Dopisi. Iz Ptuja, 9 julija. V štev. 154. ,,Slov. Naroda" nabaja se dopis iz Ptuja, v katerem se bere med drugim sledeče: nIz tega, kako zaničljivo je prof. Žitek o liberalni slovenski stranki dne 22. junija v Celju govoril, da se sklepati. ..." Ker jaz ni edne besedice o ,,liberalnia stranki govoril nisem, se iz mojega govora tudi cel6 nič ne da ,,sklepati." Ali iz onega dopisa se ne da samo sklepati, ampak belodano iz njega sledi, da je dopisnikov namen bil, mene na vse strani očrniti. Ta namen se v vsej golosti kaže. Bili so namreč ob svojem času neki neresnični dopisi v nPolitiki" in nWandererju." 0 onih dopisih pravi ,,Narodov" dopisnik: ,,Po Žitkovem poročilu o tolilnem shodu ptujskem, bi slobodno sklepal, da onib člankov nikdo drugi ni pisal, kakor ta poročevalec v Celju." Jedro teizjave je: Cujte! čujte! vsi, kterih se tiče* mesto da bi se s šoloj pečal, dopisuje, politizira in laže Žitek po Celju, po Pragi in v Beču. Kar se dopisov do nPolitike" in ,,Wandererja" tiče, moram reči, da odkar sem v Ptuji, tema časnikoma uisem ne besede pisal, ker naloga učitelja res ni politiziranje, ampak podučevanje mladeži. — Ali nNarodov" dopisnik me utegne zavrniti: nKaj pa si tedaj 22. junija v Celji delal, ki sicer z vsemi drugimi nejuristi o politiki ravno toliko umes kot moj bregušnjak?" Šel sem v Celje na poziv mnogopostovanega prijatelja, in dasiravno me politika jako malo zanima, ne bi vendar rad ostal celo nezveden glede dejanja in nebanja strank ožje domovine svoje. Reči moram, da je bil vtisek celjskega shoda za me v vsakem oziru povoljen. Pomirljivo, možato postopanje pričujočib duhovnikov in njih navdušenost za blagor slovenskega naroda osvedočila me je, da jetrjenje: ,,ta stanje zastavo narodoosti zapustil", navskoz krivično! Samo ena ne pričakovana prikazen gienila mi je popolno zadovoljstvo, in ta je: razjarjenost kmetiškega stann proti Dr. Vošnjaku! Ali tudi ta se je vsled potolažljivib besed gg. Kosarja in Hermana nazadnje ukrotila. Iz vzroka, seznaniti se z djanjem in nehanjem strank ožje domovine svoje, od ktere sem mnogo let oddaljen živel, bil bi tudi 25. maja rad šel v Celje. Ali oni sbod smo tukaj še le 25. maja iz ,,Naroda" zvedli ¦ kajti ptujska zastopnika na ondašnjem shodu: gospoda doktorja Ploj in Gregoric, nista ne živi dušici rekla, da ideta v Celje ptujskega okraja zastopat! — Dalje pravi ,,Narodov" dopisnik: ,,Med 24 osebami, ki so ptujski sbod 11. raaja obiskale, bilo je 6 posvfetnih, drugi pa vsi dubovskega stanfi." če je pozabil, koliko da je bilo posvčtnih nazočih in želi znati njib imena, mu g petnajstimi lebko poslužimo; ostali pak so bili dubovniki ali kakor naš oberliberalni ptujski Mladoslovenec inače raj pravi: ,,črnjohi", katerih ,,konjsko kopito" resnicoljubni in nježni dopisnik ,,Narodovu v daljem na tanko pregleduje in v svoji nezmotljivosti kaj ljubeznjivo in pošteno opisuje! Ni res, kar ,,Nar." dopisnik pravi, da bi bil jaz zracunil, da ima Herman v ptujskem okraju 88% glasov za seboj. V Celji sem le to rekel, dajenaptujskem shodu 88% (aii prav za prav 877_.°/o) za Hermana glasovalo, česar tudi ,,Narodov" dopisnik in nijeden dobtar tajiti ne more. Ni meni navada, z iluzornimi faktorji računiti, širokoustno svet slepariti ali prerokovati; te in take reči prepuščam cel6 mirno in hladnokrvno drugim. Po volitvi bo si že vsak za se lahko preračunal, koliko % glasov da ima H e r m a n, koliko pa njegov zopernik, dr. Ploj. — Brez zamere! J. Žitek. Iz Ljubljane , 6. julija. (Obč. zbor delničarjev ,,Nar. tiskarne.") (Konec.) G. Vošnjak g. Kluna zavrača, da tudi predloga: v enem ali dveh mesecih sklicati i z r e d n i občni zbor, staviti ne sme, češ, da ni na dnevnem redu. Ko mu pa g. Klun dotično določbo pravil, prebere, pobija g. Klunov predlog s tem, da se bo letos vsakako sklical še eden občni zbor, kadar bodo pravila, ktere se boSejo v tem zboru prenarediti, od vlade potrjena. Takrat se bo volil nov upravni odbor in predložile in vravnale se bodo vse reči, ktere so denes zaostale. G. Klun odgovarja, da bo do tedaj morebiti še mnogo časa preteklo in da bi ne bilo dobro, uredbo računov in bilanco se dalje odkladati. Tudi bi ne bilo prav, novim odbornikom nakladati, da rešijo streno, ktero jedosedanji odborzamotal. Ako si pa upravui odbor ne upa, v enem ali dveb mesecih te naloge izvršiti, bi pa zaslužil, da se' mu denes očitno nezaupnica izreče. (Nemir). Ko je g. P a j k delničarjem še priporočal,  naj delajo na to, da bi naročniki naročnino  redoma plačevali, oglasi se g. Z u p a n iz Reke, ter podpira g. Klunov predlog, da se skliče izvanredni občni zbor ,,Nai'odne tiskarne" meseca septembra, kar je bilo enoglasno sprejeto. Potem so bile volitve v upravni odbor m pregledovalni odsek. Med škmtiniranjem pa se je posvetovalo o spremembi nekteiib toček pravil, ki so bile večjidel po nasvetu upravnega odbora sprejete. Le število upravnib odboruikov se je znižalo na deset, od kterih mora ysaj pet v Ljubljani stanovati, in da mora upravni odbor vsaj vsakega četrt leta euo sejo imeti. S tem je bil dnevni red končan. G. K 1 a v ž a r še predlaga, naj občni zbor sklene, da se na daevni red prihodnjega občuega zbora postavi ustanovitev tiskovue podružnice v G o r i c i. Pa odvrnilo se mu je , naj to naznani upravnemu odboru, kev občni zbor uima pravice, denes o tem sklepati. G. Zupan predlaga zabvalo prejšnemu predsednikn, dr. Razlagu; Grasselli pa g. Gutmanu, ki je bil iz upiavnega odbora stopil. Zbor to obema pritrdi. Konečno spominja g. Rapoc še rajnega rodoljuba, barona A. Cojza, kteremu zbor slavo zakliče! V upravni odbor so bili izvoljeni: Hreu, Turk, dr. Moše in Pirc; v pregledovalni odsek pa Vilbar, Valenta, Tekavčič, Tavčar in dr. Ribič s 197 do 121 glasovi. Nasprotni kandidati so dobili okoli 64 glasov. ,,Narod" se s tem izidom volitve ponaša; pa delničarji naj sami sodijo, k&košnim rokam da so svoje novce izročili. Meseca septembra se bo pokazalo, kako se z ,,Narodno tiskaino" gospodari. Ce bo šlo tako naprej, bodo svoj dobiček labko spravili, g. dr. Ahačič pa bo moral ostale delnice se bolj ponujati, da jih med svet spravi. Vsakdo si bo dobro premislil, preden bo svoj denar društvu izročil, ki že skor leta dui obstaja, svojim deležnikom pa še r a č u n a ne da. Dunajski polom, ki je toliko denarnib zavodov uničil, ki so še trdnejši stali, nego nNarodna tiskarna", bi se utegnil tudi pri njej ponoviti, ako se o pravem času slabenm gospodarstvu v okom ne piide ! Delničarji pozor!! Iz Haloz, 8. julija. Audiatur et altera pars, alj po slovenskem: obedve stranki morate biti slišane. Tega načela se držeč, berem jaz ,,Slovenski Gospodar" in ,,Slovenski Narod", in vselej me globoko v sice zaboli, kadarkoli čitam kako pričkanje med njima, posebno pa zdaj, ko se volitve za državni zbor bližajo. AIj ni mogoče, da bi se spet zedinili?*) Imel sem priložnost pred kratkim obciti z nekim ,,Mladoslovencem", kteri ničesar vediti ni botel o ,,pravni" stianki, in kteri tudi ne bere ,,Slovenskega Gospodarja", temuč le ,,Slovenski Narod." Dal seni rau brati znano knjižico: ,,Pol. katecbismus" od Weiss-Starkenfels-a in v št. 26. ,,Slovenskega Gospodarja" razglašeni državnopravni *) Na p r a v i č n i podlagi mahoma, kar vedno skušamo. Vred. program, in kaj misliš ,,Slov. Gosp.", kakošen je bil vspeh ? Dober je bil; — kajti, ko sva se spet vidila, mi je Mladoslovenec rekel: ,,Ako je temu tako, vidim, da program ,,pravne" stranke nam Slovencem nikakor ni š k odljiv!'1 Bog daj, da bi imel še visekrat piiložnosti, s posatneznitni Mladoslovenci občiti z enakim vspebom, in prepričan sem, da niti eden ne bode več rekel: ,,Jaz izstopim iz tega odbora, ker se ne morem skladati s programom ,,pravne", alj reakcionarue (?) stranke." Kakor znano, je g. Herman zadnjokrat pri volitvi za deželni zbor v našem okraju sijajno zmagal uad nemčurjem, in brez dvombe bode zmagal tudi zdaj pri volitvi za državni zbor, ako rok križem ne držimo. Poznam nekega vrlega narodujaka dubovskega stanu, ki je ob času zadnje volitvc za deželni zbor bil predstojnik neke fare blizo Dravinje; marljivo je ta mož delal, sani volilec je tudi druge volilce taiste fare pridobil za naso reč, — zdaj pa se je bati, da tam niti eden ne bo ,,prav" volil, kajti, če ,,gospodi" spijo, pride sovražnik, po domače: nemškutar, in seje ljuliko med pšenico. Gospoda! alj Vam ,,Gospodar" ni po godu? Na noge ob piavem času, če Vam že za narod ni, more Vam vendar za blagor cerkve biti, ker bode prihodnji državni zbor v cerkvenem oziiu sila važen. Brez dobrega časnika y tem času nič ne zamoremo! Satlja tukaj ne bo; pa bvala dobreniu Bogu, v vinogradih se lepo kaže, tako, da mi je ueki kmet pred kratkim rekel: če bode vse ostalo, bode moral vsak trs dva kola imeti! Z Bogom dragi ,,Gospodar." Kader pa zopet kaj pozvem, pa Ti pisem, ako Ti je Ijubo ? (Prav drago vselej. Vredn.) Od Velike nedelje. 9. julija(Gospodarska poročila in duševna pripoiočila.) Kakor letiua zdaj kaže; bode, ako nas posebne nesreCe ne zadeuejo, vsaj za potiebo kruha dovolj. Sadja ne bomo imeli skoro nič; vinska trta nam pa lep blagoslov Božji obeta. Bučele se rojijo, da že od leta 1835 ne tako; nekteri panji so po dvain trikrat rojili; še cel6 mladi letošnji roji od meseca maja so konec juuija in v početku julija rojili, tako, da že zdaj dosti mladičnikov imamo. Bučelarjem posebno svetujem, ,,Skočidol,skih" panjev si oskrbeti, ktare sem letos sam skušal. Letošnje mlade roje sem večjidel v take panje spravil, in kakor se kaže, se bučele v njih prav dobro počutijo. Več o tem najdeš v knijžici : ,,Bučelarček", izdaui od dnižbe sv. Moliora leta 1871. str. 102. 103. Dragi rojaki! časi so nevarni; berite torej radi podučnih stvari. Ako je bilo kedaj potrebno brati, je to gotovo dandenes. Da vam berila ne zmenjka, pristopite k družbi s v. Mohora, kteri še niste; naročite si dobrib, katoliškib časnikov, n. pr. ,,Slov. Go spodarja", nZgodnjo Danico." Varujte se pa casnikov; kteri vam sv. vero podkapljejo in dubovne zaniču- jejo. Naj se vam ne milijo denarji, katere za dobre časnike in spise darujete; zagotavljam vas, da se vam bodo potrošeni denarji na drugej strani obilno nadomestili. Prigovor pravi: ,,Dober svfet več velja, Kot krvava žula dva." Velikonedeljski. Iz Slovenjgradca, 13. julija. Volitve za tukajšnji okrajni zastop so končane, m konservativna stranka, če ravno nima večine, bode vsaj v enakem številu , s teb nimi moži mestnim liberalcem nasproti stala. Naši možje iz Starotrške, Št. Janške, Pameške, Selske in Št. Vidske fare, d e 1 o m a tudi iz Šrnartna, so se vrlo obnašali, kakor pri vsakej volitvi, in dasiravno so mestjani zdaj kakor ruetulji, zdaj kakr sršeni z obljubami in žuganjem okol njih frfotali, se ni dal nobeden pregovoriti. Nasproti pa so nekteri Šmartčani, potetn Šentilčani in Podgoičani se mestjanom dali pregovoriti; se le pri drugi volitvi, ki je zavoljo dveb zastopnikov potrebna bila, so tudi oni večjidelj z nami potegnili. Posebno nas veseli, da irnanio v okrajnem zastopu pri sadanjem volitvenem redu vsaj gotovo trinajst (med 32; slovenskih in katoliških korenjakov, nied kterimi se posebno odlikujejp: Urb. Dietricb, Jesenko, Lesičnik, Ovčjak, Dr. Šuc, J. Vivod in Verčkovuik. Lebko bi jih bila naša stranka 19 udov štela, ako ne bi bila neka ženka — Gradisnica — katoliški stranki danega pooblastila še zadnji trenutek preklicala, in v nasprotni nemčurski tabor potegnila. V Konjicah dne 14. jul. (Zbor kat. pol. d r u š t v a.) V nedeljo, 13. t. m. se je zbralo iz 9 župnij lepo število vrlib naših kmetov priobčnem zboru. C. g. župnik J. V. je društvenikom razlagal, kakošne da bodo nove volitve. Volil se bode poslauec naravnoč za državni zbor na Dunaju, o kterem še pa ne vemo, ali bodo mogli vanj stopiti naši poslanci ali ne. To odločijo nasi politični vodje. Povedal je pa tudi, da smo se doslej morali bojevati zoper nemškutarje in nemške liberalce, zdaj pa se bo treba tudi ene vrste Slovencev izogibati, tistib namreč, ki nočeio o svobodi in pravicah katol. cerkve nič slišati ter se držč gesla: ,,Vse za omiko, svobodo in napredek!" Naše pa ostane geslo, pod kateiim smo bili poprej vsi združeni: nVse za vero, dom in cesarja!" To geslo je naš program, za tega se bočeino potegovati! V tem boju pa nismo mi sami, bi tudi nič ne opravili sami; na našej strani je velik del Čebov, vsi Tirolci, veči del drugib nemških kmetov. Za ta program se je dnč 22. juuija v Celji 130 slovenskib mož encglasno odločilo. Tem se tudi naše društvo pridruži. Sprejele so se potem soglasno sledeče resolucije: I. Kat. pol. društvo v Konjicah se programu avstrijske pravne stranke popolno pridruži; II. Želi zedinjenja vseh Slovencev po postayni poti v eno kronovino pod slavno vladajofio habsburško rodoviuo. III. Zavrača izldjučljivo nnai*odniu, sv. cerkvi protivni program Mladoslovencev. IV. Za kandidata v državni zbor ne spoznava na spodnjem Štajarskem druzega, kakor le tistega, katerega bo osreduji volilni odbor pravne stianke v Mariboru priporočal. Zbor je trajal poltretjo uro. — Pribodnji zbor se skliče nedeljo po Velikih melah; večer pred Cesarjevim rojstnim dnevom.