231
Poučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
229.
Great-Eastern. Parobrod na kolesa in na vijake. Brodovi na ameriških rekah.
Brodar8tvo se je silno razvilo, odkar so začeli parobrod rabiti za plovbo po morji. V to svrho je bilo treba graditi velike parobrode z močnimi stroji, ker mal parobrod bi bil že dovolj naložen s samim premogom, ki ga je treba za daljno pot, postavim iz Evrope v Ameriko. Angleži, kateri imajo tolike naselbine, oddeljene od svoje zemlje z velikimi morji, zgradili so največ paro-brodov za plovbo po morju. Gradili so čimdalje veče brodove, a od vseh največi je nGreat-Eastem", kateri je bil namenjen zlasti za to, da vozi mej Angleško in vzhodno Indijo. Ta orjaški brod je dolg 220 "jf, a širok 26 ™/ in ima 12.000 potnikov prostora na njem.
Njegovih petero parnih strojev ima skupno moč za 11.500 konjskih sil. Ob ugodnem vetru more brod tudi jadra razviti. Premoga toliko naloži, da ga ima dovolj za 60 do 70 dni. Ta orjaški brod je bil gotov 1857. 1. Ko so ga 3. novembra tistega leta hoteli spustiti v morje, pokazalo se je, da so preslabi vsi stroji, kateri so do takrat rabili v to svrho. Niti premakniti ga niso mogli, kaj šele spustiti v morje. Zato je bilo treba napraviti novih strojev. Ali mej tem je potekla cela četrtinka leta, in 8. septembra 1859. 1. je zdrčal v morje. Velike nade, katere so gojili njegovi lastniki, niso se izpolnile. Brod se ni nikdar izplačal, ker za jeden pot se ni nikdar oglasilo dosta potnikov in oddalo dosta robe, da bode poln. Pozneje je rabil zlasti za polaganje velikih kablov mej Angleško in Ameriko, v Indijskem in Kitajskem morju. Mnogo stroškov so napravljali lastnikom neprestane poprave, tako da so ž njim imeli mnogo škode. Kedar so ljudje uvideli, da taki orjaški brodovi niso koristni, začeli so zopet graditi manjše brodove, kateri bolje odgovarjajo svojej nameri.
Parobrodi so na kolesa in na vijak. Prvi so starejši, Prvi izumitelj parobroda Papin je gonil svoj brod s pomočjo velikih koles z lopatami. Fulton je tudi tako delal,
232
in še drugi za njim. Leta 1752. je znameniti matematik Danijel Bemouilli učil, da bi se brodovi mogli goniti s pomočjo vijaka, in res se je to izvelo dosta kasneje. To je storil Sauvage, rodom iz Boulogna v Francoski. On je stvar premišljal in poskušal, ali v velikem je ni mogel izvesti, ker so ga teple razne nesreče. Radi dolga zaprt v Boulognu je gledal pri oknu svoje ječe poskuse, katere je v luki napravljal z njegovim izumom zapovednik angleškega broda „RuttlerM. Poskusi so uspevali sijajno, a za jadnega izumitelja ni nobeden ne znal ce prašal. Ta prizor je stresel Sauvagea tako, da se mu je potem pamet zmešala. Umrl je 1857. 1. v neki Pariški blaznici.
Za čast, kedo je prvi upotrebil vijak za gonilo parobroda, potezajo se Avstrija, Francoska in Angleška. Kakor se pri mnogih drugih izumih ne da točno dokazati, kdo jih je prvi izvel, tako je tudi tu, ali vsak od njih ima pri tem nekaj zasluge. Za Josipa Ressla, por. 1793. 1. v Chrudimu v Češki, vele, da je kot dijak že 1812. 1. narisal plan parobroda z vijakom. Leta 1827. je vzel patent na ta izum, a 1829. 1. je bil poskušan njegov parobrod v Tržaški luki ob navdušenju zbranega ljudstva. V priznanje tega lepša danes Resslov kip trg pred tehniško šolo na Dunaju. Tudi je znano, da je Ressel pokopan pri sv. Krištofu v Ljubljani. Navzlic temu krasnemu uspehu so pozabili ljudje pri nas zopet na parobrod z vijakom, dokler te ideje niso poprijeli tujci, in to najpreje Francozi, in jo sijajno izveli. Francozi pripisujejo glede tega vso zaslugo Sauvageu.
Vijak na parobrodu se brzo vrti, po 100 do 180krat se zavrti v jedni minuti. Obliko vijaka so mnogo spreminjali in popravljali, tako da jih ima mnogo vrst. Čim veča je površina vijaka, tem bolje, zato jih jemljo s premerom 1 '/ai 3, 5 in tudi več metrov.
Pogledimo malo parobrod na kolesa. Znano je, da imajo parobrodi po dve kolesi, na vsaki strani po jedno. Kolesa so železna, lopate pa lesene. Kedar se kolo vrti, opira se s temi lopatami ob vodo in s tem goni brod. Lopate so na kolesa tako pritrjene, da so vedno po tri cele lopate v vodi. Kedar je morje nemirno, tako da se brod silno ziblje, takrat je vsako kolo enkrat zunaj vode in enkrat globoko v vodi. V takih okolnostih se brod slabo ziblje naprej, in to je jeden glavnih vzrokov, da na morju vse bolje rabijo brodove na vijak. Vijak, ki se nahaja na dolenjem koncu broda, vedno je v vodi, zato tak brod mnogo varneje plava po razvih-ranem morju kakor parobrod na kolesa. Pa tudi še drugi vzroki priporočajo parobrode na vijak: Na takih brodovih se morejo laglje rabiti jadra, ako je dosta vetra, in s tem se priščedi gorivo.
Pri vojni mornarici je sploh uveden vijak. Temu je več razlogov. Na vojnem brodu zavzemajo kolesa najboljše mesto za topove, in v bitki neprijateljske krogle najlaglje poškodujejo in uničijo kolesa, in brod je potem izgubljen, ker se ne more več gibati. Vijak pa, ki je vedno 2 do 3 metre   globoko   pod površino vode, varen
je pred neprijateljskimi topovi. Nasproti pa je na plitvih rekah in jezerih vedno boljši parobrod na kolesa, ker ne gredo tako globoko v vodo kakor vijak. Kolesa in vijak vrti parni stroj, kakor znamo. V novejšem času so začeli graditi tudi parobrode na reakcijo, pri katerih ni kolesa ne vijaka. Do sedaj jih še malo rabijo; kako bode ž njimi, pokazala bode prihodnost.
Recimo katero še o parobrodarstvu po ameriških rekah. Na teh rekah, kakor znamo, nastal je parobrod* tu je prvi pot pokazal svojo vrednost. Pa ne samo to, parobrod je neizmerno pomagal h kulturi onim krajem,, kjer so bila jedina občila velike reke. Mnoga naselbina ima se zahvaliti za svoj postanek in procvet parobrodu.
Parobrode, kateri danes vozijo po Missouriju, Missi-ssipiju in Hudsonu, mogli bi nazvati potujoče hotele. In res so bolj podobni hiši kakor brodu. Jarbol nimajo* jako so široki in zgrajeni na dve, tri, tudi štiri nad* stropja. Na večih takih brodovih je po 200 do 250 malih sob, tako da v njih spati more do 900 ljudi, in vsak ima svojo postelj. Vsi prostori so krasno urejeni, zlasti obednice, katere so olepotičeue s slikami, cvetjem ir± sijajno razsvetljene. Zlasti važno vlogo so imeli ti paro« brodi v domači vojski mej ameriškim severiem in jugom za odpravljanje vojne. Še večo vlogo imajo sedaj, spravljajo namreč ljudi v one nenaseljene ali bogate kraje* Mississipija, da spremene divjo okolico v plodonosen kulturen svet.
Lepi in veliki so tudi parobrodi, kateri občujejo mej starim in novim svetom. To so velikani na morju* kateri kljubujejo vsem vremenskim nezgodam. Preje je* trebalo z brodovi na jadra nekaj mesecev, da se je prišlo iz Evrope v Ameriko, a sedaj se potrebuje nekaj dni. Parobrodi so podali v novejšem času trgovini nov, nena-dejan polet, in so izrinili že prilično iz velike trgovine prevažanje robe na jadrnicah. Danes vsa iz velika trgovina na morju rabi že parobrode za prevažanje robe* ker je tako prevažanje mnogo varnejše, hitrejše in cenejše. Žal, da je ta hitra prememba v trgovinskem prometu zelo oškodovala da!matinsko brodarstvo, katero še obstoji do celega v jadrnicah. Hrvatski brod lastniki niso na hitro roko zmogli tolike fglavnice, da predelajo svoje jadrnice v parobrode, iu zato so jim mnogo dela in zaslužka na domačih obalah prevzeli tujci. Daj Bog* da se kmalu obrne na bolje !
(Dalje prihodnjič.)