PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ u ta tprtmlikl prastari i mm a. uw»ui« àt*. OfflM of Publication: South LawadaU Am EookiroU «Mi Im j^-YBARXXBL Je |Mi tm mMh Jumo M. IMS. a* Um »mMMm màm th« Act ot OtMiw Mmk «. im. CHICAGO. ILL., PONDEUEK, 18. MAJA (MAY 18), 1S36. BttbMrlpUon 16.00 Yooiif ÖTEV.—NUMBER 97 \l Avstriji se kuha nova civilna vojna lor mailing at foetal rmU of pooUgo proridoi fw ta —Ifct 1101. Ari * Ott ». WT. aatksria* m Hm K ltlS. 0| med Starhembergom in Schuschniggom Zanetil veliko krizo. Knez Starhemberg je od-hitel v Rim, prej pa je naznanil, da te ne poda. Schuschnigg je naznanil, da bodo vse privatne armade v Avstriji razorožene in razpušcene. Rim in Berlin «ta pozorna iDuaj. 16. maja. - Kancelar Schuschnigg je včeraj na-iil, da bodo vse privatne ar-„ razpuščene. V svojem go-po radiu je informiral svet, ,'je dualna kontrola avstrij-Jh afer stvar proslosti in da j bo toleriral nobene opozicije, [schuschniggovo naznanilo poji, da je on za diktaturo ene-moža sedaj, ko je vrgel iz _ kneza Starhemberga, vo-íja "Heimwehra", privatne itične armade. "Nihče ra-miličnikov ne sme nositi o-Ija kot član privatne arma-i," je rekel kancelar. To po-i, da bo "Heimwehr" razpu-in da bo njegove člane abúrala narodna milica. | Člani "Heimwehra" v Gor-Avstriji, kjer je Starhem-pričel s svojo politično karo, so silno razkačeni in pričajo se na odpor. Odkar je rhemberg izgubil pozicijo kanclerja v avstrijski vladi, mi bilo večjih nemirov. Edini snt se je pripetil v Schlier-k kjer so pristaši Schusch-|a napadli dva hajmwerovca Mnenjem. |Dnnaj. 16. maja. — Konflikt vlado kancelarja Schiwcb- a in fašističnim "Heim-irom", privatno armado kne-Ernsta von Starhemberga, I je bil vrten iz vlade kot pod-celar, se je poostril. "Resna rba se je šele pričela," je de-Starheml>erg pred svojim dom v Rim. "Vse svoje življenje sem bil ►jevnik in Avstrija se bo kma-!prepričala, da tudi sedaj ni-i bil tei*n. Nedavno sem iz-ril, da more biti "Heimwehr" í&n le preko mojega mrtvega ^a in to ponovno poudarjam, prihodnjih dneh bo svet sli-"«'kaj več o moji privatni ar- Japonska jači svoje sile na Kitajskem Nove vojaške čete dospele v Peiping in Tientsin [0 Starhembergu govorijo, da velik oboževalec in prijatelj Vuukega diktatorja, polipi opazovalci" pa sedaj pra-da «i ji» prijateljstvo med p* ohladilo. Mussolini, ki je poveril Sturhembergu N«. naj naredi iz Avstrije »lično dr/.avo, je baje razo-'ln- ^r Starhemberg ni ponosnih uspehov. I Karc.-lar Schuschnigg, ki ima J) »tiri ministrske pozicije v /J*' v»'*l. ker je potihnil rheml*rga iz vlade. Poslal ^bno |M>«|anico Mussolini-' «Ti zagotavlja italijan-* »rja, "da bo Av-EtnV * '"Jalna sv°Jemu za- Berlinska . ' 1 ;»'la sta začeli po-, ' da M doseže političrio kri- i A"'r¡ii. ffUHi • /J1militaristični kro-" ji » vznemirjeni, ker k) mntelar Schuscb-l^ikancelarja Star-" »"de. Izjavili no, '*"P^zije smodnika 'Starhemberg je ^ i«VKtrijakih na Šanghaj, 16. maja. — Okrog 7600 novih vojakov pod vodstvom japonskih častnikov je včeraj dospelo v severno kitajsko. 'Kitajske avtoritete vidijo v tem ojačanju japonske oborožene sile pričetek nove milita-ristične kampanje, ki naj bi podvrgla vso Kitajsko japonski kotroli. Večina novih čet je dospela v Tientsin, nekaj pa jih je bilo poslanih v Peiping in Tungčov. Tungčov je glavno mesto province Hopei. Governer te province je Yin Ju-Keng, kitajski renegat. Štirje japonski a r m a d n i transporti so se izkrcali v Cing-wantaoju, druge japonske čete pa so prišle v severno Kitajsko iz Mandžurije. Tu pravijo, da je že 15,000 japonskih voja-tov r srverrrt Kitajski/ SO,000 v Mandžuriji in več tisoč v notranji Mongoliji. O prihodu novih japonskih čet v severno Kitajsko so bili informirani poslaniki zunanjih držav, med temi ameriški poslanik. Združene države, Velika Britanija in Nemčija, katerih trgovina je ograž«ena zaradi vti-hotapljanja japonskega blaga v severno Kitajsko, so prisilile kitajske avtoritete, da so poslale protest tokijski vladi. V protestu naglašajo, da je japonska militaristična intervencija onemogočila akcijo proti tihotapcem in zahtevajo, naj Tokio u-stavi vtihotapljanje blaga. Tokio, 16. maja. — Japonski vojni urad je priznal ojačanje svojih vojaških posadk v severni Kitajski, obenem pa je naznanil, da bo poslal nadaljnje čete na kitajsko ozemlje v soglasju z boksarskim protokolom iz 1. 1906. Urad pravi, da je bil v to prisiljen zaradi povečanih aktivnosti kitajskih komunistov, ki ogražajo življenja in lastnino aponcev. Japonska bo najbrž ignorirala angleško-ameriški protest proti vtihotapijanju japonskega blaga severno Kitajsko. Tokijska vlada trdi, da je to izključno kitajska zadeva. Domače vesti 0 Milwauäke novice Milwaukee. — John Božič iz W. Allisa je imel sitnost s policijo zaradi avtne nezgode, pri kateri sta bili pobiti dve osebi, bil pa je oproščen, ko je dokazal, da ni bila njegova krivda. —Anton Martinčič, star 22 let, je bil zadnje dni obsojen v zapor za tri mesece, ker je v pijanosti na ulici napadel nekega človeka in mu razbil obraz. — Poročila sta se Joe Gorenc in Angelina Gole. — Fotograf Rudy Veršnik je dobil hčerko. — V sosednjem Sheboyganu je u-mrla Cecilija Butkovič v starosti 40 let. Jerry Eržen in njegova boljša polovica sta obhajala srebrno poroko. član umrl v Kanaasu Franklin, Kans. — Te dni je umrl John Hermaus, star 72 let in doma od nekod na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bival okrog 40 let In tu ne zapušča nobenih sorodnikov. Bil je član društva 92 SNPJ. Gvatemala izstopila t iz Lige narodov i* s«-, K tr k 11 ki poslanik ta nek •rjem, ki Je radno Je bilo 'a jrovorila *nme načrtu, i* tikal tud tkanje v Av- uverje- Hindenburg gpet plove v Združene driave Frankfurt, Nemčija, 16. maja. — Zrakoplov Hindenburg je nocoj ponovno odplul proti A-meriki, toda brez dr. Hugona Eckenerja, kateri Je iz nepojasnjenih vzrokov ostal doma. Hindenburg, kateri nosi to pot 50 potnikov, med temi »edem Američanov, pride prihodnji torek v Ijakehurat, N. J. Novi grobovi v starem kraju Cleveland, — Ana Jalovec je prejela žalostno vest, da je v Malem Mra&evu pri Krškem u-mrl njen oče Franc Pacek v starosti 77 let, ki je bil 30 let občinski odbornik. V Amerijd za-puiča sina in dve hčeri.—Amalija Medved je bila tudi obve-šdena, da je v ¡Preski na Dolenjskem umrl njen oče France Grandovec, star 70 let. V Ameriki zapušča tri hčere. Piney Fork O. — Vide Lesjak je prejel žalostno vest, da je v Veliki Kumpali pri Stični na Dolenjskem umrla njegova mati v starosti 76 let. V Ameriki zapušča Štiri sinove, v stari domovini pa enega sina in tri hčere. Propadli kandidatje Cleveland. — Pri primarnih volitvah zadnji torek «o trije elevelandski Slovenci kandidirali na demokratski listi za državno zbornico, toda nominlran je bil samo eden, Jos. Ogrin, do-čim sta Kenlck in Fabec propadla. Papei odstavil uporne-ga nadškofa v Franciji Pariz, 16. maja. — Ma-tin" poroča, da je papež Pij odstavil francoskega nadškofa Andreja Duboirfš De \m Vilerabela Rouenu in primasa Normandije iz razloga, ker je nadfckof ignoriral cerkvene zakone in začel civilno tožbo pred francoskim sodiščem v neki sporni zadevi svoje nadškofije. NadAkof ;e namreč odstavil generalnega vikarja, toda papež se je proti-vil temu. Ženeva vidi nove splet* ke italijanskega diktatorja > Ženeva, 16. maja. — Krogi Lige narodov so vsnemirjeni, ker je republika Gustemala naznanila resignacijo il Lige. Sedaj se boje, da bodo tudi druge male državice sledile srednjeameriški republiki. Drugi udarec, ki ga je dobila ženevska ustanova, je bilo odkritje, da mfdnarodni Rdeči križ ni hotel SoslaU plinskih mask Abesincem, ko je Italija invadirala afriško državo. Uradni komunike, ki ga je naslovila uprava Rdečega križa Ligi narodov, se irlftai. da ni mogel ugoditi apelu abesinske organizacije Rdečega križa, ker ni ta pojasnila, v kskšne svrhe se bodo maske rabile. Nekaj ur prej je Joseph A. C. Avenol,1 tajnik Lige narodov, prejel no-1 to od reprezentanta Guatemale,1 ki je vsebovala naznanilo o rt-! signaciji. V smislu ženevskega kovenan-ta bo resignacija stopila v veljavo Aele čez dvt leti. Uradniki Lige narodov ae boje, da to ni o-samljen incident, temveč začetek resignacij malih držav iz Lige narodov. Uverjeni so, da je italijanski diktator prisilil Guate-malo na izstop Iti da bo pritiskal tudi na druge male državice, naj resignirajo. Guatemala izvaža velike količine kave v I-talijo in M ussolini ji je najbrže zepretil z bojkotom, če se ne bo uklonila njegovi zahtevi. Guatemala dolguje Ligi narodov okrog $46,000 na zaostali članarini. Llglnif pravila določajo, da ne more nobena država izstopiti, dokler ne poravna vseh svojih obveznosti in resignacijo mora naznaniti dve leti ¡prej, drugače ni veljavna. ROOSEVELTOV DAVČNINAČRT V NEVARNOSTI Senatni finančni odsek se ne more zediniti KOMPROMIS MOGOČ JE Stroga cenzura radi' kalnih vešti v Braziliji Buenos Aires, Arg., 16. maja. — Brazilija je uvedla eno najstrožjih cenzur na vesti o socialnem nepokoju v inozemstvu. Brazilski listi ne smejo nič poročati o političnih dogodkih v Španiji in Franciji, niti o stavkah in kakih izgredih v drugih deželah. Ostra cenzura na podobne vesti je v teku tudi v južnoameriškima republikama Pe-n Kkvador. ru Ameriiki zdravniki pod bur bon§ ko kontrolo Kansas City, Mo., 16. maja. — Sedeminosemdeseto letno zIki-rovanje Zveze ameriških zdravnikov, ki je trajalo Štiri dni, je bilo zaključeno včeraj. Navzočih je bilo 6749 zdravnikov-dele-gatov, ki so zastopali čez 100,000 organiziranih zdravnikov. Vse sprejete resolucij« dokazujejo, da večina zdravnikov ne mara nič slifctti o kakšni formi »od alizirane ali pogodbene medicine. Zbor se Je izrekel proti vsa- VVashington, D. C., 16. maja. — Potem, ko »o člani senatnega finančnega odseka odklonili vat načrte procesnega davka rsstn na sladkor, so vprašali zaklsd-ni department, naj predloti svoj proračun, koliko denarja potrebuje iz davčnih virov. To je edini žarek upanja, da bo nf soglasje, ki je nastalo med člani odseka v zvezi z Roo4*valta-vi m davčnim načrtom, ki določa težko obdavčenje nerazdtlj nih profitov korporacij, poravnano. Kompromisni predlog, ki «o ga člani odseka odobrili, uklju čuje le načelo Rooseveltovtga davčnega načrta, sedemodstotni davek na nerazdeljeni dobi Ček korporacij. Poleg tega določa zvišanje dohodninskega dav ka korporacij od Ift nu 18 odstotkov. VVashington, D. C„ 16, maja. -^Senator Pat Harriaon, načel nik senatnega finančnega odso ka, je ponovno preprečil glasovanje o Rooseveltovem zakon-skent načrtu, ki določa obdavčenje nerazdeljenih profitov industrijskih korporacij. Itjavll Jo, da se člani odseka ne morejo le-dlniti) kar pomeni, da bo položen na polico. "Mi se ne moremo zediniti o nobeni proviziji davčnega načr ta," je rekel Harriaon, "Nlka-kega izgleda ni, da bodo člani od seka revidirali svoje stalilč«, ker so se vsi izrekli za temeljito mo difikacijo načrta." Harriaon je dalje rektl, "da se bo boj za ohranitev načela Rooseveltovega davčnega načr ta nadaljeval v senatu, ako se člani finančnega odseka ne bodo zedinili v nekaj dneh." Odločnost opozicije, ki je za drastično revizijo načrta, »e je povečala, ko je federalni za kladnik Morgethau informiral člane senatnega finančnega od seka, da »e strinja n kompromi som, ki ga je predlagal senator Harri»on. Na podlagi tega kompromisa bi vlada lahko pri silila korporacije na rasdelitev nerazdeljenega profita. Izplača ti bi morale dividende delničarjem, tem pa bi vlada naložila dodatni dohodnin»ki davek, ki bi prinesel v federalno blagajno nad 620 milijonov dolarjev letno. Brezposelnostim BALDWIN ZA RE- aiiita v R. Island« ORGANIZIRANJE LIGE NARODOV Providence, R. I.—Zvezna ko- P O V a b i 1 je Združene misija za socialno zaščito je po- driave k sodelovanju trdila državni zakon za brezpo- __ selnostno zavarovanje, poroča PROTIVOJNO STA državni delavski department.1 Rhode Island je postala dvanajsta država, ki je sprejela tak sakon. V glavnih potezah je zakon »ličen tem zakonom v drugih državah, razlikuje se le v neka LISCE ANGLEŠKE-GA DELAVSTVA l,ondon. 16. maja. — Premier Stanley Baldwin je v svojem ____________________________govoru pred 7000 članicami kon terih podrobnostih. V »klad, ki xervativne ženske organizacije je enoten za vse industrije in itjavll, da bo njegova vlada pri- pod državno upravo, bodo pri- hodnjo Jesen podviela korake apevali podjetniki in delavci, glede temeljite revizije ženev- Krlje delavce pri vseh podjet-Lkega kovenanta. Rekel je, da jih, ki imajo štiri ali več delav- je uvidel potrebo drastičnega cev. reformiranja untroja Lige naro Podjetniki bodo prispevali le- a<,v, ker je bilo dokazano, da ie tos 0.9% v »klad, 19M7 1.8% In nuv»ka u»tanova nI mogla « is 1988 2.7% od mezdnih izplačil, vajanjem ekonom»kih »ankcij Delavski pri»pevki »e bodo ijrl- preprečiti Italiji okupacijo Abe- čeli prihodnje leto, ko bodo v »inljt. Ponovno je nagla»il, da »klad prispevali en odstotek od t>odo Združene države povablje- zaslužka do $3000 na leto, 19H8 niij pridružijo Ligi naro- pa »e bodo njih prispevki zvišali dov, zaeno pa je izrekel obžalo- na poldrugi odstotek. vanje, ker »ta dve veliki deželi Brezpo»elno»tna podpora bo — Nemčija In Japonsko — li- znašala polovico plače, toda nu utopili iz Lige. manj ko $7.50 In ne več ko $15 "Ml ne »memo prezreti potež na teden. Trajala bo do 20 ta-1 ki »o Jih naprtili nam, ko dnov na leto. bilo »ankciJe proti Italiji na Sklad bo upravljala -poaebnu razpravi v Ženevi", Je dejal koml»lja treh članov—eden za Baldwin. "Ze takrat »mo vedeli, delavce, drugI sa delodajalce in da »ankciJe ne bodo učinkovite, tretji za publiko. Ta koml»lja ker Jih nl»o podprle tri mogoč- bo del državnega delavskega de- „» države, ki «o sunaj Lige na- partmenta. | rodov, "fte»tnaj»ti člen ženev»kega kovenanta, ki govori o »anket- jah, jo bil prelakušnja za na» kakor tudi za druge države, ven< dar to, ker »ankrlje niso do»eg- ______It cilja, še lie pomeni poloma M , ■ • i« I celotnega »(»tenia Lige narodov. INewjerseyski sisiem J|U |W bom pr#v|i, udtfuvorm>. bi rada raztegnila «ti xu vse, kar se Je zgodilo. V»a na druge države kdo ve, da »mo »torill ml več ka-■m kor katera druga država in »mo Trenton. N. 4.—«koro triatp bill pripravljeni Iti do skrajno-ti»oč brezi Miselni h delavcev v tej »ti, da s« ustavijo »ovražmmtl v državi Je predmet eksperlmeri- A/rlkl, ako bi dobili od drugih tov, kateri naj bi odločili, kak») zagotovilo, da nas bodo podpl dolgo morejo prenašati »tradst- rail." nje II) ponižanje prodno lahko Baldwin Je dalje rekel, da ml pride do »plošne eksplozije, lltarlstične sankcije tvorijo bi Reakcija v New Jer»eyju je »tveni del varnosti Lige naro uverjena, da bodo o»tale države dov. Tem se ni mogoče izogniti, sledile njenemu zgledu In tudi toda nihče ne more pričakovati, federalna vlada, če bo uveljavila da se In» Anglija sama borila za «vol "»i»tem" ovkrbe. revaAev. kolektivno varno»t, ker mora v W. Warren Barbour, zvezni »e- prvi vrsti gledati, da zavaruje nator In »tarogardl»t, Je v »vo-| Intense svojega imperij». Reakcija hoče poM veéati bedo reveže v J«-m govoru po radiu pozval de-želo, naj pozorno opazuje eks-l>erimente v državi New Jersey in naj Jih po»nema. On je argumentiral, naj države In okraji I^ndon, 16. maja, — Kkseku-tlvnl svet delav»ke stranke Je izdal manlfefft, v katerem ponovno naglaša, "da angleško delav-»tvo ne bo podpiralo vlade, ča prevzamejo o»krbo brez|>o»elnlh, Im> Izzvala vojno » »vojiml pr«>-pa bod<» nadaljnje federalna| vokacljaml In odklonil» predlo spropriacije nepotrebne. Država New Jer»ey Je že prt pUNtila na»ičevan je reve ž e v žitev * pora v rešitev arbitraelj-»kemu ra ¿sodišču." ManifeNt v»ehuje tudi Žgočo okrajnim avtoritetam. Državna obsodb«» naeijske Nemčije, Ita ki "birokratični regimenlaciji" zdravnikov. 'Ah novega predsednika /veze Je bil izvoljen dr. John H. J. Upham, dekan medi-finske fakultete na ohijskl državni univerzi, velik individualist in reakcionar. lije in Japonske in jih obdolžuje odgovornosti %» n»|»eto »ituaci- General na čelu nove poljske vlade Varšava. 16. maja. — Proti-židovski in delavski nemiri na PolJ»kem »o povzročili padec Ko»ctalkowNkiejeve vlade, včeraj je pa bila organizirana na va vlada % generalom Felkija ru>m 8lawog-Sladowskijem na t ^nija »uge-'či-lu. Novi režim predstavlja '•ni.) Pilsudakijeve mlade legionarje blagajna Je prazna in reakcio nama koalicija republikancev In demokratov, ki kontrolira držav- Jo, iz katere se lahko izclml no no zbornico, Je odklonila zvišanji ! va »vetov na vojna, davkov za onkrbo družin brezi»» »elnih delavcev. H tem Je iz zv»la demon»traciJe, ki »e širijo I») vsej državi. Mnoge občine »o znižale d» jat ve 50 in več odstotkov, PI» čevatl nočejo »tanarin«*, ne elek trike in ne plina- dajejo le živila najslabše vrste. Ta "sistem" Strela ubila leno, toda dete je ostalo živo Mexico City, 16, maja.—Vest iz Tenango de V»lle se glasi, da Je strela udarila v Mehičanko po imenu Itartol» de Halazar, ko je SI» [st ee»tl in jo na mestu u-bila, tod» dete, ki g» Je imela v zagovarja reakcija v Nft J «»r seyju ih poziva druge drtave, | naročju, je bik» nedotaknjeno, naj Ji »ledljo. ! člani Ml-áínske komunhtlčae Mre p»rad*rajo po «rfkah s «aa-kaail ta obrazu, rada m- Je »rÄlla pred id%©r»l*lj« letne ko»»%e»rlJ* te organizacije. Proračunski ikandal V Angliji naraiča l,ondoM, 16 maj» — Kolonialni .mlniatar J. H. Thoma», nacionalni laborit in pristaš de> lav»kega renegata MacDonald», se je s svojim »I no m I ¿'»I le Jem vred zaplet<*l v škandal, k»lere-ga zdaj preiskuje posebna komisija angleške vlade. Thomas je otalolžen, da Je predčasno razširil informacije o prihajajo, čem zviša nem davku na gotovo blago. Ta davek se Je pripravljal v proračunskem komiteju, predoo je pa bil »prejet lil u- Oboroieni Abesinci so zdaj- bandit je Addis AUba, 16 mtfja.—'Tukajšnja it»lij»n«k» komanda poroča, da je bilo včer»J pet glavarjev ala'sinsklh "»»anditov" u-jetih in ustreljenih SO milj »•-vernorapadno «hI Addi» Abalit. iaMr,(..K ________janMMMBMHV radno objavljen, so že zanj vedele nekatere druži», katere «o ae pravočasno za v arovale pri Lloyd u proti Izgubam. Poleg Thonmsa Je obdolžen še eden poslanec v parlamentu, da Je predčasno informiral zainteresirane kroge, kaj prihaja. PK08VCTA PROSVETA THE EKLIG If TEN II BUT .. 6UMLO IM LASTWIMA SLOVZMi BABOl rODroKMK 4BONOTS IMiImi m MMm <»•»•• Clin«!» Hit M tat». UM • h IM. » » IB OtaM «1-M M mU IM. M« M M M*t M PBOBVETA BMT-M Lavafek i»*. Of T» rSDSSAl fmmmms Luknja "človeške nature" Razlika med nami in burbonci vsake vrste v gledanju na Rusijo je kakor dan in noč. Burbonci gledajo na Rusijo kakor na nekakšno blaznico, v kateri je vse narobe in kjer ljudja hodijo |mi glavi namesto |>o nogah, in njihova največja želja je, da se Rusija "povrni k pa-meti", to Je v stare razmere in k starim nazorom, nakar bodo vsi burbonci strašno srečni. Mi vidimo v Rusiji nekaj popolnoma drugega. Tudi po našem mnenju Je v Sovjetski uniji marsikaj narobe, a ne v burbonskem smislu, temveč v demokratičnem. Mi gledamo na Rusijo s stališča pristne demokracije in civilnih ^svobodščin, zato ne odobravamo njene diktature in njenih persekucij onih naprednjakov, ki se ne strinjajo s .Stalinom. Naše trdno mnenje je, da se je Rusija že tako daleč oddaljila od svojega prejšnjega agrarnega sistema in ca-rlzma, da nazaj ne pojde nikdar več; iz tega razloga je njena diktatura nepotrebna in prav lahko bi dala vsem delavskim strankam svobodo in demokracijo. To mora priti, če hoče Rusija napredovati. Naša želja je, da gre sovjetska Rusija NAPREJ, ne nazaj—naprej v socialno demokracijo. Hurboncl pa hočejo, da gre Rusija nazaj v carizem. Stari Brisbane, eno največjih trobil ameriške burbonije, takole tolaži rimskega pa-l»eža, ki Je zadnjič nekaj pojamral o nevarnosti ruskega komunizma: "Človeška natura prisili Rusijo, da se vme k pameti. Človeška natura ljubi denar, človeška natura ljubi individualni dom, človeftka natura ljubi vero. Rusija se bo naveličala komunizma. Nekega bližnjega dne vstane ruski Napoleon, ki razmeče Leninove kosti na Štiri vetrove in takrst bo |>od smrtno kaznijo prepovedana beseda 'komunizem* v Rusiji". Brisbane napoveduje to, kar teli. Brisbane poje slavo fašističnemu diktatorju v Italiji in teli, da bi enak na|M>!eonskl diktator vladal Rusijo in ves svet. Toda življenje se ne razvija po Brisbanovih željah in Brishanovc želje ostanejo le njegove želje. Kaj pa Brisbanova zoflstlka glede človeške nature? Za poč'tI Stari Brisbane rad dela "učene" priapodobe, na primer kako mravlja na železniškem tiru ugibljc, kako je nastal vlak, če ga je bog-človek ustvaril ali se je sam razvil— kar potom slovenski Brlsbannri h poklekova-njem kopirajo!—In drugo stično besedno igrač-kanje. Nekoč je citiral angleškega učenjaka, ki Je rekel: "Bistvena razlika med bodočim nadčlovekom in današnjim človekom bo tako velika kakor je med divjakom in bilko trave". Ce to verjame, namreč v razvoj človeka—kje je potem oatala človeška natura? Človeška natura ljubi denar! Človeška natura ljubi vse, kar JI prlja in čemur se lahko prilagodi. Človek je lahko ftlvel stotlsočletja brez dettarja in kako je bilo takrnt z njegovo naturo? Denar obstoji komaj kakih 5000 let in v dobi individualne produkcije mu je bil dobro sredstvo izmenjave, ampak socialna produkcija. katera se danes mogočno bohoti |h» vsem .kapitalističnem svetu, zahteva nekaj boljšega kot je denar individualne vrednosti. In bržko bo denar nadomeščen t novim sistemom kolektivne ekonomije, bo prožna človeška natura prav tako vzljubila novi sistem kakor je nekoč denarni sistem In oklepala se ga ho toliko tuša. dokler nt dobi spet kaj boljega. Človeška natura rii nič stalnega, nič fiksnega! Človečka natura ljubi individualni dom! Da —dokler je tak dfih» potreben. Cim ji bo jta tak primitivni dom presedal, ae oklene novega, kolektiv nega doma. In to v Rudiji, iia Kitajskem in v Ameriki! Povsod—kadar doseže tinto razvojno stopnjo. V Ameriki je v zadnjih sedmih letih |**l go*|*Mtar*kim redom, ki Je "od Bova", propadlo um stotinoče individualnih domov in natura amerilkega človeka danes glasno rebe. lira proti takemu domu. Bri*t»anova natura še ne relielira. ker ima svoj d«»m po vseh kotih Amerike in ae lahko vsak mesec **li v drugega! Človeška natura ljubi ven»! Da—primitivna natura I juhi mistiko, ker mora napaatl svojo radovednost. Naivna pamet je v tej kategoriji. Vsak človek mora peka J verjeti; če ne vernic Je v svoj razum, mora verovati v "višji ra-_aum*\ a katerim ga ustrahuje člo\e*ki Kajak In parazit. Rurbonaka pamet ne prizna vsestranskega razvoja in hoče, da življenje teče pr» istih starih potih Življenje se pa ne briga za Wbon-ske želje in gre svojo pot naprej. Glasovi iz naselbin Zanimive beležk« V tretje ni šlo Library, Pa. — Naš dramski odsek Slovenskega doma je na 2. februarja t. I. uprizoril znano tridejansko komedijo "Trije vM ški svetniki" v domači dvorani ob veliki udeležbi občinstva in z velikim uspehom. Kmalu potem smo bili povabljeni v West Newton, da omenjeno komedijo ponovimo pri njih. To se je zgodilo. Udeležba je bila velika in vladalo je splošno zadovoljstvo. Se isti dan nas je povabila mrs. Bolke v Yukon, da "Vaške svetnike" ponovimo tudi pri njih. Ta dan je bil določen za nedeljo 10. maja. Vsi igralci smo se zbrali ob 12. opoldne ter se skupno odpeljali na Yukon. Ko smo dospeli tja, na žalost ni bilo v dvorani nikakega občinstva, razen par žensk in nekaj otrok. V spodnjih prostorih so je vršila njihova seja ob istem čaau kot bi se imela pričeti igra. Vsekakor nI bilo domačemu občinstvu znano, da bomo prišli uprl zori t igro v njihovo naaelbino, solini in Hitler, katera sta po-; teptala vse civilne svobodičine in ljudstvo vrgla v mlterljo, skrb in strah, da v bližnji bodočnosti izbruhne druga svetovna vojna. Da se delovno ljudstvo prepriča, da ga samopostafljeni od-rešeniki-demagogi vodijo v pogubo, zato naj jim ne verjame in jim obrne hrbet, mu jo treba dali izobrazbe in znanja. In kdo drugi naj da pravo delavsko izobrazbo, ako ne delavske prosvetne organizacije? Prosvetna matica J8Z je ona teh ustanov. Zato jo zavednega delavstva dolžnost, da to Instltudjo podpira. Prosvetna matica jo izdala in brezplačno razpečala več deset tisoč komadov tiskovin in knjig, aranžirali je mnogo pro-davanj in shodov. Vršila je, vrli In bo vriila v bodoče pionirsko delo v korist delavsko kulture In Izobrazbe. Za širši razmah'delavske izobrazbo pa potrebuje sodelovanja od vsega zavednega slovenskega delavstva v te j de- kajtl moški so nas vpraševali, po ^li. kaj smo prišli. Povedali smo jim, da smo se odzvali vabilu mrs. Bolke, ki je tudi plačala vozne stroške igralcem, zakar se jI zahvaljujemo, četudi nismo z Igro nastopili. Kljub temu se nam ne zdi pravilno, ako ljudstvo v domaČi naselbini ne ve nič o stvari, ki se ima vršiti. Kako se je to zgodilo, nam ni znano. Vseeno nam ni žal poseta v Yukon. Ker smo videli, da igre ne bomo uprizorili, smo v spodnjih prostorih pričeli z domačo zabavo, ki je izpadla v zadovoljstvo vseh. Iskrena zahvala godcema Hermanu Brandstet-terju in Josephu Kočevarju za izvrstno godbo. George Lipovšek, 386. William C. Bullit (levo), ameriški poslanik v Moskvi, igra šah s C. Offlejem, članom svojega uradnega štaba. Zborovanje Prosvetne matice JAZ In zabava Cleveland, O.—Kot je že bilo naznanjeno, se bo vršilo zborovanje konferenčne organizacijo Prosvetne matice J8Z za cleve-landsko, glrardsko, akronsko in barbertonsko okrožje v soboto 30. maja v 8. N. domu na St. Clair ave. Pričetek zborovanja točno ob 2. popoldne. Apelira se na zastopnike društev, da si zapomnijo datum in da so točno na mestu. Isti dan zvečer, 80. maja, po končanem konferenčnem zboro vanju, se vrši zabava v korist blagajne naše okrožne organiza cije Prosvetne matice v S. N. domu na Rt. Clair ave. Občinstvo je vabljeno, da poaeti zabavo o-menjenl večer. Pripravljalni odbor kluba št. 27 bo poskrM za okrepčila in za dobro, neprisiljeno zabavo. Par demagogov se Je le pred Čssom pojavilo, ki vsak na svoj način odrešujeta ameriško ljudstvo. Demagogi imajo pri neuki masi vso prednost, ker ji oblju-bujejo nekaj, za kar se ji ni tre-I »h boriti In ne misliti. Masa verjame še v Mojzese, ki jo |»o- —„. ............... peljejo v "obljubljeno deželo".'Ako boste v Clevelandu, pridite V reano svarilo delovnemu IJud-| popoldne In zvečer v SDI) na stvu, da bi se obračalo pr<»č od Waterloo rd. med K. 152nd in R. demagogov, bi morala biti Mus- 156th at., kjer stoji SDD. Da se ne pozabi! Okrožno zborovanje Prosvetne matice J8Z v soboto 30. maja ob 2. pop. Zvečer zabava. Pridite! Louia Zorko. Zupan Hoan govori v Clevelandu t lcveland, O. — Ker nam je bilo sporočeno, da se bo udeležil socialistične konvencije, ki so bo vršila od 23. do 26. maja v Public Auditoriumu v Clevelandu, tudi znani milwauškl župan Hoan, sta soc. klub št. 40 JSZ in soc. organizacija 32. warda sklenila, da priredita shod v nedeljo ob 4. popoldne in plesno zabavo po shodu v Slov. deiavajiem domu na 15335 Waterk>o rd. Osrednja mestna soc. stranka nam je obljubila, da bomo na shod gotovi dobili župana Hoa-na kot glavnega govornika aH pa Normana Thomasa. Sedaj so hoteli to spremeniti, ampak oba kluba vztrajali pri zahtevi, da pride na naš shod v SDD sodrug D. W. Hoan na 24. maja popoldne. Uljudno vabimo vae sodruge, somišljenike in prijatelje ter vse zavedne delavce, da se tega phoda udeležite in da ostsnete po shodu na zabavi. Vstopnina k shodu za kritje stroškov bo lOc, k plesu pa 25c, Lahko pa si preskrbite vstopnico že za popoldne, ki stane 25c in velja tudi za ples. Shod in zvečer plesna veselica bo v zgornji dvorani. Po ahcdu bo zabava v spodnji dvorani toliko Časa, da |M»spravijo sedeže v zgornji dvorani. V pivnico bo vstop prost. Kdor pa bo hotel plesati, bo moral imeti vstopnico s trakom, tako da bo vidna. To ne bo le navadna veselica, ampak bo podobna pikniku, ker se bo tudi balinalo. Dom nam je namreč dal na razpolago eno kegljišče. Pivnica bo odprta ob 3. I ►opoldne v spodnji dvorani. Vabljeni ste vsi zunanji rojaki, so-drugi in bratje raznih društev. V Clevelandu bo letos več konvencij In tudi precej velika razstava Velikih jezer, kakor se bo imenovala in bo stičila čikaš-ki svetovni razstavi Iz let 1933-1934, le da ne bo tako velika, ker naša vas je "nekoliko*' manjša ko vas čikaška, samo za dva mili jončka. Društvo V boj št. 63 SNPJ je tudi darovalo $10 za poplavljen-ce. Obenem naj omenim, da bo to društvo dne 8. novembra obhajalo svojo 30 letnico. Novo ustanovljeno žensko društvo "Svoboda" SNPJ ima že 22 novih Članic v oddelku odraslih in 3 v mladinskem oddelku. Frank BarMč, 53. Shod v mestnem avditoriju Cleveland, O. — V našem Clevelandu se bo letos odigralo več zelo važnih zgodovinskih dogodkov, kar bo za mesto nekaj izrednega ter bo vabilo v metropolo tisoče zunanjih gostov. Zato je vredno, da se o tem piše. To poletje se vrši v mestu razstava Velikih jezer, ki se prične 29. junija in traja tri mesece. To bo nekako posnemanje svetovne razstave v Chicagu. J Vršilo se bo tudi več konvencij — socialistična, republikanska, Ameriške legije in druge. Za nas je najvažnejša konvencija socialistične stranke, ki se vrši od 2^. do 26. maja v mestnem avditoriju. Ta konvencija ima pred seboj par zelo pomembnih taktičnih vprašanj* kar bo brez-dvoma velikega pomena za delavstvo v bodočnosti. Nominira-la bo tudi predsedniškega in podpredsedniškega kandidata. Za soboto 23. maja zvečer je aranžiran javen shod v mestnem avditoriju Glasbene dvorane. Nastopilo bo več prominentnih socialističnih voditeljev — Norman Thomas, Frank Crosswaith, Leo Krzycki, Julius Hochman in milwauški župan Daniel W. Hoan. Govoril bo tudi George Lansbury, vodja Delavske stranke v Angliji, ki se nahaja tukaj na predavateljski turi. Skupina delavskih pevskih zborov, vklju-čivši socialistična "Zarja", nastopi skupno na tem shodu s pesmimi "The Workers' Hymn" in "Internaclonalo". Vstopnina na shod je 26c. Vstopnice se dobe pri članih soc. klubov št. 27, 28 in 49 JSZ. Slovensko zavedno delavstvo je vabljeno na udeležbo tega shoda. Slišali bomo sposobne in zaslužne delavske voditelje, katere bomo najbrže imeli priliko slišati samo enkrat v življenju Delavski čut in zavest nas kliče, da se odzovemo, izkažemo svojo lojalnost in obenem svojo moč za boljšo bodočnost. Delavstvo se vsepovsod prebuja in stopa z velikimi koraki naprej do svojih pravic. Stopimo tudi mi ta dan na plan! Vsi mestni avditorij! Leo. Poljšak. Nfcwpina delav«* U miličnikov na m»j| države Colorado, <¿0% enter je poalal miličnike na mejo. da i^tavlio dragih drla», ki Iščejo dela na Hi« «ladkome V Avstriji te kuha nova civilna vojna? (Nadaljevanja t i. itrsht.) stirala Schuschniggu,4 naj vrže fašistični Italiji naklonjenega podkancelarja Starhemberga iz vlade. A usten Chamberlain, bi v ši angleški zunanji minister, se je nedavno mudil na Dunaju in konferiral s Schuschniggom. Obljubil je, da ga bo Velika Britanija podpirala, če bo potisnil Starhemberga iz vlade in se postavil na stran male antan-te (Jugoslavija, Cehoslovakija in Rumunija) ter se izogibal tesni zvezi med Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Alfred Fraunfeld, bivši vodja avstrijskih nacijev, ki je bil izgnan iz Avstrije in je bil potem izvoljen za člana nemškega parlamenta, se je javno ponašal z znakom "Avstrijske legije". Rekel je, da je moralo priti do razkola med Schuschniggom in Starhembergom. "Avstrijska vlada ima velike neprilike pri vzdrževanju reda na Koroškem in Štajerskem, kjer se je pojavila močna opozicija proti du najski klerikalni vladi," je dejal Fraunfeld.. Avstrijski naciji pričakujejo, da bo Schuschnigg razpustil "Heimwehr", fašistično armado kneza Starhemberga. "Taka akcija bi pognala hajmwerovce k nam," pravijo. "Nacijske e-note v Avstriji so na to pripravljene. To bi jih naredilo močne in končno bi dobile kontrolo nad domovinsko fronto." . • Politični opazovalci so uver-jeni, da je Schuschnigg zdrobil vpliv "Heimvrehra". Ti nagla-šajo, da dve armadi ne moreta obstajati v majhni ali veliki državi. To je dokazala Nemčija. Avstrijska vlads, ki je nedavno uveljavila obvezno vojaško službo, je s tem pokazala, da ne potrebuje "Heimvvehra". . Tri driave dobile vladno subvencijo Washington.—£a april, maj In junij so države Wisconsin, Iowa In Washington dobile , te dni od zvezne vlade $2,668,619 kot njen delež za podpiranje re-vežev —«penzionistov. osirotelih otrok In slepcev. Država Wash-ington je prejela 1685,125, Wisconsin $1,270.790 in Iowa $600,-707 Poleg tega Je Wisconsin prejel tudi $79,860 za kritje upravnih stroškov sistema brez-poselnostnega zavarovanja. New Hampshire pa $34,150 v Iste •vrhe. To subvencijo prejemajo le one države, katerih zakone potrdi ivezna komisija za socialno zaščito. PONDBUEK ia Naravno in umetno ozračje V času, ko stojimo vsak dan nred m,* nove vojne, ki bo stala v znamelj^!^ padov s strupenimi plini, se vsi ZarW ** W bilo mogoče mZ*?;» - ozračje, v katerem bi človek lahko bret nevarnosti, da se zastrupi 8Tm, ^ Že leta se bavi znanost, posebno nSSkUt kemija s tem in nešteto je bilo po.ku , '4 mi in živalmi, da bi se ¿šla čega problema. Danes smo o pogojih i! J?1* že tako poučeni, da je možna™Tiftfi* tudi tehnično-industrialna reši te v^ J"*fl Noben človek in nobena živa stvar Ut znano, ne more žive« brez zraka Na mlzf ki nimajo ozračnega plašča kakor ¡L'3 n. pr. na mesecu, življenja ni. 0 tem Ir^t davno na jasnem. Glavni sestavini ga ozračja sta kisik in dušik, ki «u S ■■ pomešana v razmerju 1 proti 4 Ta nsi^u. je pa precej netočna in površna,'kajti zrÄ ga vdihamo, vsebuje poleg teh glavnih »JLE precej komplicirano primes ogljikovega dvok? sa, tako zvanih plemenitih plinov i„ družit 7jrU*nih ViŠinah * -zmert S primesmi tudi zelo različno. Na zeme površju vsebuje zrak 78.1 odst dusTÄ odst kisika, 0.9 odst. argona, ostanek M pa odpade na neon, helij, kripton, ozlilW kislino in minimalen del vodika J 0V0 Ker zavzemata obe glavni sestavini 99 od. stotkov, se je pojavilo že pred dolgim r,Z vprašanje, da-li so ostali plini v 0^ 2 potrebni za življenje. Na vseučilišču Koli biji so v zadnjem času izvršili v tem pojrfS aelo zanimive poskuse s stoodstotno menan* dušika in kisika v ražmerju 79 proti 21 ¿s mično je bila ta mešanica popolnoma čista Ki sik so pridobili z disociacijo vode, dušik pa Ü amoniaka. Vodikove pare so odstranili. Mešanico so spustili v hermetično zaprt pro štor, v katerem so bile bele miši. Vdihovai« io samo to umetno ozračje, ki je po gvojem pritisku ustrezalo natančno normalnemu zrač nemu pritisku. Ogljikovo kislino, ki so jo*, vali izdlhavale, so odstranjevali iz zraka z »t> neno vodo. 1 Pri prvem poskusu je ena izmed mi§i pogil nila po 17 dneh, toda ne zavoljo zadušitve. Pr drugem poskusu so miši živele popolnoma zdrs vo 82 dni, pri tretjem poskusu so štiri mil živele 40 dni. Rasle so popolnoma normalnoj hranile so se z dobrim tekom in avtopsija ni pokazala niti najmanjše patološke spremembi v tkivu, posebno ne v pljučih. Ti poskusi so pokazali, da druge primesi v našem ozračju niso neposredno življenjsko vai no—vsaj ne za bele miše. Bistveno je vseka kor stalno razmerje 4 proti 1 med dušikom i» kisikom. To razmerje se ne sme spremeniti, ¿1 nočemo tvegati velike škode za naše zdravje. Vsaka izmed obeh glavnih sestavin zase ni sposobna, da bi ohranila življenje. Živalski poskusi so pokazali, da umrejo bitja v čistem dušiku v kratkem času (bele miši n. pr. v šestih minutah), a tudi v Čistem kisiku ne moremo živeti. Oksidacijska dogajanja v telesu se potem tako pospešijo, da nastopi smrt v 36 minutah. Celo če primešamo pet odstotkov drugefi plina, nastopi smrt v štirih do štirih in pol dneva. Uloga plemenitih plinov je fiziologijo zeb komplicirana in še ne popolnoma dognana. V« spadajo k snovem, ki življenje preprečujejo, to se pravi, oksidacljo ustavljajo. V cist«« argonu umrejo živa bitja v treh minutah, neonu v 1 minuti 40 sekundah, v heliju v 2 mi nutah 40 sekundah, v čisti ogljikovi kislini celo v 65 sekundah. Njih primes pa je tako malenkostna, da se njih sam na sebi krepki fiziolo-gični učinek ublaži in zravna. Vsekako ta pn-mes nima elementarnega pomena, da bi kaktol bitje, vsaj za nekaj časa, ne vztrajalo brez nj«. Koliko ¿asa trajajo filmski zakon« Neki hollywoodski manager je izdal statistiko o trajanju zakonov med filmskimi zvezd»«« in zvezdniki. Ti zakoni trajajo povprečno, Mj kor je razvidno iz njegovih navedb, 1 m l« leta, če gre za filmske igralce in igralke saw Filmski ravnatelji so vztrsjnejši. Njih trajajo povprečno sedem in pol leta. \ »' woodu pa so Igralci, ki žive že dokaj let v -učnem zakonu. r Rekord ima George Arlias, ki je por<*«n j isto ženo že 35 let. Sledijo Jimmy Gleans*» 28 leti, Jesn Hershold z 22. Kddie Kantor MJ Warner Baxter s tO, Pavel Muni s l\,urT , Lloyd z 12 in Lyonel Barrymore isto tako1 -leti. Nasprotni rekorderji so Fem An«» Jan Keith z letom dni, Kila I*e in ^ 1 s petimi meseci, Jean Harlow in 12 meseci, Virginia Sherry In farryi.rsnt^ meseci. Nekateri izmed ločencev kalkor * Harlow, Anita Page. Mary Astor, Wim * in Nancy Carol, se hočejo v ostslrm ročltl. Spomladi ne sedajte na zemlji Ko prične solnce toplo sijst« in * )< odels V zeleno oblačilo, sili človeks ns P^ ^ To je čas izletov in sprehodov. Tnj'' w ^ sto dogaja, da utrujeni izletniki - < < ^ meneč, da je tudi zemljs spomlad 1 ta kakor zrak. Tosebno če so p ^ stane takšen počitek Ishko škodl^. k«^ ^ I ja Je sedsj v resnici še redno hlsdnsm ^ ^ Telesu od jemlje razmeroms dnsti ^ nastane dispozicija za vdor bakterij « ki ga imenujemo "prehlad", je fj"* spomladi nikoli ne sedajte ha r>» esti iz Jugoslavije ms»0qwooooq0o»»*oo*«»«»«j (Is t ima poroMs ta ^teval smrtno žrtev JTovi v Prekmurju je lepo domačoza- * je tudi smrtno žrtev ■^Lestniku Balbu, či-ijčuTstoji precej na Powentnik ima veliko ' ¿edno domačijo in ob hlev s podom. Ko je mLtr> » bili v hiái v. : fcTTieno in tremi otroki: ¿J.BÄ nekaj starejša Cecilija in 5 letna, naj-bferka. Ko je nastal po-(jomati takoj začeli z re-■gei, veliki ogenj pa je pri-tudi sosede in gasilce. Sin mje skočil v hlev, da bi re-¿0, g ko je hotel že pobe-j, gorečega hleva, se je goreOi strop nanj in so ga-j stežka potegnili fanta iz-grfepa tramovja. Dobil je kude poškodbe, zlasti še, rfi menda nevedni ljudje i vodo. da so pogasili nje-¡urečo obleko, s čimer so kodbL' ie poslabšali, mater in hčer Cecilijo je "lesreča. Pri reševanju sta opekli, da sta se zgrudite so vse tri ranjence pre-v murskosobosko bolnico, 0 jim nudili prvo pomoč, tjeopečen je bil sin Janez: g mu je kar luščilo s tele- 1 uro so potrebovali v bol-I so ifa previli, ko so kon-niladi fant v strašnih mu- Nevarne opekline je M hči Cecilija in je tu^ do «tanje nevarno, néija pa je pogogrela do je gasilcem zmanjkalo Iforela je stanovanjska hi-srel hlev s krmo, zgorelo pet glav živine. Najmlaj-15 letna hčerka, je ob iz-požara izginila in vsi so se da je našla smrt v plame-odh zvedeli so, da je ušla •kno in zbežala k sosedu. polžev. — Sladokusni tris je ni boljše slaščice ka-polž. Posebno v Franciji ijo polže, a jim jih pri-Jije. V Sloveniji je polžev in ie nekaj let v sezonah rjajo nekateri na to, da bi »veniji organiziral izvoz t Francijo. Zdaj agentje Innurju res nakupujejo fe samo tvrdka Bouvier v ii bo poslala 3 vagone policijo za sladkusce. Pla-jih pa po 1 Din 25 par za km! reča jugoslovanskega par- - Iz Kotterdama se je vra- iušak jugoslovanski tovorni' "Mrav" (Mravlja). V »ed Francijo in Anglijo * tako hudo niello, da razgled nemogoč. Bli-Twtona se je pripetila v kuda nesreča: "Mrav" je «•tonskim parnikom "Ma-P dol>il pri tem take po-J»je v 15 minutah izgi-»vih. Posadka "Mrava", trije oficirji in sedem je \ >a rešila z re-m čolni. Tudi "Mary" je poškodbe, da je ob-Pikanala Posadka Ifr* J*'1* to. kar je imela . r h'tro se j« nesre-' T "0 mora,i takoj vsi «"»talne, kajti v 15 mi- * * parnik |H,jrreznil v i" velika, ,»osebno j' fj l^rnik ,K)|n tovora. n;t Hrvaškem. — L® v Kere-tifKu, ki so tudi V drugih pj^' t,.k ne sme £ J Je ti k objavil u-f"a ta bil* ne-^ 'M »mu in (MKlIian novsna nova ' «'«vrebu tu-•>« kaj f>odba-•«•fov je bilo 1 Tudi Be-*« hdicijnke-1 r Milana A-• J *ef j toiler je tudi primanjkovalo prostora. Za nove policijske zapore ni bilo denarja, pa so preuredili del šentpetrske kasarne za policijske zapore. Ta adaptacija je stala precej denarja. Na to kasarno so se zdaj spet spomnili, ko razpravljajo o mestni bol niči. In arhitekt Plečnik je že na- pravil načrte, kako naj bi se to poslopje preuredilo. Treba obnoviti vhod, treba razširiti okna, preurediti kasarnske dvorane v bolniške sobe, urediti operacijske dvorane, hodnike, stanovanja za usmiljenke itd. Za popolno izvršitev te preureditve bi potrebovala občina kakih 6 milijonov ali še čez! Na razpolago pa ima za letos samo kakih 900,000 Din. Ker ni dovolj denarja, bodo menda preurejevali v etapah. Začeli bodo bajaie junija meseca. Stavba vendar še ni popolnoma de-finitivna, ker se bodo morale o-glasiti tudi zdravstvene oblasti. Kajti čudno bi le bilo, da bi šli preurejat poslopje, ki je staro menda že blizu 100 let, za bolnico. Zraven kasarne stoji stara deželna bplnica in že tam se dogajajo zastrupljenja ob operacijah1, pač zaradi gneče, nehigijeni-čno urejenih operacijskih dvoran, deloma pa tudi zaradi nezdravega mesta, kjer leži bolnica. Zdaj naj bi skoraj na istem mestu šli preurejevat staro kasarno v — bolnišnico. Poslopje, ki ni dovolj dobro za kasarno, poslopje, ki je bilo primerno le še za preureditev v policijske zapore, pri katerih je higijenič-nost ali nehigijeničnost pač postranska stvar — to poslopje naj se preuredi v bolnico! Če se to zgodi, potem se nam lahko marsikdo široko reži. Imeli bomo Čudovito posebnost, ki jo bo treba razkazovati tujcem: v isti zgradbi policijske zapore in bolnišnico! Zdravstvene oblasti zaen-kart molčijo . . . Stavka v Varaždinu. — Po vsej Jugoslaviji imamo prodajalne "Tivar", kjer prodajajo sicer slabo, a zelo poceni obleko. 2e za 200 Din dobiš obleko, med tem ko plačaš krojaču samo za delo 250 do 400 Din! Blago seveda ni najboljše, a onim, ki res zelo malo zaslužijo, je firma 'Tivar" omogočila, da so sploh oblečeni. Po cenah že lahko uganeš, da gre za veliko industrijo in da imajo delavci te industrije naj-brže zelo slabo plačo. In res! Listi poročajo, da je vse delavstvo "Tivarja" stopilo v štrajk. ("Tivar" je okrajšava firme Tekstilna industrija Varaftdin). Delavstvo je namreč zahtevalo, da se plače povišajo in zagotovijo s kolektivno pogodbo. Zdaj i-majo plače po 1 Din do 2.75 Din na uro in so torej delavci strahotno izkoriščani. Delavci zahtevajo, da se plače povišajo na 3.50 Din na uro. Podjetje pa ni hotelo pristati, nakar so delavci zaštrajkali, postavili stavkovne straže pri delavnicah ter obvestili strokovne organizacije in o-blast Podjetje je ponujalo 6 do 20'/f povišanje plač, kar pa so delavci odklonili. Strajka okoli 2300 delavcev! Odtod torej tako nizke cene Tivarjevih oblek! Skof ukinil poHt. — Litijski klerikalci so se že dolgo potegovali za to, da bi dobila Litija svojo faro. Doslej je spadala namreč pod Šmartno. Pa so se cerkveni pastirji le pekako dogovorili in si porazdelili fare, tako da je Litija dobila svojo faro z župnikom in še dvema kaplanoma. Vsi trije bodo dobivali plačo iz državne blagajne. Otvoritev fare je bila 1. maja s tremi mašami. Ker pa je 1. maj ravno petek in je na ta dan zapovedan post, so pogruntali v novem litijskem fa-rovžu (ki ga sicer pravega le nI), da ljudje ne bodo pili. če ne bodo smeli jesti mastnih prigrizkov, in da torej ne bo pravega krščanskega razpoloženja. Pa so se obrnili na škofa a ponižno pro-*njo, naj litijske katolike odvefe [»stne dolžnosti za ta petek. In škof jim je ugodil in s tem omogočil katoliški praznik s pečenko in vinom. Otroka sta ga zažgala. — V ptujski bolnišnici je v silnih mukah za opeklinami umrl 52 letni hlapec Ivan Bračič is Loiine. Njegov gospodar K osel Janez je navajal, da je hlapec zažigal dra-čje na njivi in pri tem padel v ogenj ter se ves opekel. Poizvedb be pa so dognale vse kaj drugega. Gospodar je namreč poslal hlapca v gozd po drva. Hlapec je bil utrujen in omamljen od Igan-jekuhe, pa je spotoma legel v jarek in zadremal. Gospodarjeva sinova, mladoletna fanta, sta našla hlapca ter ga začela buditi. Toda hlapec je spal trdno spanje omamljenega človeka. Otroka sta začela buditi hlapca z vodo, a ker tudi to ni pomagalo, sta prišla na strašno misel. Privlekla sta od nekod kup slame ter ga zažgala ob hlapcu. Ko se je hlapcu vnela obleka, se je prebudil, a opekline so bile tako hude, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je v hudih mukah umrl. Stvar so prijavili sodišču. Prodirati je časnikarske unije Časnikarji pri Journalu to m organizirali Milwaukee. — (FP) — Izgledi so, da bo časnikarska unija, ki vodi stavko pri Hearstovem listu Wisconsin Newsu že skoraj tri mesece, v bližnji bodočnosti podpisala pogodbo z Milwaukee Journalom, največjim listom v tem mestu in glavnim Hearatovim konkurentom. Upravnik lista L. L. Bowyer je zagotovil vodje časnikarske unije, da bo uprava lista podpisala kolektivno pogodbo kakor hitro bo sodišče reiilo lastninsko vprašanje podjetja. Proti Hearstovemu listu se stavka nadaljuje brez prestanka ali popuščanja. S časnikarji kooperirajo tudi druge unije, ki Imajo tedenske konference. Prve so se udeležili zaftopniki 24 unij. S stavkarji sodeluje tudi Ženska nakupna liga • širjenjem bojkota med čitatelji in oglaševalci. Cirkulacija Wisconsin Newsa stalno pada. Koliko je padla, je seveda težko reči. Pred stavko, meseca januarja, je Harstov list trdil, da ima 110,000 cirkulacije kar je okrog 15,000 več kakor je zabeležena v oficielnem časnikarskem izkazu. Delavci, ki delajo pri listu, pravijo, da zdaj znaša cirkulacija manj ko 60,000. Hearst je precej izgubil tudi na oglasih radi bojkotne akcije. . Policija po konferenci med županom Hoanom, policijskim načelnikom in vodji stavkarjev več tako brutalno ne nastopa kakor je nastopila deset dni po zadnjih občinskih volitvah, pri katerih je zmagala reakcija. Milwaukee Leader je takrat zapisal, da bi se kaj takega ne moglo zgoditi, če bi ne bil poražen socialistični državni pravdnik. Policija je takrat brutalno napadla in raz-gnala stavkarje in simpatičarje, ki so pfketirali pred tipkamo. "Med milwauiko policijo ni zdaj nobene razlike v primeri s policijo v drugih mestih," je pisal Milwaukee leader. Nad policijo nima župan noben* kontrole. NaročlU Mladinski list, naj boljši mesečnik ga slovensko dlno! Ur. iftien pa v v B,. A* Zj liOnM risom*. Slika knie policijo prt razbijanju demonstracij španskih delavca? v Madridu. Roosevelt se posvetuje z burbonci Za javnost jih je nedavno "olcregal," zdaj pa jim proži roko Washington.—(PP) —Kot so že listi poročali, je zadnje dni predsednika Roosevelta obiskalo več velebizniških "mogulov." On je potem naznanil, da'se je z njimi razfovarjal o možnosti večje uposlitve. Kdor hoče, lah-ko verjame v to pripovedko, bolj možno pa je, da so bili ti obiski predvsem političnega značaja. Pravice do sestankov s predstavniki velebiznisa predsedniki seveda nikdo ne odreka. Toda upravičen je dvom, da bi se po-govor sukal v prvi vrsti okrog vprašanja zaj>oslitve breiposeU nih, važno kakor je to vprašanje. Soditi po zadnjih dvah Rooseveltovih govorih v Haiti-raoru in New Yorku, kakor tudi po njegovi poslanici v zvezi t re-lifnimi apropriacijami, mu dela brezposelnost več ali manj preglavic. V obeh govorih, kakor tudi v poslanici, se je Roosevelt zopet pokazal za "delavskega prijatelja." Toda slika postane nekoliko konfuzna, ko vidimo prihajati is Bele hiše bankirja Barucha, My rona C. Taylorja, predsednika U. S. Steel korporacije; Walter-ja C. Teagla, predsednika Stan dard Oil Co. ic New Jerseyja; Owena D. Younga, načelnika General Motors; Willlama L. Claytona, zastopnika veleplan-tažnikov na ju^u, in Walterja P. Chryslerja, predsednika Chrysler Motor kor|>oracije. Noben teh ♦ gentlemanov ne zastopa industrije, v kateri Je mogoča večja u|>oslitev brezposelnih, sigurno pa nima nobena korporacija, katere zastopajo ti ljudje, liberalne delavske politike. Vse sq antidelavske do kosti. Poleg tega pa so Taylor, Teagle In Clayton med najzagrJ-zenejšimi burboni. Clayton Je na primer Že večkrat pokazal, da predsednika mrzi \% dna duše, čeprav Je tudi sam demokrat. Pravi razlog, da jih Je predsednik k sebi povabil, je vaaka-kor v tem, ker so vsi predstavniki velikanskega bogastva in torej tudi političnega vpliva. Kot prefrigan jwditik se Roosevelt vsekakor dobro zaveda, da konferiranje s temi ljudmi po-meni konferiranje z bogataškim razredom, ki že dalj časa ohra Ča nebo in peklo proti nJemu. Velik naivnaž bi moral biti, kdor bi pričakoval najmanjšega znižanja bresiioselnosti kot posledica teh konferenc, in ve6Ji realist tisti, ki smatra ta konference za preusednikov poskus, da pridobi velebizni* na svojo stran. Sigurno je tudi to, ds do tega ne »h» prišlo na račun velebiznisa, marveč na račun interesov delavskega razreda. nasilja. Z raketirji sodeluje, vsaj pa jih protektira tudi okrajni distriktni pravdnik Courtney, ki je popolnoma pozabil na rešitev Pipanovega umora. Unija apelira na odjemalce, naj ne kupujejo italijanskega kruha, dokler bo atavka. Za pomoč se jo obrnila na aocialistično stranko in Jo tudi dobila. Naciji 90 «pet Ignorirali Eckmncrja Frankfurt, Nemčija, 16. maja. — Nacijske avtoritete so ponovno "kaznovale" dr. Ecke-nerja, ko je dospel s svojim zrakoplovom Hindenburgom po rekordnem poletu v Ameriko domov. Nacijaki guverner v Frank-furtu mu je sicer izročil pokal kot predsedniku letalske družbe, toda ceremonije so bile bolj v počast moštvu cepelina kakor njemu. Pri izročitvi pokala se naciji niso več zmenili zanj. Večina Nemcev sploh nI vedela, da •a J« Eckener udeležil rekordne vožnje, ker čaaopisje sploh nI o-menilo njegovega imena, ko Je opisovalo odhod zrakoplova v Ameriko in njegov povratek domov. Dr. Eckener ae Je zameril nacljem, ker ni hotel agitirat! za Hitlerja v zadnji volilni kampanji. Le wisov odbor proslavlja zmago Pravi, da je unija jeklarskih delavcev odobrila njegovo •taliiče Zadrugarji odprli novo trgovino Maynard, Mass. — Tukajšnja zadruga United Cooi>erative So ciety, pri kateri Je učlanjenih 1KM) izmed 1500 družin v mesto-cu, je odprla novo moderno trgovino, vredno $20,000, Zadruga obratuje trgovino s grocerl-jo in mssom, pekarno, mlekarno, trgovino z Žclesnino in premo gom ter žitnico. Vodilni element pri zadrugi so Finci.* Slika kaže dijake univerze Colambia v pr.HhoJnlh demon.tracljah f New York«. Stavka v itali- jonskih pekarnah Chicago,—-Zadnje dni Je v chl-caških italijanskih (lekarnah Izbruhnila stavka pekov in razva-ŽevaJc#v kruha, okrog 160 po številu. Prvi dan se Je odzvalo stavki okrog 90'< delavcev, Ifl zahtevajo zvišanje plač In priznanje unije. To Je druga stavka mlad* unije, katero Je pr«1 tremi Mi organiziral John IMpan (tržaški ftlovener) In Ml valed tega po rsketlrjih umorJi»n. Unija se mora tudi V tej stavki boriti proti rsketlrjs^m. ki Imajo kontrolo nad Italijanskimi pekarnami, vsled lesar se j« bati Industrijski anioni' zsm tabu msd tesarji Indianapolis, Ind.—Glavni tajnik mednarodne tesarske unijo Frank Duffy Je v glasilu objavi! člauek,^v katerem grozi z izključitvijo vsakemu Članu, ki bi agi tiral za industrijski unionizem. Pravi, da Je taka agitacija krši te v prisege ob pristopu kakor tudi pravil samih. Naciji rauprmdli široko ipionsko mrešo New York.—Iz zanesljivih virov Iz Kvrope poročajo, da ima Hitler v šplonski službi v tujih dtželiih nič manj ko 2tajnih agentov, ki širijo nemške vrste fašizem. Precejšnje število teh Je v Ameriki. Za vzdrževanje šplonov potroši Hitlerjeva vlada okrog 20 milijonov mark ($6,-(mkmhmi) na leto, za nacljnko propagando v tujezemstvu |m 110 milijonov dolarjev. Sovjsti obsodili tri imlssniéarjs v smrt K' Novosibirsk, UflRR, J6. maja. — Tukajšnje sovjetsko sodišče j« včeraj obsodilo tri železničarje ns Tomsk liniji v »mrt zaradi šplonaže v Interesu neke tuje velesile. Deaet drugih ao-krivcav j* bilo obsojenih na deset let zapors. Arabska in iidovska kri spot tsčs v Palestini Jeruzalem, 16, maja. — A-rabska kampanja civilne nepokorščine v Palestini, ki )• na-lierjens proti Judom, Js včeraj itzvsla nove krvsve Izgrede, pri katerih sta bila dva Arsbca u-bita In okrog 40 oaeb ranjenih. To se Je zgodilo v Jafl. Washington, D. C. — (FP)— Odbor aa Industrijsko organizacijo, katerega tvorijo predsedniki devetih mednarodnih unij in mu načeluje John L. tawia, predsednik rudarike unij« UM-WA, naglaša, da je iivojeval veliko zmago, ko se je konvencija Jeklarskih delavcev v Ca-nonsburgu, Pa., Iirekla za organiziranje jeklarjev v industrij-aki uniji. Z nekaterimi rezervacijami je odobrila stališče Lewi-sovega odbora in s tem dala klofuto Greenu, predsedniku Ameriške delavske (federacije, In drugim zagovornikom poklicnega unlonizma. Delegatje so i večino sprejeli resolucijo, v kateri ao popolnoma ignorirali ponudbo Lewlso-vega odbora, da je pripravljon prispevati pol milijona dolarjev za financiranje organiiatorlčne kampanje med Jeklarji. Reaolu-clja naglaša, da bo Jeklaraka u-nija (Amalgamated Asan. of Steel, Iron A Tin Workers) aa-ma vodila in financirala orga-nizatorično kampanjo. Konvencija pa je dala polno moč ekse-kutivl unije, da se lahko nadalje pogaja z v Ameriški delavski federaciji včlanjenimi unijami, ki so Ipripravljena podpreti kampanjo pod pogojem, da te ne bodo agltlrale za poklicni unionizem mod Jeklarskimi delavci. Michael TIghe, 78 let star predsednik Jeklarske unije, Je v svojem govoru pred zaključkom konvencije poudaril, "da odlok konvencije pomeni, da Je Zveza železarskih in Jeklarskih delavcev končno prišla na pravo pozicijo In zavzela pravilno stališče v delavskem svetu, to Je, da no mara biti podložna nobeni drugi delavski organizaciji. Pod nobenim pogojem ne bo dovolila, da bi drugi vodili njeno organi-zatorično kampanjo, toda sodelovanje s strani I*wisovcga odbora kakor tudi Ameriško delavske federacij« bo hvaležno sprejela." Odlok Jeklarske unije Je nadaljnje poglavje v borbi' med > zagovorniki Industrijskega unlonizma in pristaši iMiklirnega U-nionizma. Oba tabora sta videla in še vidita največjo zapreko v zvezi z organiziranjem Jeklarskih delavcev pri "openšapar-Jih", ki kontrolirajo Jeklarski triiMt. Odbor *m Industrijsko organizacijo J« že večkrat nagla-sil, da Je pripravljen prispevati pol milijona dolarjev v organize toričnl sklad pod pogojem, da se jeklarji orirunizlrajo v industrijski uniji. Novo streljanje na rusko-mandiurski meji Moakva, 16 maja. — Mesec dni je bil mir ob slbirsko-man-džukujski meji, sli včaraj Je prišls v#at o novi bitki v bližini Novokijevsks. Sovjetsko atralo so obaule krogle z nasprotne strani. Poročilo ne pove, če Je bilo kaj ubitih ali ranjenih. Williams, farmer4abo-rit, kandidira v kongres KI. Paul. M Inn. Fsrmer labo-riti so Indorairsli Howarda Y. Williamsa, organizatorja "trat-Je" stranke, ki Je kandidat na liatl Farmrrlabor party za ivesnega kongresnik*. PROSVETA "Odtod vidim listi m»»l pašnik za tvojim poljem;' je »klical dol. "Ni čudo, da ni tega še nih<* ta vohal. Edini kraj. a katerega W mogli videti, je tisti košček pašnika. In ti ai ga rirv^ opazila. Počakaj, da pridem dol in ti vse povem. Prej se nisem upal." Nikake posebne pretkanostl ni bilo treba, da je uganila resnico. Saxon je vedela, da sta našla dragoceno ilovico, katere je potrebovala opekarna. Billy je v velikem ovinku obšel udor in se jel spuščati po steni kanjona, od drevesa do drevesa, kakor da bi po leatvi plesal nizdol. "Ali ni ai ja j no?" je zavriokal, ko je dospel do nje. "Samo poglej - takole je ležala skrita pod Miri čevlje debelo plastjo prsti, da je nihče ni mogel videti, in čakala ravno naju dveh, kdaj prideva v Dolino meseca. Tedaj pa — prosim! — si je olupila košček kože, da ava jo zapazila." "Ali je rea prava ilovica?" je strahoma vprašala Saxon. . _ "Glavo lahko staviš, da je! Preveč sem je ie imel v rokah, da je ne bi v temi spoznal. Samo zmencaj je drobtinico med prsti — takole. O, le po okusu bi U lahko povedal, da Je prava. Ali meniš, da sem zaman požiral prah, ko sem hodil za vozom? A zdaj boš videla, kaj bo. Vaš, odkar sva prišla v to dolino, ava se ubijala na vse preteke. Zdaj sva na lahki poti." "Saj še nI tvoja," je oporekla 8axon. "Nu, zanosi se, da bo, preden ti zrastejo sivi lasja. Naravnost odtod jo mahnem k Payneu in sklenem kupčijo. Pogojno, razumeš, dokler oni še iščejo, jaz pa šele zbiram denar. Izposodila si bova spet tiste štiri sto od Gava Jama in Jaz vzamem na svoje konje in vozove, na Hazel In Hattie in na vse, kar ima le količkaj vrednoatl, kolikor sploh dobim. In potem napravil o Hllyardom pogodbo — tako, da prebitek vknjlil na posestvo. In potlej — tako se mi vidi, kakor da bi vzel otroku sladkorček iz rok — potlej se pogodim z opekarno, vatel po dvajset cantov — nemara še draže. Noreli bodo od veselja, ko jo bodo videli. Vrtanja sploh ne bo treba. Na vsaki strani je imajo skoraj dve sto čevljev, kar na vrhu. Ves grič je sama ilovica, pokrita s tenko plastjo proti." "A ves U lepi kanjon bo pokvarjen, če boš vozil Ilovico iz njega," je prestrašeno vzkliknila Saxon. "Nikakor ne; samo grič. Cesta bo šla po drugi otranl. Do Chavonove llovnice bo samo pol milje. Ali bom napravil ceoto sam in dra-ie računal vožnjo, aH naj jo pa zgradi opekarna in ji bom vozil po loti ceni kakor doslej. In vsak vatel bo pomenil dvajset centov čistega! Gotovo bom moral dokupiti nekaj konj, da bom zmogel delo." Sedela sta ob Jezercu, se držala za roke in govorila o vseh podrobnostih." "Veš kaj, Saxon," Je rekel Billy, ko sta bila za trenutek umolknila, "daj zapoj 'Ko dnevi ietve minejo'," In ko mu Je ustregla, je dejal: "Prvikrat si mi zapela to pesem v vlaku, ko smo se vračali z veselice —" "Ze prvi dan, ko ava se spoznala," mu je segla v besedo. "Kaj oi takrat mislil o meni?" "Kaj neki? Tisto, kar miolim veo čas od tistih dob — da si ustvarjena zame. To sem začutil na prvi mah. že med prvim valčkom. In kaj si ti mislila o meni T "Oh, ugibala sem, že pred prvim valčkom, ko so naju bili komaj seznanili in ova si bila komaj segla v roke — ugibala sem, ali si moj mož. Prav te besede so mi šinile v glavo: 'Ali je to moj mož?1 " "Tedaj se ti nisem zdel ravno napačen V je vprašal. .... "Seveda ne — in moje oči so bile zmerom dobre." "Veš kaj," se je opomnil Billy, "prihodnjo zimo, ko bo že vse urejeno — kaj meniš, če bi šla pogledat v Carmal? Z zelenjavo takrat ne boš imela skrbi, jaz bom pa že kako zmogel za namestnika." V njegovo presenečenje ni bila videti Saxon nič kaj navdušena. "Kaj ti ni prav?" je naglo vprašal. Saxon je sramežljivo pobesila oči in z obo-tavljajočim se glasom dejala: "Billy, včeraj sem nekaj napravila, ne da bi te vprašala za svet." Čakal je. "Tomu sem pisala/' je dodala boječe, kakor da bi se izpovedovala. On je še vedno čakal — sam ne vedoč, česa. "Naprosila sem ga, naj mi pošlje tisti otarl predalnik — materin, veš — ki sva ga spravila pri nJem." "Hm ! V tem ne vidim nič nenavadnega," oe je oddahnil Billy. "Predalnik nama je potreben, ali ne? In za prevoz tudi zmoreva, jeli?" "Ti si moj dragi bedaček, prav res da oi! Ali veš, kaj je v predalniku?" Ko je zmajal z glavo, je dodala tako tiho, da je bilo okoraj šepat: "Oblekce za otroka." "Ni mogoče!" Je vzkliknil. "Pač." "Prav za reo?" Pokimala je in rdečica ji je zalila obraz. "Tega sem si ielel, 8axon, bolj ko vsega drugega na svetu. Zadnji čas sem veliko mislil na to, vse te mesece, odkar sva prišla v dolino," je nadaljeval o pretrganim glasom ; prvič, odkar ga je poznšla, je nesporno opazila v njegovih očeh solze. "A po vsem, kar sem bil storil, po tistem pok>mu, ki sem ga bil napravil, in vsem--nisem te hotel mučiti, še govoriti se nisem upal o tem ... A ielel sem al — oh želel sem si tako, kakor oi zdajle želim tebe." Njegove razprostrte roke so jo prestregle in nežen molk ja zavladal ob jezercu v osrčju kanjona. Saxon ja ladutlla, kako ji je Billy položil prst na ustnica, češ, naj molči. Okrenila je glavo, kakor ji Jt kazala njegova roka, in tako sta se skupaj zagledala po griču navkreber, daleč tja gor, kjer ja otala košuta s svojim progastim mladičem in z majhne jase med drevjem zrla na njiju. (Konec.) Spoznanje Gert Gertner Jeva Na ležalniku pred Nado je ležala bleščeča obleka iz zlatega brokata. majren klobuček z velikim šo|>om temnega nojevega perja in bela kodrava lasulja. "Moraš na ta ples, Nada", ji Je prigovarjala sestrična. "Prava sreča, da sem si izpahnila nogo. Viš vstopnico imam .. . po» sodim ti vso to obleko in še večerni plašč povrhu . . . Tak ne o-botavljaj ne vendar! Tvojemu molu je celo všeč, da greš. nu, zakaj potlej še premišljuješ?" Nada je skomignila s rameni. "Veš, redute mi mi špaoaka vas ... pa tudi sploh, saj nisem za tako . . , Strah me Je . . . kar tresem ae ... ko pa ne vem. kako naj s* vedem. Take rin i *o za gosposke dame, ne lame." Rusa m» ji je |>omilovalno nasmehnila: "Draga Nada. s kakšnimi mi-alimi vendar trapis svoje mož-gane?! Stopila Imiš v razkuAtto dvorano, plesala Imiš, ves večer se boš aukala. malo se boš po*alila, privoščila si t*»š nedolžen flirt skratka, imenitno ne Imiš zabavala. Tak pomisli vendar, naj si Se mlada in lepa ienka.pa životariš ko redovnica. Pozabi, vsaj eno noč pozabi, da al srečno poroče-na, pozabi, da ai reena in pridna in poštena — zabavaj ae. i«*»te-no ae iznori, kakor »e to spodo-bi takšni lepi In od llvljenja ki-pači ženici T Nada Je bila zares lepa. dr»*, i ene. vitke poatave, plahih, rjavih oči ... In ustnice — majcene In rdeče ko mak. Peter, njen mol. je to zmerom znova opasti a*» kadar ga niso prrvač morile kupčije in večne denarne skrbi. Tiala ženica, ki se je zdaj poolo-vila od nJega, se mu Je zdela nekam spremenjena. Ni bil aamo svetli in bleščeči brokat, ki je povzdignil njeno postavo— ne, ne! Njena ramena so bila zdajci tako breščeče bela, njejie ustnice kipeče in vabljive in pod temno »a-rinanimi obrvmi so goreli plameni v njenih očeh . • . "Dobro se zabavaj — in zvesta mi ostani!" se je malce priailj no (Mišalil Peter. V dno srca mu je bilo žal, da si ni bil še o pravem čssu kupil vstopnice za ta zdaj do poslednjega sedeža razprodani večer." "Ti, ti si tista ženska, ki sem zmerom hrepenel po njej, ženska, ki sem jo leta in leta do današnjega dne zaman iskal. Pojdi z menoj. Odpotovala bova, jutri zarana, kamor boš hotela. Denarja imam dovolj, želi oi kar oi hočeš ... Pojdi nocoj z menoj — neizmerno srečna bova . . ." Ona se je nasmehnila, sprva nekam nejeverno, potem resneje, in naposled je prislonila svojo drobceno, trudno glavico na njegovo ramo in njena mebka, trepetajoča usta so se strnila njegovimi. Veselica je bila pri kraju. Godci so pospravili instrumente in Nada ai je ogrnila mehki kožušček ovoje oestrične. "Zdaj, zdaj precej pojdi z menoj", je prosil neznanec, "te prelepe noči še ne ome biti konec." Nada oe je zagledila v njegove oči. "Ne", je napooled komaj slišno dahnila, "domov še otopim, da oe preoblečeni. S to belo lasuljo in s to tujo zlato obleko — to nisem jaz ... K temu bi rada prišla taka, kakršna sem v resnici." Ni je mogel pregovoriti, odločno aa je uprla njegovi besedi. Mala ženica je bila zdajci hrabra in odločna. Z njegovim vozom se je odpeljala domov. 'Tu v avtomobilu te počakam. In Če bi oe karkoli zgodilo, tu i-maš moj naolov . . . Potem prid pač jutri, pojutrišnjem, kadar pač hočeš" Neodločno je otopala Nada po otopnicah navzgor. Poslavljala se je, poslavljala ¿Miti. od hiše, od sob, od vsega kar je v njih . . . Zakaj: zdaj bo odšla in oe nikoli več ne bo vrnila. Predobro se je tega zavedala. Čudno: nič je ni pekla vest, nič je ni bolelo srce. S hladnim pogledom je objela sobo; samo majhna lučka je gorela na njeni toaletni mizici in medld razsvetljevala tapete, ki so ji bile nekoč tako neznansko všeč. Pohištvo, ki si ga je nekoč sama izbrala in ki ga je s tako nežnostjo ljubila, ji je po-stalp zdajci tuje in mrko. Mirno je stopila k pisalni mizi in napisala na košček papirja nekaj besed svojemu molu: "Ne bodi hud name — novo Življenj* se mi smehlja. Premlada sem, da bi se starala v tej samoti brez ljubezni... Pozabil me boš. Nikar me ne išči ; odpotujem." Potem se je po prstih splazila v temno spalnico. Medtem jutranji svit je osvetljeval glavo njenega spečega moža. Spal je pokojno, mirno in trdno. Ce bi se bil zbudil, če bi jo bil vsaj z besedo ali z objemom pozdravil — morda bi ostala. Toda niti ganil in se ji smehljajo osrečujoče pustolovščine. Do smrti utrujena se je vrnila k pisalni mizi in s tresočimi se prsti raztrgala poslovilno pismo. In ko je z grozo opazila, da ji roke drhte, se je spomnila pose-tnice, ki jo je bila prej vtaknila v torbico ... Raztrgala je še po-vsetnico in vrgla oboje v dogore-VajoČo žerjavico ... Z motnim pogledom je gledala, kako so o-gnjeni zublji objeli drobni papir; potlej se je sesedla v mehak naslanjač ; vendar, vendar ie oe je mogla razjokati . . Nič več ni slišala, kako je čakajoči neznanec zdramil motor ovojega avtomobila in počaoi pognal po ceoti v prebujajoče se jutro .. . PONDEUEjliftu^ TEMPO Mihael Erdody Ob devetih zjutraj. Pravkar sem se v kadilnici Zeppelina seznanil z Liano . . . Ob četrt na deset sem jo prvič poljubil, o pol desetih sva se za ročila. Ob desetih zjutraj. Pristali smo. Dovoljenje sem dobil po radiu, zato sva se takoj odpeljala s taksijem na civilni poročni urad. O pol enajstih je bila Liana moja iena. Ob enajstih predpoldne. Ze trideset minut sem zakonski mož. Zdolgočaseno si sediva z Liano nasproti. Liana venomer ¡zeha. Zakon me začenja dolgo- Po širokih stopnicah je stopala Nada proti bleščeči dvorani. Hrt ne je še mimo grede ozrla v veliko ogledalo — in zdelo ae jI je, da se JI smehlja iz brušenega »tekla tujka, tujka z majhno čipkasto krinko . . . Nasmehnila se je. zakaj ta tujka. je bila totl prikupna — in itfc vendar ji je bila na moč podobna v hoji, v gibih — In vendar je "bila spet popolnoma drugačna ko drobcena Nada. IMeaala je t mnogimi, smejala »e je. srebala šampanjec, ki mu ni bila vajena. Moški so ji sadili rožice, šepetali ao ji, da j« le-pa. /Ji|>eljiv a — in Nada je bila v devetih nebesih. Jutri — Jutri Imi itak vae pri kraju, nocoj je pa dvorana tako svetla, tako razkošno bleščeča. g«*1ha poje In vabi .. . njo, aamo njo — pisane papirnate kače ae ji ovijajo okrog vratu ... Nada ae ni utrudila. Nekdo, mlad in prikupen Je bil, ji je poljubljal roke. in ona mu Jih je zdajci odtegnila in odšla dalje .» , S|m*I Ji je nekdo šepetal na uho, pruail jo je, naj odi de z njim — toda Nada se je že M n| Njegove U(ltnice so bile na «avrtela s tretjim ... L^ laprte> neme go bile, neme Iznenada se ji je pa priklonil kakor vse tod okrog — in Nada neki neznanec — in Nada je po- he odšla iz spalnice, hladna in bledela za majceno krinko. Dru- grozljivo mirna, odšla je, da se gačen je bil, drugačen ko vsi o- nikoli več ne vrne. nI, ki Je doslej z njimi plesala. Preob]efi „ je morala. Težko V,n TVi H. ' se je ločila od mehkega sivega h adnih očeh nekaj okoli n ego- kotuWskai z žai08tj0 8j je snela v h ozkih ust, nekaj, kar jo je Mo IaHU,jo ,n ko je zaRiedala na sililo, da je plesala samo z njim, Bto|u prpd g#boJ H,^eno zIato čeprav so jo drugI vljudno pro- |egkečočo se brokatno obleko, se sili za ples Morda je bil ta ne- je ldnmi|a. Ne4no je pobožala •nan« tisti moški, ki ga je ta-LunM,Č0 flV,lo _ povijala se ko dolgo čakala - tisti, ki ga ča- je _ ^^ M je brt vzravnala ka sleherna ženska in ga skoraj in „t,luIa p)eHne ¿evlje> Poia8l nobena hiti do smrti ne priča- ,n premišljeno si je oblekla po- ** • i*>tni kostum. Plesal je z njo. Govoril je ma- y§e to je trajg|o |e nekgj mi. o. toda med plesom jo je prtteI nut |n y toh minutah j, je bUo tesno nase. Cesar niso izgovorila L tk(> , ^ Pov„ni|a „j je xe. njegova usta, so ji povedale^nje-] ,e|| kM)U(Vk na avet|e lase i n u-gove oči. In ona si ni ničesar trnila luč. Odšla je iz sobe; nikol več je ne bo videla, nikoli več se ne bo vrnila .. V temnem predsobju se je spomnila, da je pozabila rokavice. Spet Je morala prižgati luč. Medtem ko je Iskala rokavice, se Ji Je to noč ie v drugo ustavil pogled v ogledalu. Tokrat se je zdr- arčneje želela kakor to, da bi veselica večno trajala, da bi večno| prtteta k njemu plesala po taktu omamne godbe. e Zdajci je zamrla godba v žalostnem akordu. Počaai so jeli] prvi gostje zapuščati dvorano. Nada In aivooki neznanec sta|¡ni|^ y velikem ogledalu je zapita v skriti loži sladke, pisane „i«^ drobceno, prav čedno že-likerje. On jI je šepetal najsa- „m», toda v očeh te žene ni bi paljivejše besede, ki jih šepete ^ f|Vega ognja, neprespana moški lepi ženski, hoteč jo nof ji j, brisala temne in trudne govoriti, naj prebije noč t njim. Mncc (>krog t0 n| bila več o-Poslušala je kakor v sanjah, na žarela tena, ki jo je še pred Komaj j« razumela smisel nje- uro tako vroče ljubil neki moški fovih snubitev, samo "IjuiM^en" ki je še pred uro hrepenel po njej kk spet "ljubezen" Ji je zvenelo — in si mislil, da je hrepel po po ušesih. njej vse življenje. Nadi se je Tudi o sebi je pripovedoval; adajci taulelo. da se je zbudila pravil ji je, da je oaamljen. da jel Iz prekrasnega oarečujočega sna Opoldne. Sporekla sva se. Liana je pograbila kovčege in se vrnila z letalom k materi. Želel sem ji srečno pot. Vendar spet sam! ... Prižgal sem si smotko in puhal z zadovoljstvom slamnatega vdovca sinje kolobarčke v zrak.' Ob enih popoldne. Obed mi ni šel nič v slast.' Nekaj grenkega me je davilo v grlu. Nu, da, bržčas sem se že preveč privadil zakonskemu življe nju. Liane mi manjka.' Bog ve ali se bo vrnila? * Ob dveh popoldne. 2ena se mi je vrnila. Pobotala sva se.---—<--,- O pol treh sem odšel zdoma Zavil sem k svoji stari prijateljici, ki sem jo včeraj poslednjič videl. Ob treh popoldne. Ko sem se vrnil domov, ni bi lo Liane več doma. Telefonira sem v detektivski zavod, in že čez deset minut sem imel v rokah kratko obvestilo: Liana je obnovila zarjavelo ljubezen nekim gospodom, ki se je bila včeraj zjutraj z njim seznanila in se je snoči z njim sprla. Vara me! O pol štirih sem se zatekel k svojemu odvetniku. Ob štirih popoldne. Vložil sem tožbo za ločitev za kona. Ob petih popoldne. Zlepa se ne poročim več. Po sedemurnem zakonu je človek pošteno potreben oddiha. Ob šestih popoldne. Pravkar so me telefonsko ob vestili, da je Liana povila zdrave ga dečka. Tako kasno šele? V gontilni "Koliko piva pa stočite po na vadi na teden?" vpraša gost krčmarja. "Kakor nanese: pet do šest sodov." "Dvakrat toliko bi lahko sto-čili." "Kako neki?" "Ce bi do vrha natočill." * JO Njena "velika" zamera "Zakaj pa tako oprezno odpi raš to pismo?" vpraša Nada svojo prijateljico. "Sporekla sem se s svojim že ninom in mu mislim njegovo pi smo zaprto poslati nazaj — poprej bi pa vendarle rada vedela, kaj mi ta nesramnež sploh piše!" —Fcdmud Pictom. Slika kaže delegate na konvenciji organizacije Hčere amerfl revolucije, ki se je nedavno vršila v Washingtonu, D. C. Težak odgovor Iz kuhinje je izginilo štiri ki-e mesa. Sum je padel na domačega psička. Položili so ga na tehtnico, in glej: tehtal je natanko štiri kile. Oče je osupnil: "Hm, meso bi torej bilo. Kam je pa potem pes prišel?" e Pred sodnikom "Najprej ste torej tožnika razžalili in mu vrgli v obraz vse psovke, ki so vam prišle na um — potem ste ga pa še s pestjo flunilTv prsi! Zakaj ste to storili?" "Ker slabo sliši, gospod sodnik!" Se ena o Chamfortu O nekem znamenitem, a rovem zdravniku je Chain dejal: "Njegov uspeh je razum Saj vse bolezni takoj ¿bete njim, da on le v hišo stopi. tako grdo z. njimi ravna." • Definicija lepe ženske Chamfort, francoski moi 18. stoletja (1741—1794), vprašanje, kaj je lepa žen odgovoril: "Lepa ženska je raj pekel za dušo in vice za nico." u de Ali ate naročeui na 'Proaveto'7 Podpirajte ml NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pa sklepa 10. redne konvencije aa lahko naroči aa llit ProariU Šteje eden, dva, tri, štiri ali pet člaa*r ts ene druiine k eni narotsU. Proareta atane ta vso enako, sa člane ali aečlasa $0.00 sa eao kta* i nino. Ker pa ČUai še plačajo pri aaeoMeata $1.20 ia tednik, m Jia i šteje k aaročnlnl. Torej tedaj ai vzroka, reči, da Je liat predrtf u 8. N. P. I. Liat Proeveta Jo vašo laotalaa hi gotovo Je v viaki drvim! i ki M rad «tal Uot vsak dam. Cema liata Proeveta Je: Za Zdrvi, drfava Im Kamado 10.00 la. 8 tednika Im.... I tednike im.... 4 tednike Im.... 5 tednikov im.. ooooooeoooo > o o a o e i o o o o e ... 1.20 ......... mM Za Evropo Jo. Za Cleero in Ckleart I«.. 1 tednik ia............. 1 tednika ia............ s i mati M 4 tednika ia............... 5 tednikov is.............. ........lf.00 Ispolmlte spodnji kopom, priložite potrebno vsoto denarja al I Order v pisno im ai naročite Proaveto. Ust. Id Je vola lastaiaa. Pojasmilo:—Vselej kakor hitro katori teh tla nov preneha biti ilul ali če ae preseli proč od družino In bo sahteval tam tvoj list tediik, moral tisti član is dotična družina, ki ja tako skupno naročena nt i Protveto, to takoj aesnaniti upravništvu lista, in obenem doplačati vsoto liata Prosveta. Ako tega me store, tedaj mora upravniifo dafeom sa to vsoto naročniku. PROSVETA. 8NPJ, 2067 Se. Lawndale Ave., Chícate, «L Priloženo pošiliam naročnino m liat Proaveto voete S....... I) Ime.........................................ČL drmštva Naslov ...................................................... Ustavite tednik im ga pripišite k moji naročnini od sladečik Asssf I dražimo: 2) ............................................CL draltva It.. I) ............................................CL dreltvs It.. 4) ...........................................CL drmštfs It.. 8) ...........................................CL draštfs M... Meóte N«e m Drlava •••••••••••••••••••a TISKARNA S.N.P •PBBIBKA VSA posnal mnogo iena, da Jih je mnogo imel In nobene ljubil — pravil Ji j# stvari, ki jih ženske tako rade poslušajo. Netno jI je bata! drobne prste. neAno Ji je butal golo roko. On in ona Na vratih čevljarske delavnice je bilo s kredo napisano: "Za-Toda sen — Je trsjsl le eno prto — nem pri *o*edu v gostil-noč . . » Zdaj se je poslavljal od ni." nje. Sanjala je. da ni Nada. da ni Pod tem se je pa bralo v ener-tista nebogljena, skromna ženica.' gični ienaki pi*av¡: "Samo tre-domišljala si je. da je žena. ki Jo J nutek počakajte — sem šla areča iifr, ki jo ljubezen opaja ponj P ? tiskarsko obrt spadajoča jj Tiska vabila za veaelice In shode, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenske«, h^» slovaškem.,češkem, nemškem, angleškem J*i*u ■ VODSTVO — llllf APELIRA NA CLANff &N.PJ., DA TISKOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasmilo daje vodstvo tiskar»« S. N. P. J. PRINTER! 2657-59 SO. LAWNPAI.I AV&NVf Telefea Baekwoll 4*4 CHICAGO, ILL.