n pi agosl List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TEST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širolkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DFT O GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Pozdravljamo junaški korejski narod, ki je s svojim odporom prisilil ZDA na podpis premirja! EVI Lični povei OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 248 TRST - SOBOTA, 1. AVGUSTA 1953 CENA 20 UR PRVA VELIKA ZMAGA SOVJETSKE IN K1TAJSK0-K0REJ5KE MIROLJUBNE POLITIKE LOVEŠTVO UPA, DA JE PREMIRJE Koreji prvi korak k pomiritvi lORAZ VOJNIH NETILCEV Koreji se je končno po ul “kih letih uničevanja, kla-Bdk in krvoprelitja prižgala 'želi ^Ja upanja: ob 14. uri 27. ju-:vo 'L9 so se sovražnosti prene-e.r: S1 >le, orožje je utihnilo, voja-,j v(l°beh vojsk so se začeli umi-'.30 1 ki, beseda je podana ljudem, inti« bodo za zeleno mizo skušali ,A «iti sporna" vprašanja, t jn1 L‘e samo v srcih težko priza-e Pfltega korejskega ljudstva, ’”aeI1j ktveč tudi v srcih vseh naro-ptf'v sveta se je sedaj pojavilo ko» ^nje, da je zatišje v Koreji £elj *i konkretni korak k porni-30 T *vi v svetu, k pogajanjem za 45 t‘itev vseh spornih vprašanj, 21g, j je težko pričakovana zora koot 'lega dneva, ko bo svetu da-? gotovost mirnejšega živl.e-'» brez strahu pred bližnjo točnostjo. 'iasno je, da narodi v svetu 0l»'čtnorejo biti popolnoma mir-egaf 1 °b tem trenutku, čeprav ne k.ZvItivajo svojega veselja in skii» '“je radosti ob vesti da je o-im> |*.’e v Koreji utihnilo. Ne mo-!i° biti mirni, ker istočasno vi to vestjo prejemajo tudi Širc' kige vesti, ki niso oznanjevalcev, 6 lepših in mirnejših dnevov. LLi0 so vesti o histeričnih izja-z.i južnokorejske ameriške pri’ tke Singmanarija, ki zagotav-all l' da bo čez šest mesecev po-'oO1 'vno začel streljati in mori-i '! zato, da bi s silo dosegel inij® | ukitev vse dežele». Prav ta-1 nas ne more pomiriti vest, 1 tf ie Poster Dulles, zunanji mi-l$tor ZDA, t. j. tisti, ki je pri- , so’/ »Vil izvedbo napada na Se-S»* *o Korejo in ki je torej e-P°d izmed glavnih krivcev ko-,„a lske vojne, takoj po podpisu Žid: Jtoiirja izjavil, da ZDA ne io 0 odstopile na politični kon-Vin l. hci od svojega stališča in . --„0 celo nastopile proti P» ,°iim «zaveznikom», če bi ti ’ /®šali predlagati kakšno kom- , jr .“toisno rešitev med obema 1 si iJ- PUy Likoma. Prav tako je izjavil, , da ■[ body ZDA nedaljevale svojo ščila Svetovnemu svetu miru in mo, da bi balkanski Singman-ri, t. j. Tito začel svoj napad na malo Albanijo in spremenil naše mesto v balkanski Fusan. To je naša dolžnost, ki jo moramo izpolniti v znaku hvaležnosti do korejskega naroda in v znaku budnosti proti novim vojnim provokacijam. Podpis premirja 27. julija ob 10 predpoldne (ob 2 po polnoči po naši uri) je bilo premirje podpisano v «stavbi miru» v Panmundžo-mu. Za Severno Korejo je podpisal gen. Nam II, za kitajske prostovoljce gen. Kušan, za Amerikance pa gen. Harrisom Svečanosti te predstavniki Južne Koreje niso udeležili. Takoj za podpisom v Pan-mundžomu so premirje potrdili Kim 11 Sun za Severno Korejo, gen. Pen Tehuai za ki- Premirje je bilo podpisano 27. julija ob 10, sovražnosti pa so se nehale ob 22 istega dne - Pozdrav Malenkova Kim II Sunu - Obnova Severne Koreje se je že začela - 5. avgusta se začenja zamenjava ujetnikov - Ri še vedno grozi tajske Clark prostovoljce in gen. za Amerikance. Tudi ob tej priliki predstavniki Rijevih sil niso hoteli podpisati dokumentov o premirju. Ri je samo izjavil, da bo spoštoval premirje in da se ga bodo njegove čete držale. Ob 22. uri istega dne (ob 14 po naši uri) so se na 240 kilometrski fronti prenehale sovražnosti. Amerikanci so kljub temu do zadnjega obstreljevali s svojim topništvom korejsko-kitajske položaje, medtem ko so njihova letala bombardirala nekatere pokrajine Severne Koreje. Takoj po podpisu premirja in po prenehanju sovražnosti so vojaki obeh vojska uprizorili manifestacije radosti. Po vaseh in mestih Severne Koreje je prebivalstvo organiziralo spontane manifestacije je razobesilo zastave in je začelo Navdušenje Tržačanov ob prekinitvi sovražnosti Tudi v Trsiu je vest o podpisanem premirju v Koreji in o prekinitvi sovražnosti razveselila vse prebivalstvo brez razlike. Izražajoč ta čustva prebivalstva, so številne organizacije, u-stanove, skupine ljudi poslale pisma in brzojavke OZN, Svetovnemu svetu miru, korejski ljudski vladi itd. Zveza enotnih sindikatov je poslala OZN pismo, v katerem izraža v imenu tržaškega delavstva svoje zadovoljstvo zaradi podpisa premirja, poziva Organizacijo, naj napne vse sile za mirno rešitev sporov in si želi, da bi bilo tudi naše vprašanje kmalu rešeno. Občinski odbor iz Doline je prav tako poslal pozdrav in vo- nji1 politiko» . 7>du. '0 S l Navadni na Daljnem •A: », % in pametni ljudje rekli, da sta "Singmanri er Dulles le dva človeka iČ’0st Ta’1 ne moreta kar tak° odre-. 0 vojni in miru na svetu. r ie. k’ res je, a ta dva človeka x<[\ I Ustavljata najnapadalnejše ndi' k! svelu, ta dva človeka d 'd >ta dejansko v rokah politi-» dveh držav ,ta dva človeka že enkrat pred tremi leti -glf “sla vojno v Koreji in prediali L^ljata interese tistih kro-ki jim je premirje prineslo Jke izgube v denarju. n3j? cato je treba biti zelo budni, ga I !j(° je treba povečati in razši-00 t|j .akcijo zato, da se bo presto sprememilo v mir in ne ’ £5asno zatišje pred novo, še Jso nevihto. v Kore,i je zmaga 'At: ,oV( i^ske miroljubne politike. Ne k6too pozabiti, da je prav soul vlada preko Malika IrilSJ^dlagala pogajanja ne smemo »biti, da je prav kitajsko-,jj_ejska delegacija stalno odri5* tta*a vse ameriške in južnoko-, 'A6 Prov°kacije in večkrat ,o j Impila od svojega stališča saje11' j.J’. Ba omogoči premirje in LÌftrga iz rok Amerikancev A argument za nadaijeva-jo, j, Vojne. ■iV» emirje je zmaga malega in K'’1 tj »škega korejskega naroda, ;ti- ltjjSe je z vsemi svojimi sila-ii [. ijjj 2°Perstavil ameriški agretti ija ’ o kateri so danes že vsi ji». »Vetu prepričani. Mali a M'|tijQ»»ki narod je ustavil agre-S1) Velikanske države, ki je A ih vojno trosila milijardo ie«'Vi °° milijonov lir na dan ji»eV.za tekoče stroške; ki je A «Adirala v Koreji polovico piti ijjvojakov, vsr- svojr tiho-rd, ,sko brodovje, večino svoje-p®" i »talstva, itd. Mala Koreja r L Lusiavila in pokorila veliko • je pokazala ameri- ;i ' (j to «supermenom», kaj pome-el”’ lv'o5o se mali narod bori za j to svobodo in neodvisnost. \ vojne je izšla Amerika tisana: prvič v svoji zgodo-Svrj. ni mogla doseči z orožjem lotosa cilja, prvič v svoji zgo-Ì® bila natepena. In od A •_ Od prav malega naroda. 'S-i'" 6te Sa smo hvaležni temu juna-A U Ljudstvu, smo mu hva-Le s sv°jLm zadrža-l3''l 'ilil vin syojimi žrtvami pri-A 1» , k sprejetju premirja Vlaji 1 V/ ki je že imela v načrtu, da i®§f» • reia le začetek večjih ^ tovnih akcij, kot je bila k li,a začetek Hitlerjeve voj-V . 'edaj smo dolžni, da elcern Kim II Sunu, V tovarni ILVA so predstavniki obeh sindikalnih organizacij poslali pismo OZN, v katerem pozivajo organizacijo, naj se nadaljujejo napori za rešitev vseh sporov s pogajanji, ZDZ je poslala pozdrav korejskim ženam, partizani in preganjanci Kim 11 Sunu, demokratična solidarnost Svetovnemu svetu miru, ZKM Organizaciji združenih narodov z zahtevo, naj se uveljavi mirovna pogodba z Italijo v duhu pomiritve v svetu in korejskega premirja. Tržaški odbor miru je pisal Jo-liotu Curieu, odbor miru za center mesta pa OZN. Iz tovarn so bila poslana OZN in Svetovnemu svetu miru pisma, v katerih se poudarja veličina doseženega premirja in želja Po pomiritvi. Taka pisma so poslali iz Tovarne strojev in Arzenala. Podobne pozdrave so poslali mladinci iz Ro-cola in borci za mir iz Pončane. SHPZ je pisala OZN in Joliotu Curieu. V pismih pozdravlja premirje v Koreji in si želi rešitve našega vprašanja v duhu tega prvega koraka k pomiritvi. Bolna domiš/ija «Primorski» od 26. julija objavlja uvodnik «Prava pot», v katerem blebeče o «krizi» naše partije. Z veliko globokoumnostjo prihaja do zaključka, da je naša partija začela organizirati odpor ljudstva proti dviganju taks zato, da bi odvrnila pozornost svojih članov od... Berite, Madžarske, Nemčije, itd. Uredniki «Primorskega» bi pač morali biti na «Cittadelli», saj bi si s takimi domislicami zaslužili čast ia hvalo. Da pa smatrajo svoje ne-številne bralce za bedake, Jim prav ne dela časti. Naj rajši povedo, kako branijo demokristjane, ki se hočejo polastiti Delavskih zadrug, kako skušajo ob vsaki priliki odvrniti pozornost množic (vsaj svojih) od konkretnih problemov s svojimi bedastočami o «krizi komin-formizma», kako niso niti z besedico protestirali proti policiji, ki je prejšnji četrtek napadla delavce na Velikem trgu. kako skušajo oprati preil ljudstvom glavne krivce sedanjega stanju, i.j. «prave socialiste Angleže in Amerikance, kako prikrivajo množicam, da se je cona A po krivdi VU spremenila v zatočišče vojnih zločincev, kako zamolčujejo dejstvo, da škof Rožman javno izziva partizane, kako so tudi oni krivi zapostavljanja Slovencev, sedanjega težkega gospodarskega stanja, krize, brezposelnosti, korupcije, itd. ker so sovražniki mirovne pogodbe in STO, ki bi to stanje odpravilo. Sele potem naj začnejo blebetati o «krizi komin-jormistov». Saj dokler smo «v taki krizi», pomeni, da se krepimo. • peti in plesati. V Južni Koreji pa je Ri prepovedal vsako manifestacijo veselja, dočim je gen. Clark takoj po podpisu premirja izjavil, da se ni treba preveč veseliti. Prav tako je ameriško poveljstvo strogo prepovedalo svojim vojakom vsako solidariziranje s korej-sko-kitajskimi vojaki. Z bojne črte so se že v glavnem pomaknile za dva kilometra nazaj vse vojskujoče se sile in so se že začele na obeh straneh rušiti utrdbe v demi-litaarizirani in nevtralni coni. 5. avgusta se bo začela izmenjava ujetnikov. Amerikanci bodo izročid '69 tisoč Korejcev in 5000 Kitajcev, iz Severne Koreje pa bo izpuščeno 8180 Rijevih vojakov, 3300 Amerikancev, 920 Angležev, 12 Francozov, 228 Turkov, 15 Avstraiijancev, 40 Filipincev, 14 Kanadcev, 22 Kolumbijcev, 6 Južnoafrikancev, 3; Grk, 1 Belgijec in 3 Japonci. Glavni tajnik OZN Pearson je sklical za 17. avgusta Generalno skupščino OZN, 2e takoj po 48 urah premirja so ga Amerikanci 8 krat prekršili, za kar so korejsko-kitajski delegati protestirali. 28. julija je bila v Phyon-gyzngu okrog vodje Severne Koreje Kim II Slina velika ljudska manifestacija. V svojem govoru je Kim II Sun poudaril, da je premirje velika zmaga korejskega ljudstva in težak politični ter moralni poraz Amerikancev in Rija, ki so pred tremi leti začeli napad s ciljem, da zasedejo vso Korejo in da jo spremenijo v oporišče za druge napade proti taboru miru in socializma. Kim II Sun je pozval korejsko ljudstvo na budnost pred provokacijami Amerikancev in Rija. Dejal je, da je cilj Severne Koreje doreči združitev dežele na miren način, da pa so ZDA še vedno prisotne v Južni Koreji, ker hočejo pripraviti teren za nov napad. V Severni Koreji se je začela obnova deže’e. Tov. Malenkov je Kim II Sunu poslal pozdrav, v katerem pravi, da je premirje zmaga korejskega ljud- stva in kitajskih prostovoljcev, zmaga tabora miru in demokracije. V svojem pozdravu pravi Malenkov, da je ZSSR pripravljena nuditi vsestransko gospodarsko in finančno pomoč za čimprejšnjo obnovo Severne Koreje. > Istočasno je Ri ponovil v svojih izjavah, da se je pokoril premirju, ker je odložil za nekaj časa uresničenja združitve Koreje. Dejal je, da bo spoštoval premirje le 180 dni in da bo potem, ako se ne bo dosegla združitev dežele, poslužil tistih sredstev, ki se mu bodo zdeli primerni. Najtežje pa je dejstvo, da se je Ri* skliceval v teh svojih izjavah na obljube vlade ZDA. Tudi Duliesov prihod v Južno Korejo ne more pomeniti nič dobrega, saj je bil prav Dulles tisti, ki je bil v Južni Ko reji e 5 dni pred Rijevim na- ma Sandrio. padom na Severno Korejo. Se zloveščejši je ta prihod, če pomislimo, da je Dulles izjavil pred odhodom iz ZIDA, da bo njegova vlada nadaljevala dosedanjo politiko. Sedaj je vse odvisno od sil miru in razsodnosti, ki jih je večina na svetu. Od njih je odvisno ali se bo premirje spremenilo v mir ali pa le v začasno prekinitev sovražnosti. Titovske provokacije proti LR Albaniji TIRANA — Albansko zunanje ministrstvo je obvestilo OZN, da se titovske provokacije na meji Albanije ponavljajo kl ub večkratnim protestom. Titovci so od 1. januarja do 13. julija 26 krat prekršili meje Albanije. 13. julija pa so ubili albanskega oficirja Re- MIROVNA POGODBA Z ITALIJO ne dopušča Beblerjevih “variant,, Kondominij bi uničil STO - Beograd in Rim se zavzemata za “status quo“ - Kako hoče “Corriere di Trieste" prelisičiti svoje bralce Ko bi trdili, da se je tržaško vprašanje zopet zganilo z mrtve točke, ne bi bilo res. Tržaško vprašanje, namreč, ni nikoli dospelo do mrtve točke, marveč je bilo vedno predmet razpravljanja, polemik, tajnih in javnih diplomatskih pogajanj. .Zato moramo le trditi, da je v teh dneh postalo vedno bolj jasno, kakšno vlogo igra naše vprašanje v napadalnih naklepih na Balkanu. Kaj je, torej, novega? «Novo» je dejansko le stališče, ki so ga te dni zavzele italijanske nacionalistične stranke v Trstu, ki so se izrekle proti od Tita predlaganemu hodniku do miljskega zaliva, in članek, ki ga je v beograjski reviji «Mednarodna politika» objavil «strokovnjak» za tržaško vprašanje Aleš Bebler. Stališče italijanskih nacionalističnih strank je le ponavljanje obrabljenih fraz o «veljavnosti» pokopane tristranske izjave. Zanimivejši je članek Beblerja, t. j. človeka, ki je pred svojim odhodom v Atene, kjer je skušal prepričati svoje turške in grške partnerje, da korejsko premirje še ne pomeni odstopiti od načrtov napada na Albanijo, prišel v Trst, da si na licu mesta ogleda kraj, od koder naj bi njegova vlada dobivala od svojih gospodarjev orožje in municijo za primer vojne. Zanimivejši je tudi, ker je prišel takoj zatem, ko je bila titovska vojaška misija povabljena v Washington na razgovor o «obrambi» ljubljanske nižine, o vlogi Trsta v tej «obrambi» in o spremenitvi vsega ozemlja od Trsta do Ljubljane v strateško važno podroCTe, ki naj bi bilo prepredeno z vojaškimi cestami, letališči, bunkerji, «o brambnimi» črtami ital. Bebler torej ptše v svojem članku, da Trst pripada po vseh pravilih Jugoslaviji: zaradi zemljepisne lege, zaradi etničnega sestava, zaradi gospodarskih interesov itd. Najbolj zanimivo pa je, ko skuša prikazati svoj nestvor, t. j. kondominij kot neko «varianto» mirovne pogodbe. On pravi, da se s tem Jugoslavija ni odrekla mirovni pogodbi. «Njen glavni predlog za rešitev, skupna uprava, je sam po sebi ena izmed možnih variant za izvedbo osnovne zamisli mirovne pogodbe, t. j. zamisli o Trstu kot nevtralnem ozemlju, ki ne bi pripadlo NOVI PARLAMENT JE IZREKEL NEZAUPNICO Vlil. DE GASPERIJEVI VLADI Italijansko ljudstvo zahteva vlado v smislu rezultatov 7. junija Sirenske vabe monarhistom in fašistom niso rešile De Gasperija Togliatti za politiko borbe proti bedi in za mir - Manifestacije po Italiji za vlado, v kateri naj bodo zastopani delovni ljudje V torek 28. julija je Vili. De Gasperijeva vlada padla, ker ji je parlament, L: je izšel iz volitev 7. junija, odrekel zaupnico. Nezaupnica v parlamentu je direktna posledica težkega poraza, ki so ga demokristjani doživeli na volitvah. Prve dni julija je De Gaspe-ri začel razgovore za sestavo nove vlade. Kljub temu da so volivci s svojim glasom dovolj jasno povedali, da je treba napraviti konec z dosedanjo politiko, in kljub temu da je postalo jasno, da se mora vsd politika nove vlade usmeriti k sodelovanju z ljudskimi sila- mi, ki so iz volitev izšle močnejše, je De Gasperi skušal sestaviti vlado po starih načelih. Ker ga celo republikanci, liberalci in socialdemokrati niso hoteli podpreti, je sestavil vlado iz samih demokristjanov. Prejšnji torek se je predstavil parlamentu in v zelo ponesrečenem govoru, v katerem je skušal prepričati svoje satelite, monarhiste in celo fašiste, naj mu izrečejo zaupnico, potrdil, da ni menjal svojega programma in da misli nadaljevati po stari poti. V teku debate je prišlo do negativnega stališča vseh ne- Jutri se začne v Bukarešti IV. svetovni festival mladine Včeraj je odpotovala iz Trsta naša mladinska delegacija Včeraj je odpotovala delegacija, ki bo na IV. svetovnem festivalu mladine in študentov za mir in prijateljstvo v Bukarešti predstavljala tržaško demokratično mladino. Festival se začne jutri in bo traiai do 16. avgusta. V teku petnajstih dni se bodo vrstile najrazličnejše umetniške, kulturne in športne manifestacije. Našo delegacijo sestavljajo najboljši mladinci mesta in podeželja: mladi delavci, kmetje in študentje, ki so se izkazali v borbi za mir in boljšo bodočnost mladine, ki so dali vse od sebe v pripravah na to mednarodno manifestacijo in ki so bili najboljši v pripravljalnih tekmovanjih. Kot za Berlinski festival se je skušalo na več načine preprečiti, ! ^V.etn pomagamo s tem 'lrrio za sklenitev trajne- ^6r‘rU’ za P°miritev v svetu, *b)Q ®P”?čim° druge takšne pu-\ sčjne in da predvsem na ^ašem področju prepreči- ZVEZA PARTIZANOV STO priredi jutri, v nedeljo 2. avgusta ob 17. uri v Sv. KRIŽU PARTIZANSKI TABOR v znak veselja za podpis premirja v Koreji Govorili bodo sen. GIROLAMO LI CAUSI Karel Šiškovič in Alessandro Destradi Tabora se bo udeležila partizanska delegacija iz Benečije Državljani ! Udeležite se vsi tega tabora, da izrazimo svojo radost za zmago miru v Koreji ! da bi se tudi tržaška mladina u-deležila Festivala v Bukarešti. Toda tudi tokrat je naša mladina odpravila vse zapreke in njena delegacija je odpotovala, toplo pozdravljena od ostalih mladih ljudi. In drugače ni moglo biti. Ni zaprek, ki jih mladina ne bi mogla odpraviti zato, da se pridruži mladincem vsega sveta In da ponese v Bukarešto tuiil glas tržaške mladine. Mladinskim delegacijam, ki se bodo udeležile IV. festivala, bodo naši mladinci povedali, v kakšnem stanju živi naša mladina, kako se v našem mestu razširjata brezposelnost in korupcija. Pripovedovali bodo tudi o terorju ki mu je podvržena mladina cone ti. Prepričani smo, da bodo mladinci vsega sveta razumeli nae razmere in nam. nudili svojo solidarnost m pomoč v pravični borbi za izboljšanje sedanjega stanja Želimo mladim delegatom, ki so šli na Festival, srečno potovanje. Pozivamo jih, naj izkori-r stijo to priliko in naj vzpostavijo čim tesnejše prijateljske stile z ostalimi mladinci zato, da se vrnejo v Trst s še večjim zaupanjem v stvar miru in bolfSe bodočnosti. Jutri se bo svečano otvoril v Bukarešti IV. svetovni festival mladine in študentov za mir in prijateljstvo. Pred enim tednom, t. j. 25. julija pa se je začel v istem mestu III. svetovni mladinski kongres, na katerem je prisotnih 1200 delegatov iz 70 detel. Te dni so se začele stekati iz vsega sveta mladinske delegacije. Zgleda, da bodo jutri že dospele v Bukarešto skoraj vse mladinske delegacije. V tem času pa je prišlo na srednem zasedanju mladinskega kongresa do pomembne bratske manifestacije okrog delegatov Kitajske in Severne Koreje. Ameriški in angleški de- legati so ob navdušenju vseh o-stalih delegatov dvignili na svoja ramena kitajske in korejske predstavnike in jim tako izkazali vse svoje prijateljstvo in svojo solidarnost. ZSSR za podpis pogodbe z Avstrijo DUNAJ — Sovjetske oblasti na Duna’u so sporočile avstrijski vladi, da ne bodo več zahtevale od Avstrije plačila stroškov za vzdrževanje sovjetskih čet v deželi. Sovjetska vlada je sporočila dunajski vladi, da je pripravljena ponovno začeti pogajanja za podpis mirovne pogodbe, ako se zahodne sile in z njo Avstrija odrečejo «skrajšani mirovni pogodbi», ki so predlagali zahodniki, da bi nemogočili normalizacijo a sirijskih razmer. 7 mrtvih v Beogradu BEOGRAD — Ob premeščanju arhiva beograjske UOB je prišlo do eksplozije, ki je povzročila 7 mrtvih. Uradno poročilo trdi. da gre za «nemarnost uslužbencev». Domneva pa se, da gre za atentat. BENETKE — Sovjetsko ministrstvo za kulturo je sporočilo odboru za filmski festival v Benetkah, da se bo ZSSR udeležila letošnjega festivala s 3 filmi in različnimi dokumentarci. demokristjanskih skupin. Socialdemokrati, republikanci in liberalci so izjavili, da ne bodo glasovali za novo vlado in da se bodo vzdržali. Monarhisti so se pa izrekli proti, ker De Gasperi ni upošteval njihovih zahtev. Fašisti pa so se izrekli proti novi vladi, češ da ni «dovolj protikomunistična». Edina dva najkonkretnejša in pozitivna govora v mislu resne debate o vseh vprašanjih, ki tarejo Ita ijo, sta bila Togliattijev m Nennijev. Nen-ni je dejal, da socialisti ne morejo podpreti vlade, ki mi sli nadaljevati dosedanjo po-gubonosno politiko. Edini izhod iz sedanjega kritičnega položaja je sestaviti novo parlamentarno večino z vključitvijo socialistov. Tov. Togliatti je v svojem govoru poudaril, da De Gasperi ni napravil nobenega poskusa za spremenitev vladne politike, ki jo je treba nemudoma spremeniti, če se sedanja kriza noče poglobiti. Togliatti je dejal, da je italijansko gospodarstvo v stagnaciji, industrijska proizvodnja pada, kovinarska industrija preživlja krizo, življenjska raven je ena izmed najnižjih na svetu, svoboščine se ne spoštujejo, država ščiti delodajalce in preganja delavce, v tovarnah in na poljih se pripravljajo težki konflikti med delovno silo in delodajalci. Tako se ne more naprej. Zato je govornik predlagal: vlado, ki bo aktivno prispevala k pomiritvi v svetu, ki bo začela in razvila borbo proti bedi in uveljavila ustavo v tistih členih, ki govorijo o socialnih reformah. V govoru pred glasovanjem je De Gasperi še poostril svojo polemiko proti sccialkomuni-stom, odklonil vsako možnost sodelovanja z delovnimi silami in poudaril, da namerava skleniti na en ali drugi način sodelovanje z monarhisti. Tega so bili zelo zadovoljni fašisti, ki so izjavili, da jim tak De Gasperi ugaja. Ob 15.30 v torek pa je predsednik parlamenta Gronchi izjavil, da je vlada dobila 263 glasov, proti njej je glasovalo 282 poslan, cev, 37 pa se jih je vzdržalo. ~Vladna kriza je zelo težka. Ze se govori o možnosti novih volitev. Zelo nezadovoljni s tem rezultatom so Amerikanci, ki so izjavili, da so z nezaupnico De Gasperiju izgubili velikega prijatelja in poborm-ka za atlantske ideje. Predsednik Einaudi je že začel razgovore za sestavo nove vlade. V sredo je govoril z De Nicolo, v četrtek pa s Togliattijem, Scoccimarom, Terracinijem, Gronchijem, Merzagoro, Sara-gatom, Ceschijem in Morom. Po Italiji so se začele velike ljudske manifestacije, na katerih se zahteva, naj se v novo vlado vključijo predstavniki ljudskih sil. niti Italiji, niti Jugoslaviji, kar bi v veliki meri ustrezalo osnovnim interesom prebivalstva STU. Po našem mnenju bi ta varianta, ki je obojestransko najbolj sprejemljiva, ustrezala današnjemu položaju bolj kot odredtr mirovne pogodbe...» V zaključku pravi, da na tem stališču ’’ztraja Jugoslavija. Nima niti pomena, da ponovno poudarimo, da «kondominij» ni «varianta» mirovne pogodbe, marveč le groba kršitev mirovne pogodbe ter du naše prebivalstvo noče takih «variant», marveč le ustanovitev STO, kot ga mirovna pogodba predvideva. Ni treba niti, da poudarimo, da Beblerjeva «varianta» ne predstavlja nobenega jamstva za naše prebivalstvo in je le «jamstvo» za Tita, ia bo Trst postal njegova vojna luka v «obrambi ljubljanske nižine», t. j. luka še vedno popolnoma v rokah Anglo-arnerikancev. Ce Bebler misli, da so Tržačani bedaki, se zelo moti. Njegove «variante» jih ne bodo omamile, ker so že na prvi pogled sleparske, da bi se kak kalin nanje ujel. Toda Beblerjeve izjave so nam pokazale še enkrat, kako Skušajo slepariti svoje ljudi takozvam «indipendentisti». «Corriere di Trieste» od 28. julija je namreč objavil le del Beblerjevega članka pod naslovom «FLFJ se ne odreka mirovni pogodbi», ni pa objavil njegovih Izjav, da STU pripada Jugoslaviji in ni raztolmačil, kaj pomeni «varianta» o «kondominiju». Tako bi «indipendentisti» radi prikazali titovske voditelje kot prijatelje STO in ne pa kot njegove grobarje. Ta sleparija pa jim prav gotovo ne more uspeti, saj naše ljudstvo prav dobro pozna stališče beograjske vlade, ki odločno nasprotuje u-veljavitvi mirovne pogodbe in ustanovitvi STO, kar je tudi Bebler popolnoma potrdil v svojem članku. Kakšno je resnično statiste ti-tofašistov pa nam potrjuje «Primorski dnevnik» od istega dneva, ki ni poudaril Beblerjevo pisanje v «indipendentističnem» sleparsKem smislu, marveč ga je objavil v celoti. Ze to dejstvo je najboljši dokaz sleparije «indi-pendentistov». ki bi radi prepleskali z dobro voljo sovraštvo beograjske vlade do naših interesov. Iz vsega tega, t. j. iz stališča italijanskih nacionalistov (n iz Beblerjevega pisanja, izhaja, da tu gre za manever, ki ima namen, da pusti vso zadevo tako, kot danes stoji. Sam Bebler je v Trstu izjavil, da se njegova vlada na-glblje bolj k obstoječemu stanju kot pa k rešitvi v smislu mirovne pogodbe. Oboji agitirajo za «status quo», oboji hočejo delati atlantske interese, oboji mislijo, kako bi najboljše služili Amert-kancem prav posebno sedaj, ko je Dullesom in Mac Carthyjern potrebna kakšna druga vojna pustolovščina, ker jim je Koreja odmanjkala. 6. NOVAK OD TEDNA PETEK, 24. julija: Ameriške vojne ladje so streljale in težko zadele angleško trgovsko ladjo «San Eduardo», ki je plovila v kitajsko luko Dairen; ladja se je potopila — Med ZSSR in Grčijo je bil podpisan trgovski sporazum za izmenjavo blaga v znesku 20 milijonov dolarjev — Vlada DR Nemčije je objavila nove u-krepe o zvišanju plač od 5 do 35 odst. štirim strokam1 industrijskih in kmetijskih delavcev in o davčnih olajšavah trgovcem, in-dustrijcem, p odajalcem in kmetom '* SOBOTA, 25. julija: Vlada DR Nemčije je znižala cene od 10 do 40 odst. — Albanska vlada je vložila pri OZN zahtevo, naj se obsodijo titovske obmejne provokacije proti Albaniji — Francoski ZAVEZNIKI RIJA Ob vesti, da je bilo v Koreji podpisano premirje, so se tito-fašisti odeli v žalno črnino. V prvem trenutku je zgledalo, da jih bo od žalosti zadela kap. Zato so se začeli tolažiti. Ponovno so privlekli na dan zgodbico o «severnokorejskem napadu», kateremu nihče več ne verjame, ponovno so začeli istovetiti Posterja Dullesa, Eisenho-vverja, Mac Arthurja, Rija s «silami Organizacije združenih .narodov» in zopet jih je prijela žilica o «svobodnih narodih», ki so se zoperstavili «sovjetskemu Imperializmu». Ze sami dogodki zadnjega poldrugega meseca bi jih morali pozvati k molku. Rijeva provokacija s severnokorejskimi ujetniki. Rijeve izjave, da bo nadaljeval vojno po šestih mesecih in Duliesovo zagotavljanje, da ZDA ne bodo spremenile svoje politike napi am Kitajski in na Daljnem vzhodu dovolj jasno dokazujejo, kdo je začel napad 25. junija 1950. Vedeti bi hoteli, kaj bi titofašisti rekli, če bi se bila Sovjetska zveza vmešala v notranje zadeve Kostarike ali Ni-karague in bi bila tja poslala svoje čete. Amerikanci pa, ki so poslali svoje čete, svoja letala, svoje brodovje v Korejo, t. j. tisoče kilometrov daleč od ZDA, so za titofašiste «miroljubne si- le», ki so se «zoperstavile agresiji»! * * * «Primorski» od 29. julija pravi po receptu jugoslovanskih listov, iz katerih je članek prepisal, da je «premirje poraz agre--sije». V tem se z njim strinjamo. Premirje je v resnici poraz ameriške agresije, ker so Amerikanci in Ri skušali v teku dveh let preprečili njegovo sklenitev, ker so ga 18. junija t-l. skušali dokončno onemogočiti z «izpustitvijo» ujetnikov in že sedaj oznanjajo, da bodo nadaljevali svojo noroglavo agresivno politiko na Daljnem vzhodu. «Primorski» nadalje pravi: «Premirje... ie zmaga sil pod zastavo OZN) s podpisom v Panmundžomu je zlomljena prva odkrita vojna agresija po drugi svetovni vojni»... «OZN je ohranila svoj ugled...» — Premirje ni nikaka zmaga sil pod zastavo OZN, za katero so se skušali skriti Amerikanci, marveč je le zmaga miroljubnih narodov, zmaga sovjetske politike, zmaga kitajsko-korej skih predlogov. S korejsko vojno ni OZN pridobila prav nič na ugledu, ker so jo Amerikanci spremenili v krinko za svoje napade. Na ugledu je pridobila le z delovanjem ZSSR, Kitajske, Severne Koreje, ki so omogočile to premirje in jo izvlekle iz blata, v katerega so jo Amerikanci potisnili. Je tudi zmaga razsodnosti voditeljev Anglije, Indije in drugih dežel, ki so v zadnjem času o-samili Amerikance, Rija in njih prijatelje, t. j. tudi Tita. MALA RAZLIKA «Demokracija» od 24. junija piše o stališču socialdemOkroJ-ske internacionale do tržaškega vprašanja. Pravi: «Komisija soc. internacionale je torej pošteno poskrbela,, da je dobila tudi civilna uprava cone A vsaj posredno majhen, ,a zasluženi di- skiminacijski pečat» (tu gre za priznanje soc. internacionale, da je treba prebivalstvo cone A in B rešiti iz sedanjega položaja, op. ur.). Kako daleč prihaja hlapčevstvo tega lista! S tem. da je soc. internacionala priznala, da je treba rešiti prebivalstvo cone A in B iz sedanjega stanja, se potrjuje le, da sedanji zaupni upravi ntsta demokratični. Zaupna uprava pa je v coni A sestavljena iz Amerikancev in Angležev. Soc. internacionala je torej obsodila v prvi vrsti delovanje anglo-ameriških okupatorjev v podrejeni vlogi pa njih «civilne» hlapce. ZAVIJANJE Stoka in Dekleva sta šla v Jugoslavijo, da ju lahko radio Beograd intervjuva. Izjavila sta, da «demokratsko prebivalstvo Trsta želi tako rešitev, ki bi vrnila Trstu njegovo nekdanjo zgodovinsko in gospdar-sko vlogo... si želi tako rešitev, ki bi mu zagotovila pravico do samoupravljanja, blaginje in mirnega sožitja...» — In kondominij? Niti besedice o njem. Možiclja si najbrže nista u-pala izjaviti, da je tržaško prebivalstvo za kondominij, ker vesta, da si želi vse, kar sta povedala a da si za uresničenje tega predvsem želi ustanovitev STO! O tej važni zadevi sta molčala, ker gre pač za stolč&k. list «Express» je objavi) članek, v katerem se pripoveduje o po ročilu nekega ameriškega funkcionarja Hilmana, ki je napisal svoji vladi, da pomoč ZDA Evropi je zasledovala cilj njene za-sužnjitve — Londonski list «Times» je objavil oster napad na ameriško in zahodnonemško politiko uprizarjanja provokacij proti Vzhodu; v članku se pravi, da treba te provokacije preprečiti, če se v resnici hoče pomiritev — NEDELJA, 26. julija: Madžarska vlada je objavila dekreta o amnestiji vsem, ki so bili obsojeni na manj kot dve leti zapora in na zmanjšanje kazni ostalih obsojencev, in o davčnih olajšavah obrtnikom, malim trgovcem in kmetom; vlada je sporočila, da je bila letošnja žetev izredno dobra PONEDELJEK, 27. julija. Zaključilo se je zasedanje CK Enotne soc. partije DR Nemčije, na katerem je bilo sprejetih več važnih sklepov in je bil tov. Ul-bricht izvoljen za prvega sekretarja partije. — Meljnikov je bil imenovan za veleposlanika ZSSR v LR Romuniji. TOREK, 28. julija: V Macerati je sodiče obsodilo na 19 let zapora 13 partizanov, ke.r so v vojni akciji ubili grofe Manzoni, nacistične špijone in kolaboracioniste - SREDA, 29. julija: Vladni predsednik DR Nemčije Grotewohl je predlagal bonnski vladi sestanek predstavnikov obeh delov Nemčije, ki naj bi se zmenili za organiziranje volitev po vsej deželi; uradni krogi Bonna so ta predlog odklonili — Butler in Salisbury, ki nadomestujeta Churchilla, sta izjavila, da bo britanska vlada nadaljevala svoje napore za sestanek 4 — Cangkaj-škove tolpe, ki bi se morale po sklepu OZN umakniti iz Burme, še vedno nočejo zapustiti dežele in nadaljujejo svoje kriminalno početje. ČETRTEK, 30. julija: V britanski spcdnji zbornici je Butler v imenu vlade izjavil, da V. Britanija ne bo podprla ameriškega stališča o nadaljevanju dosedanje politike napram Kitajski in Koreji. — ZSSR in Egipt sta podpisala trgovinsko pogodbo — Ameriška tajna policija FBI je arèttrala 6 voditeljev KP ZDA, II. KONGRES PARTIZANOV IN POLITIČNIH PREGANJANCEV Duh osvobodilnega gibanja živi v borbi za mir, slvobodo in demokracijo V popoldanskih urah se je zbrala na partizanskem prazniku v Božičih številna množica iz mesta in okolice. Na odru Kina ob morju se je v nedeljo blestel napis «Zi-velo osvobodilno gibanje», ki je izražal čustva vseh delegatov in povabljencev, ki so se udeležili II. kongresa borcev za svobodo. In res so partizani, politični preganjanci, uporniki, antifašistični borci našega Ozemlja ponovno poudarili na svojem Kongresu voljo po obrambi teh svetlih načel. Kongres borcev za svobodo je bil ve ika manifestacija našega osvobodi'nega gibanja velika manifestacija enotnosti in bratstva med slovenskimi in italijanskimi borci, velika manifestacija so’idarnosti z jugoslovanskimi in italijanskimi naprednimi silami, ki nadaljujejo svoje napore za dosego tistih ciljev, za katere je bilo v zadnji vojni toliko žrtev. To sta tuji poudarila tovariša Postogna in Katra Čebule-, ki sta otvorila Kongres, medtem ko je godba Rinaldi igrala znane, vsem ljube in drage partizanske koračnice m himne, ki so nas vedno spremljale v najtežjih dneh naše zgodovine. Glavno poročilo na Kongre su je imel tov. Ado Slavec, ki e v kratkem podal pregled najvažnejših mednarodnih in krajevnih dogodkov in se pred/sem dotaknil nalog, ki jih morajo borci za svobodo izvrševati zato, da lahko konkretno prispevajo v borbi za mir, ki se danes po vsem svetu bije proti silam vojne in provokacij Tov. Slavec je tudi poudaril, da so titovski izdajalci v svoji politiki pred njihovim izgonom iz zveze partizanov in političnih preganjancev povzročili veliko škode našemu gibanju in so krivi, da se je pred njihovim odkritim izdajstvom veliko število borce/ za svobodo oddaljilo od' svojih organizacij. Stiri leta po I. kongresu pa se lahko reče, da sta obe Zvezi napravili ve'ike korake naprej za pridobitev teh od titovcev pasivizi-ranih članov in zamjihovo pritegnitev k aktivnemu delovanju. Tov. Slavec se je tudi zaustavil nad posledicami vojne politike mi itarističnih krogov ZDA, ki so omogočili rehabilitacijo vojnih zločincev v Nemčiji, napad na odporniško gr banje v Italiji in fašistizacijo Jugoslavije, kjer so danes njeni narodi in prav posebno borci za svobodo izpostavljeni strahovitemu terorju, fizični likvidaciji, procesom in koncentriranju v nova in stara zloglasna taborišča. V zahodnih deželah se skuša > strani reakcionarnih vlad, ki so vdinjane ameriškim impe- rialistom, likvidirati vsako sled antifašizma, odpraviti antifašizem in postaviti na zatožno klop antifašiste in partizane. Naravno je, da se borci za svobodo ne morejo strinjati s to politiko. Zato se čutijo dolžni, da se ji z vsemi svojimi silami uprejo in se aktivno vključijo v vrste borcev za Poročilo tov. Slavca in diskusija - Pozdrava slepega partizana Dal Ponta v imenu AN Pl in antifašista Pordesa v imenu Mednarodne zveze odpora in avstrijskih antinacistov - Praznik v Božičih mir, ker samo z ohranitvijo I bris obsodb posebnega sodišča, , svojem pozdravu poudaril so miru lahko zmaga tudi duh an- I za demokratične svoboščine, Udarnost vseh sil odpora z na tifašizma in partizanstva. I za imenovanje trgov in ulic z I šo borbo, ter predstavnik ita.' je nato analizi- imeni padlih junakov itd. iv,i, Govornik 534.692 brezposelnih v fi lovski Jugoslaviji Za vsakogar nekaj.,. — Končno ti povem, da jaz vročine sploh ne čutim. SREČANJE SV* — Pozdravljen Pepo!... Tudi ti tukaj?... — Da, že od lanskega leta, prekleto... Zgubil sem namreč kopalne hlače. TRŽAČAN: — Ker ste že tako močan, poskusite vendar dvigniti te uteži, če vam uspe. Večkrat je naš list pisal o na-aščajoči brezposelnosti v Jugoslaviji. Znano je, da je brezposelnost ena izmed najslabših značilnosti kapitalističnih. dežel. Brezposelnost se’ da odpraviti le o trenutku, ko se gospodarstvo dežele razvija po načrtu in ko država zasleduje cilj dviganja življenjske ravni prebivalstva. Brezposelnost pa se ne more odpraviti v kapitalističnih deželah, ker je vsa gospodarska oblast v rokah gospodarjev podjetij, ki jim je dobiček edina skrb. Tore), že večkrat smo pisali o brezposelnosti v Jugoslaviji. Nikdar pa nismo zasledili v tržaškem titovskem glasilu «Primorskem dnevniku» kakršen koli namig na to zadevo, ki zanima Tržačane prav tako kakor jih za nima vprašanje brezposelnosti v Italijanski republiki. Ze sam molk «Primorskega dnevnika» nam dokazuje, da tudi titovci smatrajo za resnično naše pisanje o brezposelnosti v Jugoslaviji. Tržaški titovci, ki toliko hvalijo «Titov ~aj» in se tako krepko lažejo o «lakoti» v D. R. Nemčiji, na Češkoslovaškem ali celo v... Sovjetski zvezi, bi morali rajši povedati, koliko je ljudi v Jugoslaviji, ki nimajo dela in ga niti ne morejo dobiti. Naj nam ne prihajajo s krila-ico, ki je značilna za vsakega tovarnarja, da «vsak, ki ima volje do dela, najde zaposlitev». To ie smešno. Stanje delavcev v Jugoslaviji je tako, da ga lahko vsak opazi, če je količkaj objektiven. Saj ni treba, da gre v Jugoslavijo, da bi se c tem prepričal. Dovolj je, da bere jugoslovanske liste: «Poročevalca», «Ljubljanski dnevnik», «Pravico», «Borbo» itd. Koliko je torej brezposelnih v Jugoslaviji? Leta 1950. je bilo ■J Jugoslaviji 71.895 ljudi brez dela; 1951. pa že 213.285; leta 1952. pa že kar 534.692. In da si naši bralci ne mislijo, da smo te številke skuhali v našem uredništvu. Kaj še. Te smo pobrali p6 titovskih listih in od uradnih priznanj, in da dokažemo to našo trditev, naj navedemo 1. številko lista «Nova trgovina» od leta 1953, ki je v nekem članku napisala, da je bilo samo 1951 izključenih ' iz državne uprave kar 220.891 uslužbencev, od katerih znaten del do danes ni našel dela. Vojsko brezposelnih ljudi po-7inožujejo tudi revni kmetje, ki so morali zapustiti svojo zemljo zaradi prevelikih davkov, zaradi svojih dolgov ali pa zato, ker so io na ta ali drugi način morali prodati kulakom. Po titovskih podatkih je od 1948 do 1951 ostalo brez zemlje kar 324.000 delovnih kmetov, ki so si morali poiskati drugje službo: kot dninarji pri premožnejših kmetih, v kakšni tovarni itd. Jasno je, da znaten del teh kmetov m dobilo nobene zaposlitve. In kaj se še dogaja v Jugoslaviji poleg stalnih odpustov? Nekaj, kar se ne dogaja niti v ostalih kapitalističnih deželah. Titovski hierarhl izjavljajo, da je brezposelnost «nujna in potrebna», češ da jugoslovansko gospodarstvo nujno potrebuje «rezervo delovne sile». To je izjavil Vlajko Begovič, eden izmed «teoretikov» titovskega režima. Mijal-ko Todorovič pa je zapisal v listu «Naša stvarnost» v začetku tega leta, da je «brezposelnost bogastvo in ne beda». Pomisliti moramo, da si kapitalisti v drugih deželah ne upajo pisati ali izreči kaj takega. V Jugoslaviji si titovci upajo izzivati brezposelne in delovno ljudstvo s takimi izjavami, ker se čutijo močne, ker jih bYanijo policijske brzostrelke in ameriški bajoneti. Zakaj p avi Todorovič, da je «brezposelnost bogastvo in ne beda»? Zato, ker v pogojih brezposelnosti gospodar lahko dela, kar hoče s svojimi delavci, ki jim vedno preti, da jih bo odpustil in da bo najel brezposelne, ki mu bodo delali za manjšo plačo m pod vsakimi pogoji samo, da se rešijo bede in lakote. Da, za Todoroviča, Tita, Rankoviča, Kardelja in ostale titovske vezirje in satrape je brezposelnost izvor bogastva. Za jugoslovanske delovne ljudi pa je izvor največje bede, lakote, obupnih življenjskih razmer, najrazličnejših bolezni, u-miranja otrok, hiranja družine. Gotovo pa je, da nekaj takega ne more dolgo trajati. Jugoslovanski delovni ljudje ne morejo tvegati, da bi se tako stanje dolgo zavleklo, ker bi to pomenilo pogubo za njih in njihove družine, pogubo za Jugoslavijo i n njeno gospodarstvo. Niti cinizem raznih Todorovičev, niti ne molk «Brimorskega dnevnika» o brezposelnosti v Jugoslaviji ne bo mogel rešiti enega izmed najbru-alnejših režimov v človeški zgodovini. p K. Konkurzi v Angliji «Financial Times» je objavil podatke o konkurzih v Veliki Britaniji v teku 1952. leta. Iz slednjih izhaja, da je skupno število konkurzov naraslo v 1 letu od 1.816 na 2.043. V letih 1951-52 je moralo napovedati konkurz nad 25 odst. podjetij in trgovcev na drobno. ral stanje, v katerem se nahaja prebivalstvo v obeh conah STO: v coni A, kjer vedri in oblači anglo-ameriška okupacijska oblast in v coni B, kjer ie bil istočasno kot v Jugoslaviji uveden fašizem s strani titovskih okupacijskih oblasti. V coni A se dogaja, da se nadaljujejo obsodbe proti borcem za svobodo, dočirn se fašisti, provokatorji, obrekovalci, titovci izpuščajo ali pa o-proščajo, tako da se jim daje potuha, ki jim služi kot vzpodbuda k nadaljnjim akcijam proti antifašističnemu gibanju. Po drugi strani pa se italijanskim sodnim oblastem nočejo izročiti vojni zločinci. Zato je cona A dejansko postala zatočišče vojnih zločincev. Proti antifašistom zaradi njihove borbe za sindikalne svoboščine, proti porajajočemu se fašizmu in titovskemu fašizmu je bilo zapletenih v procese 410 ljudi. Proti tem je bilo 110 procesov, na katerih je bilo izrečenih obsodb za 327 let, 8 mesecev in 10 dni in so mora'e plačati globe v znesku 6,567.576 lir. Iz cone B pa je bilo zaradi titovskega terorja prisiljenih na odhod od 75.000 prebivalcev kar 12.000 ljudi. Na koncu svojega poročila je tov. Slavec n/ kazal naloge, ki jih je treba izvršiti za utrditev obeh organizacij: večje delovanje glavnih odborov zvez, aktivizvcija okrajnih in krajevnih zaupnikov ter obstoječih odborov, pritegnitev vseh borcev za svobodo, ki so ob strani, boriti se za sprejem na delo partizanov in invalidov, za priznanje invalidnine in pokojnine, za priznanje partizanov, proti spremenitvi STO v brlog vojnih zločincev, za iz- Po poročilu tov. Slavca je spregovoril tov. Siškovič, ki je predvsem govoril o nalogah slovenskih partizanov in borcev za svobodo. Poudaril je, da se je treba predvsem zavedati častne naloge, ki jo imamo do svojih jugoslovanskih tovarišev, ki se morajo v tako težkih pogojih boriti za svobodo in nacionalno neodvisnost svoje domovine proti titofaši-stični kliki, ki je spremenila Jugoslavijo v odskočno desko za nevarne provokacije proti miru na Balkanu in Evropi. V diskusijo so posegli tovariši Fon, Gašperini, Balbi, Gattonar, Košuta Ester in drugi, ki so obravnavali različna vprašanja obeh organizacij. Od časa do časa so prihajale na oder številne delegacije delovnih ljudi, žena in mladincev, ki so prinašale izraze srčne solidarnosti Kongresu borcev za mir. V teku Kongresa sta prinesla tudi svoje pozdrave predstavnik Mednarodne zveze . odpora in avstrijskih borcev za svobodo Kurt Pordes, ki je v netič. lijanskih partizanov slepec Luigi Dal Pont, ki je nosilec zlate kolajne. Pred zaključkom je tov. Calabria prebral številne pozdrave, ki so prispeli iz inozemstva. Pozdravi so prispeli iz Češkoslovaške, Francije, Belgije, Luksemburga, Poljske, Romunije, Nemčije, od jugoslovanskih političnih emigrantov v deželah ljudske demokracije, od Zveze političnih preganjancev in partizanov iz Italije, od sen. Terracinija, od poslanca Danteja Gorrerija, od poslanca Boldrinija itd. Po poročilih raznih komisij in po izvolitvi novih glavnih odborov se je kongres zaključil ob petju pesmi «Na juriš», ki so jo vsi delegati in povabljenci peli z zanosom in navdušenjem v spominu tistih časov, ko so jo peli v odmorih med bitko in bitko, v pokre-tih, v koncentracijskih taboriščih in zaporih. Popoldne pa se je v Božičih vršil praznik, na katerem so na kratko spregovorili Dal Pont, Pordes in Marija Ber- HOWARD FASTi AMERIŠKI DNEVNIK OBTOŽBA «POSILSTVA1 III. Grozna stvar, se vam ne z di? Cesto mi je prišlo na um, kaj se mi bo zgodilo, ko bo policija začela «očiščevati» moje možgane, tako kot se je dogajalo antifašistom v italijanskih in nemških, zaporih za časa fašizma. Kadar s2 poglobim v takšne misli, se mi vedno posreči prepoditi vsakršno senco strahu s tem, da si prikličem v spomin drugo za drugo vse one vrle osebe, ki sem jih jaz poznal —vmirne in dobre osebe — ki so v teh letih razbile stene laži, ki so jih obdajale, ter so končno odkrile resnico. Najbolj čudna sivar, ki se more pripetiti v teh časih Američanu, je to, da vzljubi, kakor sem vzljubil jaz, svojo domovino in lastni narod na nov način in da ju ljubi še toliko bolj. Menda sem šel v/ Boston najmanj dvajsetkrat v teh zadnjih letih, ker serh pisal knjigo o Sac-cu in Vanzettiju in o onem Bostonu, ki ju je obsodil na smrt. Knjiga je bila pred nekaj dnevi dokončana in lahko rečem, da sem se že med pisanjem čutil zelo blizu tema dvema preprostima in dobrima delavcema, ki sta bila tako poštena in tako pogumna. Ko sem se poglobil v njuno zgodbo, sem občutil njuno silo ter sem se zavedal, da so sile, ki stoje na moji strani, mnogo večje kot pred petindvajsetimi leti, ko sta bila ona dva moža obsojena na smrt. Namenil sem se, da v tej seriji člankov opišem življenje v Ame- čo nizkotne oblike fašizma, ki se je vsidral v naši državi. Pri tem svojem prizadevanju pa naletim na zelo veliko težkočo, kako o-brazložiti Evropejcu to stanje nesvobode in kontrole tiska, ki se tiska ■ v Združenih državah, ter njegovo neverjetno podkupljivost. Predvsem je treba pojasniti Evropejcem, da povprečen Ame-ričan ne ve popolnoma nič. Z drugimi besedami on je med vsemi človeškimi bitji najmanj in najslabše informiran. Da vam vsaj malo osvetlim to stanje, naj vam povem prigodo, ki se je pripetila v teku borbe za rešitev življenja McGeeja. Willie McGee je bil črnec iz Jacksona, mesta v državi Mississippi. Obtožen je bil «posilstva», aretiran in obsojen na smrt. Obtožba «posilstvad je zelo staro in zelo uporabljano sredstvo rasističnega strahovanja, terorizma in legalnih umorov proti čnreem južnih držav ZDA. McGeejev primer pa je bil r.ajočitnejši od vseh; dokazi njegove nedolžnosti so bili številni in nepobitni. Vsi levičarji so se zbrali okrog «Kongresa za zaščito človečanskih pravic» in drugih organizacij ter so se lotili dela, da bi dali borbi za rešitev McGee ja kar najširši odmev v državi in po svetu. McGeejev primer je postal kmalu mednosodno poznan. Zraslo je svetovno gibanje ljudi dobre volje za rešitev McGeeja pred smrtjo. V Združenih državah samih pa je bila velikanska ve- riki, da prikažem, kako reagira] čina prebivalcev popolnoma ne-povprečen ameriški človek spri-'poučena o vsem tem in ni niti čo načrtnega terorizma in spri* | vedela, da obstaja neki na smrt TOV. TONZAR PRIPOVEDUJE O TITOVSKIH KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH oosojeni McGee. Lahko trdil približno 90% vseh prebita sploh ni vedela ničesar » stvari. Za vsem tem seveda ® gigantska monopolizacija i, 5vite en sam časopis, «Kansas oUer Velikem trgu proti davčnim poviškom. Zupan pa ni hotel slišati glasu ljudstva, marveč je raje poklical policijo, ki je surovno nastopila proti manifestantom. Star». Ce hočete biti na tef ln z novicami, morate za vsOfl 6 X) no brati ta časopis. Mestl A^to, lumbus v državi Ohio i^ 'iate bližno 400.000 prebivalcev ^ ^ mo štiri časopise, od katef\ I trije last istega frusta, ki | N jc žira tudi banke in naj po'9 pego nejšo radijsko oddajno pcsl> 1,1 bi mestu. ( F>' Nki HOWARD PO ODPRAVI NEKATERIH NAPAK V INDUSTRIJI IN KMETIJSTVU <£ Povečanje blagostanj a j glavni cilj LB Madžarst Niš » bi S, S Sa > , Sovražniki LR Madžarske so zagnali velikanski hrup v trenutku, ko je nova madžarska tijstva. Madžarsko delovno ljudstvo je doseglo velike u-spehe v teku petletnega na- vlada, ki je izšla iz volitev 17. črta. Ugotovilo pa se je, da so maja t. 1. in katere predsed nik je Imre Nagy, objavila svoj program, v katerem pravi, da so bile v preteklosti storjene nekatere napake, ki jih je treba popraviti. Antikomunisti, ki vedno zamenjujejo svoje pobožne želje za konkretna dejstva, so začeli pisariti in izjavljati, da je dosedanja politika na Madžarskem doživela poraz in da so jo zato morali spremeniti. Govoriti so začeli o «krahu» izgradnje socializma v tej deželi. Posebno glasni so bili titovci, ki še sedaj ne morejo pozabiti težkega udarca, ki so ga prejeli ob odkritju njihovega a-genta Rajka, preko katerega so hoteli uresničiti svojo imperialistično željo o nadvladi na Madžarskem in o obnovi kapitalizma. Kaj se je torej zgodilo na Madžarskem? Predvsem je parlament izvolil za vladnega ministrskega predsednika Imreja Nagyja. Tov. Rakoši se bo od sedaj dalje predvsem posvetil delu na področju delavske partije. 27. in 28. junija pa se je vršilo zasedanje Centralnega komiteja Madžarske delavske partije, ki je poslušal referata tovarišev Rakošija in Nagyja. Po globoki diskusiji je CK odobril resolucijo, v kateri so bile nakazane napake, ki so bile do sedaj storjene, in načini za njih odpravo. V glavnem se je diskutiralo o vprašanju industrije in kme- bili cilji razširjenega petletnega načrta v mnogih panogah previsoki za možnosti deže e. Uresničitev teh ciljev predstavlja pretežko breme za deželo in prav posebno za blagostanje delovnih ljudi, kar je v zadnjem času povzročilo celo določeno znižanje življenjskega standarda ljudstva. Težka industrija se mora razviti le kot sredstvo za povečanje blagostanja. Tudi tendenca k industrijski avtarhiji je popolnoma neupravičena, ker predstavlja osamitev od drugih dežel, dočim je treba razviti trgovino predvsem z ostalimi deželami ljudske demokracije in ZSSR in pomnožiti tudi stike z zahodnimi državami. Petletni načrt je predvideval za težko industrijo desetkrat več investicij kot za lahko in živilsko industrijo. Prav zato je treba zmanjšati ritem razvoja težke industrije in povečati pa ritem razvoja lahke in živilske industrije, kar bo pripomoglo k naglemu povečanju blagostanja v deželi. Druga posledica enostranskega razvoja gospodarstva je privedla do tega, da je bila velika večina investicij po-.svečena industriji, kar je povzročilo oškodovanje kmetijstva. Na ta način se je zmanjšala kmetijska proizvodnja. Zato, zmanjšujoč ritem razvoja težke industrije, je treba povečati investicije kmetijstvu zato, da se čimprej poveča nje- A gova proizvodnja. Ta nizacija se že izvaja. To, pomeni, da se cilj in“j skega razvoja deže'e o»>ji ne, to le pomeni, da bo , strijska izgradnja zai" z dri na [s° n i s izk >ie vi, nekaj več časa zato, da j V^av istočasno povečala proiz", e 2 živilske in lahke industr" ^ ^ kmetijstva. Na kmetijskem podr°cjji opaža nagli razvoj social nega sektorja s pompOL, h' U kmetijskih zadrug. Pri 'J j, p je bilo storjenih več ", c ker se ni vedno spoštov», -, čelo prostovoljnosti, so se : 'Ve ^ zemali nedopustni ukreP;i j ti zasebnim lastnikom- j * 0 iz politike omejitve K", prehitro hotelo preiti " litiko likvidacije kulak»., iz politike omejitve k"* Spo, nosti za vstop v zadruge.|i s boriti proti vsakemu ; V? razreda. Zato ie treba F J1- , no poudariti načelo Pr°^ j' pti nju in vsaki ilegalnost" |j|ž°st preti te zadruge, podprfjs n,.v s preti te zadruge, podpr»V individualne kmete z » J enimi posojili, s ser" te stroji, z zmanjšanjem ga pritiska, z ukinitvi]"g (r • terih davščin itd. FraV % bj 11 treba dopustiti malo Pvt edt :a « S tem tednom začenjamo oD-fftvljati v našem listu spomi-'e nekaterih naših partizanov. Začenjamo s prispevkom tov. 'acchionija Nadala iz Sv. i Iriža. Ko sem kot delegat na II. kongresu osvobodilnega giba-ija v nedeljo sledil diskusiji 'aznih delegatov po točkah Sicul kevnega reda, sem se spom-bi ti lil težkih a slavnih časov parerli» ižanske borbe za osvoboditev rugi iugoslavije, časov, ko je vsak shoštenjak s puško ali brez nje e topil v borbo proti nacifaši-mftičnim okupatorjem Spomnil sem se Knina, Slro-m tUzga Brega, Mostarja, Bihača, :li s,3ospiča, otoka Krk, Klane, Pr' |i- Bistrice itd., t. j. krajev teliti in krvavih bojev, za ka-a Pr hin osvoboditev je padlo to-iko naših primorskih tovari-’■ skupno s tovariši vseh jugoslovanskih republik ter mno-udti jjjj tovarišev italijanske nati tl' ,(|dnosti, ki so takoj po razpa-JU fašizma stopili v vrste ireli'»Svobodilnega gibanja dan ino i oj ni' la da pri n irirn )SU0* iz vd sp"1 Knin, Mostar, Bihač, otok ^rk itd. so kraji, ki bodo osta-um;č|* vedno v spominu tovarišev, so se borili v vrstah IV. ar-tije. Kdo se ne spominja kr-'tve borbe za osvoboditev ^hina? Takrat so celo člani '^hodnih vojaških misij mora-Priznati veliko hrabrost bor-'ev osvobodilnega gibanja s Pl, da so izjavili: «To je jugoslovanski Stalingrad». Isti tat1 Ificirji so morali priznati po-;niK‘ 5Um ljudskih borcev, ki so z 'so Odločnostjo tolkli pri Mo-. farju po tako imenovani nem-lr J'’ki «Vražji diviziji», jo prav °bro potolkli in jo deloma e ne1! j ga ni.'S pri 'i k at len d d< eni edal pri nčeti mat šče; mu1 radj :dr»: n o da ohrani sVOJe mi in premožnejšimi sloji. 1 pravo bistvo, da bremeni pred- Družinski davek se smatra kot ^ vsem na premožnejše sloje, to je demokratičen namreč tudi iz raz- sloje z višjim letnim dohodkom, loga, ker odstranjuje vsaj delo- Toda že finančni minister Vano- ma pretirano nesorazmerje med posrednimi in neposrednimi davki. Saj je predobro znano, da pada pretežni del občinskih davkov prav na neposredne dajatve (trošarina na vino, elektriko, itd.) ki jih morajo plačevati v enaki meri revnejši in premožnejši posrednih davkov, ker se odmer- . sloji. Tako plača n. pr. za liter ja s kriterijem, kdor več ima, ta vina isto trošarino delavec iz naj več plača. Cim večji je do- Ladjedelnice, ki zasluži mesečno hodek, tem višji je odstotek od- izpod 30.000 lir, kot Cosulich ali f e rn° 6s k vragu poslali. e i Spomnil sem se na vse tiste °6.,/vave borbe, s katerimi smo itegli majniško svobodo 1945. .Bonanil sem se na izkrcanje OP111 °ie edinice na otok Krk, v .. - hnni noči, z navadno ribiško — 'j, f’bo. Ali se spominjate tiste irni>. “«i. moji dragi tovariši, ki še m1 lVite? Da, spominjate se in : ,°t jaz se spominjate, da dva C* pozneje ni bilo več na oto-r1 Krku ne duha ne sluha o 'tierjevskih razbojnikih. Ib vi tovariši izvidniške če-. XXVI. udarne divizije: Ivo, "ton, komisar, ali se spomi-, Jiate ukaza štaba divizije, da i N v teku noči ujamemo ži-ifVga ustaša? Tiste mrzle noči, 11je bila zemlja pokrita s . j;6gom, ko smo se skoraj goli } bosi, počasi in z veliko likvidnostjo pomikali med u-, èskimi postojankami tja do fedisca njihovih položajev, ne bi nas straže opazile? Ali Spominjate, kako smo čaka-]q "obre pol ure v snegu, do-^er nista mimo nas prikoraka dva ustaša? Ali se spenjate, kako smo skočili na-k'U' zgrabili prvega, odpravili if drugega, ki je hotel strel j a- 'Sl |k el (j "ki mitraljezi? In kako sc 0 j jrj baši tovariši mislili, da smo od >je strojnic? Kako '........................... Mii' ||J Skupili, ker so slišali reg se spo- ‘bjam veselja tovarišev, ko -,l ^ videli, da smo se živi in av! svi vrnili in povrhu tega trii* tik2 ujetim «jezikom»! Ujet-, Pa nam je povedal o raz-•oi s' -j; :V» il)-1* ba nas? In kako smo jo z naglico pobrisali od tam, dtem ko so na nas streljali S[ Scanju sovražnikovih po-i»!J, je°iank, številčni moči usta-i°lj \tV in orožju, ki so ga imeli. pt ÌK Podlagi teh podatkov je a)« Vjj divizije še isto noč sesta-% f L bačrt napada in osvobodi »te:.::...: ............ j (j^Pehom. Človeških žrtev ni 6 Gospiča. Napad se je vršil t *6dnji dan in je bil kronan v - Panogo, p« I^Bomml sem se desetarja ,st» i^bja od izvidniške čete. Ob gel smo ga našli mrtvega. Z /si'1, ^0 roko je še trdno držal itiv ^strelko, iz katere je.izstre-,e K Sliv sovražnika poslednjo kro-pd v desnici pa je stiskal y0. Okrog njega pa je bilo jo { J Partvih sovražnikov. *:*(! bi^.b'iko spominov ima vsak borec osvobodilne vojne? tist. Panogo! Da, taki spomini |el( ltaabej0 trajno v srcu člove , lirj’ *;eh dogodkov ni mogoče ep'.; lijj "biti, ker so del zgodovine j,j VjjjJzanske epopeje. Ta zgodò-* 0i ie pisana s krvjo naših [ji1 Vb°ljših tovarišev. Kdo bo jjje, bi) na tovariše, ki ležijo a#! S(js]f°zdovih in hribovju Ju-: j, Ptr, bviie? Mi se jih spominja-bA i^'P z nami vsi, ki so se nati u Kongresu pridružili, vsi, »DRŽAVNO TIHOTAPSTVO" DOBRO NESE TITOVI VLADI Vsak mesec pride v blagajne nad pol milijarde lir dobička Pred približno dvema tednoma so nekateri časopisi objavili dve precej senzacionalni novici, ki so jih titovski listi popolnoma zamolčali. V noči 14. julija se je agentom finančne straže po dolgem zasledovanju posrečilo ustaviti znaten tovor vtihotapljenih a-meriških cigaret. Kakih sto metrov od jugoslovanske meje in sicer med Sempolajem in Repentabrom so finančni stražniki zasačili dva zasebna avtomobila «Alfa Romeo» T:S 142-55 in «-Fiat 500» TS 2122, ki sta se sumljivo kretala v bližini meje. O-b tej priliki so aretirali tri osebe, dve pa sta zbežali čez mejo. Zaplenili so 33 zabojev s 333.000 ameriškimi cigaretami. Druga vest se je nanašala na zaplembo vtihotapljenih cigaret, ki jo je izvršila italijanska finančna straža v Milanu, kjer so po daljšem zasledovanju zajeli luksuzni avtomobil, v katerem so našli v dvojnem dnu 134 zavojev ameriških cigaret. Značilna je tudi okoliščina, da je bil avto svojčas last princa Alessandra Ruspo]ija, znanega pod nazivom «iDado», ki je zapleten v afero tihotapstva z mami’i. V obeh primerih gre za cigarete, ki so bile vtihotapljene iz Jugoslavije. Ni dvoma, ia se nahajamo pred novimi primeri pravega «državnega tihotapstva», ki prinaša Titu in njegovi kliki vsak mesec pol milijarde lir dobička. V teku tridesetih dni se namreč pretihotapi iz Jugoslavije 10 tisoč zavojev ameriških cigaret, ki jih razprodajo na črni borzi v Trstu in Italijanski republiki. Temu je treba še dodati velike količine opija in eroina, italijanske in druge valute, ki jih agenti titovske politične policije pošiljajo preko meje v inozemstvo. Titovsko «državno tihotapstvo», ki se vrši že več let, je pod direktno kontrolo in oskrbo političnih osebnosti. -Cigarete se nabavljajo v Svici, kjer ni državnega monopola, ter se uvažajo v Jugoslavijo po ze'eznici. Tovore naložijo v železniške vagone z označbo «razno blago», ki je navidezno namenjeno kaki tvrdki na Reki. Cim pa pridejo do sežanske meje jih titovski politični aktivisti prevzamejo in takoj razmestijo v razne kraje kot Pulj, Rovinj, Poreč, Piran, Izolo, Koper in Valle d’Oltra, kjer je glavno skladišče za vso cono B. Nato se šele začenjajo prave kupčije. V Trstu kakor tudi v Italiji imajo titovci na razpolago posrednike, ki imajo nalogo vzdrževanja stikov s tihotapskimi skupinami, inkaso denarja, organiziranje prehodov tovorov. Eden izmed najbolj «zanesljivih» je neki G. U., čigar finančne razmere so naravnosti sijane. G. U. sklepa dogovore z voditelji tihotapskih skupin, v njegove roke se steka kupna cena za posamezne, večje ali manjše količine ameriških cigaret. Navedeni posrednik položi nato denar v določenem titovskem uradu v Trstu, kjer mu izročijo polovico raztrganega dolarja, ki služi kupcu za dvig «blaga». Večinoma se cigarete izročajo na jugoslovanskem ozemlju, kakih 203 metrov od demarkacijske črte in sicer dvakrat ali trikrat v tednu. Ob določeni uri se' obmejna straža, ki jo sestavljajo mVičniki, zamenja z udbovci, ki pomagajo natovarjati zavoje cigaret. na kamjone. Isti postopek se vrši pri pretihotapljanj.u po mor. u. Udbovci pomagajo pri natpvarjan.fi ter spremljajo ribiške motorne ladje do meje jugoslovanskih voda. V Titovi Jugoslaviji vlada vedno večji kaos in to na vseh poljih, razen na polju «državnega tihotapstva», ki je — poleg špijonaže — organizirano v resnici brezhibno. Tihotapijo se cigarete, opij, morfij in druga mamila. Vse to z namenom, da si preskrbijo čim več italijanske ter drugih cenjenih valut, s katerimi finansira beograjska klika svoje a-genture. tisk, špijone in nešteto drugih podrepnikov bodisi v Trstu, Italiji in drugje. Milijone, ki jim jih prinaša «državno tihotapstvo», trosijo za strupeno protisovjetsko propagando, s katero skušajo zrušiti ali vsaj okrniti delavska in komunistična gibanja. Tito ni samo politični pustolovec ter ameriški provokator in špijon, marveč tudi patentiran tihotapec in slepar ter istočasno prikrivalec nepošteno pridobljenega blaga. Tajni urad za tihotapstvo v Kopru, ki ga vodi titovski hierarh Drago K. se ukvarja obenem z nakupovanjem vsakovrstnega blaga in dragocenih predmetov, ki jih spretno kradejo razni uzmoviči v Italiji in našem mestu. Jugoslavija je postala pravo tržišče ukradenih avtomobilov, pretihotapljenih strojev, optičnih in sanitetnih instrumentov, živil ter raznih proizvodov specializirane me hanične industrije, ki jih v Jugoslaviji primanjkuje. Trst je za titovsko «državno tihotapstvo» pravo mostišče, Preko naše cone gredo nešteti tovori cigaret, ki se skoro vedno srečno izmuznejo finančni straži. Tako se po eni strani iztekajo v beograjske blagajne potoki zlata, ki služi — poleg ' atlantske dolarske pomoči — za vzdrževanje osovražene vladne korupcije, političnih u-morov, terorja in koncentracijskih taborišč. Listnica uredništva Zaradi pomanjkanja prostora so ta teden izostali «partizanski spomini» tov. Milka Gabrovca iz Nabrežine, tov. Vir-gila Sulčiča iz Križa in tov. Ferruccia Grattona iz Nabrežine. Tovariši naj na o oproste. ni je hotel razvodeneti bistvo davka s tem, da je omejil obdavčljivo vsoto na maksimalni letni dohodek 5 milijonov lir z 8 odst. odmerjenega davka. Sele demokratičnim poslancem je uspelo zvišati vsoto na 1? milijonov in odmero od 8 na 12 odst. Pri odmerjanju davka pa pridejo v poštev razni odbitki, to je gotova vsota, ki je smatrina kot potrebni družinski minimum za preživljanje. To vsoto je zakon določil na 225.000 lir letno, nadalje se odbije od letnega dohodka za vsakega družinskega člana (vključno družinskega poglavarja) znesek 50.000 lir. Seveda se je tega precej nedemokratičnega kriterija držal tudi tržaški občinski odbor. Komunisti so pa predlagali naj se življenjski minimum ki pride v poštev pri odbitku od dohodka določi na 360 000 lir letno, ker je vsota 225.000 docela neodgovarjajoča realnemu stanju. Primer demokratične uvedbe nam daje ljudska občinska uprava mesta Bologne, ki je določila življenjski minimum na 335.000 lir. Tudi kar se tiče postopnega višanja odstotka davka, je odmera kaj malo progresivna. Od 1 milijona letnega dohodka navzgor •se odstotek davka viša zelo počasi. To pomeni, da se je ožji odbor skrbno izognil obremenjevanju bogatejših slojev, kateri bi morali dejansko nositi največje breme tega davka. Na podlagi načina odmere, ki jo je predložil ožji bdbor bi bilo oproščeno družinskega davka približno 25.UUV družin, dočim bi bilo na podlagi popravkov, ki so jih predlagali družin. Se enkrat moramo vzeti kot primer mesto Bologna, ki ima približno isto število prebivalcev. Poglejmo torej, kako je porazdeljeno to davčno breme: 5i) odst. družin je oproščenih družinskega davka, 35 odstotkov družin plačuje 35 odst. od celokupnega davka, dočim plačuje 5 odst. družin, ki so najbolj imo-vite, ostalih 65 odst. od celokupnega davka. Pri uvedbi novega davka pa pridejo v poštev tudi davčni sveti. Kar se tiče njihovega delovanja, bi se moralo slednje omejevati na pogajanja z davkoplačevalcem, dočim bi moral dokončni sprejem konkordata pripasti v • kompetenco župana ali občinskega odbornika, ki ima davčni resor. Sele na tej podlagi bi družinski davek res odgovarjal svojemu namenu. Tržaška demokri-stjanska večina pa se je tudi ob tej priliki še enkrat postavila na stran premožnejših slojev in s tem dejansko popačila pravo bistvo družinskega davka. O Albaniji (Nadaljevanje z 2. strani) botiranja pomiritve, ki je že v teku. Temni naklepi imperializma so ebenem težka nevarnost za nas Tržačane, ki bi se, v primeru odpret j a balkanske fronte, znašli v prvi bojni črti. Zaradi tega je naša partija, čim je šla jugoslovanska vojaška misija v Washington po navodila in pomoč za novo tolovajsko pustolovščino, objavila resolucijo, s katero obsoja napadalne naklepe proti Albaniji Plemenitemu in junaškemu albanskemu narodu, ki se iè stoletja pogumno bori za svobodo, želimo vedno novih u-spehov in novih zmag v borbi proti zunanjim provokacijam in v naporih za zgraditev boljše človeške družbe. MARIO DOPLICHER zadnje trenutke poroda, dočim porodnica še vedno čuti bolečine v prvih fazah, ki pri nekaterih ženah lahko trajajo po več ur. pri nekaterih drugih pa celo kakšen dan. Dejansko torej se s porodnicami, ki prejemajo te injekcije, ravna kot z ljudmi, ki morajo priti pod operacijo: olajša se jim le del bolečine. V drugih primerih pa te injekcije lahko celo škodujejo organizmu žene, ki je šibkega zdravja ali pa ima šibko srce. Zato so si zdravniki postavili drugo nalogo: kako odpraviti popolnoma porodne bolečine od začetka do konca poroda. V tem smislu je prišla iz Pariza razveseljiva vest. Prof. Lamaze iz Pariza je preizkusil novo metodo v kliniki bolniške blagajne pariških kovinarskih delavcev v desetem mestnem okraju. Prof. Lamaze je ravnatelj klinike in je bil pred letom dni v Sovjetski zvezi, kjer se je predvsem zanimal za metode sovjetske ginekologije. Tam je zvedel, da so sovjetski ginekologi že pred ieti začeli uvajati metodo za porod brez bolečin. Ta nova metoda popolnoma odpravlja porodne bolečine. Po tej metodi je v ZSSR že rodilo svoje otroke že preko 200.000 žena. Sedaj pa je postala obvezna po zakonu. Prišli so do praktičnega zaključka, da se ta način poroda obnese pri 92 odst. žena. Prof. Lamaze se je za to metodo pozanimal. Tako je zvedel, da so sovjetski zdravniki izšli iz ugotovitve znamenitega ruskega zdravnika Pavlova o vlogi, ki jo igra pri bolečinah možganska mrena. Dr. Velvoski, ki se je lotil tega vprašanja na tej podlagi, je prišel do zaključka, da bolečina ni nujna niti ne neločljivo povezana s porodom. Dokazal je, da se mišice maternice lahko kontrahirajo, ne da bi povzročale bolečine. Tisočletja verovanja v vraže, ignorance, strahu so privedla do tega, da se je osnovalo mišljenje o neločljivosti bolečine in poroda. Zaradi tega je treba odpraviti to psihološko stanje. Z odpravo trdnega verovanja v bolečino, se bo odpravila tudi bolečina kot taka, Ifer ni nobenega naravnega vzroka, da bi ta bolečina v resnici obstajala. Tu ne gre za hipnotizem,. marveč le za fizično in racionalno vzgojo porodnic. Ko je porodnica tako vzgojena, ne čuti več fizičnih bolečin. Ne samo to. Porodi postajajo hitrejši in lažji, odstranjuje se tudi nevarnost krvotokov, ni treba poslužiti se umetnih porodov, ne pride do raztrganja zadnjega dela ženskega spolnega organa in ni več toliko nevarnosti za rojenje otrok, ki izgledajo mrtvi. Ta metoda, ki jo je preizkusil dr. Lamaze v Parizu, se deli na tri faze: prvič, na telesno vzgojo: v zadnjih dveh mesecih nosečnosti se žena vadi v sprostitvi mišic vsega telesa, v specialnem hitrem dihanju, ki naj prepreči povezavo krčev maternice z domnevanimi bolečinami; drugič, žena se pouči o vseh podrobnostih nosečnosti, o razvoju otroka v maternici, o njegovi legi v maternih in o njegovi poti k izhodu. na ta način bo porodnica vedela vse o porodu tako, da bo lahko pomagala pri porodu in ne ostala pasivna ali ga celo otežkočala s. svojim zadržanjem: tretjič, psihična vzgoja, kar pomeni vliti ženi dovolj poguma in ji odpravili vsak strah pred porodom, ki predvsem izhaja iz večkrat bedastih pravljic o njegovi stra-šnosti. Na tej podlagi je dr. Lamaze začel pred osmimi meseci svoje delo. Do sedaj je v njegovi kliniki rodilo preko 600 žena. od katerih je le kakih 50 občutilo bolečine, ostale pa so rodile brez nikakršnih bolečin. To pomeni, da se sovjetska metoda more uvesti tildi v zahodnih deželah in da je neprimerno boljša od ostalih. Zato bodočim mamicam želimo vse najboljše. Povečanje blagostanja na Madžarskem (Nadaljevanje s 3. strani) katerih dolgov zadrug in kmetov, izboljšanje odkupa, večjo pažnjo osnovnim šolam in starim intelektualcem, večjo strpnost v verskih zadevah, spoštovanje zakonitosti s strani vseh državnih organov. Cilj madžarske vlade in partije je izgraditi socializem. Za dosego tega cilja bo morda sedaj treba nekaj več časa. Vodstvo vlade in partije pa mora predvsem paziti, da se od časa do časa zvišuje življenjska raven delovnega ljudstva, ker to je končni cilj socializma. To je torej bistvo najnovejših ukrepov madžarske vlade in partije. Ali je kaj takega mogoče v zahodnih deželah? Ali se voditelji zahodnih dežel brigajo za zvišanje življenjskega • standarda v svojih deželah, ali imajo toliko poguma, da se predstavijo ljudstvu in mu rečejo, da so grešili? Ne, kaj takega je mogoče le v deželah, kjer je ljudstvo na oblasti in kjer so neslavno končali svojo kariero razni Titi, De 'Gasperiji, Eisenhowe-rji, Singmanriji itd. Po porodu se mamica smehlja svojemu sinčku. Se bolj se smehlja, ker je premagala porodne bolečine in ga je rodila brez tistih muk, ki re našim materam zdijo neizbežne. NABREŽINA V soboto opoldne je odprl g. Radovič p.d. «pri Gradče vih» osmico. Vest, da je v Nabrežini osmica, se' je razširila kot blisk, ne samo po vasi, marveč tudi v Križ Sempolaj in drugod. Zvečer se je nabr.-lo pri Radoviču toliko ljudi, n ; je postalo domače dvorišče kmalu pretesno. Prijatelji dobre domače kapljice so se vrstili v vedno večjem številu še ves dan v nedeljo in deloma tudi ponedeljek zju tra j. Dejstvo je, da je bile do ponedeljka opoldne vse vino, belo in črno že razprodano. Cena v osmici je bila sicer višja kot v gostilnah, toda kljub temu je obisk prekosil vsa pričakovanja. Kaj lahko sklepamo iz tega? Naš delavec in kmet, ki mu po težkem in trudopolnem deiu po vsej pravici pripada kozarček vina, ne bo gledal toliko na ceno, marveč predvsem, da je vino dobro. Morda prav zaradi tega, ker nima denarja v izobilju, skuša vsako liro čim boljše potrositi. Popije ga kozarec manj, le da je domače in pristno. Moje mnenje je, da bi primer te osmice, kjer so v pičlih dveh dneh prodali več hektolitrov vina, lahko služil marsikateremu gostilničarju, ki se z vnemi štirimi otepa domače kapljice. Gostilničarji pravijo, da je cena domačega vina previsoka in bi ga morali prodajati dražje. Prav v tem imajo svoje pomisleke, češ da bi ga ljudje ne plačevali po tako visokih cenah. Radovičeva osmica pa je pokazala ravno obratno. Upam, da mi «osti rji» ne bodo zaradi tega zamerili! Prijatelj domače kapljice Sv. KRIZ Ze dolgo časa ni bilo v «Delu» nobenih novic iz na še vasi. To pa še ne pomeni, da je pri nas vse v redu. Morda se še vedno premalo zavedamo potrebe pogostejšega dopisovanja v naš list, kar veliko pripomore pri reševanju raznih problemov. Tokrat se bomo dotaknili problema kanalizacije, ki so jo postavili za nove stanovanjske hiše v bližini postaje. Razsoden č-ovek se mora nujno vprašati, s kakšnim kriterijem je bilo izvršeno to delo. Iz kanalizacije se ne snaga namreč odteka kar na cesto. Z isto «bi, trcumnostjoi:-je bila zgrajena kanalizacija za bližnje begunsko taborišče. Posebno v vročih poletnih dneh se širi naokrog neznosen smrad, ki ga morajo prenašati pešci za dobršen 5 kos poti. Kaj pravi k temu) higijenski urad? Se vedno nerešeno je tudi vprašanje javne kopalnice, ki je bila sezidana že pred 2 leti, postavljene so bile tudi kadi in prhe. Kar nenadoma pa , so se dela prekinila. Ce se hočejo vaščani okopati morajo iti v Nabrežino ali pa v Trst. Ali so tržaški občinski upravitelji res popolnoma pozabili na našo vas? X'. In res so prihajali Posavčevi iz Martinovega sela. Stebale visoke čez kolena, kami-žolice ob rami, na telovnikih pa debele gumbe, ki so se svetili kot srebro. Trije bratje si bili: dva dve kladi, tretji pa dolga dreta. 'Ta je bil Urbel, ki je nekaj za Meto gledal in lazil. Imenitni razsajavci po shodih in pivnicah, za tepež pa zanič. Stopili smo pred njimi v stran. Najprej sem kupil vsaki ruto, da se v njo spravi, kar jima nakupim. Na tem mestu je prodajala Maruša iz Selške doline svoj «mali kruhek». Ponudila je iz «malega kruhka» konje, Peteline in velika srca. iNTajvečje tako srce je ležalo v sredi in z umetnim cvetjem je bilo čezinčez prepreženo, da se je vse treslo, če si vzel v roko ta ponosni izdelek Maruše iz Selške doline. Med cvetjem je tičal bel listek, kjer so bili zapisani Jenkovi zapiski:. «Snodi je jokala, dan’s ni vesela, to bo še stokala, starca je vzela.» Morda niso bili ravno Jenkovi verzi, ali nekaj takega podobnega je bilo. Omenjeno srce sem kupil Meti, manjšega brez cvetja pa Lizi. Nakupil sem potem še drugih slaščic. Tu in tam smo se smejali nad napisi, ki niso bili ravno okusni m tudi ne priporočljivi. Bili smo pri najboljšem delu, kar zahrope za mano raztrgan glas: «Lisica, lisjak sta pila tobak!» To je tu'il Urbel; drugi dve kladi pa sta še bolj skrhano nadaljevali: «Tobaka ni b’ lo, sta pila vodo!» Lisica! V meni je zaledenela kri! Zadnja kapljica krvi je izginila tudi Meti s cvetočega obraza in ustni sta ji bili kot vosek. Culica z mojim velikim srcem ji je zdrknila iz rok ter padla na zemljo. Urbel je še enkrat zakrulil: «Lisica, lisjak sta pila tobak!» V meni se je zbudila zver, ki tiči v vsakem človeku. Pri olikancu tiči sicer v temni ječi, ali gorje, če jo prebije! Meni jo je tisti Ivan Tavčar dan prebila. Obrnem se ter vprašam srepo, komu velja to. «Komu?» se zasmeje Urbel. «Tebi in lisici, ki lazi s teboj! Pa tudi krivce boš dal sem!» Ze je stezal koščeno roko po mojem klobuku. Meni se je ulegla rdeča megla pred oči. Z vso svojo veliko močjo — tačas sem bil prvi ljubljanski telovadec — sem ga usekal po režečem se obrazu, da je v hipu izgubil ravnotežje ter s svojim dolgim telesom treščil Maruši iz Selške doline v bogato zalogo «malega kruhka». Nato sem bil bliskoma pri bratih, ju železno pograbil za tilnik, z glavama nekoliko pozvonil, da je tlesknilo in da sem kar videl, kako so se delale bule. Pri tem sta jima kastorca daleč proč odletela. Nato sem še vsakega posebej očevljal, da ju je zaneslo po bregu, kjer sta lovila svoje kamižo-iice in lovila z roko tudi po travi, da bi se ujela, kar se jima je končno le posrečilo. Potem pa sta se spustila v beg. Tudi Urbel se je medtem izvil iz desak in količev, popadel klobuček in kamižolico ter jo med krohotom množice popihal nizdol, kakor da bi ga sapa nosila. Bili so kričači, ali korajžo so imeli samo' v hitrih nogah! Zgodilo se je torej! Doctor utriusque iuris — strokovnjak zasebne in cerkvene pravice se je stepel pri cerkveni slavnosti ter nastopil tako junaško, da mu nasprotniki še krivcev niso mogli vzeti! Večje slave v pogorju ne moreš doživeti! Ko pa sem prišel k zavesti, me je kar mraz preieleval in sram me je bilo, da si nikomur nisem upal pogledati v obraz. Končno sem pa dvignil pogled proti njej. ki je bila prav za prav povod vsemu pretepu. Iz njenih oči mi je žarelo nasproti največje občudovanje in vsa srečna je vzdihnila: «Grozno zal se mi zdiš!» Zel sem torej največje priznanje, ker je v pogorju «grozno» ali «strašno» vrhunec, ki se sploh doseči ne da. Prigugal se je tudi Danijel. Z junaškim pogumom je pograbil kastorec na tleh ‘er ga zalučal za onimi, ki so bežali. «Da boste kaj na glavi imeli,» je vpil, «kadar vas po.tavijo za strašilo v turšico!» Tudi Jakopin se je oglasil: «Hoj, prav. da bodo vedeli l,udi v miru puščati!» Danijel pa se je obrnil še k meni, rekoč: «Dali smo jih!» Ali vse to mi ni dalo nobenega poguma in še vedno hudo potrt sem hodil z Gore na Malenški vrh. Med potjo me je vprašala Meta sramežljivo: «Kaj če biti, kar je napisano na srcu?» Cmerno sem odgovoril: «Kaj če biti? Ce mlada starega vzame, joka potem! Drugega biti ne more.» In dodal sem: «če mene vzameš, pa boš tudi jokala!» V stran je obrnila obraz in ničesar ni več govorila. Pri Posevčniku se nam je pridružil gospod Jakob. Niti z be~edico ni omenil pretepa, pač pa sva se živo spominjala časov, ko sva skupaj tičala na klopeh ljubljanske gimnazije. Bi! je močan in na svojo meč ošaben. Ta ošabnost ga ni minila ko je že kaplano-val v Poljanah. K Sovri na Videmski brod sva hodila ter zbirala pioščaste kamniče. Potem pa sva se postavila na ce to pred Vidmom in tekmovala, kdo dalje vrže. In ploščasti kamniči so žvižgali čez visoko cerkveno streho. Vsak sva si pripisovala zmago; prepir pa je rešil gospod Jernej, ki je prisopihal izpod poljanskega stolpa ter enkrat za vselej prepovedal, da bi s svojimi kamenčki razbijala opeko na župnišču ali pa še celo šipe pri škofovi sobi. Gospod Jakob ni hotel delati nikomur zgage. Ker je vedel, da-bodo plesali, je takoj, ko je bil obral nekaj suhega mesa, odšel. Plesali so na Poševen ikovem skednju. Takoj po odhodu kaplana je začelo škripati s tega poda. Koževljevec iz Murav se je poskušal na klarinetu, Klepač iz C eten e ravni pa je obdelaval harmoniko. K tej, ne posebno prijetni, godbi so vlačila dekleta svoje fante. V pogorju je namreč stara navada, da plesice si’ijo k plesu in da se dajo plesalci prositi. Tako sem opazil, da se Danijel ni hotel prej zasukati, dok'er mu Liza ni dala za bokal vina. Jaz sem ostal zvest svoji mestni šegi: «Meta, ali greva?» Obrnila se je proti Barbi: «Mati?» «No, pa le!» je ta odgovorila. Plesal sem ž njo. Pričetkom se ni hotela k meni nasloniti, ali kmalu se je vdala in slonela mi je na prsih, da sem kar čutil, kako ji je utripalo srce. Čudno je, kako ve to ženstvo v pogorju plesati. Kdo ve kdaj se plesanja nauči. Pleše ti, kot da je ustvarjena za ples. (Sledi dvanajsto nadaljevanje,) EPA TAM. UŽALJENA «UREDNIŠKA CAST» — Uredniški «dolgin», ki preteguje svoje dolge okončine v uredništvu «Primorskega», je hudo zamer d dolinskemu županu, ker ga je moral tudi na zadnji občinski seji opozoriti, naj ne moti poteka seje, kar je sicer že njegova stara navada. Ni je namreč seje v Dolini, da ne bi '«dolgin» spregovoril s titovskim svetovalcem «po tiho dve besedi». Do srca užaljeni «žurnalist» je torej v sveti jezi sedel za mizo, vtaknil svoj nos celo v debele zakonske «bukve» in spackal za preko pol stolpca dolg članek. Na dolgo in široko se je razpisat o strahopetslvu našega župana, ki ga je podkrepil z prislovico «flja». «Dolgin» mora imeti, kar se tiče «fife» pač zelo dobre osebne izkušnje, drugače bi se tako kmalu ne znašel pri tem iziazu. Ves njegov izliv pa je pokazal, da kljub svoj časnikarski «karieri» še danes ne ve, kako se je treba obnašati na občinskih sejah. Res žalostno za njegovo «časnikarsko čast», da ga mora na to opozarjati župan, ki je po poklicu navaden brivec. In prav stanovski poklic našega župana je bil titovcem že večkrat kamen spotike. Komunistični župan se prav gotovo ne sramuje svojega poklica, kar pa ne velja za nekatere titovske podrepnike, ki so že «pozabili», da so še do včeraj uslužno capljali za fotografi ter jim nosili stojala in fotoaparat. O SVOJEM TISKU NAJ GOVORIJO — .«Slovenski poročevalec» se je razpisal o neki dozdevni «krizi» našega tiska. List se seveda bere v Ljubljani in zaradi tega od časa do časa povsem mirne duše lahko zabeli kako «mastno». Tako je prišel do «bistroumne» ugotovitve, da je naš «Mesec liska», ki je običajna vsakoletna pobuda partije -- «kriza kominfor-mističnega tiska». Revčki, čemu ne bi raje povedali, koliko iz- . vodov «Primorskega» se proda? Naj bi raje seznanili Ljubljan-ča ne o «visoki» razprodaji... 800 izvodov tržaškega bratca ter o preko 50 odstotnem padcu naklade siamskega dvojčka «Corriere».. Naloge ZDTV Ni dvoma, da predstavlja danes šport eno izmed osnovnih aktivnosti kolektivnega življenja. Sport postaja socialni pojav vedno večjega obsega ter obrača nase pozornost tudi tistih, ki so do tega udejstvovanja povsem ravnodušni. Prav zaradi važnosti, ki jo ima danes šport, bodisi v svetu kakor tudi na našem Ozemlju, je potrebno, da so njegove funkcije in cilji točno določeni. To je tudi ena izmed o-snovnih nalog ljudske športne organizacije, ki se mora boriti za razvoj zdravega in čistega športa, za razvoj diletantizma, brez vsakega prekupčevanja in korupcije. Športno udejstvovanje mora zadostiti potrebam zdravja, veselja, poštenega tekmovanja. V tem duhu se bo vršil jutri IV. redni občni zbor Zveze društev za telesno vzgojo, na katerem se bodo obravnavali problemi, ki so se nagrmadili v dveh letih delova nja, in teh ni malo. Predvsem bo treba analizirati, ali je ZDTV res množična organizacija, ki je dovolj povezana z mladino in delavci. Ta analiza je potrebna, ker je pač neizbežno, da zavzema šport v modernem življenju važno mesto. Vsak dan lahko ugotovimo, da je športna aktivnost po eni strani v veliki meri odvisna od pogojev gospodarskega in socialnega življenja, po drugi strani pa vpliva na različne plasti prebivalstva. Zaradi tega bo moral občni zbor podrobno analizirati, če ima ZDTV potrebne karakteristike za reševanje tega problema ter usmeritev svojih tehnikov in atletov k temu cilju. Razširitev organizacije, sprožitev novih pobud, dati organizaciji še širšo ljudsko obliko — to bi morala biti nova gesla. Ta usmeritev, ki je o-snovne važnosti za množično ljudsko organizacijo bi morala označevati bodoče de'ova-' nje ZDTV. Za dosego tega pa je treba odpraviti predvsem nekatere zgrešene pojme naših voditeljev. Voditelj, tehnik, organizator ZDTV se ne sme smatrati samo kot specialist za določeno panogo, marveč predvsem voditelj športne mladine v svojem okraju, vasi a’i tovarni. Ne sme se zadovoljiti samo s tem, da bodo tekme brezhibne, marveč mora skrbeti za organiziranje pobud za tisto udejstvovanje, ki je najbolj občuteno med športniki njegovega okraja. Za to pa bo treba delati v dve smeri: 1. okrepiti tradicionalne aktivnosti, 2. sprožiti vedno nove pobude. Kar se tiče prve točke, delo ne bo težko, ker imamo že potrebne organe in tehnične kadre. Treba je le nadaljevati s turnirji, odpraviti razne pomanjkljivosti ter okrepiti razne komisije. Poleg nogometa in košarke bo treba razvijati z večjo širokostjo lahko-atletiko, odbojko in ko’esar-stvo. Kar se pa tiče novih pobud, bodo mora’e biti manj birokratične, ker bodo le na ta način lahko postale središče športnega življenja mladine določenega okraja. DELO OBČINSKI UPRAVITELJI SO VEDNO BOLJ NEPOPULARNI zaradi vsiijeuania navili davčnih bremen Delavskim protestnim akcijam so se pridružili trgovci, obrtniki in lastniki javnih lokalov - Nerazsvetljene izložbe in reklamni napisi - Acegat trpi veliko škodo Zadnji poviški občinskih davkov, ki jih je samovoljno vsilila demokristjanska večina s podporo svojih priveskov, so še vedno predmet ostrih kritik in neprikritega nezadovoljstva med ljudstvom. V tovarnah, na de'oviščih, na trgih in kjer koli je slišati vrsto pikrih opazk na račun nepopularnih upraviteljev tržaške občine. Dejstvo je, da se je ogorčenje tokrat razširilo celo izven delavskih krogov. Danes niso več samo delavci in hišne gospodinje, ki protestirajo proti nedemokratični davčni politiki demokristjanskih upraviteljev. Delavcem sc se v celoti pridružili trgovci in obrtniki, ki so jih zadnji davčni poviški neposredno prizade'i. Ze v zadnji številki smo poročali o drugi veliki protestni manifestaciji, ki je bila prejšnji četrtek na Ve’ikem trgu, kjer je policija surovo razganjala manifestante. Množica delavcev se je pozneje ustavila na Goldonijevem trgu, kjer je demonstrativno zasedla celo ulico in s tem ustavila ves promet, dočim so trgovci v znak solidarnosti zapirali izložbe in ugašali reklamne napise. Protestna akcija trgovcev, obrtnikov in lastnikov javnih lokalov pa se ni omejila samo na ta večer. Ze ves teden nudijo tržaške ulice v večernih urah dokaj klavrno sliko. V znak protesta proti poviškom, posebno kar se tiče elektrike, ne vidiš po mestu, razen par izjem, razsvetljenih neonskih napisov in izložb, ki so večinoma zaprte. Ze teden ENOTNOST V OBRAMBI . ELAVSKIH ZADRUG PSVG, PRI, DC in KP za razpis volitev Problem Deìayskih zadrug vzbuja — še posei?ng po zadnjih dogodkih — vgdnp večje zanimanje med zadružniki, ki uvidevajo nujno potrebo po izvedbi konkretnih akcij za rešitev delavske ustanove izpod krempljev protizadružniškega nadzornega sveta. Najlepši primer zanimanja za bodočnost zadruge imamo v Miljah, kjer so se sestali zadrpžniki-pred-itavniki štirih političnih strank: PSVG, PRI DC in naše partije ter skupno objavili resolucijo, v kateri ugotavljajo težko stanje v zadrugi, ki ga ni mogoče več trpeti, posebno .še zato, ker niso v nadzornem svetu zastopane vse stranke. Predstavniki 4 strank soglasno predlagajo sklicanje občinskega sveta, ki saj podpre stališče zadružnikov tgr zahteva normalizacijo Delavskih zadrug potom sklicanja krajevnih skupščin in nato občnega zbora. Primer Milj nam dovolj zgovorno priča, da se je nezadovoljstvo zaradi sedanjega stanja v Delavskih zadrugah razširilo tudi med pristaše drugih strank, ki so vse doslej stali ob strani. Tisti, ki mu je pač le nekaj pri srcu bodočnost tg velike delavske ustanove, pa naj pripada kateri koli stranki, ne more ostati še nadalje brezbrižen, V mestnih in okoliških okrajih se skoro dnevno vrstijo sestanki zadružnikov, na katerih prihaja do izraza ogorčenje zaradi samovoljnega postopanja komisarjev. Iz vseh sestankov pošiljajo nadzornemu svetu ostre proteste in zahtevo po sklicanju občnega zbora. V tem tednu so bili sestanki pri Sv. Alojzu, Sv. Ani (kjer ga je organiziral PSVG), na Pon-čani in pri Sv. Jakobu. Protest je poslal tudi tovarniški odbor ES v Tržaškem arzenalu. O problemu Delavskih zadrug se je zopet oglasil tudi «Primorski», ki skuša verjetno na ta način ublažiti neugoden vtis, ki ga je pustil med redkimi bralci njegov prvi čla- nek. V tem članku, ki smo ga javno napadli in razkrinkali, se je namreč postavil odkrito v obrambo nadzornega sveta. Zadnjg dpi pa so titovci menjali taktiko, da hi tako lepše preslepili kakega naiyngza. Vse njihovo navidezno «zanimanje» za' Delavske zadruge pa smrdi že uro daleč po spletkarstvu, provokaciji in demagogiji. Ce bi imeli titovci v resnici le trohico zadružnega čuta, bi njihove oblasti v coni B že davno objavile poziv članom za yrgditgv članskega stanja. Titovske oblasti pa pa-menoma zavlačujejo gornjo objavo, ker nočejo, da bi prišlo do ureditve v zadrugah, in ker so na istem stališču kot demokrščanska centrala v Trstu. Sicer pa imamo iz zadržanja njihovega komisarja Ferjaniča najboljši vzgled, kako so jim «pri srpu» Delavske zadruge. dni nudi Trst v večernih urah pravo sliko iz vojne dobe, ko so bile vse luči ugasle, oziroma zastrte. Znižana potrošnja elektrike je povzročila Acegatu nemalo škode. Verjetno se trgovci ne bodo omejili samo na to akcijo, ker nameravajo — v kolikor ne bi občinska uprava ukinila poviškov — odstraniti neonske reklamne napise ter podvzeti še druge ostrejše oblike borbe. Tudi žene vodijo aktivno borbo proti poviškom. Delegacija žena je imela razgovor s conskim podpredsednikom, kateremu je tolmačila težke finančne razmere delovnega ljudstva ter zahtevala, naj consko predsedstvo ne odobri sklepov, o poviških. Slično zahtevo je predložila Zveza enotnih sindikatov, ki je istočasno pozvala Delavsko zbornico na enotno in široko akcijo proti povišanju davkov in za izboljšanje splošnih življenjskih pogojev. moremo pričakovati drugega kot nove provokacije, kot povzdigovanje zločinca Rožnamana, ki je blagoslavljal Mussolinija (pardon «Duceja»), in je napel vse svoje duševne in telesne sile za zmago Hitlerja in nacističnega. «novega reda». Ali si sploh moremo pričakovati kaj drugega od ljudi, ki so pozvali Slovence, naj volijo najhujše sovražnike Slovencev, t. l. De Gasperija in demokristjane? Naši ljudje pa naj ■si dobro zapomnijo ta dejstva. PRIPRAVE ZA «MESEC TISKA» predmet diskusije v celicah Vojni zločinec Rožman se zopet oglaša «Katoliški glas» od 23. julija je ponovno objavil članek vojnega zločinca Rožmana, ki poziva ameriške Slovence, naj prispevajo k izgradnji katoliškega dòma v Gorici. Res je, da je uredništvo «Katoliškega glasa» v rokah bivših Rupnikovcev in Rožmancev, t. j. tistih, ki so bili veliki prijatelji nacistov in fašistov, a kljub temu smo si mislili, da si take in podobne provokacije proti 95 odst. slovenskega naroda, ki se je udeležil p$uatyodiine botlje, privoščijo in dovolijq je o Fràntovi Španiji ali Peronovi Argentini, kjer jih ščitijo vladne oblasti, znane po svojih sistemih, ki niso nič boljši in nič slabši od naci-fašističnih. Ze enkrat smo opozorili naše ljudstvo na provokacijo «Katoliškega glasa». Mislili smo si, da ta listje ne bo več flrfvlgkel fia dgn Imeno in podpisa človeka, k; gg. je zgodovina vrgla v svojo smer, ker Je preveč škodil njenemu u-gledu. Ušteli smo se. Najbrte ne poznamo dovolj voditeljev «Katoliškega glasa», morda smo si v svoji naivnosti domišljali, da imamo opravka z ljudmi, ki, se vsaj sramujejo svoje preteklosti in jo skušajo očistiti. Sedaj vidimo, da smo se motili in da od njih ne SOŽALJE — Sekciji KP STO Nabrežina in Sempolaj izrekata najglobje sožalje tov. Ludviku Mokole in družini ob težki izgubi matere. Pridružuje se SHPZ in uredništvo «Dela». Se predno so bila dana navodila za «Mesec tiska», je več sekcij že začelo razpravljati o tej vsakoletni pobudi. To nam dokazuje, da so tovariši pravilno razumeli pravi pomen kampanje za tisk in cilje, ki jih zasleduje. Lep vzgled nam daje sekcija Sv. Alojza, ki je že prešla na široko mobilizacijo tovarišev. V sekcijskem komiteju ih celicah so najprej preučili možnosti in sposobnosti vsakega posameznega tovariša. Vsakemu, razen tovarišem v visoki starosti, bolnim in tistim, ki so iz opravičljivih razlogov neaktivni, je bil odkazan določen cilj. Sedanji raznašalci, to je najboljši, so pripravili sezname družin, ki redno kupujejo naše liste. Vsakemu tovarišu bo odkazano določeno število teh družin ter povrhu še nekaj izvodov listov za znance, prijatelje itd. Tovariši pa, ki so se že specializirali v širjenju, bodo nesli liste v nove družine, ki jih še ne poznajo, ter v hiše, kjer niso še bi i raznašalci. Isto so ukrenili glede nabiranja denarnih prispevkov. Razume se, da odkazani cilji niso za vse tovariše enaki. Nekateri cilji- so zelo visoki, drugi zopet nizki. Vsak tovariš bo imel v žepu svoj blok in vsak svoj odkazani cilj. Sekcija Risoni se je obvezala, da bo dosegla cilj, ki ga je določil center, kar se tiče nedeljske razprodaje «Unità». V načrtu ima med drugim tudi organiziranje lepega «praznika tiska». Skelienjska sekcija ima v načrtu sestanek vseh raznašal-cev. Mladinci pa so se obvezali, da bodo dali svoj dopri nos pri nedeljskem širjenju tiska. Sekcija pri Sv. Ivanu nima lastnega sedeža in ne prostora, kjer bi lahko priredila veselico za tisk. Kljub temu pa niso vrgli puške v koruzo. Poiskali bodo kak primeren prostor, kot dvorišče, travnik ali gostilno, kjer bodo priredili svoj osrednji praznik tiska ali VEČINA NI HOTELA UPOŠTEVATI NAŠIH PREDLOGOV UVEDLI SO DRUŽINSKI DAVEK brez prave socialne podlage Naša skupina je glasovala proti - Utemeljitve tov. Radicha - Zakaj je Bartoli pobesnel - Plačane funkcije Pranzila - Naš svetovalec ga je razkrinkal V četrtek prejšnjega tedna se je nadaljevala v tržaškem mestnem svetu diskusija o u-vedbi družinskega davka, proti sklepu, ki ga je predložil občinski odbor, se je tokrat izjavil tov. RADICH, ki je ostro kritiziral nedemokratični način odmerjanja nove davščine, ki ga vsiljuje občinska večina. Poudaril je tudi, da bi se morala imenovati posebna ko misija, v kateri naj bi bila zastopana tudi opozicija. Komisija bi rporala dobro preučiti predlog ožjega odbora ter sprejeti popravke, ki bi jih predlagale p cedine stranke. Za vzgled naj si občinski upravitelji vzamejo našo skupino v Miljah, ki se ni še nikoli izogibala sodelovanju z manjšino. V svojem govoru se je naš sve- Desni napadi šovinistov proti slovenskim šolam Italijanski šovinisti se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da imamo tržaški Slovenci šole v materinem jeziku, čeprav so bile vg§ čas po vojni in so še tudi danes očipidno zapostavljene v primeri z italijanskimi. Tako se je torkov «Giornale (ti Trieste» po spoji navadi zopet zagnal z besom in njemu lastno pristranostjo proti našim šolam, Glasilo demokristjanov in pseh ostalih italijanskih šovinistov skuša «na podlagi številk» dokazati nič manj kot to, da je slovenska šola v primeri z italijansko privilegirana v vsakem oziru. Na podlagi svoje «laboratorijske preiskave» prihaja do zaključka, «da je po številu učilnic po popolnosti števila učnih moči, po obilnosti šol — toliko znatnejši, kolikor je skromno število u-čencev — slovenska manjšina v - Na podlagi sindikalnih sporazumov se za meseca julij in avgust poviša draginjska doklada kakor sledi: težaki 10 lir na dan, specializirani težaki 10.50, kvalificirani delavci 11.50, specializirani delavci 12.50. Uradniki 3. kategorije B 11.50, uradniki 3. kategorije A 13.50, uradniki 2. kategorie 18 in prve 24 lir dnevno. * * * V četrtek prejšnjega tedna sta se v tovarni Stock težko ponesrečila 51-letni Peter Juretič iz ul. Bonomo 12 in 51-letni Vladimir Pertot, stanujoč na Strada del Friuli 140. Hotela sta očistiti prazno cisterno in sta si pri delu svetila z električno svetilko. V cisterni pa so bili še ostanki plinov, ki so povzročili eksplozijo. Oba delavca sta zadobila hude opekline in so ju takoj prepeljali v bolnico, kjer je Juretič podlegel težkim poškodbam. *** Zaradi tihotapstva 8 kg a-meriških vigaret je policija aretirala Emilijo Ribarič vd. Fer-luga iz ul. F. Severo 55, Ezia Bernardela in Fortunata Guerra, oba iz Italije. «** prejšnji petek se je vnel v seniku Andreja Križmančiča iz Bazovice 72 požar, ki je povzročil poldrugi milijon lir škode. Ogenj je uničil 300 stotov sena. Lastnik je na srečo zavarovan. *** V soboto okrog poldne so agenti civilne policije potegnili iz morja in sicer v bližini pomola «Audace» truplo mladega neznanca, ki je bilo brez osebnih dokumentov. Pozneje ga je v mrtvašnici neki sorodnik indentifici-ral za 22-letnesa Petra Altina, stanujočega v ul. Tiepolo 7, rodom iz Grožnjana. *»* prej$njj teden so tatovi o-kradli trgovino jestvin v ul. Foscolo 32, ki je last 49-letnega Mirka Birse. Razbili so vrata blagajne in odnesli 700.000 lir ter iz ročne blagajne še 5.000 lir. *** V ponedeljek se je težko ponesrečil v ladjedelnici Sv. Marka 49-letni Peter Strajn iz Sv. Brigide v miljskih hribih. Padel je s stopnic v globino kakih 8 m ter zadobil težke zunanje in verjetno tudi notranje poškodbe. *** V torek zvečer je tovorni avto povozil pri Ključu 15-Ietno Dorotejo Kuret, ki je zadobila pri padcu le lažje poškodbe. Avto je vozil 51-letni Josip Žerjal iz Doline 166. *** V sredo je bil sprejet v glavno bolnico 24-letni Bruno Bordon iz Boljunca 143, ki je imel oteklo levo nogo. Pred nekaj dnevi se je ranil z lopato in po vsej verjetnosti ni rane takoj razkužil. Zdravniki so namreč ugotovili infekcijo s tetanusom in se niso izrekli o bodočem stanju. *** V sredo so z rešilnim avtom KR p-epeljali v bolnico 4 osebe, ki so se zastrupile s konzerviranimi ribami. Zdraviti se bodo morale nekaj dni. * .* * V dneh od 23. do 29. t. m. se je v tržaški občini rodilo 43 o-trok, umrlo je 43 oseb, porok je bilo 22. primeru z italijansko večino ae ležna privilegirana postopanja». Kot je z lahkoto postavil to nevzdržno trditev, tako skuša z istim farizejstvom tudi nizati «dokaze» zanjo. Skoro odveč bi bilo pobijati te že neštetokrat pobite «dokaze», ki so le plitvi propagandni šlagerji, namenjeni nepoučenim bralcem., da bi v njih zanetila ali poglobila sovraštvo do Slovencev, Hot prvi adut vrže na mizo dejstvo, da imamo Slovenci 14 srednjih in strokovnih šol za skupno 1990 učencev (po Izvestju je bilo v letu 1952-53 vpisanih 2028 otrok), dočim pa imajo Italijani 34 šol za 13.303 učence. Iz člankarjevega izvajanja je jasno razvidna želja, naj bi se odpravile strokovne šole na podeželju, ki da imajo premam obiskovalcev, ter naj bi vsi otroci prihajali iz oddaljenih vasi v Trst, To bi pomenilo odvzeti naši podeželski mladini pravico do strokovnega šolanja, katero v polni meri uživajo otroci, ki žive v mestu. Kar se uče «obilnosti» šol, naj povemo zlonamernemu piscu njemu dobro znano dejstvo, da Slovencem še vedno manjkajo nekatere nujno potrebne vrste šol, kot so dvorazredna trgovska šola, srednja tehnična šola ter metodična šola za otroške vrtnarice, zaradi česar morajo številni slovenski starši proti svoji volji pošiljati svoje otroke v zadevno italijansko šolo, če jim hočejo dati od njih namenjeno šolsko izobrazbo. Da sploh ne govorimo o osnovnih šolah in vrtcih, ki so še potrebni v števil-1 nih vaseh in mestnih predelih Glede učilnic veljajo isti argumenti, ki smo jih navedli za šole. Dodali bi sgmo, kar je v svoji farizejski «pozabljivosti» izpustil «Giornale», to je, da je vpčina slovenskih učilnic v notorno zelo slabem stanju. Naravnost ciničen pa postane člankar v svoji slabi veri, ko piše o «privilegijih» naših učnih moči v primeri z italijanskimi. Na svojo smolo pa z lastnimi argumenti pobije prvotno trditev. Tako prizna, da je od preko 370 nameščencev slovenskih šol priznano stalno mesto le 37 učiteljem in enemu profesorju; in Se ta stalnost jim je prizncMa le zaradi dejstva, ker so prej poučevali na italijanski šoli, kjer so v natečaju dosegli stalno' mesto. Ud ostalih je priznano materialno izenačenje (toda brez vsakršnega zakonskega jamstva in stalnosti) 39 učiteljem in 17 profe- nih moči životari iz dneva v dan To so, gospodje pri «Giornaiu», «privilegiji», ki jih imajo slovenski učitelji, profesorji, vrtnarice in drugo šolsko osebje, ce bi bili res tako blagodušni, da bi hoteli odpravo «privilegijev», vam ni treba drugega kot da a-pelirate na pristojne oblasti, naj izenačijo obe šoli z redno zakonodajo, po kateri naj dobe slovenske šole svoj organični načrt kot ga imajo italijanske, naj se razpišejo natečaji za stalna mesta učnih moči, da se jim. tako popravijo dosedanje krivice (ali, kol jih vi imenujete, «privilegiji»/. naj se odprejo nove potrebne Sole ter se uvede tudi dejgnsrca enakopravnost brez špekulacij, brez privilegijev in brez zapostavljanj, Dis tovalec zopet dotaknil občutenega problema novih davčnih poviškov, ki jih je izglasovala večina, ter ob tej priliki ostro grajal zadržanje župana Bar-tolija, kateri ni hotel sprejeti delavske delegacije in je mesto tega, poklical policijo, Ze ob prvih besedah našega svetovalca je Bartoli poskočil, kot bi ga pičil gad, in jezno zapustil sejo. Seja se je nadaljevala pod predsedstvom podžupana, V teku diskusije je prišlo še do ostrega incidenta med tov. Radichem in demokristjanom Franzilom. Tov. Radici) je namreč v določenem trenutku povsem upravičeno grajal dejstvo, da je v nekaterih družinah zaposlenih več družinskih članov, dočim so v drugih vsi brezposelni. Toda še bolj krivično je, da imajo ng-katgri ljudje cel kup fukcij, za katere prejemajo dobre plače, kot je primer odbornika Pranzila, ki je obenem komisar Delavskih zadrug. Konkreten primer, ki ga je navedel naš svetovalec, je spravil Pranzila dobesedno iz ravnovesja. Demokristjanski svetovalec je očividno pozabil, da se nahaja v sejni dvorani, ker je začel vpiti kot obseden. Toda ne s kričan.em in ne z žalitvami, ki jih je bruhal proti Radichu, ni mogel pobiti dejstev, ki so pač neovrgljiva. Svojo funkcijo pri Delavskih zadrugah je hotel prikazati v povsem drugi Iliči. Sklep o uvedbi družinskega davka je bil sprejet z glasovi večine. Proti so glasovali komunisti, socialist tov. Temer in indipendentisti. Ricmanje plebiscitarno za civilno upravo V okviru akcije za civilno upravo na STQ so partizani miru nabrali v Ricmanjih 236 podpisov, To pomeni, da so se Ricmanje plebiscitarno Izrekle za začasno civilno upravo. Titovci imajo s tem še en dokaz več, da je slovensko ljudstvo v celoti proti Titovemu kondominiju in vsaki etnični črti. Ne verjamemo da si bo «Primorski» upal objavljati kaka «zahvalna pisma» Ric-manjcev Titu. Delavcu Vladimirju Pertotu iz Barkovelj, ki se je ponesrečil na delu in leži v bolnici, pošilja Glavni odbor strokovne zveze Enotnih sindikatov prehrambene stroke bratska voščila za skorajšnje okrevanje. Voščilom se pridružuje uredništvo «Dela». več manjših veselic. Kar se tiče širjenja, bodo usmerili svoja prizadevanja za izboljšanje razprodaje «Dela» in «Lavora-tora». Sekcija Curiel je ugotovila dober uspeh akcije v tovarnah za pobiranje podpisov za civilno upravo, ki so jo izvedli partizani. miru. Prišli so do zaključka, da je treba navezati tesnejše stike z meščani, ki so odkrito pristali na naš predlog. To bodo uresničili potom širjenja našega tiska med te ljudi, ki bodo imeli na ta način možnost, da se globlje upo-znajo s tem in drugimi problemi. Tovariši iz tovarn pa so ugotovili, da je bila razprodaja «Lavoratore» in drugih naših listov višja, prav posebno ko so objavljali razne preiskave o stanju in problemih množic ter nakazovali pot izhoda. U-gotovilo se je, da so delavci na ta način boljše spoznali svoje probleme ter si ustvarili prepričanje o potrebi borbe za njihovo rešitev. Drugi tovariši so povedali o vplivu, ki ga je imel med bralci našega tiska zadnji razvoj dogodkov v Koreji. Slednji so se prepričali, da ni danes v svetu tako težkega problema, ki bi ne mogel najti rešitve pod pritiskom ljudskega mnenja in konkretne borbe. V tem duhu se je začela predhodna diskusija o «Mesecu tiska». Delovni načrti pa bodo sestavljeni na prihodnjih se-stakih. ------ t Za teden dni — AVGUST Petrove vezi Alfonz (zadnji ki Sobota, 1. Nedelja, 2. jec) Ponedeljek, 3. - Lidija Torek, 4. - Dominik (Nedeljkf- Sreda, p. - Marija S. k>- Četrtek, 6. - Sikst O Petek, 7. - Kajetan |— ZGODOVINSKI DNEVI I 1. 8. 1914 je Nemčija napovedi» vojno Rusiji. Pričetek pili svetovne vojne. 1. 8 1943 so bile v Ljubljani II like demonstracije za izll stitev političnih jetnikov I* 4. 8. 1919 je skupina fašistid zločincev («arditov») napalM otroke tržaških delavcev, ||| so se vračali z nekega izlelllj Kmalu nato so podivjana '9 pustošili prostore Celavi zbornice. 5. 8. 1895 je umrl Friderik 1 gels, Marksov sodelavec soutemeljitelj znanstveni' socializma. TRST II. ^SOBOTA: 13. Šramel kvintet i!ta .... ‘ "" Pogovor z žt; moškega zt»£. pe~ski duet - 19. Pogovor z M\“ - 21.JU Koncert -.1# n Ivan Cankar. NEDELJA: 8.45 Kmetijska 1 enj -Voi« n^3(L?S-ja P najmla »v, 1 ?d melodije do melodij 13. Glasba po željah - 19. iz fil r'c nk,6ga IXeta " 21- Naša mlad® k na počitnicah - 2,1.30: Goum ti f «Faust», 1. in 2. dej PONEDELJEK: ičui obzornik - 19. ‘Mamica pripo ?' 1 duje - 21. Književnost in ur» a,»I nost - 21,30 Gounod: «Faust», 'ji la<3f ,qT2rPv. 13- Glasba po želja b ^■Tednika m gospodarstvo - , Radijski oder - Camario in 0 lia: «Zbogom mlada leta» ff >isli Lahke melodije. SREDA: 18.36 Čajkovski «'Sa 7, ._ - -lija», fantazija - j, . Zdravniški vedež - 20. Slov 16 t Ske P„eK?nčert “meffjšef sopranistke Vide Jesihove. toja, ČETRTEK 13. Pevski duet arp harmonika - 19. Slovenščina , . Slovence - 20. Koncert sopran' t» kp Onrlino Otto oi r-v_____111 Občinska seja v Dolini in Zgoniku Danes, v soboto 1. avgusta bo v Dolini izredna občinska seja. Razpravljali bodo o uvedbi družinskega davka. Seja se prične bo 19. uri. Jutri, v nedeljo 2. t. m. pa bo občinska soja v Zgonika. Na dnevnem redu je . piša h osem točk. Seji sta javni. Po dolgem trpljenju ln mukah je umrl v torek v bolnici pri Magdaleni partizanski invalid tov. Evgen Lipošič. Težka prizadeti družini izrekata I-skreno sožalje Zveza partizanov in bivših poljaičnih preganjancev. Izrazom sožalja se pridružuje tudi naš list. ke Ondine Otte - 21. Dramatik ljyli na povest - 21.30 Slovenski «o tivi. c™ PETEK: 13. Glasba po želji. „ 19. Kraji in ljudje - 20.30 Trži" Se kulturni razgledi - 22. Iz an$ 6hj= skih koncertnih dvoran ali Ljudska < liti atnp I6' T prosveta Tradicionalna šagra v Sled151-V nedelio. 9. avpusta b° i,; ls nedeljo, 9. avgusta b« i]jz" Skednju tradicionalna šagr' jj^ plesom na športnem igrišču oteli Ze v jutranjih urah bo goi im 1 obhodila škedenjske ulite S1 'j.j t, ‘‘Uje ■'Ubi in druge Lj; ZA REŠITEV PROBLEMA BREZPOSELNOSTI Nujna javna dela za dolinsko občino Kakor smo že poročali, je bil na zadnji občinski seji v Dolini enoglasno odobren izredni načrt za javna dela, ki ga je predložil odbornik tov. Valentič. Te dni pa je b\l gornji načrt poslan VU v. odobritev. V načrt so vnesena naslednja nujna javna dela: razna popravila cest ter zgraditev novih in sicer od železniške postaje v Dragi do Peska, ter iz Boljunca v Botač. Kar se tiče popravil, je bila vzeta v poštev cesta, ki pelje s trga v Boljuncu na športno igrišče; nadalje cesta iz Loga preko Ricmanj do Ključa ter cesta iz Zabrežca do državne ceste Trst-Reka. Vključena so nada- Stvarni in dobri predlogi na zborovanju slovenskih žena Pod geslom «Zgradimo močno žensko organizacijo», se je v ponedeljek vršilo zborovanje slovenskih žena. Òb številni udeležbi slovenskih žena s podeželja in iz mesta je predsedujoča Vera Husu ot-vorila to prvo zborovanje in toplo pozdravila vse navzoče. Kot prva se je oglasila k besedi Slava Cebulec, ki je v svojem izčrpnem poročilu orisala mednarodni položaj v svetu s poudarkom na zadnje važnejše dogodke in važna vprašanja, ki se danes postavljajo pred vsako ženo, še posebej na slovenskem področju, kjer se razen ostalih nasprotnikov, postavljajo posebno titovci, ki skušajo s svojo demagoško politiko dokazati, da so le oni pravi branilci in zagovorniki nacionalnih pravic Slovencev. Važno vlogo imajo v tem trenutku žene-matere, ko stojimo pred prihodnjim šolskim letom in se je zato treba približati vsaki materi, ki ne ve, kam bi dala svojega otroka. Omenila je nepravično odločbo o povišanju davkov na predmete široke potrošnje, ki bo zajela vse sloje. Naloga članic naše organizacije je v tem, da se približamo vsaki ženi in ji razložimo vsa ta važna vpra šanja. Za njo je spregovorila Stanka Hrovatin, ki se je v začet- sorjem, dočim pa skoro 200 nč-ku svojega poročila zahvalila za vabilo na zborovanje in Izrazila, da hoče kot slovenska Učiteljica spregovoriti nekaj besed navzočim ženam Vlada Bidovec - Morana je vsem navzočim govorila kot mati in žena; priporočala je predvsem Slovenkam, naj 0-hranijo častno vse pridobitve narodno osvobodilne borbe. Vsaka žena, ki je le kaj doprinesla za partizansko stvar, naj bo na to ponosna, za kar ima vso pravico. Morana je zelo priporočala ženam, naj bi se bolj poglabljale in sez nanjale s slovensko zgodovino in preteklostjo, kajti samo tako bomo znale boljše ceniti naše pridobitve in se lažje borile za lepšo bodočnost. Priporočala je, naj bi žene bolj segale po napredni kljigi, časopisju in drugemu čtivu. Potrebno je, da je danes žena na kulturni višini; ne sme zaostajati in se ukvarjati s ceneno in zaostalo literaturo. Za boljšo vzgojo in napredek naših o-trok, je Vlada Bidovec pozvale vse slovenske učitelje, naj bi se bolj posvetili otrokom, ki imajo popravljalne izpite, jih čez počitnice pripravljali in jim pomagali. Predsednica Marija Casali je omenila veliko važnost vprašanja STO, vsa dosedanja mešetarjenja in razne predloge, s katerimi hočejo uničiti obstoj Ozemlja. Pozvala je nav- zoče, naj se še bolj oprimejo borbe za dosego začasne civilne uprave na STO. Jagoda Japelj je govorila o važnih perečih vprašanjih. Brezposelnost se vedno veča, cene se višajo, davki rasejo. Zavedamo se, da so ti resni dogodki prav tako važni za vse sloje žena, ne glede na vero ali politično prepričanje. Približale se bomo vsem ženam, govorile o potrebah in razmerah, ki se tičejo nas vseh, jih usmerjale pravilno in povedle v borbo za boljše življenje in rešitev iz neznosnega stanja. Diskusije so se udeležile druge številne žene, o katerih intervencijah ne moremo pisati zaradi pomanjkanja prostora. Podpredsednica ZDZ Cebul-čeva se je v zaključnih besedah zahvalila vsem navzočim za udeležbo in pomoč, ki so jo dale v svojih predlogih in diskusiji. Predlogi, ki so bili podani, pi odstavljajo nove smernice za izboljšanja dela med slovenskimi ženskimi množicami. Ker se je izkazalo, da so taki sestanki in zborovanja potrebna, se bodo vršila pogosteje, naslednje bo verjetno že v septembru. Na koncu zborovanja, je bilo predlagano in sprejeto pozdravno pismo OZN v katerem izražajo žene svoje veselje za prenehanje vojne na Koreji, lje: asfaltiranje glavne ceste iz Boršta do pokopališča in dalje do grada ter ceste iz Ricmanj preko «Berd» do izhodišča ceste Ključ-Prebeneg. Kar se tiče šolskih poslopij, je vključena v načrtu ureditev in ograditev dvorišč za šoli na Pesku in v Mačkovljah. Za šolo v Dolini je navedena zamenjava sedanje strehe s strešniki iz opeke. Soli v Borštu je treba prizidati še 1 razred ter menjati pod preostalima dvema razredoma in ograditi dvorišče. Za šolo v Ricma-niih pa je predvidena ograditev dvorišča ter nakup nove opreme. V okviru novih gradenj so naznačene; gradnja 60 ljudskih stanovanj, javne kopalnice, občinske klavnice, pokopališč v Prebenegu in na Pe-ku ter nadalje kanalizacija v raznih krajih občine, ureditev pokopališč, potoka «Sanza» v Dolini, potoka «Osp» pod Mač-kovljami, gradnja mostiča, 0-graditev športnega igrišča v Boljuncu ter dopolnitev obnovitvenih del za hiše, ki so bile poškodovane za časa vojne. Za slednja bi se moralo črpati denar iz fondov vojne odškod nine. Kakor vidimo, je izredni načrt za javna dela precej obsežen. Pripomniti pa je treba, da so vsa gornja dela res nujna in bodo nedvomno v veliko korist občini in občanom. Z izvedbo predlaganih del se bo v znatni meri olajšalo stanje brezposelnosti. Danes ima namreč dolinska občina približno 220 brezposelnih, od teh jih kakih 100 prejema začasno pomoč, ki pa je le kapljica vode v morju. Res je tudi, da so v teku razna dela, ki bodo zaposlila gotovo število delavcev. Toda dela, kot gradnja vodovodov za Gročano in Pre-beneg ter druga, bodo dokončana še pred zimo. Današnjim 220 brezposelnim se bodo tik pred zimo 'pridružili torej še drugi, kar bo poslabšalo sedanje težko stanje. Zaradi tega naj VU resno upošteva predloženi načrt ter najde potrebne fonde za njegovo postopno uresničitev in to brez običajnih izgovorov o pomanjkanju denarnih sredstev. rajoč narodne made. Sagra se bo nadaljevala *l itia^ naslednjega dne. 1 tjs Kulturna prireditev v «Ha8s ie n V nedeljo, 9. avgusta bo loVs PD «Haas» na letnem gledale šču kulturna prireditev s t ?6e, četkom ob 18.30 uri. Na sp° 'še, du so dramske in glasb" "ke, točke. Natančnejši spored fbg mo objavili v prihodnji 's avih vilki. o ]e( Člani in prijatelji društva 3s0pj vabljeni na prijeten večer. ^da1 P D. «Slovanski dom» v Eler '6fe» priredi v nedeljo 9. m P0' At( deljek 10. avgusta tradici01', si no domačo šagra s kultur11' ?ažn; sporedom. Nastopili bodo p',°8le ski zbori in godba iz S^USal Gostom bodo postregli s [ 1° sle stno domačo kapljico in d,:l" čim pršutom. lrga Prosvetno društvo «Ravbef1 ,N na Greti rirn' se iskreno zahvaljuje dr1 ski skupini iz Trebč in '6j.6 prosvetnega društva «Kra1 it?en za sodelovanje na lepo d k°. lih kulturnih prireditvah 6”n’ soboto, 18. julija oziroma ! julija. Marljivim igralcem ‘ mnogo uspehov v nadalj1* nastopih. Žene so razpravlja o svojem tisku |K £ Na pobudo ZDZ je t» ** t četrtek zborovanje žena. -katerem se je obravnaval Ve d blem ženskega tiska. V P, è Si e 1 % Čilu, ki ga je podala Jole ' ,'i'S 5i ferri, je prikazana treba po pravilni ■ usm^'K^Ua nujna i ^ žena k zdravi in napreuj-;^ teraluri. Raznovrstne iluSt(‘ j,*6 kc ne ženske revije, ki še ^ije žalost najde vse preveč ( ženami, gotovo ne pri?*" , rejo k izobrazbi žer.e. “ ^ takemu tisku je treba na? k,t(ž11 dati neizprosen boj ter , popularizirati demokra'1; '(fe. 1 revije, kot «Noi Donne», j ® i0®,. Pai l,v. I,, ‘4 divjim mosa in Fiore» itd., ki m°A0,. našalk razprodaja vsak ,č.. ly,AaI te in druge demokratične*)'^^ Za dosego boljših uspeh0)) je treba število raznaša1** Ob povečati ter si prizadevat? )i6snič bo ZDZ razširila svoj vj. med najširše ženske m»0, Na zborovanju je bil0 » šotno veliko število raz»8) tiska, ki so nato posegle skusijo, odobrile predlože0? lovni načrt ter poslale V°-i no pismo junaškemu 1 mu narodu s toplimi mi za sklenjeno premiri6. Občni zbor ZD^ Jutri, v nedeljo 2. sta t. 1. bo v dvorani 8 a J 9 ča» (Dom pristaniških v* Vìa ■ cev) redni občni zbor % ^ij društev za telesno vzgojnji tlefiv n cer ob 8. uri v prvem s lij. *ski o. uri v prvem p m nju ter ob 8.30 v druge1*,! (,.!• T: canju, ob prisotnosti k a* 1 a. I Z in Vir koli števila delegatov. , .ji:fcj*»ino Dnevni red je nasled* Ij'^^ otvoritev in oblastil; 2. overov. »eI» izvolitev v(j5i1l.Vi ih komisije; 3. poročilo v.00 «VÙ 1 " A m. h V» sla s< 1. spremembe statuta >* „«p .'*• J vilnika Zveze; 5. volitve A “h ga vodstva, razsodišča k 6 U: trolnega odbora; 6. razh 'JU%ur Odgovorni urcdnjK gl'V u RUDOLF BLAŽIČ 3 AMl Založništvo «DELAL,» k,Vili Tiska tip. RIVA, Torre»1* £ Dovoljenje A$S 1