„ Primorec “
izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane i po pošti ali na dom pošiljan j za celo leto 80 kr.; za |j tuje drž. več poštni stroški.
,,So£a“ z „Gosp. Listom“ in „Primor-cem“ stane na leto 5 gld. j 20 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Gosposki j ulici it. 9
Oglasi
se plačujejo za trislopno j petit-vrsto:
enkrat...	8 kr.
dvakrat . . 14 „ trikrat ... 18 „ i| večkrat po pogodbi.
Vsa plačili vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 3 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna“ A. Gabršček (odg-ovoren Josip Krmpotič).
v zgodovini avstrijskega pravosodstva.
(Stenogr. zap, drž. zbora).
Interpelacija
poslanca dr. Gregorčiča in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda pravosodnega ministra v zadevi pravosodja v Gorici.
Dne 9. t. m. začela je pred porotnim sodiščem v Gorici javna sodna obravnava radi poneverjenja in sleparstva, določena na več dnij.
Predsednik je deželne sodnije svetnik, rojen Hrvat, ki je vodil večkrat obravnave v slovenskem jeziku v popolno zadovoljnost. Jeden sodnikov je služboval več let v slovenskih okrajih ter se je posluževal v občevanji z ljudstvom njegovega jezika; drugi je predložil, ko je prosil za sodnijska mesta, spričevala o znanju slovenskega jezika, katerim sodišča niso ugovarjala.
Javni tožitelj, zastopnik zasebne stranke, zagovornik obtoženčev in zapisnikar so rojeni Slovenci, ki so popolnoma zmožni slovenskega jezika v besedi in pismu.
Mej dvanajstimi porotniki sedi deset Slovencev, ki so prav tako slovenskega jezika popolnoma zmožni.
Obtoženec je rojen v slovenskem, ob italijansko kraljestvo mejočim tolminskem okraju ter je izjavil pred sodnijo, da je le slovenskega jezika zmožen, v katerem se je vršila preiskava proti njemu.
Vse pričo* katerih je nad HO, ume-jejo le slovenski jezik, v katerem so dale svoje izpovedi v preiskavi.
Z ozirom na to in na okoliščino, da v okrožju goriškega sodišča prebivate zraven jedne tretjine Italijanov dve tretjini Slovencev, katerih jezik je vsled temeljnega državnega zakona z dne 21. decembra 18G7. z vsakim drugim deželnim jezikom v šoli, uradu in v javnem življenju ravnopraven, kakor tudi z ozirom na koristi varnega sodstva, bilo je pričakovati, da rečena javna obravnava pred porotniki se bo vršila v slovenskem jeziku.
Namesto tega pritegnil se je k ob-ravnavi tolmač, ki nima pravne sposobnosti in ki o svojem jezikovnem znanju ni donesel nikakih spričeval.
Slovenskim porotnikom se je prisega prečitala v italijanskem jeziku in v tem jeziku se je sprejela.
Obtožnica — ob enem zagovornica deželnega odbora goriškega —, ki obsega
nad 50 velikih stranij, prečitala se je samo v italijanskem jeziku, na kar je obtoženec izrekel, da je ni razumel.
Obravnavo vodi slovanski predsednik proti slovenskemu obtožencu pred slovenskimi porotniki v italijanskem jeziku, in Slovenec služi kot tolmač, da sporoči slovenskim porotnikom po slovenski. kar je slovanski predsednik rekel po italijanski.
Vprašanja, ki se imajo staviti porotnikom, so se baje sestavila v svetovalski zbornici le v italijanskem jeziku.
Po tem uvodu ni dvomiti, da se priče zaslišijo po tolmaču, da se porotnikom stavijo italijanska vprašanja in da predsednik jih pouči v italijanskem jeziku.
Tako postopanje bije v obraz državnim temeljnim zakonom in vsakemu varnemu sodstvu in se more smatrati le kot iinoinulija v zgodovini avstrijskega pravosodstva.
Tudi pred okrožnim sodiščem v Gorici vršijo se pogosto obravnave z zgolj slovenskimi osebami v italijanskem jeziku, dasi skušnja uči, da se morejo vršiti brez težave in brez ovir v jedino pravilnem slovenskem jeziku.
Z ozirom na to, dovoljujejo si podpisani staviti na Njegovo Vzvišenost gosp. pravosodnega ministra naslednja vprašanja:
Ali je Njegova Vzvišenost voljna odrediti:
1.	da naj c. kr. državno pravd-ništvo v Gorici sestavlja obtožnice proti slovenskim obtožencem v slovenskem jeziku ?
2.	da naj se vodijo obravnave proti slovenskim obtožencem pred c. kr. okrožnim sodiščem v Gorici in pred tamošnjim porotnim sodiščem v slovenskem jeziku?
Na Dunaju, 11. novembra 1895.
(Sledć podpisi).
Župan breginjski Kadenaro
pred porotniki.
V soboto ob 9. zjutraj je pričela porotna obravnava proti bivšemu županu v Bre-ginju Matevžu Kade n aru, ki je županoval od 1. 1871. do začetka 1. 1894., ko so ga zaprli zaradi obdolženih sleparstev. Skoro dve leti so se vršile preiskave in so se vršili boji med „da“ ali ,,ne“, t. j. ali je postaviti Ka-denara pred porotnike ali ne. Naposled je prišel pred porotnike; obravnava je prera-čunjena najmanj na šest dnij.
Med porotniki je 10 Slovencev in 2 Italijana; ker je obravnava dolga, sta bila izžrebana še dva namestnika, tudi dva Laha, Gasser in trgovec Venuti, ki pa oba znata dosti dobro slovenski. — Zagovornik Kade-
narov, dr. N. Tonkli, ni izključil nijednega Laha; ako bi bil on porabil svojo oblast, lahko bi bila čisto slovenska porotna klop, potem bi videli, kaj bi počelo državno pravd-ništvo s svojo laško obtožnico. Tak6 pa trkajmo se na prsi in recimo: sami smo krivi! Ako slovenski deželni odborniki tako nič ne podpirajo znamenite borbe za slovensko poroto in za pravice slovenskega jezika pri sodiščih, kaj naj si mislijo nasprotniki o nas ?
Sodni dvor je bil tako-le sestavljen : Predsednik svetnik Ambrož Flegar; prised-nika svetnik Gir oncoli in pristav Dell’Ara; zapisnikar M. Fabijan; držav, pravd, namestnik dr. Andr. S a n z i n; — zagovornik dr. N. Tonkli; zastopnik oškodovane občine dr. Karol Triller iz Tolmina.
Obtoženi K a cl e nar o izjavi, da razume le slovenski. Imetja ima okoli 5000 gld.; ka-pitalov okoli 200 gld.; pošto ima zdaj hči Rozalija. Kaznovan še ni bil.
Prečita se prisega edino v laškem jeziku. Dr. Tonkli izustil napol glasno : in slovenski? Ali predsednik „ni slišalin pri tem je ostalo. — Na to je sledila dolga obtožnica ; zapisnikar jo je čital skoro 1V2 uro, ker obsega okoli 50 gosto pisanih stranij.— Po prečitanju 5 minut odmora. — Porotnikov ni nikdo uprašal, ali so razumeli (a je 10 Slovencev !)
Prične izpraševanje obtoženca.
Predsednik: Ali ste razumeli obtožnico ?
Obtoženec: Nisem. Česa sem obdolžen vem le po tem, kar mi je pravil tukaj moj zagovornik.
Pred s.: Ali ste kriv?
O b t.: Nisem.
Na to prične izpraševanje po tolmaču g. Ernestu Klavžarju. Najprej se pojasni, kakošno je gospodarstvo v breginjski županiji.
Trije so računi: prvi za skupne potrebe, drugi za Breginj, tretji za Logje in Robedišče. Prevdarke delal je vedno v novembru. Račune podajal tudi prepozno; dvakrat podal račune kar za 2 leti skupaj. Račune predložil vse razun onega za 1893. L, ker ni imel več časa zanj. Računi ležali so na pogled še nad 14 dnij; razglašal jih je pred cerkvijo. Le 1892. 1. je došlo kakih 20 mož iz Logov račune pregledovat. On jim je račune pokazal in celo razlagal; možje niso rekli ničesa in odšli. - Občinski dohodki so bili: gozdi, globe poslane od sodišča, poljske globe in doklade. Zadnje je pobiral on, in sicer tako : V decembru so prešteli živino; stroške razdelili po glavah. Kar je še manjkalo, so naložili na izravne davke, za Breginj po 16, za Loge in Robedišče po 30°/0. V Breginju je okoli 109, v Logeii 82, v Ro-bediščab 34 Občinarjev. Za davke je šlo 300 do 400 gld. Ljudstvu ni dajal pobotnic. Imel je le razkaz davkoplačevalcev. Ko je kdo plačal doklado, je zapisal v predal veliki „P“ (plačal). — Doklade so dohajale neredno ; revnejši so zaostajali po 2-3 leta. Koliko so zastali, ne more vedeti. Ali v računih je zaznamoval kot plačane tudi neplačane doklade ; plačeval je stroške iz svojega žepa. Davkariji plačeval redno do 1. 1892. To leto ni imel občinskih denarjev, a ni hotel plačati iz svojega. V starašinstvu so namreč določili le okoli 300 doklad, ali le za davke je šlo okoli 400 gld. On je starašinstvo opominjal, naj se doklade povišajo, ker so stro-
ški večji a dohodki manjši. Starašine niso hoteli nič slišati, češ, da bodo ljudje godrnjali.
Preds.: Kako to, da so povedali Občinarjem pri davkariji, da je okoli 1400 gld. zastanih davkov ?
Obtož.: Davkov vseh je do 800 gld. na leto; torej je 1400 gld. lahko kmalu.
P.: Ni res, da ste zaostal z davki še le 1. 1892. ; že 1889. je dolževal Breginj gold. 152-53.
O.	: Mogoče, ali potem sem hitro plačal; ko ni bilo denarja, nisem mogel plačati.
P.	: Doklade ste potirjali do konca 1. 1891. do zadnjega krajcarja, kakor ste potrdili sami; vendar ste zaostali pri davkariji na dolgu 152 gld.
O.	: Jaz sem postavil v račun, da so Občinarji plačali, ali denarja nisem resnično prejel.
P.	: Ali rekli ste preiskov. sodniku, da do konca 1. 1891. nimate nič več terjati.
O.	: Kar sem prejel denarja, sem tudi plačal. Dokladal sem pa tudi iz svojega žepa.
P.	: Občinarji so ostrmeli, ko so doznali, da so dolžni davkariji okoli 1400 gld., dasi so oni vse plačali; zato so podali ovadbo proti vam.
O.	: Lahko so ostrmeli! Oni pa niso vedeli, da sem plačeval še druge reči, n. pr. duhovniku, organista in poljske čuvaje itd. — Ko so prišli pregledovat račune, bil sem pripravljen, naj vse pregledajo, zlasti, da so bili večji stroški od dohodkov. Rekel sem tudi, da rad povrnem, ako sem več prejel, a narobe, da mora občina povrniti mi, ako sem več plačal.
P.	: V sejah niste povedal nikoli, da ima občina dolgove; še hvalil ste se, da imate denar v blagajni. Čušin trdi, da ste rekli, da za 1. 1893. je bil še denar v blagajni.
O.	: Tega Čušinu nisem rekel.
P.	: Preiskovalnemu sodniku ste to tudi sam pritrdil.
O.	: Pri sklepu računa za 1. 1892. je res bil preostanek 161 gld. Ali takrat v resnici še nisem vsega poterjal, dasi sem dejal v račun. L. 1893. sem plačal le 40 gld. davkov.
P.	: Kar pravile, se ne zdi verjetno. Starašini trde, da niso nikdar nič slišali o dolgovih. — Zakaj pa v proračune niste deli nikdar dolgov? N. pr. za 1. 1893. bi bilo treba deti nad 500 gld. dolga, za kateri ste vedel.
O.	: Upal sem, da prodam drva in plačam dolgove.
P.	: Ali tudi drva je treba deti v proračun.
O.	: Jaz nisem izučen; še učeni gospodje lahko pogreše; nisem vedel natanko, kako treba to delati.
P.	: To ni mogoče. Ako ste bili 20 let župan, ste dopisovali z deželn. odborom, z glavarstvom, ste bili za tajnika, bi bili pač znali tudi to.. ..
O.	: Mislil sem, da dobim denar od drugod, da bi ne bile potrebne nove doklade.
P.	: Ko so Občinarji sumili, da ni vse čisto, prišli so iz Tolmina k vam in pregledali so površno račune za 1. 1892. in našli premankljaj za gld. 129.
O.	: Jaz sem ta znesek res plačal; pridejo že priče.
P.	: Tisti Občinarji so naredili z vami račun za 1. 1892. in deli notri med dohodke še onih 129 gld., 265 gld. za manj zaru-čunjena drva, 13 gld. glob, 161 gld. kot priznan ostanek za 1. 1891. — sploh vseh dohodkov 1092:61 gld., dočim so znašali vsi stroški, katere ste navel sam, le 325.12 gld. Moralo bi biti torej gotovine 767 :49 kr. Vi ste se zavezal, plačati vse, kar bo premank-Ijaja do konca I. 1893.
O.	: Res, tako pogodbo sem napravil, ali to le s pogojem, da me ne zatožijo; plačati bi hotel raje več, da le ne bi imel sit-nostij. Tudi sem bil močno razburjen, da nisem dobro vedel, kaj delam. Lazar mi je n. pr. zabrusil v obraz! Ti nisi župan, ti si eno preše. (Veselost).
P.	: Vi ste moral vender vedeti, kaj se zavezujete s tako pogodbo. Kako naj bi se zavezaval. ako bi ne bil res dolžan?
O.	: Plačal bi bil tudi 2000 gld., da bi le imel mir.
P.	: Ako bi bil imel mirno vest, bi tega ne delal.
O.	: Jaz nisem čutil nikake krivde.
P.	: O teh zneskih bomo še govorili. — Povejte, kako je to, da ste poterjal vse doklade v zadnjih 4 letih, davke pa ste bil dolžan.
O.	: Vse, kar sem prejel, sem tudi izdal. L. 1889. sem plačal druge reči; naredil po sredi vasi kanal, plačal drvarje, Občinarjem za poti, ali kaj sem hotel narediti, ako ni bilo denarja? Sicer so računi tam; naj se pregledajo — ako je razloček, plačam.
P.	: Ali uprav račun je pokazal, da je bilo ostanka gld. 767.49.
O.	: To bi moralo biti, ali denarja nisem tudi resnično poterjal.; 129 gld. sem pa plačal.
P.	— Pustimo teh 129 gld. Ali 767 gld. je velik znesek. Doklad ni poterjal, kakor sem izkazal, okoli 140 gld., in malenkosti na užitnini ; moralo bi torej vendar še ostati najmanj okoli 400 gld. Ta denar je porabil za se. — V rečenem obračunu je naznanil vseh svojih stroškov 325 gld. Po vsem tem bi moralo biti v blagajni okoli 700 gld., a bilo ni nič.
O.	; Mogoče, da ni bilo, ali plačal sem nekaj davkov za Loge in Robedišče.
P.	: Ali zdaj gre za Breginj, a ta je bila oškodovana najmanj za 400 do 500 gld. Logje in Robed imata svoje račune.
O.	: Mogoče, da bi moral biti kak ostanek; ali ko sem dokladal, tega ni nikdo videl.
P.	: Koliko dolga ste plačal za L. in R. v 1. 1893?
O.	— Ne spominjam se.
P.	: Povem pa jaz. Plačali ste 48-73 gld., to je vse.
S tem je bila obravnava ob 1. pop. pretrgana in nadaljevanje napovedano na 3Vs P°P-
(Nadaljevanje popoldne).
Predsednik: Ako imajo gg. drž. pravd., zagovornik ali zastopnik občine staviti na obtoženca kako uprašanje glede na prvo zatoženo točko „pridrževanje občinskih doklad”, naj se oglase zdaj.
Drž. pravd. dr. Sanzin: Izjavili ste, da ste devali v račun vse doklade kot plačane, a da v resnici niste vseh prejeli; da se je zato nabralo toliko zastankov na davkih, ker znašajo ti okoli 800 gld. — Toda v vaših računih za 1. 1892. je 161-47 gld. preostanka, dalje, da so neke osebe na dolgu 300 gld., zakaj pa niso tudi dolžni davki zapisani med zaostanki ?
Obtož.: Pozabil sem zapisati; pomote morejo biti povsod in se morajo tudi popraviti. (Veselost.) Onih 161.47 gld. sem prenesel v račun za 1. 1893.
P. — To je res. Ali ta znesek z drugimi skupno znaša 1092 gld., kolikor ste dognali skupno z Občinarji, ko so prišli pre-gledavat račune. Ali če od tega zneska odštejemo vse stroške, katere ste našteli vi sami, moralo bi ostati v blagajni še vedno okoli 400 gld., a ni bilo nič; to treba pojasniti. Vi sami ste rekli, da nekaj je moralo ostati v blagajni. (Delajo iznova oni račun; Kadenaro zanika veliko zneskov, katere je doma priznal, da jih je prejel; račun vendar pokaže 630 gld. dohodkov, 395 stroškov.) — Preds: kam je prišel razloček?
O b t.: Imam še novih stroškov za 1. 1893. (Presenečenje.) Tako sem plačal Ant. Gašparutu 146, gld. za sirk (turšico) delavcem, ko so delali drva. — (Kdaj, ne ve natanko. L. 1889. ali 1890.)
P. — Zakaj ste toliko časa čakal s tem stroškom?
O.	— Ko sem res plačal, sem del v račun. — Dalje dal istemu 26-54 gld. za podporo ubožcu Jož. Meniču. (Kdaj je bilo to tudi ne ve.)
P.	— Ako ste res kaj dali za tega ubožca, treba bo dognati, ali niste dali od tistega denarja, ki vam je došel od sodišča. Pazite se, da ne boste ieh razdelitev med ubožce devali v več računov. — Kaj ste še izdali.
O. — Župniku Kranjcu dne 31. dec. 1893. 1. 20 gld. za razna plačila.
P. — Kje so sekali tista drva, da ste dali Gašparutu 146 gld. za sirk?
O.	— V Polovnjaku jih je dala sekat občina.
P.	— Zakaj pa niste vsega tega naznanil preiskovalnemu sodniku?
O.	— Ker me je Gašparut opozoril na te stroške še le potem, ko sem prišel iz zapora.
P.	— Ali je bila občina dolžna dajati Meniču podpore ?
O. — Da, ker ni ničesa imel.
Dr. Sanzin: Kdaj ste plačal ?
O. — To pove Gašparut.
Dr. S.: Že 1. 1891. ste bil del v račun 71 gld. L. 1889. ste plačal bolniških stroškov 272.99 gld. Za koga? Za take, ki so mogli plačati ali niso mogli ? Ali niste M e n i č u prodali hišo, da je še ostalo denarja? — O dokladah ste rekli, da niste vseh poterjali, da ni bilo denarja in ste zalagali vi. L. 1885. ste naračunil 2747 gld. stroškov, in 2070 dohodkov, in vendar ste prenesli v proračun za 1896 preostanka 45 gld. Kako to?
O.	— Ne ve raztolmačiti.
P.	— Ali ste dajali Gašparutu večkrat za Meniča. — O. — Ne ve. (Prečita se pobotnica Miklavža Kramarja v znesku 21 gld. za Meniča.)
P. — Koliko ste torej potrosili za tega Meniča? — O. — Dokler je bil živ.
P. — Za Meniča ste dajali večkrat, pa ta znesek je že v računih. - O. — Ne.
Dr. S a n z i n našteva podpore, ki so se dajale za Meniča; torej je tudi danes navedeni znesek že v računih.
Dr. Tonkli: Saj je povedal, da ga je spomnil še le Gašparut na ta znesek.
P. — Čudno, kako je mogel Gašparut to vedeti. Ali je on videl vse račune? Sicer pojasni Gašp. sam. Čudno vsekakor, da prihajate še le danes s tem na dan.
P. — našteva razne zneske, katere je Kadenaro del v račun med stroške, do zneska 129 gld. Občinarji pa so izjavili, da tega denarja niso prejeli. — Pri preiskavi ste priznali, da niste deli v račun zneska 13.71 gld. glob v poljskih prestopkih.
O.	= Ta znesek sem razdelil med uboge.
P.	— (Zapisnikarju:) Pišite, to je povsem novo. V dosedanjih morebiti dvajset preslišanjih je izjavljal, da sodne denarje je delil med ubožce, na teh 13.71 gld. pa da je pozabil; danes pa trdi, da je tudi ta denar razdelil. — Na to našteva predsednik razne zneske, katere je prejemal župan za občino, kakor je on sam priznal pri obračunu s pregledovalci računov. Pri znesku Kramarja Jož. pravi Kadenaro, da ga ni prejel; ni prejel niti onih 31 gld. za prodan svet. Doklad je prejel 219.12 gld., kakor je naredil sam Kadenaro račun s preiskovalnim sodnikom. Rate 30 gld. od neobčinarjev ne ve ali je prejel; užitnine 35 gld. tudi ni vse prejel; dolžan je še Lazar Anton; ne ve, ali je prejel poljske globe za*!. 1893. v znesku 8-28 gld.
Preds: Račun pokaže,da brez dvomljivih zneskov kaže priznanega dohodka še vedno 728.34 kr.: no k tem pridejo še oni zneski, katere sicer taji, a jih potrde priče. No tudi po vašem današnjem računu bi moralo biti konec 1. 1893. v blagajni nad 200 gld., a ni bilo nič; vsaj te ste si pridržali. Sicer ste že priznal v preiskavi, da žal večkrat ste porabljal občinski denar za svoje potrebe.
O.	Kolikokrat sem pa svoj denar porabljal za občino 1 Tega pa nikdo ne vidi!
P,	— Kaj takega je dovoljeno; ali tuj denar rabiti za se, to ni dovoljeno !
O.	— Ta denar je bil sprejet v tisto pogodbo z Občinarji in sem se zavezal, da plačam vse.
P.	— Ali to še le potem, ko je bila tožba. Ako bi te ne bilo, kdo ve, ali bi kdaj plačal; poravnali sle marsikaj Sc le potem, ko ste prišli iz zapora.
O.	— Ali mogoče, da sem pa prej vec plačeval za občino iz svojega žepa.
P.	— Ta je lepa ! Ali hočete, da bomo sedeli tu dve leti in delali z vami račune od 1. 1871. naprej. (Veselost.)
Dr. Triller: Konec 1. 1891. je ostalo prebitka 161 gld.; takrat je bil dolg pri davkariji. Zakaj niste plačali vsaj teh 161 gld. na račun?
O. — Zato, ker sem del denar drugam. Prosim tiste moje bukve ; notri je zapisano. (Se zgodi. Pogleda v nje.) Tu stoji, da sem dal tudi Ani Špolad 107 gld.
Dr. Sanzin: Ali ti so že v računu. Poravnal ste pozneje, ko ste prišel iz zapora. — (Čita se pobotnica Ane Špolad 1. jun. 1893. za 100 gld. Predsednik hoče brzojavno poklicati Špolad k obravnavi, a Kadenaro ne zna natančnega naslova; zato se to opusti, dokler ne pridejo druge priče.)
Dr. Tonkli: Naj se konstatuje, da je ta pobotnica odvzeta Kadenaru že v januarju 1. 1894.
Dr. Sanzin: Za kaj ste si izposodili teh 100 gld. od Ane Špolad za občino ?
O. — Ko smo zidali župnišče, smo potrebovali denar.
Dr. S. — No, takrat je bilo vse polno stroškov, ki so pa zaračunjeni. L. 1892. ste zaračunili 7 gld. obrestij, a 1. 1893. zopet, ko ste vendar vrnili glavnico.
Kadenaro tega ne zna razložiti. Nastane dolg razgovor. Preds. se čudi, da Kadenaro še le danes govori o tem denarju. Dr. Sanzin se' pa čudi, kako natanko je vedel K., kje tiči pobotnica; kar roko je položil na njo, a doslej ni nikdo vedel za njo.
*
* *
Preds. čita dalje: L. 1884. ste zapisali med stroške gld. 702,50 Matevžu Vazacu za zemljišče „pod kolenom" v laški občini Platišče. Kaj je s tem ?
O.	— Starešinstvo je sklenilo, naj se kupi ta planina. Dal sem 200 gld. Vazacu, naj jo kupi na dražbi za občino Breginj. Planina mu je ostala za 1060 lir. Prepisal jo je na se in potem na občino, da so bili dvakratni stroški. — Vazacu smo darovali 100 gld. in uro za 7 gld., vsega skupaj 702’50 gld. Kako je prišlo do tega zneska, ne ve.
P.	— No, Vazac pravi, da tega denarja niti ni prejel.
O.	— Sam naj pride, pa naj priseže. (Veselost.)
P.	— Na čegavo ime je bila upisana planina ?
O.	— Ne ve.
P.	— (s povzdignenim glasom):	N a
vaše ime je v p i s a n a, a plačala jo-je občina! (Obče presenečenje.)
O.	— Kakor je naredil Vazac, tako je, jaz ne vem za nič.
P.	— Vi ste rekli, da so bili dvojni stroški za prepisovanje. Ali pogodba je jasna in pravi, da Vazac je kupil planino „pod kolenom” za Kadenara Matevža, torej so bile takse le ene. Teh 1060 lir je dalo takrat 498 gld. 20 kr. našega denarja; Vazacu ste dali 107 gld., torej skupaj 605’20 gld. Notar Candolini je računil 90 lir. vse skupaj okolo 650 gld., a pobotnica se glasi na 702,50 gld. Kako to?
O.	— Pa Vazacu za poti ? Jn onih 107 gld. za dobro roko?
P.	— To je novo ! Ali Vazac taji to v preiskavi.
O.	— Ko pride naj bo govoril.
P.	— Pri preiskovalnem sodniku ste se drugače izgovarjal, da ste plačevali takse in davke.
O.	— O davkih nisem nikdar govoril.
P.	— Koliko je bilo davka?
O. — Ne vem. Saj so tam pobotnice.
Razprava o davku za ono planino ne dožene jasnosti, kdo je plačal davek v 1. 1884. Pogodba govori, da bi ta moral plačati Kadenaro. Ker davka ni v računu, utegne se misliti, da je plačal Vazac in del to svoto v ono pobotnico za 702 gld.
Dr. Sanzin: Ali ste povedal staraši-nom, da je svet kupljen na vaše ime in ne za občino?
O.	— Da je svet kupljen, vedeli so vsi; da je uknjižen na njegovo ime, ni vedel n*ti on sam. (Smeh.)
* *
★
P.	— čita stroške po 4 gld. starašinam za poti k sejam od 1. 1894. naprej; tu so tudi pobotnice. Ali starašini trde, da niso
nič prejeli in da so pobotnice ponarejene.
O. — Kdo to trdi ? — P.: Vsi! —
Vsi zanikajo, da so kaj prejeli, in trde, da ste naredili pobotnice vi sami in vaše hčere.
O.	— pogleda na pobotnico in pravi : Tonkli Jakob ko pride, se pokaže vse; on je podpisaval za se in za druge, ki tega niso znali.
P.	— V preiskavi ste pa izjavil, da ste p o z a b i 1 plačat, danes pa govorite drugače. — Pri pregledovanju računov se je oglasil Rakar, da tega denarja ni prejel, in še le takrat ste mu dali 2 gld. — Glejte tu zopet pobotnice za 4 gld. z mnogimi podpisi in križi. Ali so ti podpisi pravi ali ponarejeni.
O.	— Niso ponarejeni.
P.	Saj mnogi niti ne znajo pisati, pa so njih imena podpisana.
O. — A k o nimajo očal, ne znajo pisati. (Živahen smeh v vsej dvorani.)
P.: No, oni trde vsi zapored, da podpisi so ponarejeni. — Pri preiskavi ste izjavil, da ste pozabil plačati, a danes govorite drugače. — O.: se ne spominja, da je tako rekel.
P.: Tu imamo zopet pobotnico starašin s podpisi in križi, a vsi trde, da niso ničesa prejeli, a podpisi in križi, da so ponarejeni; podpisavale so hčere, kar so same priznale, pa tudi vi sami.
O.	: Res je! Ali oni sami so zahtevali, naj se jih podpiše, ker sami ne znajo.
P.	: Lepa je ta. Vsi to zanikajo!
O.	: Naj pa pridejo sem! Ako hočejo priseči za 50 kr. po krivem, naj pa prisežejo.
P.	: No seveda, vsi bodo po krivem prisegli! Bomo videli!
*
* *
P.: Cita dalje: V računu 1. 1886. je pobotnica Kadenarova za 6 gld. knjig ubogim učencem. Ali 1. 1887. je zopet v računu znesek za 6'29 gld. po pobotnici učitelja Stresa; toda knjige so se kupile samo enkrat. Zakaj se torej dvakrat v računu.
O.	: Zato, ker sem jih dvakrat plačal.
P.	: Ta je zopet nova! Doslej ste govorili, da ste le enkrat dali za knjige.
O.	: Ali dal sem ubogi Marjani Rakar 6 gld. za njene tri otroke, katere je „pobrala" (nezakonski).
P.	: Pazite, tu se ne sme govoriti, kar pade na jezik. Tega do danes niste povedali. — Tudi pobotnica Stresova je ponarejena.
O.	: Popravil sem, ker sem dal Stresu le gld. a njegovi ženi 1 gld. za bombaž učenkam.
P.	: Zakaj ste pa popravili datum 8./11. 1886. v 8/8. 1887.?
O.	: Mogoče, da sem pozabil, deti ta znesek v račun 1. 1886., pa sem ga del v oni 1. 1887.
P.	Zakaj pa niste nič govorili v preiskavi o tej M. Rakar?
O.	: Ker sem bil izprašan le o drugi pobotnici.
P.	: Da, ako tako govorite, neha vse. Preisk. sodnik vas je izpraševal v obeh pobotnicah prav zato, ker je obe našel; ako bi bil našel le eno. bi sploh o tem ne bilo govora.
(Prečita se mu njegova izjava v preiskavi. Tam stoji, da priznava, da je ponaredil učiteljevo pobotnico).
P: Učitelj Stres je izjavil, da so bile knjige kupljene le enkrat, trije otroci Rakarce so jih dobili takrat.
O.	: Ali Rakar je prišla sama k meni.
P.	: Torej tre m otrokom ste dali za knjige 6 gld. Kdo je slišal kdaj kaj podobnega?
O.	: Ta denar je bil tudi za druge potrebe.
P.	: A tako ! Zdaj, ko vidite, da samo s knjigami se ne morete opravičiti, govorite še o živežu. Tako bi lahko razdelil 400 gld. med uboge otroke, a dolžni ostali za davke!
*
, * *
P.: L. 1873. ste sklenili, narediti nov zvon. Starašinstvo je sklenilo, naj se plačajo s kupnino „pregrajalc". Ti so zvon tudi plačali. — Ali še 1. 1889. sta plačala v ta namen Ferd. Rosič 30 gld., Jož. Školč 50 gld., a teh zneskov ni nikjer zaračunjenih. Kje sta!
O.	: Naj se prinese tisti račun o zvonu. Jaz sem zvon plačal, dasi nisem imel dosti denarja od „pregrajlc". V ta račun sem zapisal tista dva zneska. Kje je ta račun! Sodnija mi ga je odvzela! Sem ž njim, pa naj se vzame kjer se hoče!
P.	: Ni res! Tega računa ni med odvzetimi spisi! Lepa je ta ! Mesto da bi bili kdaj dali račun o zvonu, ga zdaj še le vi zahtevate! Vse kaže, da ste ga vi sami uničili, ker vam je tako kazalo. K sreči so se našle knjižice o teh „pregrajalcah". Tam je razvidno, da ste prejeli za zvon okoli 2400 gld., dočim zvon ni stal niti 2000 gld. Ali vse to je že zelo staro, iz 1. 1873. Ali 80 gld. ste prejeli od Rožiča in Školča v I. 1889., a ta znesek bi moral bili v navadnih računih, — a vi jih iščete v onih računih, katerih n i k.j e r ni!
O.	: Računi morajo biti! Sodnik mi je vzel in zapečatil celo knjige sv. Mohorja!
P.	: Da, da! Ali med temi spisi ni bilo onega računa. — V navadne obč. račune ste zapisoval celo obresti od Rožiča in Školča za oni znesek, a ko ste prejeli kapital, tega niste vpisali.
O.	: Zapisal sem ga v oni posebni račun.
P.	: Ali zvon je stal le blizu 2000 gld.; račun je bil končan 1. 1873. Kar sta plačala 1. 1889. Rožič in Školč, se je zgubilo v vašem žepu.
O.	: (razžaljen ponosno): Kdo to pravi ? Jaz nisem ničesa vtaknil v žep.
P.	: Pri preisk. sodniku ste drugače govorili.
O.	: Ni res. Tiste račune hočem videti, naj se vzamejo, kjer čejo !
P.	: No, te račune naredimo pozneje z Občinarji! ti trde, da je zvon stal le okoli 1700 gid:, a vi ste takoj prejeli 2400 gld., ne da bi kdaj dali račun o vsem tem. Zdaj pa vi terjate račun, mesto da bi ga vi dali!
Dr. Tonkli se čudi, kako so prišle knjižice med sodne spise, računov pa da ni.
*
* *
P.: (čita dalje): L. 1888. ste zapisali kot dohodek na užitnino IP’O? gld.; pozneje ste priznali, da ste prejeli	gld. Kam
ste deli razloček ?
O.	: Trdi, da je del v račun, kar je res poterjal. (Ko mu pa preds. predoči, da bi razloček moral deti kot zaostanek v proračun naslednjega leta, pravi, da je del užitnino skupno z dokladami med zastanke. Če tudi je v razkazu teh doklad zabeleženo s „P." (plačano), vendar denarja ni v resnici prejel. (Smeh.)
*
* *
P.	: V računu sta zneska 6-07 gld. in 6‘39 gld. kot obresti Mart. Češornja za dolg 100 gl. Ali trdi se, da ta dolg je bil vaš, ne občine. Sicer pa je izjavil Č., da je prejel le 7 gld. obrestij.
O.	: Res je. G. sem izplačal kapital, potem sem bil upnik jaz, dasi je bil še vedno vpisan Č. Obresti so šle meni.
P.	: T a je zopet povsem nova! Zakaj pa so pobotnice vse na Č. ime? — O.: Ker je bil on še vedno vpisan.
P.: Toda Č. ne zna pisati, a ena pobotnica je spisana tako, kakor da jo je on spisal in podpisal.
O.	: Spisal sem jaz, ker sem jaz prejel obresti.
P.	: Češornja je posodil denar vam za eno leto; vrnili ste ga potem in dolg je bil plačan. V preiskavi ste to tudi potrdil in izjavil. da ste le po pomoti dvakrat upisal obresti. — O. ne ve odgovora.
Uname se razprava, kcdaj je ta denar izplačal. Izkaže se, da je Češ. posodil le za eno leto.
*
* *
p. — Trgovca Urbančič in Miklavič v Kobaridu sta kupila 260 sežnjev drv po 5’55, kar da 1465-20 kr., a v račun ste postavili le 1412-40 gld. Pridržali ste si 52-80 gld.
O.	— Nič nisem pridržal. Prodal sem 264 sežnjev po 5-35 gld.
P.	— Ali veliko je prič, ki trde, da ste prodali drva po 5*55 gld.
O. — Ti so moji sovražniki! Ti lahko govore, kar čejo, ali iaz dokažem, da sem prodal drva po 5-35 gld.
P. — Dalje ste prodal Alojzu J o r š u 200 sežnjev drv po 5.50, kar da 1100 gld.,
v	račun ste postavili pa le 844 gld.
O.	— Kolikor sem res prejel; ostanek sem prejel 1. 1893.
P.	— No, ta kupčija je bila 1891., a ostanka ni ne v 1. 1892. in ne 1893. Sicer je J o r š a izpovedal, da je plačal ves znesek že 1. 1891. — Ali ko bi bilo tudi po vašem, zakaj niste deli v proračun za 1. 1893. one terjatve ?
O.	— Nisem nikdar postavljal takih
rečij v proračun. (Lep župan ta! Ur.)
*
* *
P.	— (čita dalje:) Župniku Kranjcu ste dali I. 1891. obrestij od 50 gld. 3.07 gld. Vi ste pa v pobotnici prenaredili 3 v 6.
O.	— Zato. ker sem res dal 6 gld., a župnik naj reče, kar hoče.
P.	—• Vsi računi kažejo vselej po 3 gld. obrestij. Kdo je takrat prenaredil 3 v 6? — O. se ne spominja.
P. — Ko ste delali z Občinarji tisto poravnavo, je bila ta pobotnica še zraven; ko je prišel sodnik, je pa ni bilo več. Rekli ste, da ste jo zavrgli, ker so občinarji proti nji ugovarjali. Kje je?
O.	— Ne vem, kam je prišla. Popravil je niše m; in župniku sem res dal G gld.
P.	— A tako! Ali glejte, ne le, da ste zavrgli pobotnico, tudi v računu ste zopet popravili G v 3, da bi odvrnili od sebe sum. Toda skupne svote zdolaj niste popravili, kakor da bi bilo dano 6 gld.
O.	Jaz nisem popravil tega. Kranjcu sem dal G gld.
P.	— Kaj bomo dalje govorili. Reč je jasna! Vi ste prenaredili 3 v 6, za to gre. Sicer je 7 prič za to.
P. — Kam ste dejali 60 gld., katere ste prejeli od sodišča.
O.	— Razdelil sem jih; med uboge.
P.	— Ali je tako predpisano ? Lahko bi tako razdelili tudi 1000 gld., ali treba je dati račun!
O.	— Razdelil sem jih : saj so priče za to.
P.	— Priče pridejo. To pa trdite zdaj, ko ste se dali poučiti, kako se vam je opravičevati. Ali v preiskavi ste izjavili, da ste pozabili upisati ta denar med dohodke.
O.	— V razburjenosti sem to govoril, pozneje ne več; trdil sem, da sem denar razdelil.
P.	— Ni res! Vedno ste rekli, da ste pozabili vpisat.
O.	— Ni res ! Rekel sem že takrat, ali sodnik ni hotel tega sprejeti v zapisnik. (Splošna veselost.)
P.	— To je pa že od sile! Ako je sodnik spisal z vami cel kup zapisnikov, zapisal bi bil tudi to! — (Pokaže se, da pri koncu preiskave je vendar enkrat tako izjavil.)
Dr. Triller: Ko ste prejeli denar od sodišča, niste še vedeli, kam ga obrnete, morali bi ga torej vpisati med dohodke, a potem bi zopet zapisovali med stroške, kar bi bili izdali.
P. — Tako je! Tako bi vedeli tudi starašine, ali je bil denar prav razdeljen. — Toda dokaže se, da stareš. niso niti vedeli, da ste prejeli ta denar od sodišča. — Ako bi šlo, pozabilo bi se na ta denar in ostal bi v vašem žepu.
* *
P. — Tudi poljskih glob 13,7I gld. ni nikjer v računu!
O.	— Polovico sem dal poljskim čuvajem, drugo polovico ubogim.
P.	— Ta je zopet povsem nova! Še davi ste rekli, da ste ves denar razdelili, zdaj pa že le polovico. V preiskavi ste pa rekli, da ste hoteli ves znesek postaviti v račun 1. 1893. Kaj je res?
O.	— Res je, da sem dal pol čuvajem in pol ubogim.
P.	— Kajpak! Ko so obč. možje pregledovali račune, molčali so možje nalašč do konca, da bodo videli, ali naznanite te globe ;
vi	ste molčali. Še le potem, ko je Rakar opomnil na nje, ste jih tudi vi priznali.
*
* *
Na to se preide na točke, ki se tičejo občine Logje-Robedišče.
P. — V računu je 8.53 gld., katere da ste dali Jož. Melincu za neko sobo o priliki sv. birme, a M. pravi, da ni nič prejel.
O.	— Tista soba se je večkrat rabila za komisije itd. Kot varuh sem odločil 8.53 za mladoletne; ž njimi sem pa poravnal dolžne obč. doklade.
(Prečita se pobotnica J. Melinca; podpisana sta tudi kot priči Iv. Tonkli in Jož. Borjančič. — Izkaže se, da je Kadenaro vse skupaj sam napravil. - Melinc je plačal sam vse doklade; gornji znesek je torej ostal Ka-denaru v žepu).
*
* *
P.	— V računu je, da ste plačali za Rožo Lovrenčič bolniške stroške. Ali ta je imela premoženje; vi ste denar dobili povrnjen, zakaj tega ni med dohodki ?
O.	— Plačal sem; da bi dobil denar povrnjen, se ne spominjam.
P.	— Se spominjajo pa drugi. Sum je opravičen, da ste si pridržali tudi ta denar kakor pri Trlikarju. Razloček je le ta, da je Trlikar k sreči živ in ima pobotnico, brat Rože Lavrenčič je pa umrl.
•V
* *
P. — V računu je, da ste plačali dr. Pitamicu 70 gld., dr. Mijaniju pa 60 gld. zastran pravde sveta „pod čelom". Toda Občinarji so sami ta denar zložili in ga dali Vam.
O.	— Ni res !
P.	— Je res ! Lazar je dal 50 gld., kar ste sami priznali v preiskavi. Res, da ste ga vrnili, ali še le potem, ko je bila sleparija dokazana.
O.	— (Taji vse. Od Baloha ni nikdar nič prejel. Lazar že pove vse.) — Sledi večja razprava brez pomena.)
P.	— Tu sta tudi dve pobotnici na ime Andreja Baloha, ki pa pravi, da denarja ni prejel. (O. ne priznava tega in skuša dokazati, da je B. denar prejel pod nekim drugim naslovom za potovanje v Videm; toda
v ta namen je že v računu znesek 41.51 gld.)
*
P. — V rač. 1889. je IG gld. obrestij za Jož. Cenčiča, a ta jih ni prejel. — To ste tudi priznali v preiskavi, in dostavili, da ste žal večkrat rabili obč. denar za se.
O.	— Plačal sem mu pozneje kapital in obresti.
P.	— Vaše govorjenje je vedno drugačno. Enkrat ste rekli, da niste sploh nič plačali ; drugič ste izjavili, da ste februarja 1894. že poslali Genčiču 48 gld. obrestij za 3 leta; naposled ste pa podali ulogo, naj se pokliče Genčič, ki pove, da vas je pooblastil, naj si le pridržite obresti do onega časa, ko bo otrok polnoleten. Kaj je res. — Kadenaro ostane odgovora dolžan.
*
* *
P. — V rač. 1890. sta tudi zneska 6 in 7 gld. Andr. Gašperutu za poti, a ta ni nič prejel; pobotnica je ponarejen a z vsemi podpisi vred.
O.	— Dal sem mu pa za ubožca Rožiča 6 gld. za obleko.
P.	— Ali Gašp. pravi, da ta znesek je v onih 15 gld., ki so drugod v računu.
O.	— Tistih 15 gld. sem dal, ko je šel Rožič na nabiro.
Prečita se mu izjava v preiskavi, ki se glasi: Res je, sem jaz podpisal pobotnico, ker G. ne zna pisati ; znesek sem mu dal „za neko pijačo“. (Splošna veselost).
P.	— Danes ste rekel, da ste dal Gašperutu za Rožiča, drugič da za „neko pijačo" — a G. ni nič dobil.
*
P. — V rač. 1890. je znesek 13.80 bolniških stroškov za Trlikarja, v 1. 1891. pa zopet isti znesek ?
O.	— Saj sem tudi plačal dvakrat glavarstvu.
P.	— Ni verjetno, da bi glavarstvo dvakrat terjalo isti znesek. Enako neverjetno, da bi en Kadenaro, ki je 20 let župan, dvakrat zapored plačal isti znesek. — No glavarstvo pravi, da je le po pomoti prejem istega zneska dvakrat potrdilo, a vi ste porabili to ugodno priliko, da ste isti znesek zaračunili dvakrat. — Najlepša je pa ta, da je Trlikar ta znesek občini povrnil, a tega pa ni med dohodki.
O.	— Saj sem rekel, da sem pozabil.
P.	— Tudi jaz sem rekel, da je Trlikar k sreči živ in ima pobotnico, zato se to ne da utajiti. Niste pozabili dvakrat zapisati med stroške, a „pohabili", zapisati med dohodke, da je občina oškodovana za dvakratni znesek.
*
* . *
P. — L. 1891. je kupil Kosmačin lesa za 1601 gld. To je v računu. Izpustili pa ste 5 gld. 50 kr. za trske.
O.	— Ne spominjam se, da bi bil prejel ta denar.
P.	— Ne spominjate se ? V preiskavi ste pa priznali, da ste ga prejel i, ali pozabili vpisati ga.
*
* *
P. — Davčna občina Logje je imela pri davkariji v Tolminu za 408 gld. depozitov. Vi ste ta denar potegnili za občino in plačali zaostale davke. Zakaj ste pa zapisali plačane davke v račun med stroške, ne pa med dohodke prejete depozite ? Vsakdo je po tem sodil, da ste plačali davke iz svojega žepa.
O.	— Ne vem nič, kako je to prišlo. Med dohodke bi dejal v 1. 1893.
P.	— Prišlo bi, kajpak, ali le po sili. — Toda priče pojasnijo, da ste vi Ložanom tajili, da bi bili kdaj prejeli depozite.
O.	— Nisem tajil. — P.: Pridejo priče.
P.	— No. nam gre za to, zakaj ste zapisali plačane davke med stroške, ne pa prejetih depozitov med dohodke. Dokler vas Občinarji niso prisilili, niste priznali, da ste jih prejeli.
(Ura 9Vi zvečer. Konec za ta večer. Nadaljevanje v ponedeljek ob 9. zjutraj).
*'
* *
V ponedeljek je manjkal med porotniki g. Val. Kofol iz Kanala; na njegovo mesto je sedel g. M. G a s s e r iz Gorice. — Nadaljuje se preslišavanje obtoženca.
P. — Obtoženi ste tudi radi pone-verjenja nasproti Gašparutu in Rustju. O. izjavi, da ni kriv. Znesek 400 gld. si je pridržal, ali imel je splošno pooblastilo od varuha mladoletnih Gašparuta ( Posestvo v Skriljah je prodal za 1400 gld.; 1000 gld. je bilo le vknjiženih na posestvo, a za 400 gld. je dal kupec menico. Za teh 400 gld. je res kupil 1. 1893. zase neko posestvo, ali prepričan je bil, da bo G. zadovoljen. Pozneje mu je dajal „na račun"; do 15/3 1893. je plačal 22D78 gld. Letos 29/3 sta pora-čunila, a za gornji znesek sta poračunila le obresti.
Predsednik pojašnjuje bolje : Umrl je Jož. Gašparut; zapustil 4 male otroke. Za varuha postavljen Jernej Gašparut, ki se je branil, češ, da se ne razume v take posle. K. mu je prigovarjal, da je sprejel, ali dal je K. splošno pooblastilo. — Dediči so imeli terjati večji znesek v Skriljah. Kadenaro je iztožil, a premoženje je ostalo dedičem pri dražbi. Del premoženja je K. prodal Rustju za 1400 gld. V pogodbi je stalo, da Rusija plača takoj 400 gld., a 1000 gld. se uknjiži z obr. po 6%. — Gašparut ni vedel, da je K. prejel 400 gld. Rustja je dal dalje 3G0 gld., a nobenega teh zneskov ni v računu. Ko je Gašp. izvedel za onih 400 gld. in je po njih uprašal, izgovarjal se je K., da ni prejel od Rustja denarja, marveč le — m e-n i c o. Ali R. ni dal nikdar menice, pač pa denar, a za teh 400 gld. je K. kupil za se svet.
O.	— priznava z večine vse. Kupil je svet. Od vknjiženih 1000 gld. je dobival 60 gld. letnih obrestij, ali dajal jih je Gašparutu.
P.	— Ali G. taji, da bi bil kaj prejel. Že pove to tudi pri obravnavi. — Ali ste prejeli kaj na račun vknjiženih 1000 gld.?
O.	— G. dec. 1893. 1. 200 gld. in 30 gld. za obresti.
P.	— Ali Rustja je plačeval po GO gld.
restij.
6. — Drugo je ostal dolžan.
— Kajpada! R. je dal na račun
in 60 gld. za obresti.
— Ni fgs !
— Vi sami ste ga pismeno povabili Gorico in mu rekli, naj prinese na račun Iga 300 gld. in 60 gld. za obresti.
O. — To je res, ali ni jih prinesel.
P.
>0 gld
O.
P.
P. — Ta Rustja je sicer umrl; pobotnice tudi ni. Ali Vaše pismo je pokazal sinu, ki mu je še doložil 100 gld., da je imel 3G0 gld., a ko se je vrnil iz Gorice, ni imel ni-Cesa več.
O.	— Jaz sem dal vse, kar sem prejel.
P.	— Ali kdaj ? ko ste bili že v ječi, ko je Gašparut tožil. Ko ste bili izpuščeni na svobodo, pobotala sta se za 630 gld., t. j. za prvih 400 in potem za 230 gld., ne pa za 760 gld., kakor je resnično, ker ste prejeli drugič 360 gld. Sicer je bilo vse to v aprilu 1. 1894., a ovadba je bila podana mesec poprej.
* *
*
Pride na vrsto sleparija z navideznim kupilom posestva Filipiča Ivana iz Prosnida.
P. — S F. sta bila dobra prijatelja. Ali vam je bil kaj dolžan ?
O.	— Okoli 5000 lir. Kupčeval je s kozami in ovcami; posojal mu je velikokrat. Ali začelo mu je iti slabo, ker laška financa mu je večkrat zasačila živino. Zato sem mu rekel, da potrebujem kakega zagotovila, ker je svota velika.
P.	— (zapisnikarju :) To vse je novo ; pišite ! — Kdaj ste mu začeli posojati ?
O. — Pred 15 leti. Kako mu je posojal, po koliko, nič ne ve. Obračun sta naredila nekako 1889/90 za 5000 lir; Filipič je račun spoznal, ali ni dal nikakega pisma v potrdilo.
P. — Kako ste to mogli trpeti, ko ste vendar vedeli, da mu gre slabo ?!
O.	— Zato sem pa zahteval ali zagotovilo ali denar. Za nekaj časa mi je rekel, da je „že naredil zagotovilo* pri notarju v Tarcentu ; bolj jasno ni povedal, kako je bilo to pisanje. Pozneje mi je povedal notar Mor-gante, da je F. naredil na me k u p n o-p r o-d a j n o pismo. Že poprej mi je povedal notar v Prosnidu: Ses paron tu! Dne 27. nov. 1893. sem pa dobil prepis pogodbe.
P.	— Dva dni pozneje ste plačali notarju ; ali vas je del tudi v posest ?
O.	— Ne, letos na spomlad. Zahteval sem že prej, ali se ni zgodilo.
P.	— Županstvo v Platiščih potrjuje, da je vse premoženje vredno okoli 8000 lir, a vi da ste znali spretno prepisati si ga na svoje ime.
O.	— Naj dajo moj denar, jaz ga pustim. — Da je bilo prepisano na me, sem izvedel še le 30. nov. 1893.
P.	— Zakaj niste vsega tega povedali tudi preisk. sodniku? — O.: Me ni o tem uprašal.
P. — Ali čujte! Obtožnica trdi, da vam Filipič ni bil nič dolžan : vidva sta se le tako pogovorila, da bi izgubili drugi dolžniki.
O.	— Kdo to pravi ?
P.	— Veste, taki naklepi se ne delajo pred pričami: Ali cela vrsta znakov je, da je tako. Danes veste vse natančno, v preiskavi pa niste vedel niti, koliko imate terjati. — To so bile pač čudne kupčije. En Kadenaro, ki je poneverjal celo sirotinjski denar za svoje potrebe, je posodil do 5000 lir človeku, kateri ni bil na najboljšem glasu. — Toda čujte! Filipič sam je povedal na smrtni postelji, da vam ni bil nič dolžan. Zgubil je pravdo z nekim Š i m a c e m, a tri dni pred njim je vložil Filipič prodajno pogodbo, da je premoženje Kadenarovo. Tako se Š. ni mogel uknjižiti za svojo terjatev.
O. — Jaz o vsem tem nisem nič
vedel.
P. — Ali v preiskavi ste izjavil, da ste vedel za pravdo Šimacevo. — Kako je pa to, da v preiskavi niste nič vedel, koliko vam je F. dolžan; ako sta naredila obračun za okroglo svoto 5000 lir, komu boste dajali razumeti, da en Kadenaro se na to ne spomni.
O.	— Bil sem ves zmešan. Ko sem se vrnil domov, se mi je zbistril spomin, da sem se spomnil. (Živahnost).
P.	— Vi ste se prepisali na njegovo premoženje.
O.	— Da.
P.	— Ali vam je Šimac kaj rekel?
O. — Nekaj je govoril, česar se pa ne | spominjam.
P. — Tudi kaplan Gruden je govoril z vami o stvari.
O.	— Da ter rekel, da je Filipič priznal, da je moj dolžnik.
P.	— Kar se dostaja 5000 lir je povedal Filipič Gruntarju, da vam on ni nič dolžan, ampak le dva vola.
O.	— (Ugovarja).
P.	— Šimac je povedal, da ste mu vi izjavili, da odstopite od vseh zahtev, ako vam
: da 1000 lir.
O. — (Se tega ne spominja).
(Predsednik je tolmačil, kako se delajo pogodbe v Italiji. Stranka si namreč izbere lahko katerokoli osebo in jo imenuje pred notarjem kot svojega zastopnika. Taka oseba ima pravico delati vsakovrstne pogodbe na račun tretjega. V tem slučaju je bil Kadenaro pooblastil nekega Miscorija, da ga je zastopal v Italiji).
Pr. — Miscori je tako povedal, ko je prišel v Breginj.
O.	— Ni nič res, ker nisem govoril nikoli ž njim in ga nisem v to pooblastil.
P.	— Vi ste znali dobro, da se pogodba dela in da je le navidezna.
O.	— (Ni nikoli govoril o stvari; prosi, da se zaslišijo njegove priče).
P.	— Notar Morgante je izjavil, da ste mu vi poslali denar za stroške že pred nego je bila narejena pogodba.
O.	— (Zanikuje).
P.	— Ko je začel Filipič dvomiti o Vaši poštenosti, je šel k notarju in mu povedal, da je vse navidezno in v svrho, da se onemogoči Šimacu do denarja, ko je pravdo dobil.
O.	— Kaj je meni to mar, o čem je Filipič govoril.
P.	— Vi ste bili Filipičev prijatelj ter mu vedno dajali denar, kako nam raztolmačite tedaj to, da sta postala hkratu huda sovražnika, celo da Vam je pretil.
O.	— Postala sva sovražnika, ko sem od njega zahteval, da me plača.
P.	— Vi ste imeli v rokah vse njegovo premoženje, da ni bil ničesar gospodar, kako vam je mogel tedaj Filipič plačati?
O.	— On je imel drugi kapital.
P.	— Kakšen?
O.	— Pri nekem Miscoriju.
P.	— Koliko je imel dobiti?
O.	— Ne vem.
P.	— Torej Filipič je bil kapitalist, a ukljub temu je prihajal k vama si izposoje-vat? Kako gre to skupaj?
O.	— Tudi jaz sem imel denar, pa sem si moral izposojevati.
P.	— Zakaj je prišel Filipič žugat vam v hišo.
O.	— Midva sva si skupno pomagala pri raznih podjetjih in tam sva prišla navskriž.
P.	— Zakaj ?
O.	— Tega se ne spominjam.
P.	— Zbuja se sum, da vas je on zmirjal, ker mu niste hoteli imetja vrniti.
O.	— (Ugovarja).
P.	— Vi nimate dokaza, da vam je Filipič dolžan.
O.	— To je sam priznal. >
P.	— Če bo spoznana kupoprodajna pogodbo kot navidezna, tedaj ne dobite nič.
O.	— Sklicuje se na svoje priče, ženo in druge, da je res Filipiču posojeval.
P.	— Ali so bile priče navzoče pri po-sojevanju.
O.	— Niso.
P.	— To sem hotel zvedeti.
P. — Kako nam raztolmačite to pogodbo, da ste imeli, dobiti 5000 lir in ste pustili Filipiču vse v posesti, katero je imel dolgo časa ne da vas je za to kaj odškodoval?
O.	— Vstopil sem v posest še - le tedaj, ko sem bil izpuščen iz zapora.
P.	— Bili ste v zaporu le dva meseca in ste mogli dati pooblastilo drugemu, ki bi vas bil upeljal v posest Filipičevega premoženja.
O. — To sem hotel, ali mi niso dovolili.
Predsednik naznanja, da nima več ni-kakih uprašanj na obtoženca. — S tem je končalo zanimivo preslišanje obtoženca. Poslušalci so uživali dovolj zabave brez vstopnine.
(Dalje pride).
Goriške novice.
Osebne vesti. — Prebi. gosp. Andrej baron Winkler je obhajal 9. t. m. svoj sedemdeseti rojstni god. Njegov prijatelj iz mladostnih dnij inons. Andrej Marušič mu je posvetil za to priliko prav zanimivo brošuro, katero naznanjamo obširneje v oddelku za književnost na zadnji strani. — Jubilantu voščimo iz srca, da bi ostal še dolgo tako čvrst na duhu in telesu, kakor je zdaj.
— Deželni glavar Prevzv. Franc grof Goro ni ni je bil 31. pr. m. pri cesarju v avdijenci. Ta je v zvezi z novim imenovanjem deželnega glavarja za prihodnjo šestletno dobo. — Gospod grof je imel pač lepo priliko, pojasniti Nj. Vel. razmere v deželi. Ali je to storil in —kako, tega seveda ne ve mkdo.
Klodieeva petindvajsetletnica. — V
„Sočinem* podlistku smo govorili o 25-letnici deželnega šolskega nadzorništva Antona viteza Klodiča-Sablados kega. — Dne 4. t. m. sta mu za to priliko prva časti-tala ces. namestnik vitez R i n a 1 d i n i in dvorni svetnik K r e k i c h ; potem so prišli na vrsto drugi uradniki. — Iz Gorice so došle v Trst tri deputacije. V imenu učiteljskega osebja na učiteljišču in obeh vadnicah so prišli gg.: ravnatelj Hafner, prof. M o t z, učit. Skubin in jedna učiteljica; izročili so mu umetniški izdelan album s slikami vsega osebja. — Za učiteljstvo goriškega okraja so došli gg.: ces. svet. Fran Vodopivec in nadučitelja Jug iz Solkana in Lovrenčič iz Št. Petra; tudi oni so izročili lep album s fotografijami odbora učiteljskega društva. — Imenom učiteljev slovenščine (stalnih in začasnih) sta se poklonila gg. prof. Plohl in Kragelj, ki sta mu izročila krasno prigodno pesem, lično tiskano v „Goriški tiskarni* na kartonu; zložil jo je g. dr. Hilarij Zorn, a podpisalo se je devet profesorjev. — Pred nekaj tedni smo pa sporočili, da je imenovalo kopersko učiteljsko društvo viteza Klo-diča svojim častnim članom prigodom te njegove 25-letnice. Ličen diplom, kateri je izdelala naša tiskarna, mu je že izročilo.
Drobiž. — V Bolcu je začela poslovati mlekarnica 7. t. m. v novi hiši, ki je stala čez 2000 gld. Gast Bolčanom. — S v. birma se je vršila v goriški okolici po naznanjenem redu; v Solkanu je bilo 123 birmancev.
— Za pogozdovanje K r a s a je postavljenih v državni proračun za prihodnje leto 11.000 gld. — V Rihem bergu bodo zidali novo cerkev; starašinstvo je v ta namen povišalo doklade za 50%. — v Št. A n d r e ž u pri Gorici je poginilo jednemu posestniku 47 puranov; uzrok še ni dognan. — V Sočo je skočil in se utopil 40 - letni Marušič Janez v Št. Andrežu; zapustil je ženo in 6 otrok. Iz vode so ga izvlekli v Gradišču. — Iz Črnič je priobčil učerajšnji «P. L». lep dopis o sv. misijonu. Dal Bog povsod enako lepega uspeha. —
— Gosp. Gotih P r i n z i g, okr. komisar v Gorici, padel je blizu Mirna s kolesa in si zganil nogo; prepeljali so ga na vozu v mesto. — Pri D e v i n u so štirje Nemci malomarno jadrali v čolnu ; ta se je prekucnil in vsi so zdrknili v vodo ; srečno so priplavali do kraja. — 20-letni Anton Prinčič iz Biljane, delavec v Podgori, je trikrat zabodel v nedeljo nekega Ant. Gargnela v Ločniku, da je umrl; uzrok še ni znan. Morilec je že pod ključem. — V R u d i je padel neki človek v vodnjak ; z veliko težavo so ga izvlekli vsega pobitega. — Redarstvo je zaprlo neko Jožefo V. v Solkanu, ker je «našla* na cesti 11 volnenih rut, a tega ni naznanila oblastvu, pač pa jih je prodajala. (Te rute je izgubil voznik So vdat iz Iderskega.)
Tržne cene. — Kava Santos gld. 150 do 152. Sandomingo gld. 165, Java 168, Cejlon gld. 188, Moka 2, Sladkor 3272, Špeh 56 do 64 Petrolij v sodu 20 74, v zaboju 640. Maslo surovo 84 kuhano 90.
Moka Majdičeva: št. 0. gld. 13.30. I. 12.90, n. 12.50, III. 12.20, IV. 11.70, V. 11.40, VI. 10.70. — Otrobi debele gld. 4.60, drobne 4.60 gld. —Turšiča navadna gld. 7 do 7*50 Oves gld. 7.
Ostala Slovenca.
Trst. — C. kr. namestništvo v Trstu se pogaja z mestno občino, da mu prepusti v oskrbovanje mestna javna zavoda, t. j. gimnazij in realko, 'temu pa niti ne mara ustreči mestni magistrat, kajti, ako bi prešla ta zavoda v državno last, tedaj bi ne bilo priložnosti, odgajati srednješolce v čisto italijanskem duhu. kakor se dogaja danes. Ni upanja, da se doseže sporazumljenje. Ali se na Dunaju odpro očir'! Seveda, ako bi te šole vzdrževala država, bi najbrže maturantje ne zlagali za „L e g o“ laških 1 i r, na kar so baje zelo ponosni mestni očetje tržaški.
Istra. — „Naši Slogi" pišejo iz sv. Petra v Sumi ter iz Rovinjskega sela, da je tam obilno dobrega vina. Trgovci ali kupci naj se le obrnejo na rodoljuba Simona S t u r m a r a ali na Antona Ugrina v Rovinjskem, selu (p. Rovinj) ter na župnika v Sv. Petru v Šumi. V svoji 45. št. je prinesla hrv. besedilo spomenice, katero je predložila Njeg. Valičanstvu lansko leto posebna deputacija istrskih rodoljubov. V spomenici je govor o gospodarskih razmerah v Istri. — V Ž m i n j u je umrl tamošnji župan Matej Pete h-K o v a č i č. Pokojnik je bil duša tamošnjemu narodnemu gibanju. N. v m. p. — „Istrska vinarska z a-druga" v Pulju je bila odlikovana na pražki razstavi z diplomo in zlato svetinjo. — Na puljskem nemškem gimnaziju je uvedena hrvaščina kot prosti predmet. Upisalo se je lepo število učencev.
Kranjska. — Volitve volilnih mož se vršijo že. Volilni boj je torej že pričel, a še ni odločen. Po končanih prvotnih volitvah se bo dalo soditi o uspehu jedne ali druge stranke. — Za ljubljansko mesto sta postavljena kandidatom župan Grasselli in Ivan Hribar. — V mestnem zastopu ljubljanskem so brali hude levite županu Grasselliju; g. Hribarje predlagal kar več resolucij, v katerih se je izrekla graja županu zaradi — nerednosti in počasnosti v poslovanju. — Voda na ljubljanskem barji je jela upadati in upati je, da bode ozemlje do konec tega tedna zopet suho. — Mestni magistrat je tudi to pot prizadetim prebivalcem priskočil takoj na pomoč z živili in rešilnimi sredstvi, ter jim lajšal bedo in nezgodo, ki sta jih zadela. Nekaj je storila tudi vlada in par društev, ki so prišli Barjanom na pomoč.
štajerska. — Štajerski Slovenci imajo zopet uzrok biti nezadovoljni s pristranskim postopanjem vlade na korist Nemcem in radi dvojnate mere, s katero se meri v Avstriji. Časopisi so bili že javili, da je dovoljena vsporedniea na utrakvističnem gimnaziju v Celju in da je že določena učiteljska moč. Sedaj pa pišejo zopet, da to ni res, ker da ministerstvo noče uslišati prošnje ravnateljstva, da se dovoli vsporedniea prvega razreda v slovenskem oddelku ukljub temu, da je sprejeto v isti 89 učencev in se nahajajo vsi v jedni sobi. Nasprotno pa je vlada dovolila vsporednico v prvem nemškem razredu, kje je le 67 učencev. Uprav po avstrijsko ! — Menda ta teden predstavijo se novemu deželnemu namestniku Ba-quehemu slovenski deželni poslanci in načelniki okrajnih zastopov. Pišejo tudi, da ima namestnik določno nalogo, pridobiti slovenske poslance za zopetni ustop v deželni zbor. — V Gradcu je umrl dr. Josip Muršec, bivši učitelj veronauka in slovenščine na realki v Gradcu in pozneje šolski nadzornik na Hrvaškem. Pokojnik, ki se je porodil 1. 1807., je spisal več knjig nabožne vsebine. Bodi mu lahka zemljica, v kateri počiva! — Povodenj je tudi na Štajerskem in je uzročila veliko škode.
* Nasvet za družbo sv. Cirila in Metoda. — „Mej 72.086 udov vzorne družbe sv. Mohora bo romalo te dni 432.576 krasnih slovenskih knjig. Ker so vse te knjige že plačane, prihajajo prejemniki po nje tako veseli, kakor da bi se jim razdeljevala lepa darila. Kadar je pa človek vesel in kaj lepega prejme, takrat tudi najrajši sam kaj daruje. Nikomur se ne zdi škoda onih 4 do 5 kr., ki jih plača ob prejemu Mohorjevih knjig za poštnino in marsikdo bi ob tej priliki, opozorjen, rad še nekoliko daroval v kak
dober namen. Družbi sv. Mohora je mej Slovenci po številu udov in po blagem namenu najbližja družba sv. Cirila in Metoda. Nekateri gospodje poverjeniki Mohorjeve družbe so že v prejšnjih letih o priliki vpisovanja v to družbo pobirali tudi prostovoljne doneske za družbo sv. Cirila in Metoda. Podpisani bi z ozirom na zgoraj navedeni razlog nasvetoval, da bi letos isto storili, kadar bi razdeljevali Mohorjeve knjige. Ako daruje povprečno vsak ud Mohorjeve družbe le 1 kr., dobi družba sv. Cirila in Metoda 720 gld. 96 kr. Ako bi se pa povprek za vsako knjigo privrgel 1 kr., dobila bi družba lepo svoto 4325 gld. 76 kr., in ta svota bi večinoma romala nazaj na Koroško, od koder dobivamo knjige. Dvonadstropna slovenska šola v Velikovcu je že pod streho, a stala bo družbo sv. Cirila in Metoda mnogo denarja, predno bodo mogle začeti v njej čč. šolske sestre svoje plodonosno delovanje. Poskusite torej, velečastni gospodje poverjeniki družbe sv. Mohora, kdo bode po razdelitvi družbinih knjig poslal naj-večo svoto blagajništvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljano.	Dr. Svetina.
Razgled po svetu.
Dunaj. — Dne 5. t. m. je bil razglašen cesarski odlok, s katerim so bili pomiloščeni vsi politiški zločinci, kateri so bil obsojeni za izjemnega stanja v Pragi. Mej temi se nahaja več urednikov. — V Lvovu so praznovali 5. t. m. 86-letnico dra. Smolke in 50-letnico njegove obsodbe na smrt. — Minister B a d e n i je izdelal poseben volilni načrt ali preosnovo sedanjega volilnega reda. Pride baje na dnevni red zbornice še ta mesec. Kurije ostanejo še vedno, le s tem razločkom, da se ustanovi še peta. Poslanci te kurije bodo voljeni na podlagi splošnega in neposrednega volilnega prava in na vsakih 300.000 prebivalcev pride jeden poslanec. Ako je res, da Badeni misli na tako razširjenje volilne pravice, tedaj moramo le pomilovati njegov veliki „državniški razum". Če misli, da bo s takim volilnim redom ustreženo narodom, vara se! -— Dr. L nege r ni potrjen dunajskim županom. Tako nam je naznanila brzojavka z Dunaja že v sredo. S tem činom je Badeni že nekoliko pokazal svojo barvo, oziroma svojo odvisnost od židovskega upliva. Židje nočejo dr. L., zato ga Badeni ni predlagal v potrditev. Ali kaj je storil s tem činom? Razžalil je do krvi ogromno večino dunajskega prebivalstva, a kaj se to pravi, bo kmalu čutil. Antisemiti bodo najbrže volili L. tudi drugič in tretič, a vlada bo morala bodisi predlagati ga županom ali pa zopet razpustiti mestni zbor. No, vladi ni težko, igrati se z ljudsko voljo, toda njo zadene tudi odgovornost za posledice!
Dr. Kami Lueger. — Temu najpopularnejšemu možu v Avstriji je napravila vlada slab poklon, kakor smo povedali zgoraj. Upamo, da nasledki doletijo njo samo, ne pa protisemitov. O tem dogodku čitamo v «N a r o d u» od srede to-le brzojavko : „Mej današnjo sejo poslanske zbornice se je iz najzaneslivejšega vira izvedelo, da cesar volitve dr. Luegerja županom dunajskim ni potrdil. Da je vest povsem resnična in zanesljiva ni dvoma. V poslanskih krogih je ta novica obudila nepopisno senzacijo. Vse je hitelo iz zbornice. Couloirji so bili hipoma prenapolnjeni. Vse je govorilo le o posledicah te nepotrditve. Vsestransko se priznava, da je pričakovati viharnih parlamentarnih bojev. Iz vladnih krogov se čuje, da vlada takoj razpusti državni zbor, če bi protisemitje začeli odločen boj proti njej, in grozi se tudi z razglašenjem izjemnega stanja, če bi protisemitje zanesli boj iz parlamenta na ulico. Občinskemu svetu dunajskemu se nepotrditev še nocoj naznani in se občinski svet že tekom prihodnjih dnij skliče na sejo, da voli župana. Protisemitje zatrjujejo, da je zopetna izvolitev dr. Luegerja popolnoma zagotovljena, da nikakor ne odnehajo in da se ne ustrašijo niti najsrditejšega boja proti vladi. V prebivalstvu je vest o nepotrditvi dr. Luegerja obudila veliko senzacijo in silno nejevoljno proti vladi.
Dostavek. V petek je bila viharna seja v poslanski zbornici. Nacijonalci, antisemiti in konservativci so ostro šibali Ba-denija. — Na Dunaju velika razburjenost; zabavljanje proti Badeniju je splošno in rezko. V okraju Hernals je pet ljudij razžalilo celo cesarja. — Slovenski narod ob Adriji je na strani Luegrovi; upamo, da bodo tudi vsi naši poslanci. -- Več o tem v prihodnji „Soči".
Ogerska. — Odstopil je poljedelski minister Festetič, a na njegovo mesto je imenovan poslanec D a r a n y. — Vlada je dala v najem vstopnino prihodnje millenijske razstave neki družbi za 1,300.000 gld. — Vlada nameruje ustnoviti službo nadzornika lepih umetnostij in imenovati kot takega svojega slikarja Munkacsa, ki je zgubil ves svoj ugled v inozemstvu.
Itniuunija. — Rumunska zbornica je bila razpuščena dne 5. t. m. Nove volitve so razpisane za 22. dan t. m. po starem stilu. Zbornici bodeti otvorjeni pa 19. decembra.
Italija. — Zbornica je sklicana za 21. t. m. — 1. t. m. čutili so v Rimu precej	močan potres,	kateri je zbegal
ljudstvo.
*	Papež Leon XIII. — Poverjenik pe-trograjskega dvora pri papežu izposloval je poročevalcu „Novega Vremena" avdijencijo, o kateri poroča, da je glede na zjedinjenje cerkva izjavil se papež : Duhovništvo m o r a biti narodno. Ni mi na umu, da bi kam pošiljal tuje duhovenstvo. Vstočna in rimska cerkev bili ste do razdora nadahneni jednim duhom. Tudi s socijalnoga stališča bile bi posledice zjedinjenja velike. Naš čas nima pravega miru. Ideje, umetnost, znanost in obrt ne morejo se razvijati, med današnjimi gospodarskimi razmerami; ljudski duh težko napreduje. Kako veličasten pojav bi bil, ko bi nastala doba pravega miru, ko bi se mednarodna vprašanja namesto z vojsko reševala s svobodnim sporazumkom evropskih vladarjev in papeža. O Poljakih izjavil je papež, da je opetovano rekel, naj ločijo vero od politike. Zgodovinska usoda bila je taka, da so izgubili svojo samostojnost ter da se morajo pokoriti drugi moči. Tej so morajo udati, sicer ne more njih odnošajev k Rusiji vpoštevati. Isto izrazil je že v svoji encikliki do Poljakov. O socijalizmu in nihilizmu misli, da ju delovanje cerkve ali povsem odstrani ali vsaj premeni. — Objavo razgovora dovolil je papež, češ, kar sem govoril z Vami, želim da bi bil govoril z vsemi Vašimi rojaki.
Nemčija. — Državni zbor je sklican za 3. dan decembra. S tem niso zadovoljni časopisi, češ, da je sklican prepozno, da bi mogel rešiti pravočasno vse nujne in potrebne predloge.
*	Nemški cesar in socijalisti. — Da nemški cesar ni prijatelj socijalnih demokratov, je že mnogokrat pokazal. Sprva je pretil, da jih kar sam zatre, kmalu je pa spoznal, da temu ni kos, in obrnil se je v nekem govoru do svojih gard, naj mu pomagajo socijalizem zatreti. Ostalo je pa pri lepih’ besedah. Socijalni demokratje se drže zakonov, se ne puntajo in zatorej proti njim ne morejo porabljati vojakov. Ko bi se socijalisti puntali, bi jih pač bilo moč z vojaki ugnati. Državni zbor tudi ni hotel prihiteti cesarju na pomoč z izjemnimi zakoni. Nedavno je neki delavec ubil tovarnarja, ki ga je odpustil iz službe. Seveda kaj tacega ni nič novega, vsaj se je že slišalo, da je iz podobnega povoda hlapec ubil gospodarja, ali mu pa zažgal hišo, če tudi še o socijalizmu nikdar slišal ni. Seveda nemški cesar je hitro naredil sodbo, da je dotični delavec bil so-cijalen demokrat in da je odgovorna za a uboj vsa stranka. Obrnil se je vslcd tega v nekem oklicu do nemškega naroda, naj stere socijalizem. Najbrž pa tudi ta poziv ne °f e nič pomagal, kajti v Nemčiji je tretjina prebivalstva v taboru socijalnih demokratov m tretjina prebivalstva se kar tako ne vni J, p naj bo tudi na ukaz samega cesarja Viljema.
Francija. - Sestavljeno je novo ministerstvo, katero se je tudi že predstavilo zbornici in razvilo svoj program.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — V klubu stranke prava, ali v Starčevićevi stranki, je nastal razkol. Dr. Anton S t a r č e v i ć, dr. Frank, dr. Mile Starčević in Evgenij K u m i č i ć so namreč izstopili iz kluba, ker ne soglašajo s predsednikom Folnegovičem in somišljeniki; posebno naglašajo kot uzrok dejstvo, da Folnegović se ni hotel izjaviti v mestnem zboru solidarnim z znano demonstracijo vseučiliščnikov proti madjarski zastavi. Vsled tega poloma v stranki je bila začasno nehala izhajati „Hrvatska". Sedaj pa je zopet nastavila izhajanje pod uredništvom dra. H a-rambašiča. Izstopivši člani bodo baje izdajali nov list. — Dne 1. t. m. je pričel izhajati v Zagrebu nov dnevnik »Hrvatsko pravo* kot glasilo dra Antona Starčević a, ali takozvane čiste stranke prava. Kot urednik je podpisan prejšnji urednik „H r-vatske", g. Martin Lovrenčevič. Ta dnevnik je otrok razkola v stranki prava. Sedaj izhajajo v Zagrebu tri glasila „stranke prava", to je „Hrvatska" in Hrvatsko prav o" kot dnevnika, a „H r v a t s k i Narod" kot polmesečnik; zatem «Obzor» in »Prijatelj n a r o d a» kot glasili neodvisne narodne stranke, »Agramer Taglatt* kot nemški pisano opozicijsko glasilo, »Narodne Novine* kot uradni dnevnik in glasilo »narodne stranke«, »A gram er Z e i t u n g» kot poluraden časopis dež. vlade ter »Srb obran« kot glasilo srbske stranke na Hrvaškem. — Preiskava proti vseuči-liščnikom je končana. Vseučiliščni senat je izključil več vseučiliščnikov od obiskovanja deloma za vedno, a deloma na določen čas Slišijo se želje, naj bi se premestilo vseučilišče iz Zagreba v Osiek. To so pač le nespametne želje. — V Zagrebu je umrl dr. Fran Celestin, Slovenec po rodu, Slovan po mišljenju, bivši večletni profesor na gimnaziju in lektor slovanskih jezikov na vseučilišču v Zagrebu. Služboval je nekaj let tudi v Rusiji. Bil je sotrudnik raznih časopisov, zadnji čas posebno »Slovanskega Sveta,«. Pisal je mnogo tudi za hrvaške leposlovne časopise o slovenski književnosti. Umrl je v najlepši možki dobi, v 50. letu. Bodi mu lahka zemlja hrvaška! — Na modroslovni fakulteti zagrebškega vseučilišča upisalo se je pet učiteljic ženskega liceja kot izredne slušateljice. To so prve ženske slušateljice na hrvaškem vseučilišču. Naj bi bile one in njih naslednice v korist domovini!,— Velika povodenj je uzro-čila ogromno škode po vsej Hrvaški. — Hrvaški sabor zboruje že od 28. pr. m. Padle so ostre interpelacije radi demonstracij in nezakonitega razobešenja madjarskih zastav, a niso nič pomagale. — Tudi v vladni stranki je nekaj razkolnikov; izstopila sta namreč iž nje dva poslanca: odvetnik Crnkovič in Julij pl. J e 1 a č i č, ker sta spoznala, da stranka ne hodi pot. kakor sta želela. — Hrvaški delavci namerujejo izdajati v Zagrebu svoje glasilo »Hrvatski radnik«; in objavili so že svoj program.
Dalmacija. — Bivši član hrvaškega gledališča v Zagrebu, Vaclav Anton (brat Čeh), kateri je izstopil iz zveze tega gledišča, nameruje ustanoviti hrvaško dramatske in operetno društvo za Dalmacijo, katero bi predstavljalo v raznih mestnih glediščih dalmatinskih. Pri tem podjetju ga podpirajo razni dalmatinski rodoljubi, posebno mesta Split, Šibenik in Dubrovnik, s katerim se je pogajal. Zagotovljena mu je razmeram pri-merna denarna podpora. — Neki vinopivec iz vasi Kakma v Dalmaciji, vračaje se opit domov na kobili, prekucnil se je v neko kalužo, kjer je trdo zaspal. Kobila je prišla sama domov. Ko so zapazili hišniki, da je prišla kobila domov brez gospodarja, slutili so nesrečo in so šli preiskat bližnje kraje, a brezuspešno. Še le druzega dne so ga našli v kaluži še vedno spečega ter ga izvlekli iž nje vsega v krvi. Še le sedaj se je zbudil in se spomnil, da ga je vrgla kobila. Spečega P° noči so napadle pijavke ter so mu izsesale veliko krvi. Poklicani zdravnik mu je Ustavil kri in dognal, da je sesalo njegovo n nič menj nego 288 (dvestooseminosem-doset) pijavk. Neke rane so tako velike, po uterih sodi zdravnik, da so na istih sesale
po dve ali tri pijavke. Čudno je pri vsem to, da se pijanec ni zbudil ukljub temu, da je spal v vodi in so ga sesale pijavke, a zraven vsega tega se je dobro počutil. Po treh dneh je popolnoma okreval.
Češka. — Na shodu staročeške stranke, ki se je vršil v 3. t. m. v Pragi, je došlo do sklepa, da se Slaročehi ne udeleže d e-želnozborskih volitev, ampak prepuste vajeti popolnoma Mladočehom. — Število pla-čajočih obiskovalcev narodopisne razstave znaša skupno 2,065.337. Res velikanski uspeh!
—	O priliki bližajočih se deželnozborskih volitvah na Češkem in Moravskem so zborovali tudi Nemci deloma v Pragi in v Brnu, da se pripravijo za skupno postopanje. Pri zborovanju se je pokazalo, da niso vsi edini, kajti iz nemškega kluba je izstopilo pet narodnjakov. Razpor Nemcev na Češkem utegne stati jih budejeviški mestni mandat. Pri zadnji deželnozborski volitvi je nemški kandidat bil dobil 130 glasov večine. Sedaj pa prete nemško-narodni volilci, da ne bodo glasovali za kandidata, katerega je postavil nemški volilni odbor. 140 volilcev je to naznanilo odboru samemu s pristavkom, da se ne samo vzdrže volitve, temveč bodo na vso moč delovali proti postavljenemu kandidatu. Če se ne premislijo, je češka zmaga gotova. Čehi v Budejevicah so pa povse jedini. Zguba tega mesta bi bila za Nemce hud udarec. V Budejevicah Nemci na vso moč prezirajo Čehe, ker imajo večino v mestnem zastopu.
Galicija. — Uradna „W. Zeitung" je prinesla imenovanje poslanca dra. Stanislava grofa B a d e n i j a za deželnega maršala (glavarja) gališkega. Novoimenovani maršal je brat sedanjega ministerskega predsednika Kazimira Badenija. Kdor ima papeža za strica, postane lahko kardinal!
Bosiia-Hereegovina. — V Sarajevu se je ustanovilo lovsko društvo. — V Hercegovini je zapadel sneg. — Mostarski gimnazij je obiskovalo lansko leto 91 učencev; 12 mu-hamedaneev, 28 katolikov in 38 pravoslavnih.
—	Pri uredništvu vrlega „Glasa Hercegove a" nastane sprememba na boljše. — Železnična proga Podlugovi-Vareš je že končana in se otvori prometu 1. novembra t. 1.
- Neko ogersko društvo je kupilo v Bosni „majdan" (rudokop), v katerem so našli sled zlat a. Carski geološki zavod na Dunaju je baje cenil rudokop na Sll2 milijone gld. Delnice tega društva so povišane v zadnjih dneh za 20 gld.
Srbija. — Srbski poslanik na Dunaju, Simič, je upokojen. — Posnemamo po knjigi „Statistika kraljevine Srbije", da je Srbija štela 1890. leta 2,161.961 prebivalcev, to je za 260.225 prebivalcev več nego 1. 1884. — Srbska skupščina se snide 20. pr. m. — Kraljica Natalija pride v Belgrad 28. pret. m. — Kakor v Italiji, tako cvete roparstvo tudi na balkanskem Piemontu,
—	v Srbiji, kjer so uničili 300 kmetskih hiš takozvani „hajduki" v glavnem svojem sedežu v užičkem okraju. Tako poroča časopis „Odjek", ki temu pristavlja: „Dozdeva se, da se nahaja ljudstvo v užičkem okraju v takem položaju, kakor ono v sosednem novopazarskem sandžaku (okrožju).
Črnagora. — Dosedanji avstrijski minister na Cetinju, general M i 1 i n k o v i č, zahvalil se je na svoji službi.
Bolgarija, — Sobranje je pričelo svoje delovanje 31. pr. m. — Pričakuje se konečno, da prestopi k pravoslavju Ko-buržanov sin Boris. „Svoboda" javlja, da želi bolgarska vlada urediti svoje gozde po primeru ostalih držav in da je vsled tega odločila poslati v inozemstvo jednega svojega gozdarskega uradnika, kateri bi si ogledal gozdno upravo na plujem in-,potem uredil domačo.
Busija. — Vse pokrajinske uprave prosijo rusko vlado, da uvede obvezne ljudske šole in sploh vse dosedanje župne šole prevzame v svoje oskrbovanje in nadzorovanje.
—	Kot spomin na kronanje carske dvojice ruske izdeluje neka tvrdka v Moskvi 400.000 vrčkov v porcelanu s sliko carja in carice. Te vrčke bodo zastonj delili o priliki kronanja. — Kot prinos k rusko-fran-coskemu prijateljstvu beležimo, da je bil krstni i
boter hčeri zapovednika francoske vojske ruski general Obručev, a bil je navzoč pri krstu tudi general Dragomanov. — Ruski minister notranjih poslov Durnovo je imenovan predsednikom ministerskega sveta, a na njegovo mesto je prišel njegov namestnik Goremikin. — Neki ruski časopis je priobčil članek, v katerem opozarja na to, koliko je Nemcev v Rusiji, in da se vedno množe, posebno blizu nemške meje. V 28 srednjih ruskih gubernijah pride na 10 Rusov jeden Nemec. Neugodneje je pa za Ruse ob meji. Tako je v risleskem ozemlji skoro dvajsetkrat toliko Nemcev kakor Rusov. V ploški guberniji pride celo še le na 25 Nemcev jeden Rus v kalijski na 45, v petrovski na 72 Nemcev jeden Rus. V tem oziru so privi-slenske pokrajine še za baltiškimi, kjer že od nekdaj prebivajo Nemci. Ruski časopisi pravijo, da je to upliv nemškega sosedstva. Seveda večine v teh krajih Nemci nimajo, kajti večina prebivalstva je poljska. Za Rusijo je baš to neugodno, da so tudi Poljaki bolj naklonjeni Nemcem nego Rusom. V Rusiji se je že marsikaj ukrenilo, da se pomanjša število Nemcev ob mejnih krajih, a te naredbe nimajo dosti uspeha. Posebno industrijska podjetja so sedaj v rokah Nemcev.
Raznoterosti.
Slika iz Italije. — Med tem, ko hočejo Italijani „civilizovati" divje Afričane, je v niih lastni deželi surovost v najlepšem cvetju. V bližini Palerma (Sicilija) napadli so „brigantje" — v resnici pa našemljeni meščani — pri belem dnevu in na javni cesti davkarja ter ga pobili. Odvzeli so mu ključe, odprli občinsko hišo, požgali vse registre ter so slednjič odnesli jedno mizo, o kateri so mislili, da je v nje miznici shranjen denar. Živa duša jim ni bila na | olu pri tem zločinskem početju, karabinjeri (orožniki) so došli, kakor navadno, prepozno, izvedeli niso ničesar, ker jim nikdo ni hotel ničesar povedati. — V bližini Sirakusa napadli so na javni cesti štirje, z bodali oboroženi in našemljeni možje, tri može z grožnjo: „Ali denar ali življenje!" Med napadenimi je imel jeden 500 lir v papirju, drugi srebrno uro, tretji pa vrečico z živili. Vse te stvari so morali oddati siromaki, zajedno pa so jim tolovaji zagrozili groznim maščevanjem, ako bi hoteli stvar prijaviti policiji.
O mednarodni tatinski družbi poročajo iz Budimpešte, da je preiskava proti nji končana. V kratkem pridejo lopovi pred sodnike. Najgnusnejša oseba v tej tatinski družbi je „kralj" vseh lopovov, Stepan Ristič, ali, kakor je pravo njegovo ime: Glišo P ribo j ac. Leta je načelu hajduške čete pred zasedanjem Bosne uganjal strahovite reči. Ropal je požigal in, kjer je bilo „treba", je tudi moril. Tako mu je dokazano, da je leta 1878., dne 8. avgusta, umoril v vasi Obradovao, onkraj Brčke, spahija Bahija Sulejma-noviča, kateri se je v svojo nesrečo pokazal baš v istem trenutku, ko je Pribojac plenil najimovitišega trgovca v Obradovcu. O grozovitostih hajduka Pribojca pripovedujejo strašnih podrobnostij. Dovoljno bodi, da povemo le, da je pobegnil iz Bosne, ko je bila zasedla tu avstrijska vojska ter onkraj Save našel „sorodnih" duš, kakor so Affen-dakis, Papakosta itd. ter v zvezi ž njimi plenil blagajne.
Madjavska „špekulacija". — Ogerska vlada nameruje presenetiti obiskovalce mili-jenske razstave — z dobrimi smodkami. Poslednji čas slišati je bilo mnogo pritožb, da ogerske smodke niso „vredne nič", dasi raste na Ogerskem tu pu tam prav dober tobak. Sedaj pa je neki madjarski list po svoji indiskretnosti razkril pravi uzrok, zakaj so iz ogerskih tovarn prihajajoče smodke sedaj tako slabe, a h krati je isti list razkril tudi „špekulacijo" ogerske vlade. Stvar je vredna, da se dozna v širših krogih, ker je ta „špekulacija" prav — židovsko-premetena. Evo torej pojasnila: Ogerska vlada ukazala je vsem prodajalcem tobaka (trafikantom), da morajo iz nakupljenih smotk izbirati vse dobre in jih staviti na stran. Te izbrano i smodke naj se do milijonske razstave dobro
posuše, dotlej naj se prodajajo le slabe. S to naredbo „špekulira" ogerska vlada tako, da bodo /.a časa razstave na prodaj povsod! le izborne, zares dobre srnodke in s tem na-nieruje doseči, da bi tujci razglašali slavo in izbornost ogerskih smotk po vsem svetu.
*Krona kraljice angleške je sila težka, ker je narejena iz masivnega zlata ter okrašena z jednim velikim rubinom, jednim velikim safirjem, 26 malimi safirji, 11 smaragdi,
4	malimi rubini, 1363 briljanti. 1273 demanti, 4 velikimi in 273 malimi biserji. Najznamenitejši kamen je veliki rubin. Pedro grozoviti ga je poklonil Edvardu L, v bitki pri Axincourtu je pa dičil šljem Henrika V.
♦Pariška moda. — Razlika mej pariško in dunajsko modo je čedalje večja, to pa vsled upliva angleškega ukusa na pariško modo. Kroj ženskih oblek v Parizu je povsem angleški in tako slavni francoski ukus določa le še barve. Letošnjo jesen nosijo Parižanke polmoške obleke, imenovane „costume tail-leur". Značilen je povsem moški jopič in moški telovnik. Jopič je odprt in ima širok ovratnik ter široko v slogu Louis XV. obšit. Telovnik je obšit s čipkami. Jopič in telovnik sta navadno rujava ali svetlo rujava, obšiv in čipke so bele, časih tudi rumene. Tudi kožuhovina je prišla zopet do veljave, ali nepobarvana.
♦Kdaj bodo ljudje lakote mrli? —
Angleški statistik Ravenstein si beli glavo z uprašanjem, kdaj bode na svetu toliko ljudij, da zemlja zanje ne bo več dajala dosti živil. Po njegovih računih prične izumirati človeštvo v 284 letih vsled lakote. Izračunal je, da se prebivalstvo Evrope v 10 letih pomnoži za 87 % , prebivalstvo Azije za 6 %, prebivalstvo Afrike za 10%. prebivalstvo Avstralije za 30%, Severne Amerike za jJ2%, Južne Amerike pa za 15%.
♦Stroj zn molzenje. — Neki angleški mehanik je izumil nov stroj, s katerim lahko jeden človek v desetih minutah pomolze deset krav. Način molzenja je prav jednostavan. Na vimena se pričvrstijo kavčukove cevi, ki so v zvezi s sesalnim strojem. Vsaka krava se pomolze v treh do petih minutah, lahko je pa molzli hkrati tudi več krav. Iz stroja se odteka mleko v drug stroj, kjer se na avtoma-tiški način prenaredi v sterilizovano surovo maslo, še predno krava ve, kaj se je ž njo zgodilo.
Žrtve izjemnega stanja v Pragi. —-
Izjemno stanje v Pragi bilo je 21. pr. m. odpravljeno vsled naredbe skupnega ministerstva. „Arbeiter Ztg". prinaša v štev. 291. zanimivo b i 1 a n c i j o tega izjemnega stanja, piše namreč: „Izjemno stanje trajalo je dve leti, jeden mesec in 8 dnij. Ustavljenih bilo je 7 časopisov; triurni cenzuri podvrženih 24 listov, med temi 13 čeških, 1 nemškonacijo-nalni in deset socijalnodemokratskih. Izjemno stanje bilo je omejeno le formalno samo na Prago; v resnici sezalo je mnogo dalje. Tako je bilo v K o 1 i n u zabranjeno izdavanje peterih novin, katere so se morale zateči celo v Brno. Takoj po proglašenju bila je sisto-vana delavnost rnladofeškega kluba ter ustavljeno sedemnajst političnih društev. Nič manj nego 213 društvom bilo je zapovedano, da morajo svoja zborovanja tri dni poprej prijaviti, vsem drugim odločen je bil v ta namen obrok dveh dnij. Razpuščanje društev ni bilo s tem pri kraju ; bilo je uničenih osem političnih in šest dijaških društev. Pravo delo vršilo je seveda izjemno sodišče. Obravnavalo je v 72 tožbah s 179 obtoženci. Najviše kazni prisojene so bile sedemnajstletnemu ključavničarskemu vajencu in šestnajstletnemu delavcu zaradi veleizdaje; ta dva mladiča bila sta obsojena vsak na dvanajst let težke ječe. Za tema sledile so obsodbe zaradi veleizdaje po jednajst in deset let. Skupaj prisodilo je izjemno sodišče kazni za 258 1 e t,
5	m e s e c e'v in 25 dnij. Radi politično -kazenskih slučajev bilo je ioženih 30, radi motenja javnega miru 91, po §§ 300, 302 in 305 k. z. pa 20 ljudij. Od teh bilo je oproščenih samo dvanajst, od ostalih obtoženih le trije, tako da je bilo od 179 obtoženih 164 obsojenih. Od onih, ki so bili obsojeni v pravdi proti Omladini, je še štirnajst zaprtih, trije so umrli v j e či; jednega rešila je blaznost trpljenja. Pač bogata žetev
nesreče in strahu, ki jo je imelo izjemno stanje".
Avstrijski proračun za 1. 1896. kaže potrebščin 662,691.582 gld., za 18,210.495 več od 1895., pokritja pa 662,902.808 gld., za 18,384.112 več od lani, torej preostaje prebitka 211.226 gld.
„Epizoda iz kulturne zgodovine goriške" ali „košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija" je naslov knjižici, ki jo je ravnokar izdal veleč, kanonik in profesor v p. Mons. Andrej Marušič. Posvečena je brošurica preblagorodnemu gospodu Andreju baronu Wi n ki er-ju za njegov 70-letni rojstni god 9. t. m. — Z ozirom na tožbe po časopisih 1. 1893.-4., da razmere na goriškem gimnaziju niso kaj povoljne, ter da seje slo vensko-italijan-s k o petje celo v cerkvi odpravilo, podaja knjižica kratko zgodovino šolsko-cerkvenega petja v Gorici, zlasti na normalki (vadnici) in gimnaziji, pa vpleta vmes marsikaj zanimivega. Cerkveno petje je pisatelju važen činitelj šolske odgoje in dušne kulture. Od tod naslov knjižici. — Posvetil je Mons. M. svoj spis prebi. gosp. baronu Winklerju zato, ker je bil W. kot učenec „predpevec" na normalki in gimnaziji, pozneje gimnazijski adjunkt in učitelj lepopisja. Kak korak od te pohlevne službe na gimnaziji do njegovega slovečega deželnega predsedništva na Kranjskem! Bog živi odličnega gosp. jubilanta in ohrani ga še mnogo let zdravega pa krepkega in delavnega, kakor zdaj!
Knjižica se bode dobivala po 10 kr. (v dobroten namen) pri Pallich-u, Wokulatu, pa tudi v „Goriški tiskarni" A. G.
— Ljubljanski knjigovez g. Ivan Bonač je izdelal lične platnice za Stritarjevo knjigo „Pod lipo", katero je izdala letos družba sv. Mohorja. Cena komadu je le 20 kr., po pošti 25 kr., za več komadov skupaj pa poštnine prosto. — Poverjeniki naj bi opozarjali ude na te platnice že pri razdeljevanju knjig. Platnice so vredne postavljene cene!
„Ljubljanski Zvon". — V 11. štev. prinaša prav laskavo oceno povesti „P 1 e-menita srca", katera je izšla v 9. snopiču „Knjižnice za mladino". — V isti številki je pričeta povesta „Vodiški samotar", katero je spisal isti Dobravec, ki je spisal tudi krasno povest „S m o d i n" v zadnji „Slov. knjižnici".
— C. kr. kmetijska družba kranjska je izdala knjigo: „Umno čebelarstvo", katero je spisal Jarnej Černe, bivši učitelj na deželni kmetijski šoli na Grmu.
Ker so zadnji Čas naši čebelarji zelo popraševali po slovenski knjigi o čebelarstvu, spisal je tako knjigo gosp. Černe ter je svoj rokopis predložil slav. deželnemu odboru kranjskemu, kateri je rokopis nagradil.
Družba, katera je knjigo sprejela v založbo, priskrbela je mnogo ličnih slik, dala je knjigo natisnit na lep papir ter lično vezat v platno.
Navzlic temu je družba postavila tako nizko ceno, da si knjižico lahko omisli vsak slovenski čebelar. Knjiga se prodaja samo vezana in stane izvod v pisarni imenovane družbe samo 35 kr., p o pošti poslan pa 40 kr.
V naši deželi je lepo število čebelarjev; ne bi jim škodovalo, ako kupijo to zelo skrbno sestavljeno knjigo.
Svečar J. Kopač v Gorici
Solkanska cesta štv. 5).
priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom ter slavnemu občinstvu
pristne čebelno - voščene sveče
klgr. po gld. 2.45.
Za pristnost teh sveč, katere nosijo protokolo-vano tvorniško znamko se jamči z svoto 1000 kron.
Sveče slabejših vrst za pogrebe in stransko razsvetljavo cerkva po jako nizki ceni.
Ima v zalogi tudi kadilo za cerkve. ^iMJa Lacrima najfinejše klgr. po gld. l.SO — Lacrima navadno klgr. po 1. gld. — Granis klgr. po 60 kr. Ulago se pošilja na vse kraje avstro-ogerske •i ■ i . i ije poštnine prosto.
Preselitev
izdclovalnicc umoinih cvcilic in nagrobnih vcncov!
Znana izdelovalnica umetnih cvetlic, nagrobnih vencev in mrtvaškega blaga
"S: E. MESSNERJA
preselila se je z dnem 23. oktobrom v
Nunsko ulico št. 3
nasproti nunski cerkvi ter se priporoča rojakom, da bi jo v novem prostoru mnogobrojno obiskovali.
Gostilna Antona Vodopivca
(l*o domače „pri Prvačkovcu4’) v Trstu, ulica Solitario štev. 12
se priporoča in objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trsta in okolice, da je preskrbljena za svoje prostore in za veselice „Trž. Sokola" iz lastne zaloge pravega črnega in belega, nepokvarjenega vina po doli označenih cenah.
Crno prvaško (novo) po 32 krajcerjev liter Belo „	(novo) „ 40	„
Rizling sladki, prvaški (novo) po 48 liter Modra frankinja prvaš. (nova) „ 40	„
Stara vina, bela in črna, večletna, toči v sodih po 40 in 48 kr. liter, v steklenicah pa liter prve vrste po 80, druge po 60 kr. Družinam od 5 litrov naprej 4 kr. ceneje.
n Corno št. 4. v
Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Karol Drašček ^01.i(-
Tito n i Lib L»a-m veletržec z vinom v Gorici ima J \ <111 IM K H Vil v gvojih založnicah vedno na
izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istrska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja na Generališču (prehod Edlingov). Prodaja na debelo.
Franc Bensa
kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah; zato se sl občinstvu priporoča za obilen obisk.
A	% FVI 14 čevljar v Semeniški ulici št. 4
AAlllOll U D1CUC se priporoča Slovencem v Gorici in v okolici za blagohotna naročila.
I CVl l?ostilni'’al' v Židovski ulici št. 5 toči na I. V i J ravno briško vino.
A vi t An b\,ii v Semeniški ulici ima prodajalnico .cMllUIl _L OIl vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina.
A 1,4 Tm-nfin za veliko vojašnico v Gorici pro-24.11 L. V I t l i G daja vse izdelke, ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot: papir, peresa, svinčnike, knjižice, knjige za upisovanje itd. Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, na kar slavno učiteljstvo še posebno opozarja.
T	t>	veletržec z vinom na debelo
iVclll i. GCGUKvi v Vrtni ulici št. 8 (poleg ljudskega vrta na desno), prodaja nad d6 litrov po najnižjib cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene.
ANHRFI IMI! tovarna kož v Rupi pošta ftIIURI.J JnniL, Miren in zaloga usnja v Gorici, na trgu Korun.
Tvnn R at n gostilničar „Alla Colomba" za veliko J Vilu	vojajnjco na desnem voglu v ulico
Morelli, toči domača vina in ima domačo kuhinjo. Cene prav zmerne.	___
A nf T7'„1%,-, trgovec v Gosposki ulici št. 4
AUltOn IVOl 011 pfojaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Franjo Jakil
Gorici, Raštelj 9.
„Kažipot" za leto 1835-SB.
pobi se v tiskarni za gl. D20, s pošto 10 kr. več.