7. vodo, ki ji dodaš malo sode — ali pa s krompirjevimi olupki.
Lesene predmete umivaš z drobnim peskom, pa nikoli s sodo. Lesenih posod ne smemo sušiti na štedilniku, ker razpokajol
Nože za rezanje mesa, kuhinjske škarje in igle za nadevanje mesa s slanino umiješ v vroči vodi, izplakneš z mlačno vodo in obdrgneš s finim smirkovim papirjem.
Posode iz emajla umiješ v vreli vodi, počrnela mesta pa odrgneš s peskom. Ta posoda ne prenese nagle spremembe toplote, zato moramo počasi ravnati z njo, sicer ema.il hitro razpoka. Taka posoda ne sme biti prazna na vročem štedilniku.
Bazlito mast v kuhinji odstraniš, če po-treseš na madeže prašek za čiščenje nožev. Ko kuhinjo ribaš, pa odvzame vroča voda s sodo še poslednje' maroge mastnega madeža.
Popleskana ali z ličilom prebarvana vrata so kot nova, če jih obdrgneš z volneno krpo, ki ne pušča »muck«, katero pomočiš v zavreto loneno olje. Potem obdrgneš s suho krpo.
Vonj po ribah ali čebuli na nožih odstraniš, če nož le malo podržiš na plinovem ali svečnem plamenu.
Med »lirkelčkarji«
»Edino vino človeka še pomladi!«
»Imaš prav! Škoda je le, da se človek zaradi skrbi, kako ga bo plačal, zopet sproti postara.«
Zahvala
Ob bridki izgubi moje drage soproge, gospe
Kristine Batistič
izrekam vsem znancem in prijateljem, ki so jo tolažili in počastili njen spomin s prisrčnim slovesom na njčni zadnji poti na ljubljanskih Žalah in na domačem pokopališču v Stražišču s svojo obilno udeležbo ter ogromnimi krasnimi venci in cvetjem — svojo najglobljo zahvalo.
Rafael Batistič
=		= Tr=	==		
		~ — —	■ s	t •=	h » ■ dJUriLtiv
15					
To je bilo res in ni bilo moči reči, da ne. Toda pisarna je bila zdaj že brez drugega pohištva. Pogačica, ki je zvedela o njuni zadevi, jima je ponudila nekaj pohištva. Mišek je to povedal Kužku. In ko se je vrnil v pisarno, je videl, da je bila spremenjena v spalnico in je Kužek ležal ves zadovoljen in vesel na postelji.
Miška bi bila kmalu kap zadela, tako je bil osupel in ogorčen. Z neskončno potrpežljivostjo je dopovedal Kužku, da mora odnesti posteljo in prinesti kako drugo opremo.
Kuharska umetnost gre na živce
Zdravnik: »No, vidim, da ste 6i lejx> pozdravili živce in tudi zredili ste se! Sedaj boste že lahko šli domov k ženi, ki Va6 bo zredila še bolj!«
Bolnik: »Oh, gospod zdravnik, nikar še! Saj sem zaradi njenih kuharskih umetnosti shujšal in izgubil živce!«
1 I;! . •
Razlika.	'
Mož: »Pletenje je za vas žene isti užitek, kakor za nas moške kajenje.«
Žena: »Morda, morda! Toda vsaj eno razliko poznam. Pentlje, ki mi uidejo, niti najmanj ne zamažejo preprog, dočim o pepelu, ki ti odpada s cigaret, tega nc morem trditi.«
Kajenje in starost.
»Če bo vaša žena še naprej tako veliko kadila,: pravi zdravnik zaskrbljenemu možu, »ne bo postala |x>«ebno stara.«
»Oh,« pravi mož, »to je pa čisto vseeno. Naj kadi ali ne. starejša kot 43 let ne postane!«
Nepotrebno vprašanje
Dva krepka nosača v potu obraza in med težkim sopihanjem vlečeta železno blagajno po stopnicah. Pismonoša ju sreča in vpraša: »Kaj je zelo težka?«
Najprej oba nosača molčita, potem pa zarenfii eden: »Ali hočete pismeno potrdilo?«
Hlapca
za kmečka dela sprejme Klel Franc, Sp. Kašelj 14 p. Dev. Mar. v Polju, (b
Mizarskega pomočnika
sprejmem v stalno delo. Plača 4—5. Tržaška ce-Eta St. 17.	(b
Postrežnico
samostojno, dobro kuharico, pošteno, čisto, sprejme dvočlanska .družina od pol 10 do pol 3. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1908.	(b
Dekle
dobro kuharico Iščemo za stalno aH za čez dan. Predpogoj: dolga spričevala. - Trgovina, Miklošičeva St. 4.	b
Hlapca
h konjem sprejmem. Poljanska c. 44, Ljubljana
Več tricikljev
Izredna prilika, najboljšo izdelave, različne velikosti, prima Plroll balon guma 26X2 dobavlja ta koj Se po atarl coni Ge nerator delavnica. Tyr-Scva 13 (Figovec), levo dvorišče, telef. 29-27.
| Službe B
Ittcto:
Cerkovnik
vesten,
Išče službo vratarja, sluge ali cerkovnika, kjer koli na večji župniji. Toplo ga priporoča tudi njegov župnik. Ponudbo upravi »Sloven-a« pod Cerkovnik« 183«.
(a
Cerkvenika
za podružnico — iščemo. Dobi prosto stanovanje, malo zemlje in nekaj biro v žitu ln denarju. Nastop takoj. Dobra
družina ima prednost. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 1843.	(b
Fige in brinje
za žganjekuho ima stalno na zalogi po najnižji ceni tvrdka Iv.n Jelačin, Ljubi jan, Aškerčeva 1, telefon 26-07.	1
MALI OGLASI
V	malih oglaaih v«l|a pri Ukanfo službe nak. beseda L tt.30, pri lenltovanjtklb ?tf,!!5 nT . * P° L pri ™h oitalih malih oglasih pa )• beseda po
V	0-60 D,,rek »" r«žana posebej. Male oglas« |« treba plačati tako) pri naročil n.
B Službe B
Dobe:
Služkinjo
pridno, skromno in pošteno sprejmem s 1, aprilom. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. lSOfi. b
Služkinjo
Iščem za gospodinjska dela. Baje, Barvarska steza št. 5, r. nadstropje. (b
Raznašalko cvetlic
sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1806. (b
Radio aparat
znamke Philips 4 + 1 cevni, skoraj nov, prodam za 1.250 lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1857.	(i
Lahek voz
nov, naprodaj. Ootna vas št. 39, p, Novo mesto. (1
19 letno dekle
trgovska pomočnica z 2-letno trg. pomočniško dobo, poštena, marljiva ln sposobna, žeti primerne zaposlitve v dobri trgovini ali pisarni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1912.	(a
Manufakturist
s 15 letno prakso, 35 leten, samski, pošten, z referencami, zmožen samostojnosti — poslovodje, verzlran Isto galanterije, mode. konfekcije, želi namestitve proti voljni plači, vzamo začasno mesto. Julio, Vodnikov trg 5 pri g. Megla.	a
Visoke vrtnice, drevesca,
španski bezeg, cepljen, snežno kepe. Prunus trt -loba, vrbe žalujke, gllcl-nije, Clematis, evotlično grmovje, vinska trta. smo kulje in razne trajnico oddaja PolSe, Mala vas št. 40, p. Ježica. — Naročila sprejema tudi mlekarna Rupnik, Tyrševa cesta 31, Ljubljana. (1
Seno za konje
ali govedo takoj dobavim po naročilu v LJubljano. Zabjek Franc. Rudnik 13.
<1
Trgovino z meš. blagom
v centru Ljubljane, prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prlma točka« št. 1882.	<1
Kruha
30.000 kg požre potomstvo enega para podgan v naslednjem letu. Podgane, miši In voluharje zajamčeno uniči ing. Pre-zljev »MIKBOTAN«. Ing. Prczelj, \Volfova ullcj 3. Ljubljana. Telefon 34-73.
Prodam divan
železno posteljo, kletko za kanarčke. Ogleda se: Zrlnjskega 7-11, vrata 6.
(1
Vež zapravljencov in
kočijo ter mlekarski vo ziček ugodno naprodaj ali zamenjam za konja. Iskra Franc, sedlar, Dev. Mar. v Polju.	(1
Semena
domače črno detelje, ba-naške lucerne, grahore, trave, pese ter čebulčka dobite pri tvrdki Fran Pogačnik v LJubljani — Javna skladišča.
Pisalni stroj
novejšega sistema, zajamčeno brezhiben, poceni prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod »Pisalni stroj«.
Kovaški vrtalni stroj
ln varilni aparat, prodam po nizki ceni. Franjo Pe-zdlrec, Hrastje St. 21, p. Moste pri Ljubljani.
Prodam
črno štiridelno arhivno omaro z rolo In nekaj salonskih gramofonov. — Jernejeva cesta 25. (1
Pšenicno slamo
Imam naprodaj. Klemene Jernej, Ljubljana, Vodnikova cesta 58.	(1
čebelarji pozor!
Prodam nov čistilnik za med. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1851.
(1
Otroški športni voziček
dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1862.	(1
Vrt!
Prodam pritlične	hruške,
rlbezelj, agras,	horten-
zlje, bele lilije,	vlsoko-
dobelne vrtnice,	jazmln.
Perko, Baragova	10/1.
Globok otroški in športni
voziček ter stroj, prodam. Marenčičcva ulica 3.
(1
Globok otroški voziček
dobro ohranjen, ter dO' bro ohranjeno otroško po steljlco, prodam. - Cesta 29. okt. 2/111., vrata 20.
Prodam
veliko lepu mizo, hrastovo omaro h policami. Naslov : Knjigoveznica Bo-nač, Pucclnljeva ul. 2. I
Pocinkano mrežo
debelo, alkoholmeter pisalni stroj, portabel, radio 4X1, citre - prodam. Dopise upravi »Slov.« pod »Mroža« št. 1111,	1
|Kiifiimc|
Volnene odpadke
vse vrste, stare In nove. kakor tudi bombaževe, kontenlno, stare Juta-vreče kupuje po najvišji dnevni ceni Kova-člč, Tyrševa c. 35.	k
Krojaške odpadke
volnene jopice, nove plet. In šiviljske ostanke ku puje po najvišji dnevni ceni R. Vlšnjevcc, Vožar-skl pot St. 1.	k
Kroiaške odpadke
volnen« ln Bomhafn« pie-tllsk« tn» tlvlljskr odrezke, Kakor vse tekstilne odpadke kupuj« (lerk-man. Hrenova ul. I. k
■ Softe ■
Oddalo:
Kabinet
oddam mirni osebi Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1887.	(s
Sončno sobo
opremljeno takoj oddam solidni gospodični. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1910.	(s
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam eni ali dvema osebama takoj. Bolgarska 17
istcio:
Sobo
s posebnim vhodom, preprosto opremljeno, Iščem za 15. april v rajonu med Poljanskim nasipom ln Ktrellško ulico. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mirni količek« št. 1835.
(s
Novo kuhinjsko opravo
ln šperano spalnico ugodno prodam. Gcrbičeva 25, Kolezija - Trnovo. 1
Otroški voziček
globok naprodaj. Stožlče štev. 151.	1
štiri prašičke
lepe. jesenske, 5 mesecev stare, proda Avg. Robež-nlk, Vič - tel. 49.30. J
V I C T O R
(Brevettato)
Nnovo appaivcohio rima-gtiscalzo. Nes*nn coiiku-inoni enorgia.Rpniiimen-to maskirno. - Affidiamo conceasioDP
(Patentirano) Nov npnrat 7a krpanje nogavic, t) rez porabo »ake enertrijo. /moglii-vost kar največja. Oddajamo dovoljenja
Soc. An.R. i.M A.-ViaConfalonieri36-rtl|OIIO
Spoštovanemu občinstvu naznanjam, da sem o tvoril v Ljubljani
FoaTo?ZicEcjEjA v Prešernovi ul.9
Cenjene stranke iz okoliša: Most, Sela, Udmata. Zelene jame in Kode-Ijevega vljudno prosim, da ie še nadalje poslužujejo moje centrale v
Društveni ulici 34. kakršnegakoli zadrika fotografirati pri drugih tvrdkah, so priporočam, da se poslužujejo v sirho fotografiranja za portrete ali legitimacije nov< ustanovljene podružnice v strogem centru Ljubhane, v Prešernoi i ulici 9.
Hitra in prvovrstna izdelava. Običajne cene.
Drugim pa, ki so se morali dosedai vsled Se priporoča tvrdka
ManJAN
LJUBLJANA — MOSTE Prešernova 9, tel. 34-54 l Drušh. ena 34, tel. 34-55
Bosanske preproge
tri komade, čisto nove -prodam. - Vprašati: Sv. Petra cesta 25.	1
Gramoton
tkovčeg) prodam ali zamenjam za otroški voziček. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1923. 1
Serijo »Co-Ci«
kompletno s signirano 15-lco ln portom, prodam. -Dopise pod »Fiksna ponudba« na oglas, oddelek »Slovenca« št. 1934.
Volnene odrezke
krojaške, pletlljske, šiviljske odrezke. ovčjo volno 1-» mešane bombažne odrezke. kakor vse tekstilne surovine k u p u J o • JUGOVOLNA«, Tyršova 41, naspr. sv. Krištofa.
Karbid in vreče
vsako količino kupimo. Plačamo visoko ceno. Generator delavnica. Tyr-Seva 13 (Flgovec), levo dvorišče, telefon 29-27.
Pršilni aparat
ved valjarjev ter rabljene sobosllkarske vzorce, kupim. Zamenjam tudi za živež. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1858.
(k
Pisalni »troj
normalen, pisarniški, brez hlben, kupi Motormetan Celovška ccsta 38. (k
16 valilnih jajc
pasme Rode Island prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1933. 1
Slikarske čopiče
rlbarice, smlrkovo platno, steklen papir, navadni in mizarski, toaletno in brivsko milo, zobno kremo, potnice, barve za obleko, barete, nahrbtnike, glavnike, Ustnice za legitimacije, pipe za sode, žepne nože, ključavnice, motvoz, gurte, juto in druge vrvarske izdelke ter ostalo drobno blago dobite pri tvrdki Teršan, Ljubljana, Kongresni trg št. 14 — na debelo. 1
Najbolje plačamo
vsq vrste steklenic, gu mo, kovine In druge pred mete. »Metalia«, Uospo-svetska cesta 16.	(k
»Herder« leksikon
v dobrem stanju, kupim. Ponudbe s ceno v upravo »Slovenca« pod »Leksikon« št. 1909.	(k
Sobo
n strogo separiranim vhodom, opremljeno ali prazno, v sredini mesta, po možnosti h kopalnico — iSčem. Ponudbe na upravo »Slov. - pod : »Dober plačnik« čt. 1928.	h
| Stanovanja!
Oddalo:
Dvosobno stanovanje
komfortno oddani, kdor mi posodi gotovino za dograditev žo postavljene hifse, event. sc stanovanje tudi proda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bežigrad M. 1907. (c
Jtlflo:
1 ali 2-sobno stanovanje
Išče mirna družina. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1808.	c
Vrtove
evotlično in zulenjadne.
prevzame v oskrbovanje in splošna dela, vrtnar Kurct Josip, Bernekerje-va 48, LJubljana.	(a
| E mar |
Vse denarne in trgovske posle
Izvršim hitro In točno Obrnit« »o na: Rudolf Zore. Gledališka ul. 12 Telefon 88-10
B Cb\nvi |
V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti naslednje ponudbe:
Brez posredovalca 1736. Dooru cena 1219. Dom
Obrat 400. Odkritosrčna Prilika 154::. Stroj 1362.
Varčna kuharica 1 694. Vestna 1 778.
Zaradi preselitve
ugodno prodamo majhno leseno hišico, krilo z opeko ln ometano, prenosno, ki Ima sobo 4X4 m, ler kuhinjo 3X4 ni b zidanim štedilnikom tn drvarnico. — Pojasnila dajo tvrdka »Tesarski mojstri, družba z o. z.. Ljubljana. Devln-ska ulica 5, Trnovo. Telefon 36-47.	(P
Kupim hišo
(enostanovanjskol v bližini LJubljane. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Hiša štev. 1903.	P
Večjo parcelo
(odrlam v najem Naslov v upravi »Slovenca« pod ' štev. 1920.	P
200 lir nagrade
za 2 sobno stanovanja za dve starejši osebi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1856.	(c
Stanovanje
Rabljen radio aparat
trlccvni aH 3 plus 1 kupim. Stare Gustav. Celovška 141. Ljubljana. I
Pisalni stroj
dobro ohranjen, lahko tudi cirilica, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod šte.v. 1918.	k
inštruktor!
Brpzposelnega profesorja za pouk šestošolca, v vseh predmetih realne gimnazije, sprejmem na deželo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »šesto-šolec« št. 1872.	(u
lepo, 2—3 sebno, m priti-klinami, v mirnem kraju, rajraje v vili - Iščem. Mirna rodbina, zanesljiv in točen plačnik. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Boljša ljubljanska obi telj« štev. 1915.	c
Modroce
patentne posieline mreže olotnane. moderne kauče in fotelje nudi aolidno in oo nizki cent
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana. Mastni trg 13
Pohištvo
prodam: 2 krasni spalnici, sperani tn furnirani kavkaškl oreh ali cvetlični mahagoni. Clmcrman Stanko, D. M. Polje 18
Oklic!
V ponedeljek, 6. aprila 1942, oh pol 15 botlo oddano pn sodišču na kraju samem na Viču. njivo za dobo enega leta v zakup.
Dražbenl pogoji bodo razglašeni pred pričetkom dražbe. Ogledajo pa se lahko tudi na sodišču v sobi št. 40, med uradni mi urami.
Zbirališče Interesentov na Viču pri hiši St. »0 (o
Kupujte pri naših inserentih
Parcele v Šiški
ln centru. Iilšo, enonadatr. v Mostah, vlsokoprttllčno v severnem delu - prodam. - Pojasnila . Zajec, Andrej, realitet. pisarna, Tavčarjeva 10, tri 55-64.
Kupim parcelo
do 60.000 Ur. s hipoteko tudi za več. Ponj ponudbe pod : »60.000 lir« na upravo »Slov.« št. 1 922.
Kompleks
v izmeri ca. 9000 m» prodam v bližini glav. kolodvora. Ponudbe pod »Takoj-« 9215-1918 na upravo
»Hlovenca«.	p
Parcelo za obdelovanje
Izven zapore v bližini Zg. ftlSko iščem. Rojlna, Vodnikova 89, tel. 48-78. k
m»i M i N i
Vajcnko
sprejme takoj trgovina * mešanim blago-- Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 181-	Cv
REUMATIZZATI
Tale regolarmente la voslra cura di
REVMATIČNI
zdravile se redno z
URODONAL
Evlierele : Dolorl, Sciatica Emicrania, Obesita
Un cucchiaino da caffe metlino e sere in un po' di acqua
PROnUZIONE ITALIANA ITALIJANSKA PROIZVODNJA
t UN P* O O 6 T, » O 0 1 IAmA M>ONOUlt URODONAl Ji PROIZVOD SVCTOVNEGA SlOVISA
Avl. Pr«f. Milene 19J0 d«l 31-1-3«
in bosle preprečili: Bolečine, Ishias (bolečine v kolku), Gla vobol, Debelušnost. Zjutraj in zvečer ena žličica Urodonala v malo vodi
Rud« inženierja in Rud. paznika
mlajše moči. z več kot 3 lptno prakso na nremolju sptejmemo. — V pt štev pridejo le refleklanti za trajno namestitev. Ponudbe na:
Jakil d. d. Krmelj
Francesco Per rt:
97
Neznani učenec
Zgodovinski roman lz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič-
25.
Pol ure pozneje so videli učenci, ki 60 bili zbrani v dvorani zadnje večerje, kako je planil mednje, kakor bi ga prinesel veter. Bil je kakor zmešan od veselja.
»Bratje,« je zaklical in objemal vse drugega za drugim, »Učenik je vstal, kakor je obljubil. Pojdite v Galilejo in gotovo ga boste videli v vsej njegovi slavi. Jaz vas zapustim, moje pregnanstvo je končano. V Rim odidem in se predstavim Tiberiju, da mu oznanim veliki dogodek. Odresemk sveta je prišel in Rim, ki je prestolnica sveta, mora uvesti češčenje Boga človeka, ki je umrl, da bi nas 6 postavo ljubezni reši! hudega!«
In je zapustil hišo in tekel v tempelj in klical po ulicah: »Vstal je, Jezus iz Nazareta m vec v grobu, pojdite in videli boste! On je bil Mesija, Od rešen ik 6veta!«
V templju je novica zmedla levite, ki so opravljali jutranjo službo. Nekateri farizeji, ki so bili pod stebreniki, so se zbrali in se tajno pogovarjali, Marko pa je zapustil mesto ir krenil skozi lopska vrata kakor omamljen po cesti proti Emavsu.
O, zdaj je bil popolnoma srečen! Prost vseli □ozemskih težav in oblečen kakor berač v navaden kos platna, je spet hodil po cesti, katero je pred letom v spremstvu vojakov nrejezdil. a zdaj je nosil s seboj trdno vero v boljše življenje in osrecu: jočo podobo vstalega Jezusa. V Rim gre, predstavi ee Tiberiju in čudni starec, ki se je tresel v pričakovanju preobrazbe sveta, bo izvedel, morda pomirjen, da se je prevrat že izvrši! a brez krvi in brez propada pozem6kih vladaretev. Človek, ki £a
po; kot
je Bog ustvaril po svoji jjodobi in mu dal svobodno izbiro med dobrim in slabim, naj opravi preobrazbo, pričenši pri 6ebi v svoji notranjosti. In postava je ena. ljubezen do bližnjega, bratska fiomoč in spoštovanje trpljenja, ki očiščuje in kaže človeku njegove meje.
Marko je hodil hitro in veselo po kameniti cesti in je mislil z gorečo vdanostjo na Jezusa in Variljo. Zdaj je bil gotov, da ju bo še videl, da ju bo še objel v svetu svetlobe iti sreče. Vreme je bilo lepo, trte so cvetele in listi na smokvah so se širili kakor rastlinske roke. Vse ježe in sleze so bile polne rdeče cvetočih zlatic in belih kresnic, meje pa so obdajali vijoličasti cvetovi osala. V zraku je bila neizmerna sladkost. Tu in tam je srečal še kakega božjepolnika, s polj pa je prihajalo brenčanje čebel in cvrčanje kobilic.
Nenadoma je Marko zaslišal za seboj hitre korake. Prišel je že v ravnino in vseokoli je bilo tiho. Žive duše ni bilo videti.
Koraki za njegovim hrbtom so se bližali, prešli so v tek. Marko se je obrnit. Bili so štirje moški, ki 60 mu prihajali naproti 6 plapolajočinri plašči in z velikimi talismani.
»Farizeji so,« jih je takoj sjroznal.
Koso prišli do razdalje kakih deset korakov od njega, 60 6C ustavili, pobirali kamenje in ga začeli ko jiobesneli kamenjati.
Marko se jc začudil in zmedel in ni vedel, kaj naj bi pomenil la napad. Bežal je na bližnji travnik, ki je bil ves v cvetju osata in tamarisk. Sjio-toma je še vprašal svoje napadalce:
»Zakaj me kamenjate? Nc |>oznam vas.«
Tedaj ga je zadel en kamen v prsi, drugi pa v čelo.
Marko je omahnil, a je 6r>et okrvavljen vstal.
»Zakaj me pobijate?« je 6pet vprašal, a še bolj zmeden.
Vsi štirje farizeji so bili že nad njim.
»Ničvredni zmešanec,« 60 kričali in ga obsipali
s kamenjem, »razširil 6i novico, da je Jezii6 iz Nazareta V6tal, in zato moraš umreti!«
Tedaj se je Marko sjiomnil Jezusovih besed: »Ti boš prvi prišel v kraljestvo- in 6e ni več umikal kamenju.
Ves krvaveč 6e je kleče sredi grmičja obrnil h Kri6tu6u:
»Učenik,« je rekel, »hodil sem za teboj, ljubil 6em te in bil priča tvojih čudežev, a vendar sem zdvomil nad teboj v uri preizkušnje. Nisem vreden, da bi nesel ljudem veselo oznanilo. Dovolil 6i, da sem prvi oznanil tvoje vstajenje. Vzemi me zdaj s seboj po svoji nebeški obljubi!«
In je padel vznak sredi cvetočega grmičja tamarisk.
Finale.
Domine, mane nobistum, quoniam advesperascit.	Lk. 24, 20
Kako uro potem sta slopala po cesti v Einav6 dva učenca, ki 6ta šla iz Jeruzalema, in govorila o V6em Icm, kar se je bilo zgodilo zadnje dni. In primerilo se je, da sta srečala na poli nekega človeka, ki je sedel na kamnu in ju je pozdravil:
»Mir z vama, brata!«
In je šel z njima in ju še vprašal:
»Kakšne pogovore imata med seboj, ki se zdi, da so tako važni?«
In sta se oba žalostna ustavila.
In eden izmed njiju, ki je bil Kleopater, je odgovoril:
»Si ti edini tujec v Jeruzalemu in ni6i zvedel, kaj se je ondi zgodilo te dni?«
»Kaj?« je vprašal neznanec.
»Kar se je zgodilo z Jezusom Na/arcnčanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom, kako so ga izdali naši veliki duhovniki in jioglavarii v smrtno obsodbo in ga kri li. Zdaj pa pravi nekdo iziticJ naših, da jc vstal, a midva ne veva kaj naj bi mislila o tofl» čudežu, in 6va nejeverna.«
Tedaj je neznanec rekel:
»O nespametna in po srcu kesna za verovanje vsega tega, kar so povedali preroki! Ali ni bilo pisano, da bo moral Jezus tako trpeti in umreti in da bo po treh dneh vslal in šel v svojo slavo?«
Oba učenca sta nato utihnila in šla boječe z njim, misleč, da je učitelj poplave.
In ko so prišli jx> cesti na neko mesto, 60 zagledali sredi grmičia nekaj belega kakor človeško telo, okoli njega pa krdelo šakalov, ki so s privzdignjenimi glavami otožno cvilili
Stopili so na polje in videli v travi med grmič-jem zapuščeno in vse krvavo truplo Marka Adonija.
>Glej.« je zavzdihnil eden izmed obeh učencev, Simon, >glej, ta je, ki nam je prinesel novico o Učenikovem vstajenju!«
Neznanec se je sklonil k mrtvemu mladeniču, ga vzel v naročje in ga poljubil na čelo, kamor ga je zadel kamen.
»On je srečen,« je rekel. *ix>kopljimo ga v eno izmed teh grobnic, ki so izklesane lu ob cesti.'
In so ga zavili v njegovo laneno blago in so ga položili v grobnico, ki jc bila lam blizu v skalnati steni
Potem so šli vsi trije dalje in bili tiho do Emavsa. Ko so sc približali trgu, se je neznancc delal, da gre dalje, a učenca sta ga prosila:
»Gospod, ostani z nama, zakaj proti večeru gre in dan se je že nagnil.«
In je vstopil, da bi osial z njima.
In ko je sedel z njima k mizi, ie vrel kruh, £a blagoslovil, razlomil in ga jima dal. In pri lomljenju sta ga sjioznala.
Bil je vstali Jezus.
•
Po dvajsetih stoletjih so začutili ljudje mogoče kakor nikdar potrebo, reči Jezusu: »Gospod, oetani z nami, zakaj proti večeru gre ...«
(Konec.)



nn ^m. I
ficvn.	---v«,
-V } V v	—
v'"""
u .....
19.
Dobre četrt ure ml podružnice sv. Petra in od cerkve sv. Jakoba v Kožni dolini sc dviguje hribček, blizu 200 m visok. V onem starem času, ko sc dogaja naša povest, so bile na liriku velike razvaline, toda ne še tako razva-Ijenc, dn bi ne bilo spoznati nekdaj mogočne trdnjave, ki jc branila vstop v dolino, /.gradili so jo šc poganski prebivalci teh krajev. Sredi nje so štrleli visoki stolpi v zrak.
Vseokrog je obdajalo Gradišče visoko obzidje, ki ga jc pa že načenja lzob časa. Vse je kazalo, da je bil grad nekdaj mogočen in trden. Tu so gospodovali v 12. in 13. stol. mogočni vitezi Rasi, po katerih je krasna Rožna dolina dobila tudi svoje ime. V začetku 14 stol. je bila ta plemenita rodbina že izumrla in grad je jel razpadati. Tako stoji močno zidovje zapuščeno in prazno.
V gradu samem so se razprostirale prazne velike dvorane, zadnji spomin nekdanjega veličastva in razkošja. V stropu so se udirale luknje in okna so se že sesuvala. Po teh dvoranah so nekoč koračili mogočni vitezi in plemenite gospe, tu so se vršile njihove slavnosti in pojedine, pa tudi kovali načrti za obrambo doline, nad katero je vladal mogočen grad v strah — podložnikom, še bolj pa sovražnikom.
AHCBNTKRIA - CRONOMETRI
Cronojnifi • Uioielleriii di t,inlii*tn
A RATE M E N S I L I
Mncrli ne fotograf rhe ■ SHIo flnclli - Braulalettl - Fonogratt. t((.
('hiedoie rntalogo.
SREBRNJNA - URE
Časomeri - Umetni dragulji
NA MESEČNE OBROKE
Ki toapnrati - polnilna pere«a Prstani - Zapostnlce - Fonrgrafi Itd.
Zahtevajte cenik.
I.. H II /, /, \ C C II I A C. - - Vfn DANTE - _ MILANO
?8
.v' IL


Tulle le ciambelle rie- j \ scono eol buco usando
/ Lievito BACKIN
Vsafc sartelj mora uspeti pri uporabi Dr. OETKER-jeva
pecilnega praska "BACKIN"

Naš dobri atek
Franc Jug
trsoiski zastopnik
jc mirno v Gospodu zaspal.
Bodi mu lahka žemljica! I Vije, Kočevje, v marcu I942.
Družino: Jug, Gerhino in kovač.
Meglio d'una pro-vetta iavandaia
Quando vol usale Glglto por fnrr il liiicnto. vol ellmitiatr ln fntion iti insnponnre, lisoi-> ari>. si rofiniire, battere, tor-erro o far holliro la binnclir-ria. Non šolo. mn sronginrate II perirolo »II detrrlorare i voslri indtimenti. spccie ipiotli fini o drlicuti.
Bolje kot izkuSena perica
t> uporabljate pri pranju (•IGLU). so vam lii treba mučiti s namiljenimi. liiJrn-.0111, drpm-ujom. si epa ti j cm, n>omanjem tn knhanjem pr-ritn. I1* ne samo lo! I?opmMp >•<• nevarnosti poškodovanja vaMh tkanin, posebno fiuiji
iu neiuih.
/ C L/O
*i-'io»uc*ro itaiuno
Italijansko snmopranje iKDor:*ir Pionir u remira*
_K«SAW0

Globoko užaloščeni javljamo tnžno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče in brat. gospod
Ing. dr. iur. Henrik Lucbmann
Truplo dragega pokojniku loži \ mrliški veži. Slajmerjevn ulica ?t. 2, .•><? koder Ivo > ponedeljek. dno ,t0. marca 1 '.>42 ob 11 dopoldne prepeljano ii a (roronsV.v
\ onci so v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklan jajo, Ljubljana. \V ion. i oobon. dno 2*. marca H>42.
(»lolioko /alnjoti: Marija, soprosra. liso. Herberf. otroka nt ostalo sorodstvo.
Naročajte »Slovenca«!
'v
Hflvto-motorj
ioforskn šola I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št 41
Telefon 8t 2S-2& Izpit »e lahko polaga že i ta letom.
|Ureo|tm
Lokal
trgovski, v sredini mesta.
obstoječ Iz flirih prostorov. se s 1. majem odda. Naslov v upravi »Slov.« pod St. liti.	(m

Uglasevalec glasovirjev
J urasek
Ljubljana, Zrlnjskoga 7/II Telefon S9-23
Filateiija
Filatelisti pozor!
Nakup In prodaja znamk vseh vrst JOL albumov in fllatellstičnih potrebščin Je najugodnejša v knjigarni Dolžan, LJubljana, Stritarjeva ulica 6 Telefon 44-24
Razne znamke
od najstarejših do najnovejših, kakor vse vrste albumov, dobite v »Mladinski založbi«. Ljubljana, Stari irg CO. Telefon 41-68.
Najlepša hvala
osem, ki so kar koli dobrega storili našemu blagemu očetu, ga tolažili u bolezni, spremili na zadnji poti in počastili njegov spomini
Žalujoči: Za j c - Stante

Zahvalfulemo se
iz dna potrtih src vsem. ki ste molili in k večnemu počitku spremili našega dragega
Huberta Leilerfa
župnika in kurata na Golniku
Posebno zahvalo izražamo prevzvišenemu g. škofu dr. G. Rozmanu, da je osebno pokopal dragega pokojnika, nadalje gg. stoln im kanonikom, vsem številnim stanovskim tovarišem rajnega, ki so mu izkazali ljubezen v bolezni in čast ob smrti. Isto tako veljaj naša vdana zahvala vsem odličnikom, g. dekanu Škerbcu, pevcem >Ljubljane< in zlasti čč. šolskim sestram lil. reda sv. Frančiška, ter gg. zdravnikom, ki so velikodušno stregli pokojniku v njegovi težki bolezni in si prizadevali, da mu ohranijo življenje. — Kar ne zmore naša zahvala, naj nadomesti priprošnja rajnega pri dobrotnem Bogu. kateremu je zvesto služil. — Molite zanj in ohranite ga v blagem spominu!
V Ljubljani, dne 25. marca 1942. Brat France, sestra — in ostalo sorodstvo.
MARIJO KANC
SPREMILI K VEČNEM 1 POČITKU. DAROVALI VENCE IN NAM LAJŠALI BOL OB TEŽKI 1ZGI BL NAŠA NAJISKRENKJšA ZAHVALA. MASA ZADlšNICA BO V PONEDELJEK. DNE %0. MARCA 1942 OB VRI ZJUTRAJ V 21 PNI CERKVI SV. CIRILA IN METODA.
V LJUBLJANI. DNE 2S. MVRCA 1942.
KANČEVI


h L|ii(iskfi tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
„ Izdajatelj: inl Jo2t Sodja
Urednik: Viktor Cent«