Poštnina plačan« v gotovini.	Ljubljana. 5. 3VgUSta 1932	Posamezna številka 2 dinarja.
Izhaja dvakrat na mesec.	yü	Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbm-
Naročnina četrtletno 12 dinarjev.	‘ ""	*	niče) kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v US/.
Z razv.tim
Pozdravljeni, razredni borci, člani »Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije«, pozdravljeni zastopniki internacionale in strokovnih železničarskih organizacij iz Angleške, Belgije, Holandske, Švice, Avstrije, Nemčije, Bolgarije, Čehoslovaške, Francoske, Japonske, Argentinske in Indije, ki prihajate 14. in 15. avgusta 1932 k nam v Ljubljano na IV. redni kongres razredno zavedne svobodne strokovne organizacije U. S. Ž. J.
, Stisnili si bomo roke v topli zavesti, da smo eno od Izhoda do Zahoda, proletarci, zidarji dobe človečanskega dostojanstva, ko ne bo več človek človeku volk, ko bomo vsi — ljudje ...
Od III. rednega kongresa U. S. Ž. J. pa do danes je bila pot razredno zavednih železničarjev polna borb in dela za zboljšanje' položaja vseh železničarjev, za človečansko dostojanstvo vseh železničarjev, za pravice vseh železničarjev. Organizirana, kolektivna borba in delovanje članov U. S. Ž. J. je odstranjevala nešteto krivic, brisala nešteto solz - morala je tudi odstopati, ker mnogi, ki trpe, niso stali v bojni vrsti, ker niso vedeli, da je rešitev in zboljšanje položaja železničarskega proletariata le v njegovih lastnih rokah, v njegovem lastnem organiziranem in požrtvovalnem delu, ali klonila ni.
V Ujedinjenem Savezu Železničarjev organizirani železničarji niso klonili glave, niso jim omahnile roke. Delali so, zakaj njih zavednost je govorila. Tudi za tebe, neorganizirani, ki ne veš kaj delaš, delam, ker vem., da boš tudi ti, ko spoznaš, stopil v naše vrste.
Težka služba je naša vsakdanja služba, ki nam reže tanek vsakdanji kruh. Osemurnik se krši, plače so majhne, za vsako malenkost je disciplinarna kazen, odpust... Reduciralo se nas je, naše pravice se nam je gazilo ... Mi pa nismo klonili glav, nismo vzdihovali. Borili smo se. Odločno, vztrajno, zakon, ki velja, smo imeli za ščit. In bili so dnevi, ko smo zmagovali.
Na robu vsake epohe postajajo ljudje otrpli nasproti vsemu, kar je dovršeno in lepo. Brigajo se samo za groba materijalna sredstva in kako bodo najbolj prazno in mrtvo sprovedli svoj čas.
Ko se je stara rimska civilizacija približala poginu, se je opažalo, da so se, ne samo aristokracija in meščanstvo, nego tudi najnižji ljudski sloji, predali čisto materijelnemu uživanju ... Edine besede, ki so se takrat slišale Po vsem rimskem imperiju, so bile: »Panem et circenses!«
Kruha in iger!
Kruh je potreben za obstoj, a zabave so potrebne, da se ubije vsaka plemenita težnja po velikih delih.
Kruha in iger!
Lo se je slišalo na vseh straneh — in ljudstvo je šlo, kakor čreda ovac na najodurnejše zabave, hodilo ie v c*r" kuse, kjer so levi in druge zveri trgali druge živali, pogosto tudi same ljudi. To je bil veliki užitek, krvavi užitek! Ali to so zahtevali tedanji oblastniki, to je bil življenski cilj vseh bogatašev, to so bili znaki moralne dekadence v narodu — predigra propada velike in nekoč slavne civilizacije.
AH ne opazujemo tega tudi danes?
Večina ljudi se za nič drugega ne briga, nego kako' priti do kruha, a ko ga dobi, pozabi na vse drugo — in zahteva zabav!
. . . Poglejmo, kako živi delavstvo v mestih! Ako je delavnik in če so zaposleni — tedaj jim je jasno odrejen
praporom.
I Mi železničarji, premikači in kret-I niki, sprevodniki in vlakovodje, zavirači, j skladiščniki, čuvaji in progovni delavci, j svetilničarji, strojevodje in kurjači, ku-I rilniški profesionisti in delavci, vozovni ■ snažilci in snažilke, postajni delavci in vsi, kar nas je pri železnici in ki smo označeni z neštetimi imeni in kategorijami, smo v resnici le samo eno — smo železničarski proletariat, državljani Jugoslavije, ki prodajamo svoje moči železniški upravi za vsakdanjo skorjico kruha, mi se zavedamo, da nam nikdo ni ničesar dal, če si nismo sami organizirano priborili. — Vzeli pa so nam mnogo, ker se nismo znali organizirano zaščititi.
Nešteto intervencij je izvršila naša organizacija »Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije«. Uspeh je bil... Bil bi pa še večji, če bi stali vsi železničarji v fronti »Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije«.
Na kongresu, ki se ga udeležite 14. in 15. avgusta t. 1., bomo pregledali naše vrste, naše delo. Razširili bomo naša prsa v ponosno samozavest, da smo to »MI«, neodoljiva sila, ki gledamo v bodočnost resno in s prepričanjem, da je ona naša. Z vso energijo se bomo poprijeli dela za čim večjo stavbo našega »MI«, za mogočna razredno, svobodno strokovno organizacijo USŽJ. železničarjev.
Zato — pozdravljeni! Pozdravljeni iz dna duše naše proletarske, iz dna so-družnega srca vsi, ki ste prišli na kongres in vsi, ki boste v duhu z nami te dni, ko bomo povedali svetu svojo voljo in začrtali nova pota.
Ne pozabite!... Vi vsi, od prvega do poslednjega, vi vsi ste zidarji svoje lastne usode in svojega lastnega jaza! Bodite dobri, vztrajni, požrtvovalni zidarji. Hajd z razvitim praporom v bodočnost ...
Pozdravljeni!
Ujed. Savez Žel. Jugoslavije.
cilj njihovega življenja. Odhajajo na delo, da delajo za svojega delodajalca in da dobe mezdo.
No, ko je delo končano, ko pride nedelja ali praznik, po veliki večini delavstvo ne ve, kaj bi delalo. Življenje brez garanja jim je dolgočasno. Da bi šlo v organizacijo? Da bi se udeleževalo vzgojno-kulturnih prireditev? Niti na misel jim ne pride, da bi »kratili« čas s tem. Zakaj se pečati z organizacijo in kulturno vzgojo? Saj sa za to tukaj odbori, funkcionarji! Naj delajo in se brigajo, kako obvarovati delavske koristi. Zato so izvoljeni. Nam pa treba zabave! Gostilne!... Vina na mizo. Cel Štefan! In harmoniko in...
Ni v njih stremljenja po izobrazbi, Po samospoznanju in človeškem pono-su- Nimajo toliko moči, da bi se posvetili čitanju in proučevanju raznih pojavov^ v človeški družbi... In zato tudi ne čutijo, kdo so ... Mnogi in mnogi se smatrajo za delavce, dokler delajo. Ko pa z delom nehajo, ob nedeljah in praznikih so — gospodje —... Zastrupljeni z bedasto malomeščansko mentaliteto, posnemajo vse navade, ki so si jih osvojili od buržuazije ter celo tekmujejo v tem. Zahtevajo — zabav... Ne kul-turno-vzgojnih, proletarskih, vzpodbudnih zabav oziroma prireditev, na katerih bi svoj razum razširili, ga okrepili in vzpodbudili v solidarno, zavedno, proletarsko delovanje, nego zabav, ničesar ne dajočih, zabav pri litrih vina in surovih kvantah... V krčmah jim je življenje. Tu se pije, »šnopsa«, balina,
prepira, poje — in tako za hip pozablja na skrbi. Na delavskih prosvetnih večerili jih ne najdeš.
Krčme so postale deviza tlačenih in izžetih.
Pri bogataših: pijančevanje, sprehodi, gonja za zlatom, razvrat, nasičenost ... A siromašni sloji so začeli to razumevati kot nekaj normalnega in dobrega. Oni zgubljajo vero v svoje lastne moči in se pokoravajo »Prokleti usodi«, ki jim »določila«, da žive v atmosferi krutosti, be.de in trpljenja ...
Ta materijalna in moralna mizerija, ki nas obkroža z vseh strani, povzroča, da se v človeški družbi razvijajo nezaslišani zločini in krvava nasilja. Bogati sloji družbe so že našli smisel svojega življenja: da streme za čim večjim bogastvom, da jim je življenje in dobrobit človeka nepoznana reč, še več, da jim je človek torišče, iz katerega raste bogastvo —; za nje samo; a revni sloji, mesto da bi stremeli in delali, da se izkopljejo iz mračnega vpliva razbojni-štva, pa postajajo nevtralni napram velikim problemom znanosti in svoje lastne osvoboditve.
Mnogi delavci prodajajo svojo človeško dostojanstvo in smatrajo, da bor-
Nekoiiko let se že delavci vedno trdneje in krepkeje organizirajo v svoje strokovne organizacije. Ali še vedno je mnogo delavcev, ki se vprašujejo: Zakaj bi se organiziral? Kaj mi bo organizacija? Kakšne koristi mi bo prinesla?
Takšnim delavcem, ki se Se obotavljajo in ne vedo, zakaj naj bi iz tabora svojih neprijateljev prešli v tabor proletarcev, treba povedati, kaj pomeni skupnost in proletarski »Mi«, ki je velepomemben za zaščito delavskih, skupnih interesov.
Evo, na primer, buržoazija sama jasno dokazuje s svojim zgledom, kaj pomeni organizacija.
Poglejmo, na primer, tovarnarja. On je organiziral sredstvo za proizvajanje. Kamen do kamena, zrno do zrna, bruno do bruna, opeko do opeke in s tem tako sestavil in zgradil poslopje, pripeljal je stroje in k njim postavil delovno silo. Svojo tovarno je izpopolnil, združil v njej vse tisto, kar mu je bilo potrebno za izvedbo produkcije. Ali on je to organizacijo sredstev za produkcijo in delovne si)e izvršil na svoj način, radi ustvaritve bogastva sebi, s tem, da je eksploatira! delovno silo. In kolikor je v tem pogledu čimbolje uspel, v toliko se mu je bogastvo pomnožilo. Razume se, da je on delovno silo združil v svoji tovarni, ker mu je tako narekovala njegova korist: nasproten pa je, da bi se izven njegove uprave in v korist delavca združila ta delovna sila’ ker bi to bilo v korist delavstva in v škodo tovarne, oziroma naraščanja bogastva.
Ta vzgled, ki ga nudi tovarnar, mora vzpodbuditi delavce, ako le nekoliko mislijo, da se združijo — ofganizirajo.
Ali to ni samo en primer. Takih in podobnih primerov je mnogo.
Tovarnarji in delodajalci sploh se organizirajo v svoje tovarniške kartele, v industrijske zveze, da bi s skupno silo ščitili svoje skupne interese. Kapitalisti svoje kapitale združujejo v denarnih zavodih, da bi tako s tako mobilizacijo posameznih manjših kapitalov napravili silne, nepremagljive. Obrtniki imajo svoje zadruge, trgovci svoje. Celo druge skupine človeške družbe so sprevidele veliko moč združevanja in veliko I
ba za človečanske in delavske pravice ni njihova zadeva. To, kar so včeraj že priznavali, kar so včeraj še zagovarjali, jutri pljujejo in delajo ravno nasprotno. Kaos je postal s njih možganih, v njih človeštvu. Z nerazumevanjem gledajo na junaško borbo delavskih svobodnih ! strokovnih organizacij in delavskega po-kre a sploh, ki ima cilj: boljše življenj-I ske pogoje in za priznanje človeškega dostojanstva.
Brezbrižni so napram višjim idealom in napram idealizmu razumnih ljudi. V svojem ponižanju in obupanosti kriče: »Kruha in zabave!«
V svojem ponižanju in obupnosti se vdinjavajo bogatim tudi idejno in prostovoljno, misleč, da dobe krnila in iger.
In vendar, kljub vsemu nas tolaži misel, da poleg vseh malodušnib in brezznačajnili egoistov, moralnih- propa-iic in verskih hinavcev, poleg nemisle-čih grmad delavskih sužnjev, so še mnoga in mnoga zavedna ljudska bitja — razredno zavedni in solidarno organizirani delavci — ki so že davno raztrgali vez s starimi tradicijami suženjskega življenja in ki kličejo gromoglasno: »Kruha, dela. pravice in svobode!«
(«R. Novine.«)
korist, ki jim jo nudi organizacija; zato je takorekoč vse organizirano.
Samo delavstvo pri nas najmanje in najslabše.
Poglejte n. pr. učitelje, ki so si s svojo organizacijo zelo pomagali. Potem inženerji, ki so dovolj dobro plačani, a vseeno imajo organizacijo, s katero se trudijo še izboljšati svoj položaj. I udi advokati, notarji, ki imajo zelo lepe dohodke, imajo svoje organizacije, s katerimi delajo na tem, da se njihovi doliodki še povečajo. Vsi stanovi današnje človeške družbe so spoznali, kako velika ie korist organizacije in zato se organizirajo z vso silo.
Samo največji stan, celi razred, delavstvo, ono najmanje razmišlja in razume, kaj je organizacija.
Delavstvo je še bolj, kot vsi ostali sloji, prepuščeno samemu sebi in nikogar ni, da bi ga zaščitil. Pač pa jih je mnogo, ki ga izkoriščajo. Zato je delavstvu tem bolj potrebno, da se organizira, da ustvari mogočno zvezo, silno svobodno strokovno organizacijo.
Če kdo zida hišo, mora začeti z zidavo. In s tem. da je začel zidati, še ne mbre stanovati v njej. Ali mnogo skrbi, žrtev, stroškov ima, preden jo dozida. A potem, ko je dozidana, se mu vsi ti stroški, vsi napori, vse skrbi bogato obrestujejo, ker ima svojo hišo, v kateri je sam gospodar.
Tako je z organizacijo. Delati treba, žrtvovati, se truditi. In ko je organizacija utrjena, ko je v njej vsaj nad polovico delavstva ene tovarne, enega podjetja, tedaj se že pokažejo procenti. 2e rodi sad.
Zato delavci vseh tovarn, podjetij, obratov, kovinarji od vsepovsod, lesni delavci, živilci, tekstilci, usnjarji, čevljarji, železničarji, stavbinci, brivci, monopola’, steklarji, rudarji, kemični delavci in vsi, ki nosite svoje življenske moči naprodaj za vsakdanji košček kruha, vsi do zadnjega v svobodne strokovne organizacije.
Kajti rešitev delavcev je v rokah delavcev samih, je rekel Karl Marx.
Na plan! V organizacijo! Ustvarimo in bodimo mogočen, silen in velik »Mi«.
(»Delavec« 10. Vil.)
Kongres USŽJ.
Dnevni red kongresa;
Dne 14. avgusta ob 17. uri na postaji Ljubljana gl. kol. sprejem inozemskih delegatov.
Dne 15. avgusta ob pol 11. uri po pri-
hodu vlakov železničarski shod v veliki dvorani »Uniona« s sledečimi točkami:
1.	nagovori inozemskih delegatov,
2.	referat s. dr. Topaloviča o splošnem položaju delavstva,
V znamenju današnjega lasa.
Vse se organizira.
3.	reierat o položaju železničarjev.
Popoldne ob 15. uri v veliki dvorani Delavske zbornice kongres s sledečimi točkami:
1.	otvoritev kongresa, verifikacija in volitev komisij,
2.	proslava 40 letnice obstoja železničarske organizacije in 25 letnice članstva 40 članov,
3.	poročilo o dosedanjem delovanju, absolutorij in voiitev novega odbora,
4.	vprašanje železniških upokojencev ter pokojninskih fondov,
5.	vprašanje industrijskih železničarjev,
6.	sprejem kongresne resolucije o položaju železničarjev ter njih zahtevah,
7.	samostojni predlogi za reorganizacijo saveza.
Ob pol 12. uri bo predstava v operi »Hlapec Jernej in njegova pravica«, ki jo vprizori Delavski oder »Svobode« v Ljubljani za vse udeležence kongresa.
Dne 16. avgusta nadaljevanje kongresa.
❖ ‘
Vse delegate opozarjamo, da se bo razne strokovne zadeve obravnavalo pri tč. 6., kjer se bodo obravnavali tudi samostojni predlogi, ki se tičejo zahtev železničarjev. Pri tč. 7. pa se bo. obravnavalo le predloge za novi pravilnik saveza, predloge za ureditev članarine in podpornih fondov ter predloge za reorganizacijo saveza sploh.
Le vprašanje železniških vpokojen-cev smo izločili kot posebno točko, ker je to vprašanje sedaj najaktualnejše in hočemo s tem poudariti nevzdržnost sedaj nastalega stanja in zahtevati, da se na novo uredi že ustanovljeni penzijski fond za delavce, kakor tudi vprašanje izplačevanja pokojnin nastavljencem ter poudariti nujno potrebo izednačenja staroupokojencev in miloščinarjev.
Enako smo dali kot posebno točko na dnevni r;d tudi vprašanje industrijskih železničarjev, ki se danes bore za svoj obstoj, saj je redukcija na industrijskih železnicah vrgla nad 50% osobja na cesto z družinami vred, ostalih 25% pa je obsojeno večkrat na brezplačne dopuste in kvečjemu % vseh industrijskih železničarjev je sedaj kolikor toliko stalno zaposlena, vendar pa nekatere družbe zopet napovedujejo delne ali celo popolne ustavitve obratovanja.
Vozne ugodnosti za kongres.
Ministrstvo saobraćaja je na prošnjo našega saveza odobrilo z odlokom MS Br. 16418 od 13. julija 1932 za vse udeležence našega kongresa na državnih železnicah polovično vožnjo ter velja ta vozna ugodnost od 13. do 19. avgusta 1932. Pri odhodu v Ljubljano je kupiti celo karto, ki velja na to s potrdilom
kongresnega predsedstva tudi za brezplačno vožnjo domov. Ta vozna ugodnost pride seveda v prvi vrsti vpoštev za vse one, ki niso uslužbeni na državnih železnicah.
Izredni dopust za vse kongresne udeležence.
Naš savez je naprosil Ministrstvo saobraćaja za odobritev tridnevnega izrednega dopusta za vse kongresne udeležence. Do danes sicer še nismo dobili ugodne rešitve, vendar pričakujemo, da bo naši prošnji ugodeno. Čim dobimo odgovor, bomo vse podružnice obvestili z okrožnico.
Poziv podružnicam.
Apeliramo na vse podružnice, da nemudoma odgovore na zadnje razposlane okrožnice v zadevi našega kongresa, izpolnijo točno vprašalno polo in pravočasno prijavijo, za koliko udeležencev rabijo brezplačno stanovanje. Enako prosimo vse podružnice, da poskrbe, da se bodo udeležili kongresa tudi vsi oni sodrugi, ki imajo nad 25 let neprekinjenega članstva v razredni železničarski organizaciji.
Da ne bo zmanjkalo za zunanje udeležence vstopnic za predstavo »Hlapec Jernej in njegova pravica«, pozivamo vse podružnice, da takoj javijo na naslov saveza, koliko in kakšnih vstopnic naj jim rezerviramo. Opozarjamo na to predstavo zlasti vse zunanje sodruge, ki drugače ne bodo imeli priliko videti te izredno lepe in globoke prireditve delavskega odra.
Železničarski shod v Ljubljani.
Povodom kongresa Ujedinjenega saveza železničarjev se bo vršil v Ljubljani tudi velik železničarski shod in sicer na praznik v ponedeljek dne 15. avgusta ob pol 11. uri v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani.
Na shodu bo govoril predsednik internacionalne transportne federacije so-drug Cramp, ki je istočasno tudi predsednik ene največjih železničarskih organizacij, t. j. Angleške, dalje bo govoril glavni tajnik Internacionale iz Amsterdama s. Nathans in še drugi inozemski delegati. Za tem bo govoril s. dr. Topalović iz Beograda o splošnem položaju delavstva, na kar bo sledil izčrpen referat o položaju in zahtevah železničarjev.
Dolžnost slehernega organiziranega sodruga je, da ta dan prisostvuje shodu in sicer z družinami vred. Pozivamo vse podružnice, da opozore na shod vse železničarje in da poskrbe, da se bodo železničarji točno odzvali.
• Centralna uprava USŽJ.
Predlogi za kongres USŽJ.
IZPLAČEVANJE POKOJNIN UPOKOJENCEM.
Centrala saveza je sedaj dobila iz vrst upokojencev in tudi od sekcije upokojencev pri USŽJ več dopisov, ki vsi izzvene v eno zahtevo: ukrenite vse korake, da se bodo pokojnine zopet izplačevale prvega v mesecu, n,a kar imamo pravico po obstoječih zakonih in predpisih. Od vseh upokojencev pri USŽJ je stavil predlog, da se postavi kot posebna točka na dnevni red našega kongresa: izplačevanje pokojnin in vplačevanje premoga. To svojo zahtevo utemeljujejo s sledečim: Nekaj mesecev se že ponavlja, da dobimo železniški upokojenci pokojnine sredi meseca, za mesec julij je pa do danes 22. julija še nismo prejeli. Kdor pozna železničarske razmere bo vedel, da si ti ljudje za časa aktivne službe niso mogli prihraniti od svoje borne plače, ki so jo prejemali, ni-kakih kapitalov. Za to so imeli posebne pen-zijske in provizijske fonde, v katere so redno plačevali po 4 do 6% svojili prejemkov ter so na to dobili službenim letom odgovarjajoči procent penzije kot nekako preskrbo za starost in onemoglost. Vsakemu je jasno, da ta določena penzija ni tako velika, da bi zamogla osigurati upokojencu brezskrbno življenje. Premišljeno mora dvakrat obrniti vsak dinar preden ga izda in koncem meseca mu še manjka gotovine.
Danes pa smo prišli upokojenci v tak položaj, da se ne upamo čez prag, ker nas na eni strani tirja hišni lastnik za najemnino, na drugi strani trgovec, dla mu plačamo1 živila, mlekarica vsak dan bolj nezaupno gleda in tudi mesar nič kaj rad ne da mesa nadalje na up, ker kar ne verjame, da nismo še dobili penzije. Vedno se nas gleda bolj po strani češ, morda je pa denar kje zapravil in mi ne bomo 'dobili nič. Za to je potrebno, da se ukrene vse korake, da se zaščiti tudi ugled upokojencev, ker istočasno trpi na ugledu tudi uprava sama in odpraviti se da vse, ako se bo pokojnino izplačevalo zopet prvega v mesecu. — Drugo važno vprašanje za vse upokojence je plačevanje
in naročanje premoga. Železniška uprava zahteva od upokojenca, da plača premog en mesec v naprej. Od kod nai vzame ta denar, ako ga odi uprave prvega v mesecu ne dobi. Tudi tu je potrebno narediti remeduro in zopet uvesti stari sistem, da se premog plačuje na obroke.
Nujno je tudi potrebno, da se kongres USŽJ zavzame za rešitev vseh staroupo-jeticev in miloščinarjev, ki že 10 let zaman čakajo na izenačenje penzij in žiVe v veliki bedi.
Apeliramo na vse upokojence, da se kongresa in zlasti shoda v ponedeljek dopoldne v »Unionu« polnoštevilno udeleže.
Za sekcijo upokojencev USŽJ J. Kovač 1. r.
SUBOTICA.
Ovoj podružnici čast je podneti sledeče predloge kongresu, da kongres Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije traži:
1.	Da se svi radnici posle 3. godine službe razvrste, koji su bili u službi kad je pravilnik stupio na snagu.
2.	Da se povrati celokupnom saobraćajnom osoblju sve do sada a u poslednje 3. goidiine reducirane plate i zarade.
3.	Da se poštiva pravilnik o pomoćnom osoblju državnih saobraćajnih ustanova i da se isplaćaje prekovremeni rad kao i rad na blagdane po pravilniku.
4.	Da se ukine takozvane dozvole za putovanje na teritoriji sviju oblasnih direkcija, a članovima porodice u opšte ne trebaju nikakve dozvole za putovanje, kada imade ukoričenu legitimaciju i putuje sa reži kartom.
5.	Da se jedinice državnih saobraćajnih ustanova pobrinu za odgovarajuće (po zakonu o zaštiti radnika) higijenske uslove na svojoj teritoriji jer ima mnogo ložionica, radionica, plinara, električkih stanica, sekcija itd. u kojima higijenski uslovi apsolutno ne odgovaraju ni najprimitivnim zahtjevima.
6.	Da kongres najodlučnije protestuje protiv ovakvih ponašanja, kako se ponašaju pojedine jedinice pa i sama generalna direk-
cija prema prestavkaina, intervencijama itd. našega Saveza.
ZALOG.
Samostojni predlogi za kongres:
1.	Centrala naj dela na to, da se ožive sekcije. Financirajo naj se od članarine. Članarine II., III. in IV. naj se plačujejo po 1 Din več mesečno, a članarine I. razreda naj bodo proste tega prispevka. Vsota, ki se bo zbirala za sekcije, v svoj sklad sc brezpogojno ne sme porabiti za druge svrhe.
2.	Pri volitvi centralnega odbora naj se upošteva, da bodo: v odboru zastopani zastopniki najmočnejših sekcij, paziti pa je treba, da se izvolijo v odbor najsposobnejši.
K resoluciji predlagamo brez opisa podrobnosti vsakovrstnih potreb, glede strok sledeče:
1.	Zastopniki ITF navzoči na kongresu naj s svojo avtoriteto izposlujejo čim svobodnejši razmah našega Saveza in večjega upoštevanja istega na merodajnih mestih.
2.	USŽJ naj dela in zahteva na merodajnih mestih, da se zagarantira železničarjem eksistenčni minimum.
3.	Zakoni o drž. prom. osobju in delav. pravilnik naj se popravita v smislu zakonov in pravilnikov modernih demokratičnih
; držav.
j 4. Naj se pri železnicah dosledno izvaja : 8 urnik odnosno v turnuzih 30% služba.
5. Uvedejo naj se volitve delav. zaupnikov, ki pa morajo biti z zakonom zadostno zaščiteni. Zaupnike naj volijo prog. sekcije, delavnice, kurilnice, skladišča in delavci pri prometu.
PTUJ.
1.	Za upokojence naj se glede voznih olajšav pripoznajo iste pravice kot za aktivne uslužbence (ukoričene legitimacije).
2.	Premije naj se izplačujejo vsak mesec prvega, ne pa šele 22. do 25. v mesecu kot je bil doslej slučaj.
3.	Članstvo se v glavnem strinja z vsemi do sedaj stavljenimi predlogi. Posebej pa še podčrtavamo:
10% plač reduciranih naj se ustavi, ker delavstvo itak že skoraj prej s to plačo ni moglo izhajati, dosti manj še sedaj. Za penzijski fond naj se naknadno vplačevanje ukine in uvede 1 dnevno plačo na mesec za penziiski fond. Službena doba in doba za dosego polne penzije naj se skrajša na 30 let. Z 30 let članstva pri prof. fondu naj j se izplača toliko penzije, kolikor je imel j plače. • (100%.)
Hranarina bolniškega fonda naj se izpla-! ča mesečno vsakega 1. Hranarina naj znaša 100%.
Članarina se naj uvede za vse enako ter tudi z enakimi pravicami. Zaveden član plača za svojo organizacijo rad prispevek tako majhen kakor ga imamo mi. Kaj pa če mu uprava reducira kar naenkrat 10% ? Članarino kritizirajo samo takšni, ki ne bi bili organizirani, pa če bi bila članarina 50 par.
Centrala naj pošilja podružnicam dobre referente, kadar ima podružnica kak sestanek ali slično.
Radi posmrtninskega fonda soglašamo- s centralo.
CELJE.
Predlogi za kongres.
1.	Delavci in rokodelci.
a)	Delavcem naj se priznajo vse že po prejšnjem zakonu pridobljene pravice. — Za odmero pokojnine naj se delavstvu računa ves čas, katerega je prebil v svojstvu pri železnici in sicer brez odbitka prvih treh let. — Naknadno vplačevanje prispevkov za penziiski fond. pred uveljavljenjem istega naj se takoj ukine, a že plačana naknadna doplačila naj se jim povrnejo. Splošna zahteva bodi, da se da članom penzijskega fonda paritetno zastopstvo voljenih delegatov v upravo istega. Povrne naj se delavcem plača, katero so imeli pred 1. oktobrom 1931. ter naj se delavcem zajamči napredovanje po zakonu faktično, a ne samo po razpoložljivih kreditih. — Letni dopusti naj se odobre tudi začasnim delavcem in v isti višini in pogojih, kakor je prevedenim, a neprevedene delavce naj se takoj prevede ne glede na starost. Vsem v poštev prihajajočemu osobju naj se že enkrat izplača razlika 1. 1923J24. Delavcem naj se po preizkušnji takoj zajamči stalnost in k temu potreben življenski minimum in eksistenčni. — Vse nadaljne še nepredvidene redukcije osobja naj se zabrani s tem, da se upokoji delavce kakor nastavljence z že polno službeno dobo. — Že reducirano osobje naj se po izpraznitvi razpoložljivih mest sprejme nazaj, ter naj se jim ta čas vračuna kot brezposeln dopust.
b)	V slučaju težke nezgode pri izvrševanju dela v službi naj se delavcem takoj brez vsake karenčne dobe šteje služba za 12 let, v običajni bolezenski onemoglosti pa po 5 letih službe istotako za 12 let, ter naj se takšne s štetjem 12 let službe upokoji.
c)	Hranarina, katera znašaj za delavce v prometu in kurilnici 70% od plače, pri delavcih progovne sekcije in delavnicah pa samo 68% naj se izednači z delavci v prometu in kurilnicah ter naj se hranarina zviša na 80% od dnevnice in za vse dneve v mesecu. — Zdravljenje delavcev v bolnicah bodi za delavce istotako prosto, kakor je za nastavljeno osobje in naj se delavcem od hranarine za bolnice ničesar ne odteguje.
2.	Nastavljene!.
a)	Vsem v poštev prihajajočemu osobju saobraćajnih ustanov naj se podeli obleka dobre kvalitete kakor dobe isto poštni uslužbenci, kateri nikakor niso toliko vremenskim prilikam izpostavljeni. Dosedanji pavšal Din 600 za obleko nikakor ne zadostuje, saj dobe finančni stražniki letni pavšal za obleko Din 1000.—. Zato je zahteva uslužbenske obleke v naturi popolnoma upravičena.
b)	Kilometrina naj se zamenja z urnino ali dijete vsaj v oni višini, kakor imajo isto
poštni uslužbenci ter se mora k temu tudi vozopisce prištevati, kateri dobe sedaj samo 40% doklad izvršenega premika. S tern se bo vsaj prenehal večni spor radi kilometrine vlakospremnega in drugega osebja med seboj in proti ostalim uslužbencem.
c)	Vlakovodje, strojevodje, premikalni nadziratelji in skladiščniki, ki so dopolnili najmanj dve leti službe v tem svojstvu in imajo zato potrebne izpite položene, naj se prevede samo po njihovi lastni želji v činovnike in sicer z nezmanjšanimi prejemki od svojih poprejšnjih prejemkov kot zvaničnik. Postavka,, glasom katere se zvaničnika proti njegovi volji lahko prevede v činovnika, naj se črta. Vlakovodje, strojevodje, kateri so bili imenovani činovnikom X. stopnje, naj se jim popravi krivica v razliki prejemkov, ker so po sedanjem sistemu na slabšem kakor oni, ki so z enakim številom let ostali še zvaničniki.
3.	Poravnava poškodbe voznega parka,
prometnih naprav, orodja in drugih za izvrševanje dela potrebnih naprav naj za dosedanji sistem celotne poravnave škode ukine, ker iz zlonamernosti ali drugih vzrokov gotovo nobeden delavec ali uslužbenec ne želi upravi škodovati.
4.	Naredba glede ukinitve prostega preveza premoga (kuriva) naj se takoj razveljavi. To je naše staro pravo in ne moremo tega nikakor 'Opustiti.
4. Vsem upokojenim železničarjem naj se povrne pravica do neomejene režijske vožnje po železnici in naj se sedanje vložke odstrani.
Reorganizacija Saveza.
- V načelu se strinjamo s predlogi centrale ter predlagamo le:
Članarina: 1. upokojeni Din 6; 2. delavci in rokodelci Din 8: 3. nastavljeno osobje do prejemkov Din 1500 Din 12; 4. nastavljeno osobje nad 1500 Din 14.
Upokojencem naj ostane članarina Din 6, ker bi v sedanjem položaju pri zvišani članarini iste zgubili. — Pri vseh ostalih pa bodi Din 2 kot prispevek za podporni fond. Vse drugo pa naj se iz dosedanjih predlogov v oziru denarnih dajatev v katerikoli ■obliki črta. Ker se povsod reducirajo prejemki zaslužkov, zato tudi tukaj pod nikakim pogojem ne moremo zvišati članarine. Podporo pa naj dobe le oni, kateri članarino redno plačujejo in niso nikdar iz neopravičenih vzrokov v zaostanku, in kateri zaradi dolgotrajne bolezni bodisi član sam ali pa v lastni družini pride v pomanjkanje. Načelno pa bodi moralna dolžnost, da gmotno bolje stoječi podpiraj šibkejšega in to so pred vsem in v prvi vrsti delavci z nezadostno plačo.
Posmrtninski fond naj se vpostavi po vzorcu samopomoči in sicer brez vsake karenčne dobe. To je vsak član plača za po umrlem članu ostalo rodbino po Din 2. Za po umrli ženi člana pa vplača vsak član Din 1 ako ni nobenih, kateri so zanj v zadnjem času skrbeli.
MARIBOR I.
Predlogi za kongres, iz podružnice Ma-bor so:
1.	Naša kardinalna zahteva je, zboljša aj se delovne ter gmotne razmere, ker de-ivski pravilnik ni mnogo v redu, naj se nov dela, naj bo bolj človeški, in kulturnim za-tevam prilagođen in naj se ga z vso ener-ijo na merodajnih mestih forsira.
2.	Služba na železnici že davno ni več alna, zato zahtevamo v socijalno političnem siru priključitev k Ministrstvu za socijal-3 politiko. Zahtevamo vso aktivno in pa-vno volilno pravico v Delavsko zbornico
druge delavske inštitucije. Zahtevamo redvsem zakonite volitve delavskih obratih zaupnikov ter državno podporo za brez-Dselne. Zahtevamo da se zopet uvede tudi ri delavcih disciplinska preiskava, in ne 3t sedaj da ima vsak načelnik pravo na rek kazni in tudi najhujše, to je odpusta
službe. V novi pokojninski fond naj se Drejme vse delavce brez izjeme na starost, ; so imeli na dan 1. julija 1930 3 leta služ-e na železnici. Dolžnost naša je tudi, da si riborimo v tem fondu pariteto. Ukrene naj ; vse potrebno, da se ukine naknadne od-■gljaje za provizijški fond. In ukine naj se )% redukcija od delavskih plač.
3.	V splošnem smo pristaši času primer-3 članarine, to je visoke. Ni pa posrečen is zato. Z razrednim sistemom sc strinjalo tudi z visočino članarine, vam pa vsoto še en nižji razred predlagamo, kateri idi pravijo sem Vaš, ampak visoke clanaj ne ne zmorem, sedaj po teh redukcijah plač ;lo ne, ker celo najbolj črnega kruha strami. Iz moralnih razlogov pa bi radi bil, tši člani naj se torej uvede se en mzji raz-M no 6 Dhi razen časopisa nimajo nobe-1 pravice, pač pa naj imajp pravico v bolj-»m času pristopiti v višji razred. Smo rienja' naj se vsaj poskusi, da ne bo izgo-ora, če se pa ne obnese, naj se pa uktoe-
4.	Uvedejo naj se podporni fondi. P0“" 3rni fondi za brezposelne, podporni fond i slučaj bolezni in posmrtninski fond. \ i-ne vplačil v te fonde zaenkrat ne bomo redlagali, ker pač nimamo dovolj vpogle-a. Smo pa seveda za to, da se vse te fou-e strogo ločeno upravlja, in da je za vse ane razen najnižje obvezen. V slučaju de-tve podpor smo za to da se ne dela pros-ie ker je to poniževalno, naj Centrala ra-m od podružnic še od rajon-zdravnika, ipnijskega urada od borze dela zahteva 3 dp is in to naj zadostuje.
5 Želimo, da se visina podpore potreb-im samo po letih odmeri, in naj se ne dela iema med enim in drugim.	.
S samopomočjo naj se še leto dni po-
6.	S sekcijskim prispevkom 10 Din letno ; strinjamo.
7.	Smo proti uvedbi markic^ v članske ;kaznice, to pa radi slabih izkušenj, katerih
imamo, naj ostane žig, kateri se ne more izgubiti in tudi ne da ven trgati.
8.	Zahtevamo, da obišče delegat Centrale po možnosti Centralni tajnik, vse važne in večje podružnice, da poroča o- delu v Savezu, in to najmanj vsaka 2 meseca.
MARIBOR III.
Protipredlog glede članarine:
Pri čl. 2 naj se uvede članarina v 3 razredih in sicer odgovarjajo vsakemu razredu posebne pravice.
Prvi razred: članarina Din 8 mesečno. Ostalo besedilo tega odstavka ostane nespremenjeno. Na koncu naj se doda: Za bolniško in brezposelno podporo naj se v tem razredu upelje poseben prispevek Din 2.—, ki je prostovoljen, člani, ki plačujejo ta prispevek imajo pravico na bolniško podporo po sledeči lestvici:
Pri članstvu od 2 do 5 let in bolezni nad 15 dni — Din 50.—*
Pri članstvu od 2 do 5 let in bolezni nad 30 dni Din 80.—.
Pri članstvu od 2 do 5 let in bolezni nad 60 dni Din 120.—•.
Brezposelna podpora:
Po enoletnem članstvu po Din 3.— za 30 dni.
Po dvoletnem članstvu po Din 5,— za 30 dni.
Po štiriletnem članstvu po Din 8.— za 30 dni.
Za dosedanje člane, ki vstopijo v ta razred, je karenčna doba do 1. januarja 1934.
Drugi razred: Osnovna članarina Din 12. Ta odstavek naj ostane v veljavi do besed: Ta razred je obvezen za vse nastavljeno osobje, v kolikor ne vstopi v višji razred. Ostalo naj se črta ter doda: Člani, ki za časa bolovanja prejemajo neskrčeno plačo, imajo pravo na bolniško podporo, ako plačujejo poseben mesečni prispevek po Din 2.
Karenčna doba za bolniško in brezposelno podporo (za katero je plačevati v tem razredu po Din 1.—) je eno leto, za pravo-varstvo za 6 mesecev. Za dosedanje člane je karenčna doba za bolniško in brezposelno podporo do 1. oktobra 1933.
Tretji razred je osnovna članarina Din 15 mesečno. Ostalo besedilo pa naj se spremeni s sledečim:
Karenčna doba za dosego pravovarstva je 6 mesecev, za bolniško podporo eno leto po postavki II. razreda. Brezposelna pod-kora v tem razredu kot predlaga Centrala.
Četrti razred naj odpade.
Pri obračunavaniu članarine naj ostane od članarine I. in II. razreda po Din 1, od III. razreda pa Din 2,— za lokalni fond.
Sekcijski prispevek ostane v celoti.
Samopomoč za slučaj smrti predlagamo, da naj se vsi člani do 1. januana 1933 izjavijo, ali pristopijo k samopomoči. Pri novo-sprejetih se morajo takoj ob sprejemu izjaviti. če pristopilo k temu skladu.
Pri vstopu .se plača .pristopnina Din. 2.— za vse stroške. Ta znesek morajo plačati tudi dosedanji člani Saveza. Po vsakem umrlem članu tega skladla, kakor tudi po smrti njegove žene, se izplača posmrtnina tolikokrat po Din 1.—, kolikor članov šteje sklad.
Centrala mora do 25. v mesecu obvestiti podružnične blagajnike, koliko smrtnih slučajev je bilo do 20 tega v mesecu, nakar zbero blagajniki tolikokrat po Din 1 od članov ter jih odvedo s posebno položnico Centrali. I a sklad se vodi popolnoma ločeno od drugih skladov in ga upravlja poseben odbor iz elanov sklada. Vsako izplačilo z navedbo
imena umrlega se objavi v žel. glasilu. Denar tega sklada se ne sme uporabljati v druge svrhe.
PRAGERSKO.
Obdržali smo sestanek članov in sicer 11. julija in širšo sejo dne 16. julija, na katerih smo razmotrivali ponovno predloge centrale in prišli do zaključka, da z ozirom na redukcije plač pač moramo na vsak način dati ljudem priliko, da se organizirajo
■	in to z najnižjo članarino, kolikor je mogoče. Zato so člani enoglasno odobrili prvoten sklep in preloge, ki smo Vam jih že poslali s ponovnim predlogom, da ostane pod 10% od ubrane članarine.
Z upanjem, da kongres osvoji predlog posmrtnine, pri kateri vztrajamo isto na , prvotnem predlogu za ženo in člana po : Din 1.— odpade centrali lepo breme in se vsote, ki so se do časa le porabile v te na-: mene lahko uporabljajo za druge potrebe, j Glede reduciranih smo itak že stavili pred-
■	loge. Člen 258 zak. o, s. p. os. naj se izpopolni oziroma tolmači v tem smislu, da ga ne ovirata člena 117 in 121. Izda naj se tolmačenje čl. 131, ker obstoja bojazen, da se kategorijam, ki so z novim zakonom izgubile pravico na eksekutivo, čas eksekutiv-ne službe ne všteje z motivacijo, d:a jim po novem zakonu ne pripada.
I Vse osobje, ki je imelo do uveljavljenja sedanjega zakona pravico do eksekutive, naj I se ponovno uvrsti v eksekutivno službo,
’ upoštevajoč službo kretnikov, nadkretnikov j in Mokarjev, kateri nimajo nič manjše odgo-, vornosti od premikačev ali vlakospremnega j osobja. Nadalje imajo na pr. vozopisci odgo-j vernost nadziratelja in so isto odgovorni za ! poškodbe na voz eh in pravilno sestavo vla-' kov oziroma pri vlaku nahajajočega tovora.
! Nadkretniki in deloma biokarji, kakor kretniki so odgovorni za proste uvozne tire in s tem za brezhibne uvoze in izvoze vla-; kov.
V	malih postajah, kjer je pretrgan promet vlakov, vršijo kretniki tudi obenem službo skladiščnika, pisarniškega sluge in postajnega delavca in je isto zraven vsega odgovoren za brezhiben promet.
V	disciplinarno komisijo se zahteva pari-: teto izvoljenega in imenovanega osobja po I kategorijah.
Pri četrtem razredu osnovne članarine predlagamo, da se plača 20 Din že pri do-liodkih 2000 Din. Lažje jih bo plačal, kakor oni z zaslužkom Din 500.— 8 Din.
ZIDANI MOST.
V	kongresno resolucijo naj se postavi zahteva, katero naj novi centralni odbor zastopa energično pri Ministrstvu saobraćaja, da naj se člen 258, tč. 3. zakona tolmači tako, da se vračuna za odmero penzije tako od osnovne kot od položajne plače ves čas službe na železnici tudi v svojstvu delavca ah dnevničarja in naj še štejejo vojna leta južno-žel. v penzijo.
Uredi^ naj se v postaji Zidani most vsem premikačem, kretnikom in vozopiscem turnus 12^24 ter mesečno dva prosta dneva kakor je to navedeno v Razporedu službe.
Ukine naj se takoj, da ako .vlak izostane, da ne gre nastavljeno osobje v skladišče in naj se v skladišču točno upošteva 8 urni delovni čas.
Namesto kilometraže vlakospremnega osobja naj se uvede urnina sorazmerno po službi.
Penzija za penzioniste se naj redno vsa-
kega 1. v mesecu izplačuje. Ako gre železničar v pokoj prvi mesec, ne mora dobiti, potem drugi mesec naj dobi za dva meseca in potem naprej vsakega prvega v mesecu.
Mnogo zvaničnikov Ljubljanske direkcije ima na podlagi čl. 9 in 68 zak. o drž. prom. o sob ju (veljaven od 1. julija 1931) pravico, da se jih prevede v činovnike. Opravljajo službo kot prometniki, potniški in prtljažni blagajniki, premik., nadziratelji, vlakovodje, telegrafisti itd.
KurMniškem osobju naj se podeli delovna obleka ter ukine 10% redukcija delavskih plač.
Progovni delavci se nahajajo v veliki bedi in njih stanje je obupno, naj se takoj ukinejo brezplačni dopusti, obustavi ubiranje naknadnih prispevkov za delavski penzij-ski fond dokler traja kriza in naj se jim povrnejo iste plače kot so jih imeli pred 1. oktobrom 1931.
BOROVNICA.
Kaj naj stavimo kot predloge za kongres? Članarina naj ostane tako kot je bila do sedaj. Na • kako zvišanje sploh sedaj ni misliti. Ukine naj se brezplačne dopuste, čez-urno delo naj se plačuje ne pa daje za to dopust. Vozne Ugodnosti za upokojence naj se povrnejo tiste, ki jih je dotičnik užival preden je bil upokojen. Vsi člani Saveza naj postanejo člani Samopomoči, ako se ta Samopomoč v okviru Saveza ustanovi.
LOGATEC.
1.	V kongresno resolucijo naj se postavi zahteva, katero naj novi centralni odbor energično zastopa pri Ministrstvu saobraćaja,1 da naj se čl. 258, tč. 3 zakona tolmači tako, da se vračuna za odmero penzije tako od' osnovne kot od položajne plače ves čas službe na železnici tudi v -svojstvu delavca ali dnevničarja.
2.	Da se delavstvu povrne one plače, ki so jih imeli pred redukcijo dne 1. oktobra 1931, ter da se starejšim delavcem, ki so po novem pravilniku izgubili stalnost in s tem tudi pravico do plačanega dopusta ter naj se jim zopet povrnejo njihove že pridobljene pravice in da se vsemu delavstvu ukine takoj brezplačen dopust, ter da se izplača razlika iz leta 1923.
3.	Da se profesionistom tudi v slučaju zaposlitve pri drugem delu ne zmanjša njihovih plač'in da se čezurno delo, če je potrebno, plača in ne daje zato dopust.
4.	Glede nastavljencev imamo predlog, da se vsem nastavljencem računa letni odmor (dtopust) od dneva službe pri železnici in ne od nastavitve, kakor se izvaja to pri nas, kjer starejši uslužbenci in pozno nastavljeni so pri tem zelo prikrajšani.
5.	Naj se nastavljence s polnimi leti službe takoj upokoji in na njih mesta pokliče nazaj reducirance z upoštevanjem vseh službenih let.
6.	Da se redno izplačujejo nočne doklade in kilometraža, ter da se izvaja po pravilniku napredovanje v plačali.
7.	Uredi naj se služba postajnega osobja v turnusu 12-24 za vse dispozicijske posta-* je, ter uvede po dva prosta dneva mesečno in za kritje dopustov naj se da nadomest-nika, ne da si mora osobje kriti samo in delati službo 24-24.
8.	Glede članarine se približno strinjamo, samo posmrtninski prispevek naj bi bil vračunan s članarino vred, kakor do sedaj.
Naše intervencije.
Sekcija vlakospremnega osobja za spremembo voznega reda na progi Novo-mesto—Karlovac.
Sekcija vlakospremnega osobja je vložila na direkcijo posebno predstavko radi uvedbe novih tras vlakov na progi Novo mesto—Karlovac, da bi se osobju omogočil odpočitek v Karlovcu. Vloga se glasi:
P. n.
Direkcija državnih železnic
Ljubljana.
Podpisani sekciji vlakospremnega osobja Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije v Ljubljani, je čast predložiti za jesenski vozni ržd sledečo spremembo dosedanjih vozečih vlakov štev. 9234, 9235 m in 9291/9253 Karlovac—Črnomelj—Karlovac;
1.	Vpeljava vlaka 9277 Novo mesto— Karlovac;
2.	Vpeljava vlaka 9234 Karlovac— Novo mesto.
Iz Novega mesta sedaj skoraj dnevno vozi eden izvanredni tovorni vlak v Karlovac. Vlakovna skupina, katera spremlja izvanredni vlak se vrača brez službe v Novo mesto, dočim mora skupina potniškega vlaka št. 9213-14 med počitkom v Karlovcu voziti vlaka 9234-9235 m, 9253 9291 Karlovac—Črnomelj— Karlo'vac. Dokler je vozil vlak 9234-9235 m Karlovec—Metlika je skupina imela še nekaj počitka, dočim po sedanji novi uredbi, ko vozi vlak 9234-9235/ 9291 Karlovac—Črnomelj—Karlovac pride skupina radi neugodne zveze zamujena v Karlovac okoli 23. ure. Radi tega nima skupina nobenega pravega počitka več v Karlovcu.
Počitek v Karlovcu pri vlaku 9213-14 je sledeči:
Vlak 9213 prihod v Karlovac ob 13.07 uri in predaja ob 14.07 uri. Vlak 9234 odhod iz Karlovca ob 18.03 uri in prevzem ob 17.03 uri. Da mora osobje v opoldanski uri nekaj zavžiti je umevno, toraj je stvarni počitek 2 uri pri prvem prihodu v Karlovec. Drugi počitek je od 23. ure pa do 2. ure zjutraj, t. j. 3 ure. Da tako deljeni počitek za osobje ni počitek marveč samo muka, je umevno.	.	’
Ako namerava direkcija tudi v jesenskem voznem redu navedene vlake vpeljati, prosi prizadeto osobje, da naj direkcija vpelje sledeča dva vlaka na progi Karlovac—Novo mesto in sicer;
Vlak št. 9277 Novo mesto odhod ob 10. uri 39 minut, prihod v Karlovac ob 14.36. Vlak ima v vseh večjih postajah
Ok:
KARIERA MOŽINE.
Veseložalostna zgodba v sedmih dramskih scenah.
IV. Scena.
Zvečer v Možinovi podstrešni izbici.
m°ŽINA (zaklene vrata. Poskuša, če ključavnica drži.): Dobro je zaklenjeno. (Gre k dolgi skrinji in jo odpre. Iz skrinje vzame uniformo: bluzo, hlače, paradni uradniški klobuk in uradniško sabljo.) Moj bog, moj bog, kolikšna lepota! (Ogleduje vsak kos zase ter se vedno bolj prisrčno smeje. Ko je vso uiformo dodobra pregledal, sleče civilno obleko. Nato obleče najprej lepo zlikane črne hlače, ki imajo ob straneh rdeč paspul. Ogleduje paspul in ga s prsti otipava.) Rdeča črta, da, prav takšna, kakršno imajo gospod načelnik. (Obleče bluzo in stopi nred ogle-daalo. Ovratnik si zapne šele z veliko majo.) Dve zvezdi ,dve zlati zvezdi! Kako mi bo nevoščljiv moj prijatelj Štefe kako računski pripravnik Sedej! Kako jih bo trlo! Dve zvezdi, dve zlati zvezdi! (Na glavo si povezne paradni klobuk, okrog pasu si opaše sabljo. Koraka po sobi sem ter tja. Naenkrat salutira.) Bolj moško, Luka, če srečaš načelnika! Luka to je bilo za nič! Bolj moško odbi, Luka! (Stopi še enkrat gor in dol ter še enkrat salutira.) Sluga pokoren, gospod načelnik! (Gleda za »njim«.) Kako se gospod načelnik smehljajo! Oho, zdaj pa prihaja moj prijateljček Štefe! Revež, kako se skisano drži! (Gre mimo namišljenega Steleta ter malomarno, samo z enim prstom salutira. Z visokega.) Servus, servus! (Gre malomarno naprej.) Saj v resnici nisem takšen! Da bi me pa kdo zasmehoval, tega pa ne, tega ne inorem dopustiti! (Sede na Posteljo in premišljuje. Čez nekaj časa privleče pred vznožje postelje visok ostolko. Gornji del stolice, t. j. naslonjalo, obleče v uniformo bluzo, ki jo je slekel. Ob naslonjalu stolice postavi metlo in sicer tako,
da je videti nad ovratnikom bluze dobršen del ročaja metle. Vrh ročaja pokrije s paradnim klobukom. Leže na posteljo ter se zamakne v oblečeno stolico in oklobučeno metlo. Čez nekaj časa poklekne na posteljo.) Moj ljubi bog, koliko časa, koliko časa sem čakal na ta presrečni trenutek!
I udi jaz bom takšen hodil po ulicah, tudi mene bodo takšnega gledali ob nedeljah v cerkvi! Koliko trpljenja in ponižanj sem prestal, koliko psovk sem moral mirno požreti! (Svečano.) Zdaj pa je le prišel čas, moje zlate zvezde, ko bnste po tolikih letih zazrle beli dan! (Roža ovratnik in zvezde. Ihti.) Moje zvezde, moje ljubljene, moje ... ah. moje zvezde! (Boža mehko perjanico na klobuku in prisloni lice h klobuku.) Moj ponos, znamenje. da nisem več — pes! (Se silno prestraši.) Kako sem rekel? (Tiho.) Pes? Če bi me kdo slišal! Ne, ne, saj nisem bil pes ... bil sem samo poduradnik. (Poljublja zvezde.) Ve. ljubljene moje, odprle ste mi Rijino srce! (Sede na posteljo in se zatopi v misli.) Rekla je, da me bo vzela, če bom postal načelnik. (Vzame iz žepa civilnih hlač škatljico, iz škatljice zlate porte ter jih ogleduje.) Danes sem jih kupil. Koliko časa bo še preteklo do tistih dob, ko bodo takole prišite tu gori! (Pripne na vsako stran ovratnika bluze eno zlato porto. Bluza ima zdaj distinkcije sarže biv. avstrijskega majorja. Gleda od daleč.) O, prav takšen sem zdaj, kakršni so gospod načelnik! Da se še enkrat oblečem! (Obleče bluzo ter stopi pred ogledalo. Nato sede za mizo ter vzame iz predala kuhinjsko zajemalko. Vrti »kolesce« na namišljenem telefonu in oponaša zvonenje telefona.) Fhin ... dri... dri... dri... drin ... (Prisloni zajemalko k ušesu in, posnemajoč načelnika, zakriči.) Halo, tukaj načelnik, da. da, tukaj načelnik! Ali ne razumete? Takoj naj pride sem poduradnik Štefe! (Odloži zajemalko, »odzvoni« in oponaša zvonenje telefona.) Drin... dri., dri... drin ... Tako torej! (Hodi po sobi gor in dol. Roke drži na hrbtu.) Tako! Ta postopač je danes kar trinajst minut zamudil! Jaz mu bom že ušesa
navil! (Se ustavi ob mizi in zelo močno trka po njej.) Aha, trka. Naj le trka brezvestnež! (Zopet potrka po mizi.) Naj le trka! Naprej! (Ogrne si naglo civilni jopič, klobuk položi na mizo in pohiti k vratom. Oponašajoč Steleta ponižno stopica proti mizi. Ves čas se priklanja. Nato hitro ogrne bližnjo stolico s svojim civilnim jopičem ter jo porine pred mizo. Oponaša Štefeta.) Klanjam se gospod načelnik! (Urno skoči na nasprotno stran ter široko sede za mizo. Sname naočnike ter jih čisti, jih dvigne proti svetiljki ter gleda, če so čisti. Oponaša namišljenega Steleta.) Klanjam se, gospod načelnik! (Brska po »aktih«. Naposled se dvigne, se upre z obema rokama na mizo, gleda čez — ne skozi — naočnike namišljenega Steleta in rohni.) Štefe, Štefe, Štefe! Danes sta trinajst minut zamudili! Tri-naj-st minut, tri-naj-st minut! Kaj pa mislite? Da vas nemara zato plačujemo? (Udari močno po mizi.) Kaaaj? Bolni ste? Bolniki ne spadajo v službo! Imamo dovolj zdravih, ki bi radi službi. Lepa reč! Bolan! Včeraj zvečer, ko ste popivali v baru, niste bili bolni!? Kako? (Udari močno po mizi.) Kaj si drznete ziniti? Da je to vaša privatna zadeva? Privatna zadeva, človek božji! Državni nameščenec je državna zadeva! Zapomnite si: državna stvar, kakor n. pr. kasarna, ta miza, ta tintnik, ta telefon! (Dvigne zajemalko.) Ali ste razumeli? Moj bog, moj bog, trinajst minut! Kaj, zdaj, ko ste me korenito razkačili, naj vam oprostim? (Skoči urno na mesto namišljenega Štefeta, zažene stolico v kot. Oponaša Štefeta.) Klanjam se, gospod načelnik, naj oprostijo, prosim, naj oprostijo! (Se hitro zravna. »Mu« pokaže s prstom vrata.) Zginite! Zgubite se! Prihodnjič ne boste napredovali. Red mora biti! R-e-e-e-d!	(S? nadaljuje.l
;
■rr
iodrug!
A(i si že poravnal članarino za tekoči mesec?
Pozor, železničarji!
Oglejte se tako! v
r z z o. z.
V LJUBLJANI -■ Miklošičeva cesta 13
Samo tam dobita pri nabavi blaga pri takojšnem plačilu
Ne zamudite	20°|o	Ogled zaloge
ugodne	popusta!	je brezobvezen
prilike!	BtMrVtiB—PCI	nakupa!
postanek ter bi lahko prevzemal tovor za Karlovac.
Vlak št. 9234 — mešani vlak, kateri vozi sedaj samo do Črnomlja, bi naj vozil do Novega mesta. Opremljen naj bi bil samo z dvema potniškima vozovoma 1 Bes in Cs — sedišča za 100 potnikov, kar bi popolnoma zadostovalo, ostalo pa za tovor.
Pri vpeljavi vlaka 9277 iz Novega mesta in vlaka 9234 iz Karlovca do Novega mesta bi imela direkcija samo dobiček, ker bi izostala vožnja brez službe vlakovnega osobja in bi se vlaka kot taka lahko bolj ekonomično izrabila.
N. pr. vlaku 9234 postaja Karlovac ne more dati nobenega tovora, ker vlak ne vozi do Novega mesta, akoravno ima postaja Karlovac po izpovedi g. načelnika vedno tovor na razpolago, Samo za potniški promet bi se vlaku 9234 vožnja ne izplačala radi premale frekvence.
S to vpeljavo vlakov, kot jih predlagamo, bi bilo obojestransko povoljno ugodeno, ker bi prišlo tudi osobje do svojega počitka.
Za ureditev umivalnice v kurilnici Ljubljana II, gor. kol.
V	našem listu smo že omenili nehigijenske naprave za umivanje v kurilnici Ljubljana ter apelirali na direkcijo, da uredi umivalnico. Sedaj so naši so-drugi, ki so v upravnem odboru bolniškega fonda, predložili tudi na Oblastno upravo humanitarnih fondov v Ljubljani posebno spomenico, ki se glasi:
V	kurilnici Ljubljana II do danes še ni urejeno vprašanje kopalnice za osobje in nima nad 250 delavcev in profesioni-stov ter ostalih uslužbencev nikjer prilike, da bi se vsaj vsak teden ob sobotah res pošteno umili. Že za med tednom po delu ni preskrbljeno za umivanje, ker je napeljana le mrzla voda, vročo pa se donaša v posebna korita, v katerih se na to umivajo delavci eden za drugim, kar je jako nehigijenično in more prenašati razne kožne odnosno nalezljive bolezni.
V	vsakem večjem industrijskem obratu so urejene kopalnice, katerih se osobje lahko poslužuje in državne ustanove bi morale tudi v vprašanjih higijene prednjačiti. V kurilnici Ljubljana I je urejena kopalnica ter prosimo, da bi Oblastna uprava humanitarnih fondov odnosno g. šef-zdravnik intervenirali pri mašinskem odelenju direkcije, da bi tudi v kurilnici Ljubljana II napravila kopalnico vsaj s 6 do 8 prhami, kar je bilo svoj čas, dokler je bil stroj v pogonu, že itak urejeno.
Istočasno prosimo, da bi se sedaj, ko se vrše revizije, v stari kurilnici popravilo in potrebno uredilo, da bi ne bil tak prepih, ker bo drugače osobje sukcesivno zbolelo.
Sprejem reducirancev nazaj v službo.
O tej zadevi smo pisali že parkrat v našem glasilu ter smo na merodajna mesta poslali utemeljene predstavke, da bi uprava odpomogla vsaj najtežje prizadetim. Pri vseh intervencijah smo dobili odgovore, da Ministrstvo po prvi redukciji, ko so bili dnevničarji zopet sprejeti nazaj, ni potrdilo tega zopetnega sprejema in je zato sledila ponovna redukcija. Osobje, ki je bilo reducirano, da bo sukcesivno sprejeto nazaj, ako bodo izpraznjena mesta z upokojitvami. Revizija redukcij pa je za enkrat nemogoča.
V isti zadevi je interveniralo tudi več poslancev, ki so dobili v glavnem na svojo intervencijo sledeč odgovor:
»Zopetnega sprejema 128 dnevničar-jev in nestalnih delavcev po prvi redukciji Ministarstvo saobraćaja ni potrdilo, vsled česar se jim je morala služba odpovedati.
Po zopetnem vpoklicu je pozvala direkcija dnevničarje, da predlože dokumente za nastavitev, ker pa vpoklic ni bil potrjen, so se jim dokumenti vrnili in na tem ne zadene direkcijo nobena krivda.
7dnevna službena odpoved dnevni-čarjev je po čl. 23 pravilnika o pomožnem osobju utemeljena, ker niso bili razvrščeni po uredbi novega zakona o državnem prometnem osobju z dne 1.
julija 1931 in se določbe § 184 zakona na nje ne morejo aplicirati.
Mlajši dnevničarji in delavci, ki so ostali v službi, imajo kvalifikacijo za uradniške položaje in zvaničnike I. kategorije in vsled tega ne spadajo v vrsto fizičnih delavcev.
Revizija reducirancev je bila izvršena po posebni komisiji, pri kateri se je ugotovilo točno in pravilno postopanje ob priliki redukcije.
Upokojitev dosluženih nastavljencev je direkcija predlagala, a nima nikake ingerence na Ministrstvo financ, ki mora dati k vsaki upokojitvi svoj pristanek in kredit.
Reducirane! so v evidenci in se jih bo sprejelo nazaj v službo, ko bo potreba in dana kreditna možnost.«
Tako se glase v glavnem odgovori direkcije v zadevi reducirancev, ki se nahajajo danes v najbednejšem položaju.
Hoteli smo priskočiti reducirancem na pomoč z izrednimi podporami ter smo hoteli pri izplačilu s posebno nabiralno polo apelirati na v službi preostalo osobje, da bi z malimi prispevki podprlo reducirane železničarje, pa je postaja Ljubljana gl. kol. baje po nalogu direkcije nabiralno polo zavrnila in tako onemogočila, da bi sc vsaj najrevnejšim družinskim očetom priskočilo na pomoč.
Iz bolniškega fonda.
Interimistično izplačevanje Iiranarine odobreno.
Že Par let je naš savez na vsaki skupščini bolniškega fonda postavil zahtevo, da se odobri za železniške delavce in profesioniste izplačevanje hra-narine takoj koncem meseca zajedno s plačo proti naknadnemu obračunu in reviziji z bolniškim fondom. Leto za letom je bil ta predlog na ljubljanski skupščini sprejet, centralna uprava v Beogradu pa ga je zavrnila. Tudi lansko leto je bil sličen sklep ljubljanskega oblastnega upravnega odbora od centralnega upravnega odbora v Beogradu zavrnjen. Za to so naši sodrugi letos ponovno v ljubljanskem oblastnem upravnem odboru sprejeli sklep, da se izplačuj hranafina delavstvu takoj koncem meseca zajedno s plačo. Sedaj je j centralna uprava končnoveljavno odobrila interimistično izplačevanje hrana-rine ki se prične v ljubljanski direkciji tako izplačevati s 1. oktobrom 1932, a pogrebnina in porodniške podpore pa se začno interimistično izplačevati že s 25. avgustom 1932.
S tem je končnoveljavno rešena ena glavnih zahtev delavstva, ki je moralo doslej v bolezni včasih tudi po en ali celo dva meseca čakati na izplačilo hranarine.
Odobravanje parnih kopeli.
Doslej so zdravniki, odnosno železniški specijalisti lahko predpisovali za zdravljenje tudi parne kopeli bolnim železničarjem. Sedaj pa je centralna uprava izdala odlok, s katerim prepoveduje za bodoče zapisavanje parnih kopeli.
Spremembe v zdravniškem stalež«-
Šef-zdravnik g. dr. Tičar je bil upokojen. Enako je bil upokojen šef-zdrav-nik v Beogradu g. dr. Dobrodolac, katerega pa je centralna uprava nastavila kot svojega nadzornega zdravnika. Zobozdravnik v Čakovcu g. dr. Viola je odpovedal zobozdravniško službo pn železnici. Mesto železniškega zdravnika za Zalog in D. M. v Polju bo v kratkem zasedeno.
Razno.
Volitve v Nemčiji. V nedeljo, dne 31. iu" lija 1932, so se vršile v Nemčiji državnozborske volitve, o katerih so marsikateri, zlasti pa narodni socijalisti (fašisti) pričakovali, da bodo prinesle odločitev in da bodo po volitvah prevzeli fašisti v Nemčiji oblast v svoje roke. V nedeljo so nemški voliloi že četrtič volili v letošnjem letu- Pri nedeljskih volitvah se je šlo, dasi je nastopalo nad 20 raznih strank in grupacij, v glavnem le za dve smeri: ena za demokratsko in druga za absolutistično diktaturo. Volitve položaja niso razčistile, ker nobena stran ni dobila take večine, da bi zamogla sestaviti delazmožno vlado in voditi redno
parlamentarno delo. Volitev se je udeležilo j nad-83% vseh volilcev in volilk ter so do- i bile glavne stranke naslednje število glasov: narodni socijalisti 13,732.779, soci alni demokrati 7,951.245, komunisti 5,278.094, . centrum 4.586.501, nemški nacijonalisti 2,172.941, bavarska ljudska stranka 1,190.453, vse ostale stranke skupaj 1.986.000. Mandatov bodo1 imeli: narodni socijalisti 230, socijalni demokrati 133, komunisti 89. centrum 76, nemški nacijonalci 37, bavarska ljudska stranka 22, vse ostale stranke pa 17.
Francija odobrila odgoditev plačila jugoslovanskih dolgov. Ko se je povrnil jugoslovanski finančni minister iz Francije, je bilo izdano službeno poročilo, glasom katerega je Francija pristala na odgoditev vseli odplačil naših dolgov za čas od 15. avgusta 1932 do 15. oktobra 1933 in bo tako za ta čas odgodeno plačilo dolga v znesku nad 630 milijonov dinarjev, kj jih bo seveda treba kasneje plačati.
Občinske volitve. V zadnjem času so se v dnevnem časopisju zopet pojavile vesti, da bodo v doglednem času razpisane občinske volitve na podlagi novega občinskega zakona (ki doslej še ni bil objavljen), glasom katerega bode po izjavi merodajnih faktorjev tudi v občinski politiki in gospodarstvu odstranjen vsak škodljiv strankarski vpliv.
Ameriški predsednik Hoover o uvedbi petdnevnega delavnega tedna. Ameriške strokovne organizacije sodijo, da je v Zedinjenih državah 11 milijonov nezaposlenih. Predsednik Hoover namerava sklicati ameriške industrijce na konferenco v Belo hišo, da bo z njimi razpravljal o uvedbi petdnevnega tedna za omiljenje nezaposlenosti. Strokovne organizacije za nekatere industrije že dalje čaisa zahtevajo skrajšanje delovnega časa.
Z morilci Metteottija ne govorim. V Ženevi je bilo 16. julija otvorjeno zborovanje konference medparlamentarne unije, na katero pošiljajo svoje zastopnike parlamenti iz raznih evropskih držav. Tako- se te konference udeležujejo tudi zastopniki fašističnega parlamenta ter je v plenumu konference faišist Cortamara dne 20. julija prav posebno hvalisal fašistični »parlamentarizem« in diktatorski režim, na kar mu je vodja francoskih socijalistov Renaudel naredil medklic, da v Italiji ne obstoja parlamentarizem in da, niso predstavniki italijanskega parlamenta svobodni ljudje. Nastal je prepir, v katerem so fašisti začeli napadati francoske sodruge, na kar jih je Re-naudel zavrnil z besedami: z morilci Mat-teotija ne govorim.
Fašisti so zahtevali seveda zadoščenje in grozili celo z izstopom iz društva narodov in ko niso dobili takega zadoščenja, kot so ga oni zahtevali, so zapustili konferenco.
Razpust dravske sekcije organizacije poštnih uslužbencev. Poštni uslužbenci v Jugoslaviji imajo' centralistično urejeno organizacijo s sedežem v Beogradu, a na teritoriju vsake poštne direkcije pa imajo tako zvano oblastno sekcijo. Med posameznimi obl. sekcijami in centralno upravo v Beogradu je že dalje časa obstojal resen spor, ki se je zelo- poostril po uvedbi novega uradniškega zakona. Zasledovali smo ta spor ter
smo odobravali stališče dravske sekcije, ki je zahtevala red in čiste račune, aktivnost v delovanju ter sodelovanje pri centralni upravi, a je naletela na oster odpor pri centrali, ki je najprvo izključilo predsednika sekcije, na to pa tudi celotno sekcijo kot tako. Par dni pred rednim kongresom poštne organizacije pa je uprava policije v Ljubljani izdala odlok, s katerim je ugotovila, da so se pojavili vzroki za razpust sekcije ter je vsled tega ustavila delovanje dotedanjega odbora in imenovala za začasnega upravitelja vsega, premoženja kakor tudi voditelja tega poslovanja poštnega uradnika VII. skupine g. Josipa Jakše.
Crtanje reparacij. Na zadnji reparacijski konferenci je bil z veliko večino sprejet sklep, ki predvideva definitivno črtanje reparacij, ki so jih imele plačevati takozvane premagane države. Na reparacijski konferenci je govoril tudi tedanji predsednjk jugoslovanske vlade g. Marinkovič. Povedal je, da bi bilo črtanje reparacij za državo prevelika žrtev. Na konferenci sami so se pa države razdelile v dve skupini, in sicer, Anglija, Nemčija in Italija, ki zahtevajo, da se reparacije črtajo, in Francija, Belgija in Mala antanta, ki dokazujejo škodo, ki bi jim jo črtanje reparacij povzročilo. Ta izguba bi znašala po Youngovem načrtu skozi 37 let 359.5 milijonov zlatih mark (blizu 47 milijard Din). Saldo za Jugoslavijo znaša 68.9 milijona zlatih mark, Belgijo 68.2 milijona, Anglijo 66.9 milijoma, Italijo pa 37.7 milijona zlatih mark. Znesek 68.9 milijona zlatih mark (to je okoli 9 milijard dinarjev, je za majhno državo kakor je Jugoslavija pomemben znesek v državnem gospodarstvu. Črtanje reparacij bo imelo sigurno' težke posledice tuđi za vse javne nameščence. Saj se je že v letošnjem budžetu z ozirom na odgoditev plačila reparacij od strani Nemčije moralo uvesti večjo štednjo in se je že lansko leto izvršilo' občutne redukcije delavskih in n,a-stavljenskih pHč samo, da se je uravnovesilo budžet.
Vojne ne sme biti več! Koliko je stala regulacija porodov v svetovni vojni? Svetovna voina je zahtevala 9,743.914 mrtvih 20,927.458 ranjencev in nad tri milijone po-grešancev, ki so izginili brez sledu. Charles Devinger je izračunal, da se je število prebivalstva desetih evropskih držav znižalo za 35 milijonov ljudi. In ta resnično posrečena operacija (blagoslovljena regulacija porodov) je veljala, če malo računamo, 840 milijard zlatih frankov. Drugi statistiki trdijo, da so znašali stroški celo 100 milijard angleških funtov, torej 27.200 milijard dinarjev, kar bi znašalo' na prebivalca zemlje, če računamo, da je 1800 milijonov ljudi na svetu, 15.100 dinarjev (vštevši divje narode). Ta vsota bi zadoščala za odpravo vse siro-maščine na vsem svetu. Kljub vsem tem grozovitim številkam in grozoviti škodi imamo še danes nespametnike, ki sanjajo o novi vojni!
Poznati Marxove nauke je danes brezpogojna potreba za vsakega delavca, za vsakega prebujenega človeka. Osnova vsega marksizma je Marxov »Kapital«, ki je izšel v milijonih izvodov v vseh kulturnih jezikih. V slovenskem jeziku izda to delo konzorcij »Svobode« v Ljubljani, Palača Delavske zbornice. Kdor se še ni naročil nanj, naj se takoj naroči.
Tiska: »Slovenija« družba z o. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) — Odgovorni urednik: Jurij Stanko, Ljubljana. Lastnik in izdajatelj. Konzorcij
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru