Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

Naroda
List slovenskih delavcev v cAmerikL
&
first Slovenic Daily In the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.

Entebf.t> as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
Stev. 17a,
INBW YORK, v petek:, decembra, 1Q03,
Ueto X,
Nekoliko kritike.
Poročilo komisije o naselniškem otoku.
Priporočila po predsedniku imenovane preiskovalne komisije bode del trgovinskega tajnika. — Proti omejitvi naseljevanja.
Včeraj se je zvedelo, da bode porodilo po predsedniku imenovane komisije v svrho preiskave razmer na Kllis Islandu pod administracijo komisarja Williamsa, tvorilo del poročila tajnika trgovine, Corteiyoua. Poročilo slednjega bodo pridejali predsednikovem poročilu novemu kongresu.
\ prvoimenovanem poročilu so omenjeni tudi nekteri predlogi, ktere j»« stavila preiskovalna komisija predsedniku. Iz teh predlogov je raz-videti, da je odbor težko nalogo temeljito izvršil in da se z načinom poslovanja na Kllis Islandu ne strinja v vseh točkah,
Najvažneji tozadevni predlogi se bavijo z razlaganjem zakona proti pogodbenim delavcem, z ravnanjem I naseljencev na Ellis Islandu in z ri- j go rožnim načinom, po kterem se ravna proti parobrodnim družbam. Poročilo priporoča, da se detiniranim naseljencem dovoli občevati s znanci,; kar naj bode dovoljeno tudi tekom j zasliševanja. Nadalje naj se zastop-; nikoni parobrodnih družb dovoli, da | Mnejo biti pri zasliševanju naseljen-' cev tudi navzoči in da smejo naseljence tudi izpraševati ter jim izpo kovati potreb**^ priče. Poročilo tudi
povdarja, da uradniki na Ellis Isl andu zakon proti pogodbenim delav cem prestrogo in tudi napačno tolmačijo. Komisija je mnenja, naj se naseljenci, kteri so sumljivi, da so pogodbeni delavci, pridrže, dokler s< tudi delodajalci ne zaslišijo. V slučaju, da delodajalec ne bode obdolžen potem naj se dotičnemu naseljencu dovoli izkrcati se na našem obrežju. Ako se pa delodajalec spozna krivim prestopka zakona proti pogodbenim delavcem, potem naj se dotični naseljenec na stroške delodajalca odpošlje v domovino. Sedaj pa na ctoku postopajo z naseljenci, kteri potujejo k svojem sorodnikom, kteri jim potem delo preskrbe, istotako, kakor z pogodbenimi delavci.
Poročilo se peča tudi z menjavanjem denarja na Ellis Islandu. ktero naj se podržavi.
Najbrže bode naselniški komisar dobil sedaj nalog, da postopa z naseljenci tako, kakor priporoča komisija.
Odbor trgovinske zbornice, kteri proučava predlog glede omejitve naseljevanja, je končal svoje delo in o tem poročal. Poročilo trdi, da je treba pred vsem preinačiti naselniški zakon.
"L'Affaire".
Francoski nacijonalistl in afera Dreyfus.
Paris, 3. dec. Včerajšnje zborovanj«* uglednih naeijonalistov je dokazalo. da se oni protivijo oziroma nasprotujejo vladi v zadevi Dreyfus. Bivši vojni minister Cavaignac je obdolžil vlado, da je ona spravila mir <ležele v nevarnost, s tem, da je Drey-fusovo afero zopet oživela, ono afero, ktcra je razdvojila Francoze. Vendar je pa bivši minister v svojem izvajanju pripoznal. da bi bila tozadevna interpelacija brezvspešna. kajti mi-liisterstvo se bas stnlaj počuti povsem varnim.
General Mercier, tudi bivši vojni minister, kterega se smatra kot glav nega obtožitelja Dreyfusa, je prišel iz svoje osamelosti zopet v javno*' kot senator Loire-inferieure in trdi, da je vse ono, kar tudi jo vladina gla *ila o Drevfusovej aferi, neresnično., dokazuje, da se bodo nekdanje stra sti, ktere je bilo opažati za časa prv» Dreyfusove pravde zopet oživile. Ž« sedaj je opažati v vladinih krogih, kakor tudi onih političarjev in čast nikov. nekako vrenje. Po vseh listih in v vseh klubih je čitati edinole o J preporodu svetovnoznane "affere".
Glavne osobe Dreyfusove afere pa ne bodo več nastopile, kajti Zola in polkovnik Henry sta mrtva. General Mercier ni več vojak in sedaj je vesel ako more v senatu molčati. General de Boisdeffre, bivši šef francoskega generalnega štaba je upokojen, kajti vlada mu je odvzela vsako poveljevanje. Polkovnik du Pay de Clam, je. sicer zamenjal čako s cilindrom, vendar pa še igra svojo prejšnjo ulogo. Major grof Esterhazy postal je usmiljenja vredna osoba, on je namreč izstopil iz vo^jke službe; 1. 1899 gaje ostavila njegOTa soproga, na kar se je preselil v London. General Zurlin-den, bivši parižanski governer je tudi vpokojen. Vsi častniki, kteri so bili na strani Dreyfusa so se poizgubili v množici: Polkovnik Picquard postal je parižanski novinar. Josip Reinach, vodja borbe za revizijo Dreyfusove pravde, ni več član poslanske zbornice, vendar pa deluje še vedno v literalnem boju za Dreyfu sovo popolno rehabilacijo in še dandanašnji piše v prid bivšega stotnika Brisson, kteri je prvi zahteval rcvizi jo Dreyfusove pravde, je sedaj član poslanske zbornice.
Dvojni umor.
Morilci so trupli zakopali.
Buffalo, X. Y., 4. dec. Na Jefferson Street so nepoznani morilci umorili zakonski par Fran Frehr in njegovo soprogo. Dne -20. novembra sta oba neznano kam zginila in njuni sorodniki so naprosili policijo, da išče staro zakonsko dvojico. Med tem se je pa v istej hiši nastanil Charles Bonier, kteri je trdil, da je zemljišče, z hišo vred kupil od zginolega Frehra kteri je nekam odpotoval. Policija je prvotno menila, da sta zakonska odpotovala h kakim sorodnikom, kteri bodo kasneje dobili vse posestvo. Ker se pa novi stanovnik Bonier ni hotel na povabilo javiti pri sodišču in nepričakovano ostavil mesto, pričela je policija sumiti, da ima opraviti s zločinom. liadi tega so vso hiše in lvorišče natančno preiskali in včeraj zjutraj našli trupli zakonskih nakopani pod novim hlevom na dvorišču. Oba sta bila ubita z kladivom. V hlevu so našli tudi kladivo, na kterem so še sledovi krvi umorjenih. Brezdvomno je morilec oropal večjo svoto denarja, kajti zakonska sta imela pri sebi vedno mnogo denarja.
Takoj na to so pričeli iskati ube-glega Bonierja in že par ur kasneje so dobili iz Erie, Pa., brzojav, da so ga tam zaprli. Istodobno so tudi zaprli njegovo v Buffalo ostalo služkinjo. Ona je imela pri sebi za $70 zlatega denarja, kterega jej je dal Bonier. Ona je dejala, da jej je dejal Bonier, da je hišo kupil.
Kasneje je policija aretirala tudi neko Katie Kahmovo, tesarja Geo. Mohr in necega Kuhna, kteri so če-stokrat obiskovali Bonierja potem, ko je Frehrova dvojica zginola. Mohr je Bonierju pomagal v dežju in viharju graditi nov, lesen hlev, pod kterim so našli trupli umorjenih.
Brez vode.
Schenectady, N. Y., 4. dec. Tukajšnje mesto je brez vode. Dovečera je upati, da dobimo vodo iz reke Mohawk. Vse sesalke mestnega vodovoda so namreč pokvarjene, tako, da bode popravljanje trajalo kacih pet dni. Do tedaj se mora ljudstvo zadovoljiti z vodo iz reke Mohawk.
2500 delavcev odslovili.
Bellaire, O., 4. dec. V tovarni Na tional Steel Co. odslovili so danes 2500 delavcev, stoprav, ko so prišli na delo. Tovarno so zaprli za nedolo čen čas.
Vročinska bolezen v Butler, Pa
Butler, Pa., 4. dec. Dosedaj je v tukajšnjem mestu obolelo 1143 osob za vročinsko boleznijo. Umrlo je 40 osob.
Cerkev v plamenu.
Fort Wayne, Ind., 4. dec. Cerkev nemške luteranske občine sv. Pavla, ktera je najlepša v mestu, je včeraj zgorela. Materijalna škoda znaša $75,000, zavarovalnina pa le $12,000. Cerkev so zgradili pred 15 leti do-čim so stavbinske dolgove poplačali še le letos. Občina sv. Pavla je skoraj največja od sinode države Missouri. Z gradnjo nove cerkve bodo takoj pričeli.
Washingtonske novosti.
Kovanje denar j a.
Washington, 2. dec. Ravnatelj ko valnice denarja Zjed. držav, Roberts v Philadelphiji, New Orleansu in San Francisco naznanja, da se je v minolem letu skovalo 205,872,482 komadov denarja. Radi velicega po manjkanja drobiža v Zjed. državah in na Filipinih, so vlivanje zlatega denarja omejili in vlili le za $45.721,-733zlatnikov. Zaloga zlatega denarja se je tekom t. 1. pomnožila za $57,-l.»7.149, tako, da znaša vsa zlata zaloga $127,004,286.
Bris tow o letno poročilo.
Washington, 3. dec. Četrti generalni poštni ravnatelj priporoča v svojem letnem poročilu za leto, ktero je z 30. junijem t. 1. minolo, da se vstanovi na meddržavno trgovino se nanašajoči zakon, kteri bode železnicam in parobrodnim društvam zabra-njeval pripomoči v razpečevanju ponarejenega denarja, loterijskih srečk itd., kteri predmeti se običajno razpošiljajo po pošti. Tudi priporoča Bristovv, da se zviša plača listonošem kteri morajo hoditi vsaki dan 25 milj laleč na $750 na leto.
Izdatki za prosto razpošiljanje pisem in na deželi za leto 1904 bodo znašali povprečnih $47,000,000.
(j! e u e r a 1 Wood. Wash ington, 3. dec. Senatov odbor za vojaške zadeve, kteri preiskuje znane zadeve o generalu Woodu, se je danes bavil z vprašanjem o pode-Ijenju privilegij na Cubi za časa vojaške uprave.
Pred vsem so se odborovi člani bacili z vprašanjem, čemu ni bil sprejet v republikansko konštitucijo član lir. Plattovega amendementa. Ostale paragrafe so cubanskej ustavi jed-nostavno priklopcili, dočim so paragraf 4 izdatno preinačili.
Predsednik Roosevelt in vojni tajnik Root natančno zasledujeta vse mo, kar se nanaša na njunega ljubljenca, generala Wooda. Radi tega pa vendar še ni pričakovati, da bi se pred odborom v svojej zadevi zagovarjal. Preiskava bode trajala nadalje, vendar pa Še nihče ne ve. koliko časa.
Novi angleški poslanik.
Washington, 3. dec. Sir Henry Mcxiiraer Durand, naslednik umrlega angleškega poslanika v Washing-tonu, Sir Michael Henry Ilerberta, dospel je včeraj popoludne v belo hišo, kjer ga je sprejel predsednik Roosevelt.
Kakor običajuo prišel je colonel Thomas W. Symons, predsednikov vojaški pobočnik v angleško poslani-tvo, da dovede novega zastopnika Anglije z državno kočijo v belo hišo. Tukaj je poslanika pozdravil nejprej državni tajnik Hay, kteri ga je od-vedel v modro dvorano, kjer ga je sprejel predsednik.
Cubanske finance.
Washington, 3. dec. Ameriški poslanik na Cubi, Mr. Squiers, se je včeraj posvetoval z državnim tajnikom Iiayem o finančnem položaju republike Cube, kteri je zelo težaven. Med tem, ko so veterani cubanske revolucije prvotno zahtevali $10,000,-000, povišala se je ta svota sedaj na $52,000,000, h kterej svoti je treba tudi zahteve civilistov, kteri eo za Časa revolucije vstaškej vladi služili. Radi tega mora Cuba najeti najmanj $75,000,000 državnega posojila. Odbor, kteri je skušal dobiti posojilo v znesku $35,000,000, se je vrnil v Ha-vano.
Prosto trgovina na Filipinih.
Washington, 3. dec. Senator -Fo-raker je mnenja, da bi bilo umestno, ako se sprejme predlog za preinače-nje filipinskega tarifa, kajti na ta način bi bilo mogoče priti do razprave o kočljivem vprašanju splošnega tarifa.
Foraker je dejal med drugim, da republikanci nimajo nikacega povoda bati so razgovora o tarifnem vprašanju, kajti sprejetje tozadevnega Dingleyevega predloga, bi bila še vedno umestna.
Z ozirom na trgovino z Filipini je treba tarif ali carino izdatno zni-( žati. Republikancem bi sedaj pred predsedniškimi volitvami vsekako koristilo, ako bi potom preinačenja, oziroma znižanja carine skrbeli, da naša republika še v nadalje prosperi-ra in da se Filipincem izposluje obljubljena svoboda.
Z ozirom na Puerto Rico, se je senator izjavil, da bode le oni predlog, kteri se nanaša na naturalizacijo Puertoričanov, sprejet.
Državne finance.
Washington, 2. dec. Uradoma se naznanja, da znaša državni dolg koncem novembra $925,829,410. Gotovina pa znaša: Denarni rezervni zaklad $150,000.000, fondi $931,203,869, generalni fondi $144,793,557; v na-cijonalnih bankah deponirani denar $168,047,060; zaklad na Filipinih $4,908,445, skupaj toraj $1,398,957,-932.
Dohodki v novembru so znašali $44,692,594 in izdatki $47,427,786.
Potrebščine naše vojne mornarice.
Washington, 3. dec. Šef morna ričnega urada, admiral H. C. Taylor, priporoča v svojem letnem poročilu vstanovitev generalnega štaba vojne mornarice, potem imenovanje dveh podadmiralov za azijsko in severo-atlantsko postajo. Med drugim priporoča tudi, da s» število častnikov pomnoži in da^ se zgradi več novih vojnih ladij. Število naših ladij v Karaibskem morju naj se pomnoži na 8 vojnih ladij, pet križark in tri mauje ladije. Admiral Taylor priporoča, da se zgradi več novih šolskih ladij, ktere pa morajo biti take. da jih je mogočetudi v vojski rabiti. Vstanoviti je treba tudi takozvano šolsko brodovje, ktero naj obstoji iz osmih ladij. Za evropske postaje priporoča admiral šest novih križark, dočim zahteva za azijske postaje brodovje oklopnic, posebno brodovje manjih vojnih ladij, za postajo v zalivu Olonggapo-Subig. Azijska postaja dobi šest križark in štiri man je križarke in dve topničarki za kitajske reke.
Poročevalec tudi poroča, da se je število možtva v minolem letu pomnožilo za 12.5%. To je posledica tega, da so *>» mladeniči mornarsko življenje lepše predstavljali, nego je v resnici. V ostalem pa dobivajo naši mornarji preslabo hrano, njihove spalnice so slabe, častniki jim puste premalo na Kopno, častniki ne občujejo z moštvom kot s tovariši itd. Med delom moštva je opažati tudi nemirne duhove. Vendar pa begunstvo v mornarici ni veliko, kakor hitro pa doseže devet odstotkov, treba je vzroke dezertacije preiskati. Admiral upa, da bode v nadalje manj mornarjev pobegnilo, radi izboljšanja stanja naših mornarjev in ^povečanja premije onim. kteri hočejo še v nadalje službovati. Admiral tudi poroča, da pri manjkuje našej mornarici mašinistov in da postanejo častniki v vseh oddelkih prestari, predno zadobe mesto, ktero se zamo-re nazvati pomembnim. Radi tega priporoča, da se vpokoje vsi častniki, kteri dosežejo v gotovej starosti gotovo saržo. lastnik, kteri je v 50. letu svoje starosti in še ni kapitan, ali kapitan, kteri v 55. letu svoje starosti še ni podadmiral, naj se vpo-koji.
Poročilo priporoča, naj se pomnoži število častnikov za 30 poroČnikov-poveljnikov, ker morajo sedaj podočniki opravljati službo poročnikov-poveljnikov.
Lenoba je bolezen.
Naslovna zatrjevanja učenih zdravnikov marsikoga iznenadijo, vendar je pa to resnično. Vsakdo izmed nas je že doživel trenotke, ure ali dneve, v kterih mu je bilo skoraj nemogoče delati; naša moč nakrat oslabi in mi postanemo povsem slabi in trudni. Drugim ljudem se to naravno dozdeva, da mi nimamo volej do dela, da smo indolentni in leni, dočim smo pa v resnici bolni. Sedež te bolezni je v krvi. Temu bi ne bilo odpomoči, ako bi ne bilo Trinerjevega zdravil nega grenkega vina, ktero za stalno očisti kri ter jo ojači, in sicer povsem naravnim potom; ono prisili želodec k naravnemu in pravilnemu delovanju, tako, da prebavlja vsa jedila popolno. Dobro prebavijenje pa pome-nja čisto kri. Trinerjevo ameriško
Veselje v Panami«
Zgodovinski pomen podpisa prekopove pogodbe; Colombia zasmehovana.
Mesto Panama t gala; ljudstvo se radnje.
Panama, 4. dec. Dodatno k poro-. Zlato pero, 8 kterim so pogodbo cilu o podpisu prekopove pogodbe, o podpisali, so člani junte podarili ge-kterem zgodovinskem činu smo že neralnemu konzulu Gudgerju. včeraj poročali, je Še omeniti, da je . Ves dan so se vršile v Panami ve-tozadevna slavnost javna. Dvo- like slavnosti. Godbe so korakale po rana je bila polna najuglednejših mestu in streljalo so je na vse prete-mescanov mesta Paname. Za mizo, ge. Na "Plači" se je zbrala velika na kterej so podpisali važno listino, množica ljudstva, ktero je prirejalo so razvili veliko zastavo nove repu- vladi burne ovacije. Vojaki so bili blike. Vsakega člana junte so pose- vso noč prosti in nijeden ni ostal v bej fotografirali, ko je važno listino vojašnicah.
podpisoval.	Panama, 4. dec. Državni tajnik
Na to je seiior Arango naznanil, I Hay in tajnik vojne mornarice Moo-da pogodba ni le podpisana, temveč dy, sta se danes posvetovala s pred-' tudi ratificirana, o čemur se bode te- j sednikom o razvoju položaja v Pa-kom popoludneva ljudstvu naznanilo.! nami. Posledica tega bode morda, da Naznanilo so navzoči sprejeli s po- j kode vlada rabila kako vojno ladijo, sebnim navdušenjem in ploskanjem; ktere so sedaj ukrcane pri Colonu, na znanje. Predno se je senor Aran- ! za to, da dovede semkaj panamsko go podpisal, je prečital dekret, v kte-! Pogodbo.
Dr. Herran, zastopnik republike. Colombije in general Reyes, kteri je dospel semkaj kot izredni colombij-ski poslanik in pooblaščenec, sta včeraj obedovala pri državnemu tajniku Hayu, pri kterem so se razgovarjali o najnovejših dogodkih na Istmu. Ko Na panamskih ulicah vršile so sel je Reyes o&.avil Colombijo, našu vla-zvečer velike demonstracije v počast da republiko Panamo še ni pripo-junte. Ljudstvo je prilepilo po hi-j znala, radi česar pričakuje novih naša h velike lepake, v kterih zasramu-. ročil. Reyes bode te dni obiskal pred-jejo republiko Colombijo.	! sednika Rooaevelta.
rem konštatira, da se je med republiko Panamo in Zjed. državami dogovoril sklep pogodbe.
Nikjer ni opažati protivladinega gibanja. Člani provizorične vlade so veseli, da je stvar končno rešena.
V Evropo.
Vedno več ljudi odhaja nazaj v Evropo.
Še nikoli, odkar obstoji plovitba med Ameriko in Evropo, se z jedjoim parnikom ni vrnilo toliko ljudi nazaj, kakor -včeraj s parnikom "Ce-dric" od White Star Line.
Na parnik "Cedric" se je namreč včeraj ukrcalo nič manj nego 1500 potnikov medkrovja.
Tudi 'entrepoint' francoskega par-nika "La Touraine" je bil prenapolnjen, da je zlasti mnogo Italijanov in Hrvatov moralo ostati v New Yorku.
Na parniku je že bilo 1000 potnikov medkrovja, toda še vedno so prihajale cele čete Italijanov, kteri so hoteli potovati v deželo makaronijev in polente. Samo Italijanov je zaostalo nad 200. V ostalem so pa zaostali tudi vsi oni Slovi nci, kteri so parniške Hstke kupili izven New Yorka.
Ze jedno uro pred odhodom par-nika "La Tourraine" morala je družba izjaviti, da je medkrovje prenapolnjeno.
Tekom zadnjih treh dni je ostavilo New York 3000 potnikov medkrovja.
Sedem naših rojakov, kteri so kupili vožne listke v Duluthu, Minn., in trije, kterim je "nekdo" preskrbel listke pri "nekem Zidu'' v Clevelan-du. O., niso bili sprejeti na francoski parnik. Nekteri pričakujejo tukaj drugi francoski parnik in trosijo po nepotrebnem denar, nekteri so pa odpotovali z nemškim parnikom in bodo prišli v kacih 14 dneh v Nemčijo.
Položaj v Colorado.
Poročilo generala Bateaa.
Milica zadostuje za zevanje miru.
v t d r -
V viharju.
Mornarji > nevarnosti.
Baltimore, Md., 4. dec. Iz rešilne postaje na Little Island se poroča, da se je neki brzi parnik tri milje daleč od obrežja v visokem valovju vbtavil in skuša doseči neki podmorski čoln naše vojne mornarice, da ga povede z vrvjo dalje. Podvodni čoln je vi-grenko vino je pravi in popolni kriči-'deti na površju; na obeh koncil, vi-stilec in pomnoževalec krvi. Ono ure- hra po jedna zastava, di Vaš želodec, jetra in vranico: ono Lewes, Del., 4. dec. Švedska tro Vam preskrbi novo kri ter izposluje jamborna jadranka "Dharwar", na jakost Vašim živcem in kitam. Živci J potu iz Hongkonga v New York, ob-postanejo elastični in zopet zmožni za tičala je v pesku sedem milj južno od delovanje. Izmučenost bode Vas takoj ! Ocean City, Md. Bati se je, da va-ostavila, kakor hitro se povrne zdrav- ' lovje poškodovano ladijo popolnoma je. Vino je dobiti po lekarnah in pri ne razbije, izdelovalcu Jos. Triner, 799 So. Ash- j Moštvo rešilne postaje na North land Ave.. Chicago, HI.	I Beachu ne more iti ladiji na p->moč,
visokem va-
^ kajti rešilni čoln bi v Frank Sakserjeva pisarna ▼ Oieve- lovju ne prišel daleč, landu, O., se nahaja ▼ hiši štev. 1778 , Kasneje prišlo je pet mornarjev St. Clair St. Pošiljk d e n a r ▼ ( ponesrečene jadranke "Dhawar" s staro domovino, prodajajo se paro- čolnom na obrežje. Na ladiji je še 11 brodni listki in prejema naročnino mornarjev in kapitanova žena z dvo-za dnevnik "Glas Naroda" in to tm je otroci. Rešeni mornarji trdijo, da na mojo odgovor*«!* _ j© ladij a obtičala v globokem pesku
Washington, 3. dec. Generalmajor I. C. Bates, kterega je poslala vlada Colorado, da preišče nemire ob Cripple Creeku in v Telluride, pri-poslal je svoje poročilo generalnemu pobočniku Youngu. Poročilo se glasi rako-le:
"Po mojem mnenju so nemiri v Cripple Creeku in Telluride neke vrste vstaje proti državnej oblasti, kajti delavci so z delom prenehali v vseh rovih, tovarnah in druzih obitnih podjetjih in sicer radi pretenj Štraj-karjev. Civilne oblasti niso zamogle vzdrževati mir in red.
Milica države Colorado morala je priti v Cripple Creek in v Telluride, kjer se še sedaj mudi. Jaz menim, da je bilo pozvanje milice potrebno, da na ta način čuva življenje in imetje. V Cripple Creeku so deloma že pričeli z delom in v Telluride delajo tudi v jednem rovu (poročevalec ne pove, da delajo skabje). Posestniki rovov so mi naznanili, da bodo tudi v ostalih rovih pričeli z delom, kakor hitro mogoče (kakor hitro iobe dovolj skabov). Mogoče je, da ostane milica v imenovanih krajih še dalj časa, vendar se pa bode njeno tevilo kmalo po možnosti znižalo, dasiravno mislim, da to pred par meseci ne k»ode mogoče.
V pokrajinah premoga Trinidad, na jugu in severu, vlada taka negotovost, da zamore priti vsaki trenotek do uporov, kar bode zopet privabilo milico. Ako bode to potrebno sedaj, ko je vaa milica zbrana v Cripple Creeku in Telluride, posredovati bo moralo državno vojaštvo. Do izgredov v premogovih okrajih naravno še ni prišlo. V pokrajini Trinidad se le malo premoga pridela, v pokrajini New ničesar."
Denver, Colo., 3. dec. Odbor Western Federation of Mine Workers je priposlal naslednjo brzojavko predsedniku Rooseveltu:
"Uradniki države Colorado so pod krinko, da izvršujejo zakone odredili, da morajo ugledni meščani mesteca Telluride mesto ostaviti ter jim za-pretili z težkimi kazni. Ti državljani in meščani niso zakrivili ničesar proti zakonom Zjed. držav. Državna t oblasti čestokrat kršijo ustavo in za-i kone Zjed. držav, radi česar Vas na1 podlagi določb civilnega zakonika poživljamo, da preiščete v Telluride vladajoče razmere in da jamčite varnost onim ljudem, ktere uradniki na imenovani način preganjajo."
To je storila unija z ozirom na izgon 28 štrajkarjev, kteri niso hoteli opravljati skabska dela.
Naročajte in priporočaj t« Narada". Za kto stw 1» fM&
nn-lUMMr

mm


„Glas Naroda1
Vendar pa lahko tudi povsem smelo trdimo, da je na svetu še mnogo Cist slovenskih delavcev v Ameriki ljudi, kteri grredo rado na led in tako
Urednik:	Editor: se ie tU(*i Dowieju posrečilo, da je
ZMAGOSLAV VALJAVEC. našel. nad 6000 1;iudi' kterinl ie bil on
dušni pastir in kteri so-mu tudi v posvetnih zadevah popolnoma za-
L»«tmk:	Publisher:
FRANK SAKSER, .10» Greenwich St., New York City.
Na leto velja list za Ameriko ..$3—,
„ pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . arid. 7.50, N pol lela . . »Id. 3.75. »	četrt leta . »Id. 1.80
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
„UJLAS NARODA"
(„Voiee of the People")
Issued every day, except Sunday and
Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
do 10 vrstic se plač; podpisa in osobnosti po
Za oglase •0 esntov.
Dopisi brez ae ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi ▼alisče naznani* da hitreje najdemo na« lovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
„6LAS NARODA",
10» Greenwich St., New York. City — Telefon 3795 Cortlandt. —
Prorokov bankerot.
V financij'dnem propadu mesta proroka sv. Elija Dovvieja v državi Illinois, ne najdemo ničesar senzaci-jonelnega iziniši dejstva, da se je za-padnemu proroku posrečilo katastrofo toliko časa zavlačevati. Bankerot sv. Eliia bi bilo mogoče tudi sedaj še preprečiti, ako bi prorok v New Yor-ku ne doživel tako popolni fiasko. radi česar so mnogoštevilni svetni' kovi upniki postali nezaupni radi česar so lopova v talurju pričeli ^odnij-ski zasledovati.
Z ozirom na to zainoremo toraj trditi, da je bil baš Dowiejev ponesrečeni poskus pridobili newyorsko prre-šne duš" in denar za novo božje kraljestvo ob Miehigranskein jezeru, njegov propad. Pravi vzrok Dowiejeve-ga fiaska je pa iskati v prorokovej spojitvi verskih ali teokratičnih nazorov z modernimi obrtnimi napravami in denarnimi špekulacijami.
Za Zioniste je bila njihova katoliška vera naravno, tudi jedino prava in zajeta iz ''sv, pisma" — klero pa nikakor ne določa da se morajo tudi duhovni pečati z posvetnimi opravili ali celo z delniškimi špekulacijami. Toda Dowie se je v prvej vrsti brigal za posvetne posle in še le potem za vero ter duše svojih varanih ovčic. Vendar mu pa z ozirom na to dejstvo ne more nihče zameriti, kajti ravnal je tako, kak< r ravna tudi neki Ma-slar, kteremu so njemu "izročene" oveice deveta briga kteri pa denar, pa bil katoliški, mormonski ali pa — re-eimo, afganistanski — isto tako čisla, kakor njugov kolega po poklicu in idejah prorok ter svetnik Elija Dowie. Elija in Musdar — oba živita principu — ako se ne oziramo na njuno proroško "dostojanstvo" — kierega namen ni nič druzega, nego duševno in telesno robstvo vseh članov njunih občin. O sv. Eliju moramo se posebej naglašati, da je bila njegova hierarhična ustava povsem slična onej Mornionov v državi Utah,! ktere tudi naš M a slur tako visoko čisla, oziroma jim radi njihovega mnogoženstva tako zavida, da jim je po našetn pozivu posvetil celo v svojem židovsko - katoliškem delniškem lističu članek, m »d kterega vrsticami je čitati, kako srčno mu je žal, da i on ni — Mormonec! Toda pustimo za sedaj Alaslarja, kajti njega in njegovo pamet nikakor ne smemo primerjati z prorokoui Elijom, ker slednji bi se moral kljub svojej neumnosti, vendarle sramovati primi re z Masla r jem, o čemur jo slednji iz-vestno sam prepričan.
Dowiejeva "župnija" oziroma Zion City je toraj slična bivšim mormonskim župnijam na jednej, in komunističnim občinam, kakoršne so nastale tekom zadnjega stoletja v raznih krajih naših držav, na drugej strani.
Da pa so Mormonci s svojimi nauki do sedanjih časov nanredo\ali —
upali. Edino le s pomočjo teh norcev in fanatikov se je posrečilo Dowieju, da je zamogel napraviti deset do dvajset milijonov dolarjev dolga. Koliko bedo sedaj verniki in upnik], dobili — tega ne vemo, najbržf toliko, kakor oni. ki prosijo Maslarja za kako brezplačno uslugo, ktere pa tudi ne dobe.
Avstro-Ogrska in Rusija pa Turčija.
Avstrijska korespondenčna pisarna priobčuje doslovno dogovor glede uvedenja reform v evropski Turčiji sklenjen v Miirzstegu ined grofom Lamdsdorfom in grofom Goluchow skim in predložen dne 22. okt. po po slanikih Sinovjevu in Calice turški vladi. Dogovor se deli na devet točk
Prva točka določa, da Avstrija in Rusija imenujeti posebne civilne agente, ki bodo nadzorovali turške oblasti o izvajanju reform. Isti se postavijo na stran generalnemu inšpektorju Hilmi paši, ga bodo sprem-ljevali na vseh njegovih nadzoroval-iiih potovanjih, opozarjali na potrebe krščanskega prebivalstva, na preko-račanja turških lokalnih oblasti ter mu bodo priobčevali nasvete avstrijskega in ruskega poslanika v-Čari ^radu.
Te civilne agente podpirali bodo njim podrejeni tajniki in dragomani. i;i bodo po njih ukazih prirejali nad zorovalna potovanja ter izpraševali krščanske prebivalce po vaseh in nadzorovali lokalne turške oblasti itd. — Porta bo morala svojim podrejenim oblastim zapovedati, da bodo šle civilnim apentom, njih tajnikom in •Iragornanom povsod na roko in jih podpirale v njih delovanju.
V	drugi točki dogovora so odredbe rlede reorganizacije orožništva in re-darstva. Ista se mora podrediti jed-uemu inozemskemu generalu, kteremu postavite Avstrija in Kusija na -t ran primerno število častnikov, i-ti se porazdele po posameznih i.krajih, kjer bodo delovali kakor nadzorniki, inštruktorji in reorgani-zatorji orožništva. Istočasno bodo ti častnik i nadzorovali tudi vedenje turškega vojaštva nasproti krščanskemu prebivalstvu. Slednjič bodo •astniki lahko zahtevali, da se-jirn v -lučaju potrebe dajo v pomoč še <lrugi inozemski častniki.
<'etrta točka zahteva spremembo mej upravnih okrajev z ozirom na narodnosti.
V	peti točki so določila glede se >rave mešanih komisij, ki bodo preiskovale politične delikte. Komisije i"iilo sestavljene iz jednakih delov mohamedancev in kristjanov in bodo v njih tudi avstrijski in ruski konzularni zastopniki.
Šesta in sedma točka obsegati določila glede povrnitve beguncev v domovino m določati podpore in olaj a ve onim prebivalcem, kteri so vsled letošnjih nemirov ostali brez strehe in eksistenčnih sredstev.
V	osmi točki se od turške vlade zahteva, naj se v novic obveže izvesti vse v februvariju določene reforme, kakor tudi vse one, ki se bodo v bodočnosti kazale potrebne.
* V de veti točki pa se zahteva odpu-ščenje redifov in druzega razreda in naj se strogo zabrani tvoritev baši-bozuških čet.
Iz Dalmacije prihaja luč!
V deželnem zboru dalmatinskem je izgovoril srbski poslanec Vukotič tele besede: "Srbi ne bomo v bodoče nasprotovali vresničevanju hrvatskega državnega prava!"
\ malo besedah prcveselo sporočilo. Mi smo radostno presenečeni P" tej izjavi Srbov. Bili smo sicer prepričani, da zaslepljeni bratje opu--te enkrat bratomorni boj, od kteri ira sta imela koristi samo Dunaj in Budimpešta. Naša vera je bila trdna, <!:i pride čas, ko si sežeta Srb in Ilr-vat v bratsko desnico, da sedeta k mizi na skupno posvetovanje, kako bi združeno silo branila domovino proti skupnim sovražnikom! Ali nismo mislili, da pride to tako hitro. Mnogo tega je ležalo med brati, kakor črna senca, česar ni nikdo njih hotel pozabiti, in mi sma mislili, da se bodo
rane, ki so jih zadajali jeden druge-izim-i dogme mnogoženstva, ktero so mu celile le počasi in da doživimo še saj oficijelno opustili — morajo se' mnogo mnogo tega, kar bo sezalo v zahvaliti le njihovej i sol i rane j domo-jdušo, predno pride do sporazumlje-
nja.
Motili smo se in veseli smo, da smo se motili. Iz Dalmacije prihaja luč. V Dalmaciji so prišli prvi. do spoznanja, da je skupno delo absolutno potrebno. Srba Vukotiča sporočilu v dež. zboru dalmatinskem je enuncija-cija zgodovinskega pomena za med sebojno življenje Jugoslovanov in nam se vuJT izključeno, da ne bi to v pij i val o na dogodke v Banovini.
Saj narod se ne sovraži med seboj; samo resnih voditeljev treba, ki izvedejo sporažumljenje.
vini ob Slanem jezeru, dočim je dvomljivo, bodo li njihove naprave ostale tudi trajne, sedaj, ko so vsled njihovega napredka prisiljeni stopiti v zvezo z ljudmi, kterih vodje so grehov tako čisti, kakor oni "Nemormo-nec" ob — sladkem Erijskem jezeru.
Bankerot sv. Elija nam pa najlep-ie dokazuje, da so časi za vstanovi-tev občin na hierarhično — teokra-^enej podlagi, za vedno minoli, kajti ljudstvo ni več tako prismojeno, da bi šlo slepo na lim kakemu piismo-icu a la Dowie <£r Masla r.

Hvala Bogu, tudi teh je! Saj ravno zaradi tega je centralni odbor hrvatske stranke prava odklonil vstop "čistim" v skupno organizacijo, ker so ti potslednji proti vsakemu spora-zumljenju s Srbi.
Zastonj je b<.riti se proti Srbom! Naj jih Frank priznava ali ne priznava: oni so tukaj in z njimi se mora računati! Pa zakaj jim se ne bi priznale njihove pravice? Ali ne plačujejo davkov tudi oni, ali nimajo oni istih dolžnosti kakor Hrvatje t Ali pa nimajo tudi skupnih interesov s HrvatiNimajo li skupnega sovražnika ? Zakaj ne bi smela srbska zastava, kakor narodno znamenje. pravice viseti poleg hrvatske?! . Stvari so se obrnile najbolje! Srb priznava hrvatsko državno pravo in tajnik hrv. stranke prava, Štefan Radič, govori na srbskem shodu v Glini o upravičenosti srbskih zahtev.
Dopisi.
Iz Colorado, na zahvalen dan
Danes praznuje in dajo Bogu hvalo vse ameriško ljudstvo. Veseli in radtije se celo naš Teddy, kteri družbi milijonarjev čestokrat razko-no vživa darove narave. Tudi ostali Iržavljani praznujejo danes in se vesele, naravno le po njihovih razme--ah. Med tem. ko se bogataši vesele brezskrbno, so delavske razmere tu-;'j v Coloradu skrajno žalostne, tako la si marsikak delavec ni mogel pri-oščiti skromnega zahvalnega obeda.
V Coloradu živimo sedaj v znamo iju štrajkov. kajti štrajka se povsodi ti delajo le skabje. Pozdravom!
Prenogar.
Ev.cpejske in droge vesti.
London, 4. dec. Admiraliteta ofi ijeluo naznanja,, da je Anglija ku-)ila chilenski vojni ladiji "Libertad" n "Constitution" za svoto $9,375,000.
London. 4. dec. Louis Engelhorna z Xew Torka, kterega so aretirali ri njegovem prihodu v Southamp-<-n radi tatvine, so danes izpustili, ur mu ni bilo mogoče dokazati krivde.
Berolin, 4. dec. Vstaški Ti. ndel-'Avarti v nemškei jugozapadnej Afri ki so odšli na angleške ozemlje in so zasedli več otokov, na reki Oranje. Dne 20. nov. pričel se je boj med lomačini in Nemci. Streljanje je trajalo neprestano dva dni. Domači ni so imeli izdatne izgube, brez kte rili" pa tudi Xemci niso bili.
Paris, 4. dec. Jury, ktero je imeno vala vlada, da izvoli predmete za od-poslanje v svetovno razstavo v St. Louisu je s svojim delom gotova. Med predmeti so tudi nekteri proizvodi najslavnejših slikarjev in kiparjev. Slikarji so razsodišču predložili nad 2000 slik, toda sodišče se je odločilo je za G00 slik.
Petrograd, 4. dec. Iz Port Arthura se poroča, da tamkaj krožijo vesti, da se je v pokrajini Szechuan pričela vstaja proti kristjanom.
Petrograd, 4. dec. Ruski vojni minister. general Kuropatkin je prisiljen radi spletkarenja v vojaških krofih odstopiti. Car ^a je imenoval guvernerjem na Kavkazu. Finančni minister je dobil dopust. Njegovo mesto je zavzel tajni svetnik lvobeko.
Sofija, 4. dec. Ministerski pred-ednik Petrov je povodom včerajšnje -eje bolgarskega sobranja odgovoril na prestolni govor kneza Ferdinanda in zajedno raztolmačil vladino politiko. Med drugim je naznanil, da je vlada storila vse potrebne korake, da < premi bolgarsko vojsko tako, da bo z;imogla koristi bolgarske kneževine vsaki čas čuvati. Med tem, ko je vlada pričela gojiti lojalno politiko napram vsem državam, stori tudi vse potrebno, da ne pride do vojske. Ma-eedonsko vprašanje je pa ustvarila berolinska pogodba, toda od onega časa nadalje se je položaj tako poslabšal, da se mladina ali seli, ali pa pridruži vstašem. Število begunov znaša 150,000 in baš to je vzrok, da maeedonsko vprašanje moti tudi vla-dine posle. Kraj tega pa še Turčija, mesto, da bi uvedla v Macedoniji reforme, Bolgarijo obrekuje, češ, da je ona odgovorna za vstajo v Macedoniji. V očigled tega je toraj prava sreča, da bode maeedonsko vprašanje kmalo rešeno.
Povodom odhoda v staro domovino izrekava vsem rojakom, zlasti pa onim Chisholmu, Minil., iskreni
ZDRAVO!
Zajedno najtopleje priporočava g. Fran Sakserja, kajti radi njegovega posredovanja sva potovala udobno in dobila na parniku zagotovljeno mesto, dasiravno je nad 300 potnikov zaostalo. Radi tega ga rojakom najtopleje priporočava.
Peter Deržaj. Frank Kmet,
_ Osobni parnik
At RAMA
odpljuje iz New Yorka v Trst in na Reko dne 8. dec. (Vožnja velja do Trsta $38.00.)
—- Stanovanje .b o d o c n o -s t i. V Kodanju gradijo uzorno hišo kakoršne baje pridejo prej ali slej v modo. lliša bode imela 25 stanovanj po 4 sobe. Za skloŠno udobnost stanovalcev bo skrbljeno z nekakim a n-tralnim sistemom. Iliša bodo imela le eno centralno kuhinjo, ki bode vse najemnike preskrbovala z jedili ter -,e gospodinjam ne bo treba ukvarjati s kuho. Centralna kurjava bo preskrbovala vsa stanovanja s toploto, vse sobe dobe električno razsvetljavo, in vsi prebivalci bodo imeli skupno kopalno dvorano. Kuhinja, ki je z dvemi stanovanji zvezana z vzpenja-čo, daje zjutraj kavo, pozneje drugi zajutrek mrzlih in g'.rkih jedil ter pijače, kakršne si kdo izvol; opolu-dne dve jedili in kavo, večerja je podobna drugemu zajutreku. Posoda se pomiva v centralnej kuhinji. Niti za snaženje okenj in čevljev se ni treba najemnikom samim brigati. Vsako stanovanje ima tudi telefon v kuhinjo, a od tam se dobi zveza s centralo. Tako udobno stanovanje s lira-no vred velja za dve osobi 2400 mark za štiri osobe 3820 mark. Oglasilo se je že nad sto najemnikov, in ako se stvar obnese, zidale se bodo seveda še druge take hiše.
PROŠNJA.
Rojak Anton Vilik, po domače Be-ber, doma iz Podbukovja, občina Krka. nahaja se v Washingtonville, O., s štirimi otroci in ženo v velikej bedi. Nujstareji otrok je star 7 let, najmlajši par mesecev. Mož je bolan že pet let in se kljubu temu moral težko ukvarjati, a sedaj že popolnoma opešal in se vsa družina nahaja v skrajni sili. Z nekako bojaznijo stopam pred dobrosrčne slovenske delavce s to prošnjo, toda sila je huda in gorje mu, kdor jo okusi z in dolžnimi otroci sredi zime. Mož je prosil pomoči nekega gospoda, kteri -e kaj rati v nas zaganja, ima ;iiS.ici)ji na jeziku, :.li v sreu kannn. li p.jnki-de-lavci, posezite v žep m davisjte ma
možu m
lenkost in poiuagano ! o. nedolžnim otrokom: kdor iiitro <i t dvakrat da. N cz.1 meri:; berač eujn ali kam naj se zatečem, n. ^ k blaster
a vVii,
ir Mtiu srcu siov ■nskega <ie sleherni dan skuša vse gorje in ko-nečuo sprevidi, da od tolažbe ni mogoče živeti pač pa od dobrih dejanj. Vsak nikelj dobro došel. F smilite se sočloveka, rojaka, delavca. Darove priobčimo v listu.	Fr. Sak-er.
Darovi. Za cerkev sv. Lenarta v Ribnici so darovali: John Arko $3, Gašper Zore $2, Matija Zgonc $1. Anton Sušnik. Frank Ivlančar, Matija Leskovec. Jakob Jeršan po 25c; Martin Novak 50c. Svoto smo poslali g. dekanu.
Pri zadnjem izkazu darov za cerkev sv. Lenarta iz Clevelanda. O.. smo izpustili tri imena in sicer: Janez Jerše. Jakob Pečjak. Matija Jer-5e: darovali so po $2 in so Šmihelski farani.
KJE JE«
Jožef (Jod
doma iz župnije
Jauče, pred tremi tedni je bil pn nas na hrani, a vzela ga je noč. V Ameriki še ni eno leto. Njegov naslov bi rail zvedel: Frank Korče, 177<> St. Clair St.. Cleveland. O.
KJE JE?
J a n e z P e r m e; v Ameriko je prišel pred 1<> leti, doma iz vaisi Vino, fara Šmarje na Dolenjskem. Zv njegov naslovili rad zvedel njegov brat: Anton Perme. Box Klv, Minn.
POZOR ROJAKI!
Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da "Sem otvoril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio,
tretja hiša od vogla St. Clair St.. pri ■Germaiiia Garden, svoj lepo urejen SALOOX, pod imenom
"GOSTILNA PRI SOKOLU",
kjer imam ruzun raznovrstnih »zbornih pijač ter gorkih in mrzlih jedil, ob vsakem času tudi na razpolago prostorno prenočišče
za rojake potujoče po Ameriki ali novodošle iz Evrope.
Postrežba vsestransko solidna in točna.
Za obilen obisk se priporoča John Meden, 28 3 Will son Ave.. Cleveland. O
Frank Sakserjcva pisarne v Cleve-landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošilja dentrv staro domovino, prodajajo de oaro-brodni listki in prejema naročuino za dnevnik "Glas Naroda" in t? vse na mojo odgovornost.
"GLAS NAHODA"
prodaja po 1 cent številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser. 1778 St. Clair SU Cleveland, Ohio. C bas. De r gane, 215 N. Congress St., Kenosha, "Wis.
I o h n Sustaršič, 1208 N. Centre St., Joliet, HI.
Frank Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa.
Ako želi kdo rojakov list prodajati, nai ee oglasi pri upravništvu.
Kranjsko slovensko katoliško
svete Bariiare
v Forest City, Penna.
Tiikorporiratio dne 31. januarja 1002 t reunsjivaniji.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josir ZALAR, P. O. Box r.47, Forest Citv, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Iiox 47s, Forest City, Pa.
i.	tajnik: Ivan Telban, P. o. Box got, Forest City, Pa.*
II.	tajnik: Ivan Zigan. P. O. Box 57o? Forest Citv, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOS I "J. DAB SKI IN BAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. « . Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, F. O. Box 5(19, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest Citv, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. ' Ivan Opeka, P. O. Box 62(1. Forest City, Pa. Primož Matos. P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John Telban, 1'. O. Box 607, Forest City, Pa.	-	'
Društveno glasilo je "-Glas Naroda".
iiSSPTI
r
5 a
Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki.	|
Hvali se ga od dne do dne, pov-	|g sodi se ga čisla in spoštuje obču-duje njegove znanje (zmožnost) nje- p
gova stroga vestnost, in dobrosrčje.	pf
Njemu ni potreba priporočila, ko	||
tisoč slučajev ozdravljenja poveli-	13 čujejo njegovo ime.

Pri njemu se ogi^a pismeno in	$ osobno v enem dnevti več boln kov, ko pr' >?<ih, kateri niegov s
stem posnemajo v enemu letu	yj
Skušnja naredi mojstra. Nie- 1 gova neizmerno raz?«rjena z«.]ra\ m-
5ka skušnja napravda ga je moj-	[J®
strom zdravnikov In vestno izpolni-	p
tev svojega poklica utrdila je ugled	§
njegov pri zdravniškemu znanstvu sveta m ]>ri svojih zdravniških so drugov.
Zanemari en je prehlajenja je posledica d : večj; del bolnikov umerje.
Od prehlajfnja nastane unetje prsnih mrež, rcumaiizem, neuralgija, katar, bedičnih bolezen, meil tem uajhašje jetika.
Da ašc preidajenje ne bi imela hujše posledice, obern:te tukoj na tega slavnega zdravnika.
On o/.ctra^. i ledične bolezni z posebno skušnjo,
/anernarjenje te bolezni je prosto rečeno samomi LediČna bolezen okuži urin (vodo) in ima grožnje |rr pos'edice, ii]egov sistem ozdravljenja pomaga od- f]| 'očnotej bolezni, bolečinam v hrbtu, bodenje na stra-neh, bolečine v kovku, otekel obraz, vodenica, ni' Č- rrl no guanje na vodo, boleze.i na mehurju in druge 3 shČne pojav e.	J3|
Živčne bolezni ozdravi on z neprekosljivo ročnostjo in temel-iito. Kdor od posleamh teh bolezni trpi, to je nem* no spanje, ia/.burjenost, slabost, m onemoglost kakor 11, di na klavernosti, razdraženostr, slaboumnost. glavobol, šumenje ušt.š. kakor na drugih od te bolezni nastajoče, trpi naj se takoj ober-ne na Professor COLLINSA predno da njegova bo-'ezen se ra/šii in neo/d>'a\Ijiva postane, osobito žene morajo na to paziti.	®
-
zn i
Moške spolske bolezni v raznih pojavah, ženske spolske bole- y i, marern .'ne bolezni, ^eiodčne, pluČne, jeterne, srdne, zunanje $ n unai-.je bo-ezm. ozdravi Proto^sor COLLINS boljše, h i t rej -1 in temeli te^ ko drui?!.	!||
ObvaruMo se posneinovalceT sistema Piof- --orDr. COLLINSA fe katerih ie	mi:0^,o nasTaio. F'otebsor COLLINS je pripravljen |]j
za kakim k ncr. si ko>. namen ab kakemu potrebnemu Slovencu ali 1« S'ovenki $ i ro^ i/j 'ačati ako mii zamore dokazati, da li lako zva- p m glavni rav: a e i ali imei 'eiji t-■ <\ associesnov institutov ali S zdravstvenih zavo.-fev (obiav baio v ia/.nih lif.:ah); Ti t i!:ozvani S g'avni ravnatelji ali poses'niki od iS'w zdravni-km 2avodov niso nič t^T druzega Mkov speKU<an j» z n' i'o i>'.n.o nasta\ ijeni zdravniki.	[n-
Ne dnjie se v roke tatvini — Slovene1.	^
Vse objave elecirčmch pasov in electro-magnetičnih zdravi.mh fji metodov so humbug Podrobno o temu neverno govor>ti, ker dotiro vemo kdo. jo to poskusd se le sam osvedočil da je vse humbug in iskor.šCenie i> >o/cga delavca.
Professor Dr C ollins ie imenteii tega zavoda v/e 21 let on ie ^e danes n • K*milu tega zavoda! On je samostojni lastnik m predstojniki ?drav r b tega za^-oda. on je osobno odgovoren ?a vsa de-lanja in obču;e z b< laikom natančno in veslno mi to je ntemu pripomoglo da te postal slaven, pn!]ub'jen in občno čislan zdravmk pred svojim sovrs'nikom. Ne poslušaile nikogar in ne omagujte Slovenci ako ste bolni ako *rp te na bodisikoji bolezni pišite ali pridite osobno k:
Prof. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th Street, New York.
Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti ž njemu naj prMo;->; -ob delavnikah od 10 ure zjutraj do 1 ure popoldan: od 2—5 ure ri frf polan; ob nedeljah in prazmkah, od ro ure dopoludne do 1 ure j opo-ludne. V torkah in petkah tudi od 7—8 ure zvečer.
Lepi'poštni parnik <4Red Star" črte V A DEKLAM)
odljuje dne 12. dec. ob 11. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Kajnovejši ekapreani parnik
^ KAISER WILHELM U.
odpljuje dne 15. dee. ob 10. uri dop. i* New Yorka v Bremen.
Ekspresni parnik "francoske družbe"
LA SAY0IE
odpljuje dne IT. dee. ob 10. uri dop, iz New Yorka v Havre.
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je "dati $20.40 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pešiljatev registrirana.

■ -
MM
I-



—
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, P. O, Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L, BROZICH, Ely. Minn.
II.	tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 103, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich. Ely. M inn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 103, Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA'
Drobnosti,
Nezgoda. Premogarski hlapec Franc t Vrne, v službi pri Lud. Stri-eelju na Dunajski cesti v Ljubljani je dne 17. nov. dopoludne prinesel premog v kuhinjo v kavarni "Avstrija" in tukaj v pijanosti prijel za lo-nee - kropom, kterega je prevrnil, dn se mu je krop zlil po desni roki in g:i hudo opekel.
.N e s r e č a. V Žarečici pri Postojni se je dne 3. nov. zvrznil z listjem naloženi voz na hlapca Božiča in ga ubil.
Žepna tatvina. Prodajalki sadja, Jeri Jančarjevi, stanujoči v Besniei štev. 1!) v Ljubljani je dm Is. nov. dopoludne v Šolskem drevoredu neki moški izmaknil iz žepa denarnico, v kteri je imela okolu 14 K.
Iz H r u je odpeljalo doncev.
i c e na Gorenjskem se dne 7. nov. 120 Mace-
— Valvasor j e v spomenik v Ljubljani. Ljubljanski mestni svet je dovolil vladi, dn postavi kranjskemu zgodovinarju Valvasorju spomenik pred deželnim muzejem v Ljubljani.
Z ;i n i m i v a porotna obravnava. V prihodnjem porotnem zasedanju v Trstu pride na vrsto tudi grško-pra-voslavni župnik Raničič, ki je spolim občeval s svojo še le 13 let staro nečakinjo. posledic pa obdolžil nekega učiteljiščnika. Dotični dijak je bil vsled te obdolžitve več tednov v pre iskovalnem zaporu, dokler se ni izka zala njegova nedolžnost in dokler s. ui dokazalo, da je pop sam oskrunil svojo lastno netjakinjo. Popa Pan i čiča so na to zaprli in ga sedai po dali v Trst, kjer ga bodo sodili zara «li oskrumbe in zaradi obrekovanja.
nja, pomiloščenje, itd. Lahkoverne žem so se kazala ponarejena pisma ministrov, senatorjev, poslancev in drflgih državnih dostojanstvenikov >.eki Battaglia je zagrozil nektere Člane mafije naznaniti, a drugo jutro •^0 ga našli 11a ulici mesta Conca pri Sirakuzi mrtvega brez glave, srca in desne roke. A s tem se je mafija izdala, kajti policija je začela krivce iskati ter je vso družbo vjela.
— Zarota zoper bolgarskega kneza. Poroča se o novi zaroti na Balkanu. V Belgradu in Sofiji so se vstanovili odbori, ki hočejo združiti <.be državi p«*d personalno unijo. Udeleženci te agitacije so bili častniki, in jih je bolgarska vlada zato kaznovala večje število. Zarota je bila naperjena v prvej vrsti zoper Ferdinanda, kneza bolgarskega in je položaj v Bolgariji nad vse rešene. Ako se državam ne posreči vdušiti po zimi balkanske vstaje, bo baje knez Ferdinand prognan. Od druge strani pa pišejo, da so vse novice o zaroti gola izmišljotina. Laž-njiva poročila 11a Balkanu so na dnevnem redu. Še ni dolgo tega. ko je bilo govora o nevzdržljivosti stanja kneza Ferdinanda. Govoriio se j<-že, da ga menijo pognati v zrak z di-namitom, listi so pisali, da se je hotel sam zastrupiti in zdaj so prišli zopet na novo zaroto. Iz zanesljivega vira pa se poroča, da je le nekaj mladih častnikov, doma iz Macedonije, s provokacijo hotelo provzročiti bol-trsko-turški vojni spor. Vojni minister je prestavil zato okrog 140 čast-nikov.
leastein je bil kaj redkobeseden in ni nikdar spregovoril nepotrebne besede in tudi ni trpel, da bi drugi v njegovi navzočnosti govorili preveč; njegovi služabniki so bili kakor nemi in so se skrbno varovali kakorkoli motiti svojega gospodarja. Napoleon >e je hvalil, da ni pri pogajanjih nikdar polratil Vsediee in iz več i ne odgovarjal v enozložnieah. Vendar njegovim očem ni odšlo ničesar in je v enem stavku povedal več, kakor mnogi drugi ljudje v četrt ure. Ko so vojvodu Marlborough poročali njo-irovi generali, izvlekel je navadno uro iz žepa rekoč: "Dam Vam minuto časa", in gorje onemu, ki se na to ni oziral. Vojvoda Wellington je bil svojemu štabu prava sfinga. Za odgovor je večkrat samo prikimal ali odmajal z glavo, in ko so ga vprašali, kakšne-j ga si misli dobrega vojskovodja, je >djyovoril: "Imeti mora dolgo glavo! in molčeč jezik." Najhujše, kar so I predsedniku (irandu očitali njegovi sovražniki, je bilo: "Mnogo ima prikriti. zato pa ne govori"; pa prav ta molčečnost je bila njegova prava moč. Njegova povelja so bila najkrajša. ki se sploh zapisati dajo in ko ga je nekoč v šali vprašala mlada dama, zakaj da ne govori, ji ie odgovoril: "Mar ne veste, da je mol čečnost največja umetnost kratko-časja <" Karol Veliki je bil tudi skop v besedah in je rekel Konfuciju, da je "molčečnost prijatelj, ki te nikdar ne izda". Hanibal je bil mož "eno-zložnih besedi". Julija Cesarja so imenovali vojaki "orakel", dandanes pa kaže lord Kitchener "moč. ki leži v molčanju*'. Pa celo med velikimi državniki in pisatelji, ki gotovo ne trpe na pomanjkanju besedi, je bilo mnogo mož. ki so si nabirali "zlata molčečnosti". Shad well je nekdaj obedoval z Drvdenom, ki je pa k,le za to »dpiral usta, da je jedel."
m
Stanje hranilnih ulog:
17 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
okroglo 520.000 kron.
MESTNA HRAMILIICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8. do i2. ure dor,oludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. R^TlTlt
plačuje hranilnica sama, ne da bi Pa zaračunil« ulagateljem.
od uložnih obresti
— M e d n a r o d n a umetniška zstava v Benetkah se je ravnokar zaključila. Obiskalo jo je 4C5.000 osob. Prodalo se je umetnin ''"lik kipov itd.) za 375,000 lir.
—V o 1 i t v e v Avstraliji. Iz Londona javljajo, da so že objavljeni rolilni imeniki za volitve v zvezni parlament. V Avstraliji imajo volilno pravico vsi odrasli, moški in žen-ke, izvzemsi slaboumne, zločince in prostitutke. Iz imenikov se razvidi la imajo od 1,700,000 volileev, ženske 50,000 glasov več. kakor moški. Država Viktorija ima 289,000 volileev in 290.000 volilk. Vendar pa. dosoda j kandidira za senatorske mesto sam* ena kandidatinja.
Nesrečen slučaj. V Buka-rešt je prišla nedavno nekdaj zelo bo-gata vdova Greceanu ter se je naselila pri rodbini nadporočnika Mikle-sktija. Y tem času je tudi dala pri Iraguljarju v popravilo svoj jedini nakit, vreden 14,000 K, ter se vrnila domov. Kmalu pa ji je pisal dra-
--gidjar ter ji naznanil, da so dragi
— Spomenik prestolonasledui- kameni v nakitu ponarejeni. Vdova len Ilutlolfu postavi budimpešt&nsko j je obdolžila tatvine nadporočnika. društvo "Urania" ter je že nabralo v F a je v prvi obravnavi dokazal svojo '.1 namen potrebni denar. Spomenik ; nedolžnost, kmalo pa se je zvedelo, bode v kratkem postavljen v mest-j da je prodal dragi kamen za 700 K. logu na mestu, kjer je pokojni ki je bil vreden 4000 K. Zopet so ga pokrovitelj povabili k sodišču, kjer je že čakal nanj poklicani častnik, da ga aretira. Nadporočnik je samo prosil, naj ga sodnik za trenotek pusti iz sobe. Zunaj pa se je ustrelil, bedaj je šele prišla njegova žena ter pokazala svoj prstan, iz kterega je bil vzel mož dragi kamen, ker sta nujno potrebovala denar.
nem logu na mestu, prestolonaslednik kot razstave pozdravil leta 1885 cesarja očeta. Spomenik bode zelo velik. Stroške za podstavek je prevzela mestna občina.
— Dober želodec. V Temeš-varu je stavil neki Nik. Gajanc, da poje kilogram slanine, deset parov klobas in pet kilogramov kruha. Stavo je dobil, njegov želodec bi bil prenesel to kvantiteto, toda napel se je tako, da je pritisnil na srce, ki je vsled tega počil< umrl.
— Peš 38,610 kilometrov. Iz Lizbone se piše: Na Portugalsko je prišel dr. Basilio Georgcscu iz Ruin mož je hipoma tnunije.ki ima prehoditi po naročilu bukareškega športnega kluba v dveh *	letih in devetih mesecih po 38,C IG ki-
— Krvavo maščevanje za- lometrov peš in brez vsakega denar-radi grdega ravnanja z vojaki. Na ja. Če svojo nalogo dobro izvrši, dobi kontrolni zbor v Velikem Varaždinu kot plačilo razpisano nagrado 200 -
na Ogrskem prišel je tudi desetnik Part a, kteri je bil zaradi svojega surovega vedenja obče nepriljubljen. Nekteri nekdanjih vojakov so ga spoznali ter ga pričakovali. Prišlo je do pravcatega boja, v kterem je eden napadalcev sunil z nožem desetnika, da je bil takoj mrtev.
— Nesloga med tirolskimi Italijani. Iver je bil v dopolnilni vo-litvi za deželni zbor v Tridentu izvoljen skoraj jednoglasno odvetnik dr. Silli, ki je predsednik demokratičnega društva, je župan in deželni poslanec dr. Brugnara odložil svoj mandat, češ, da je izid omenjene volitve kritika italijanskih poslancev.
— Italijanska mafia. V Neapolju je prišla policija na sled zelo premeteni družbi, ki je obstala iz uglednih osob, največ v javnih službah. Ta družba je izvabljala lahkovernim ljudem denar pod pretvezo, da jim bode priskrbela državne in občinske službe, povišanja, odliriova-
000 frankov. Dr. Georgescu potuje že 22 mesecev in je prehodil Rumu-nijo, Rusijo, Sibirijo, Turčijo, Grško, Armenijo, Albanijo, Maeedonijo Cmogoro, Bolgarijo, Srbijo, Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko, Dansko, Švedsko, NorVeško, Angleško, Irsko, Francijo in Španijo, prav kot inu je naročil športni klub. V vsem je prehodil do sedaj 32,314 km; prehoditi ima še 4302 km. jla dobi stavo. Dr. Georgescu se je tako pri-vadil potovanja, da na dan prehodi od 60 do 80 km, in sicer blizu 7 km v eni uri. V dokaz svojega potovanja redno pošilja bukareškemu klubu ponošene čevlje. Portugalski listi mnogo pišejo o dr. Georgescu in z veseljem pozdravljajo njegov prihod. Vse kaže, da mu na Portugalskem ne bode treba prav nič stradati, dasi potuje brez vsacih sredstev.
— Odlični molčale i. Znano je, kako malo so govorili nekteri
— O človeškem s o m i n u. \ vsakem času in pri vsakem kulturnem narodu so se našli ljudje, ki so imeli nenavaden spomin. Anglež Morton je lahko napamet ponovil celi govor, ki ga je takrat poslušal Seneca pripoveduje o nekem Ilorten-ziju, ki je prisostvoval neki dražbi, domov prišedši je naštel vse pre< mete in njih cene. Klavdij Menetrij je znal ponoviti 300 brezmiselnih be-seluili besed po vrsti, kakor mu jih je kdo povedal. Neki Schenkerjev uče nec je znal ponoviti 240 pregovorov v tisteru redu. kakor so mu jih enkrat povedali. Sloveči Pieus Mirandola si je zapomnil 200 imen, ki jih je le enkrat slišal. C.vnees, Pirrhov poslanik je znal dobesedno -ponoviti tujo p<? senu ki jo je le enkrat slišal. Vse te spomine pa je prekosil Florentinee Magliabeehi. ki ši je zapomnil dobesedno celo knjigo, ki jo je le enkrat <"-iral. Da, §e več. zapomnil si je tudi strani, kje je kaj čital. Jos. Pealin-ger se je v 21. dneh naučil vse Homer jeve pesmi, v štirih mesecih pa sploh vse grške pesnike.
Za varnost ulog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občin«, ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo d^eno močjo. Da je varnost nlog popol
in%™eeZ! ' *	* t0 hraaUui- ^ ^ar maioletnih otrok
Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York.

Kretanje parnikov. Dospeti imajo:
Moltke iz Hamburga.
Arabic iz Liverpoola. Campania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. i.ahn iz Genove. La Chanpagne iz Havre. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Vaderland iz Antwerpena.
Odpljuli so:
Neckar 3. dec. v Bremen.
Odpljuli bodo:
Finland 5. dec. v Antwerpen. Pretoria 5. dec. v Hambug. Astoria 5. dev. v Glasgow. Etruria, 5. dec. v Liverpool. Philadelphia 5. dec. v Southampton. Rhein 8. dec. v Bremen. Arabic 9. dee. v Liverpool. N'oordam 9. dec. v Rotterdam. Lahn, 10. dec. v Genovo. Siberiau 10. dec. v Glasgow. . Moltke 10. nov. v Hamburg. La Champagne 10. dec. v Havre. Vaderland 12. dec. v Antwerpen. Campania 12. dec. v Liverpool. Sr. Louis 12. dec. v Southampton.
KJE JE?
Anton Erenberger, doma iz Maj.'per ga pri Ptuju, v Ameriko je prišel leta 1893 z vso družino, ali za kraj ne vem kam. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: John Erenberger, 175 Reed St., Milwaukee, Wis.
(6.dec.)
AKO KDO želi jaslice, svete podobe, okraske za jaslice itd. Naj se obrne na International Manufacturing Co., Box 9S4, New York, N. Y. — Pi smu pridejati je marko za 2c za odgovor.
NAZNANILO. SLOVENSKO VZAJEMNO POD PORNO DRUŠTVO <NEW YORK' je ustanovljeno. Minolo nedeljo je bii izvoljen začasni odbor, kteri ima izdelati pravila in jih predložiti pri prihodnjem zborovanju dne C. d e -c e m b r a t. 1. Zborovanje se bode vršilo v Hotel Vienna, 89, 2nd Ave. popoludne ob 3. uri. Ako želi kteri Slovenec pristopiti k novemu društvu, naj se oglasi ta dan in pride h zborovanju. Namen društva- bode podpirati rojake v bolezni, zavarovati za slučaj smrti, a tudi brezposelnim članom pomagati, da dobe delo in zaslužek.
J ©.000
89 E. Madison Street^____3____Chica-o. 111.
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 1 s Size Ser: w B navijak.
C ena uram :
Nikel ura........> <>.00
Srebrna ura......
Screw i a jak.....$12.00
Srebrn. ,ra......
z dvema pokrovimti $13.00
Ak'! Jetite iti s t5. k: i, potem prilciite :[i2.oo iiavec' ,\m cenarai
Cena ,,Fahys ( rises Gold-
field*' jamčeae 20 let: 10 Size 7 kamnov si 5.00 1(> 4* 15 $1^.00 " ? " #14.00 18 " 15 " $17.U0 0 Size ura za da-«-* * kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure s<- n-jlWjše delo Elgin in Waltham ter jamč_ne glecle kakovosti.
Za obiie naročbe se priporočam.
Jsaob Stoniclij
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
PAZITE SQSR0 NA MOJ NASLOV, ZAPIŠITE SI GA!
KADAR POTREBUJEJO SLOVENSKA DRUŠTVA
ZASIAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE i. t. d.,
Razne male novice. —
Dvojni samomor. Hišni upravitelj Morkowiiz in njegova žena sta bi v Budimpešti prerezala žile. — Ostanke rimskega mesta Cymbriana so izkopali v Ratotu pri Budimpešti. — Bivši italijanski poslanik v Mehiki, Petrieh. se je zaradi bede v Berolinu usmrtil. — Ruske železniške karte se bodo v bodloče izdelovale v obliki bankovcev, da jih ne bode mogoče ponarejati. — Dva ruska policijska je pri nas dobiti in sicer po 10 centov agenta žida so našli umorjena v Ni ž- komad; razprodajalci jo dobe 100 ko-jem Novgorodu. — Štiri italijanske madov za $6, a morajo sami plačati anarhiste so prijeli v Luganu pri i ekspresne stroške. Milanu. Eden izmed njih je priznal, da je bil določen, da umori Švicarskega predsednika. — Slepar. Pri banki v Goteborgu na Danskem je neki slepar dobil na ponarejeno kreditno pismo 20,000 f. štrl. — Umorjeno so našli v nekem gozdu pri Sopronu trgovčevo ženo Dreiberger. Truplo je bilo popolnoma slečeno. — Grad pok. cesarice Elizabete "Ahileion" na otoku Korfu se prodaja. — Župnik z dvema priležnicama izginrl. Iz Pn-lerma je izginil župnik don Saieva 7. dvema priležnicama, ki sta bili so-rodniei nedavno izginole odvetnikove matere Rozade. — Nadporočnika je ustrelil v Senju korporal Vnkafovie. Vojvoda v spremstvu orožnikov. Voj-v«da Filip Orleanski se je peljal s jsvojo soprogo z avtomobilom iz Št. II i polita v Melfc. Med potom je avtomobil splašil konje nekega voznika, pri čemur se je voznik močno pobil.
PRATIK0
ZA LETO 1904
V zalogi imamo:
Bla2nikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko p atiko.
"GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland. O.
MOHORJEVE KNJIGE
so še dobiti in sicer Šest knjig za $1.30 poštnine prosto. Dobiti so:
"GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y ali
1778 St. Clair St., Cleveland, O.
se ljudi, ki več obečajo, nego dati za-morejo; tega
VARUJTE
Vojvoda se je hotel odpeljati naprej, na TT7T	* **	teg»
toda orožniki so zaprli prehod čezT *	"P" P ° Sil j an ju
železnicg ter odpeljali vojvodo k so-1 ^ ^* \ * J51V ° m 0 i
- .i! •	dišču'	legitimirati.'sLskr Voo Cril	J*'
venki možje. Moltkeju so vzdeli pri- Potem so orožniki vojvodo spremili! y^kc »to ^ ^ V .N*W iir'-k veliki molčalec . Pir'tudi Wal- v Line.	I zateči'	vedno k njemu
pišite slovenski po moj cenik ali uzorce, ker to vsem pošljem brez stroškov. Moja tvrdka je slovanska.
r' • t'
Imam na razpolago obilo uzorcev slovenskih, hrvatskih, čeških, slova-skih, rnsinskih, litvin skill in poljskih društev.
580 SOUTH CENTRE AVENUE, CHICAGO, ILL.
(OLIVIA

AiiO
1
h vira vse vrste glasbe.	^
Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno.
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih si oznamen;eni glasbe.nin p:vsk komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad; $5 <1 ;c~t. — Deset palcev *l komad: $to ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS
25 centov komad; $3 ducat.
Vovsem novi prices. Mno^o bol« trpriei, nego vsak drug cilinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO.,
Chamber.« Street, ."New York City.
Velika zaloga dobrega
^ioiacefiam^
— ter —
doma kuhanega žgai
Naročila se točno izvrše-
Kdor hoče toraj dobro kapljico ▼ina ali pristnega žganja, naj s« obrne na:	(Siji)
John Kracker-ja,
1199 St. Cl&ir Si, Cleveland, 0.
Posavček.
Slika iz življenja v polprelekli dobi.
(Dalje.) 4.
V poznatein hotelu ob Dunajski cesti, eefrar poslopje je dandanes last "Graške vzajemne zavarovalnice", so imeli tedaj uradniki posebno sobo, kjer so bili, kakor se pravi, doma. Socijalno življenje uradnika Klede na javnost, osobito v stolnem mestu, je še dandanes kočljivo. Pri-šedši v hotel ali gostilno ne more sesti poleg kogarkoli, če ga ne pozna biti mora toraj jako oprezen. Toliko huje je pa bilo tedaj, ko so bili v našem mestu politiški in družbinski odnošaji napeti do skrajne meje, ko je malone vse uradnistvo vsled vladne sisteme stalo v protinarodnem, nam Slovencem sovražnem taboru-
V zadnjo sobo so zahajali toraj stari znanci iz uradniških krogov e svojimi soprogami, včasih tudi s hčerami. Ako ima namreč mlad uradnik pristop v kako rodbmo, s ktero se nadeja tesneje dotike, umeje se, da smo z gospodom tastom in prihodnjo milostno taščo na spre hajališča, h koncertom, v Švicarijo ali pa zvečer v kako gostilno.
Prvo mesto v tej ta<orekoč zaključeni družbi je imel umirovljeni svetnik gospod Horst pl. Horstenfeld svojo soprogo in hčerjo Hermino priletno devico, ktere očitni čestilee je bil mladi, 26letni avskulant dr Svetin. Gospod svetnik je bil stari-kav in dobro rejen možak srednje postave. sodne zunanjosti. Slo mu je že na sedemdeset in je bil povodom svo jega umirovljenja povišan v pleinski stan. Njegova soproga in hči ste si bili slični, obe suhi in v obličju je obema odsevala neka ohola napetost Gospodična Hermina, o kteri bode še cesto govor v naši povesti, je na lišpana kazala kakih 25 let, brez lepo tičenja pa najmanj petintrideset.
Kedor je takole videl mladega dr Svetina, ki je bil nedavno povišan na doktorja prava, šetati poleg gospo dične Iiermine po Lattermannovem drevoredu in Zvezdi, uganil je, bila je javna tajnost tudi uradnemu svetu, da je ne vzame iz ljubezni temveč zbog — karijere! In ta ga je xudi preslepila, da je lokavo opustil lepo, nesrečno — Re .iko. Radi tega so se ga ogibali tu nekdanji njega tovariši, nazivi' ga "štreberč kom".
Dr. Svetin sicer ni bil krasen mož toda, kakor pravijo Gorenjci — zal Bil je srednje postave, okroglega obličja, kar je precej prijalo njega osobi. Ustni, nad kterimi so poga njale možke brkice, bili ste ozki. N pravilnem nosu je imel po tedanj šegi nataknjen zlat nanosnik. Ta okrasek ni baje godil njega očesu ker je cesto pogledoval čezenj. Vse to je napravljalo na treznega motril oa vtis, da se zadej skriva neodkrito .srčna duša.
Nekega večera je sedela družba okolu teh miz; zabava je bila živa hna. Iz te sobe je bil vhod v sobano kamor so zahajali gostje iz meščan skih krogov in kjer se je govorilo glasneje. Gostom sta stregla dva na takarja in pred malo dnevi došla zala, brhka natakarica, ki je ta dan prvikrat služila gostom.
Duri med obema sobama so bile samo priprte na pol, da se je lahko videlo iz prve v drugo sobo. Kar pride notri poznat Žid, stari Aron, ponujaje gostom ovratnike, zaponke, nožiče, krtačiče, pomade in raznovrstne galanterijske izdelke. Natakarica mu šaljivo de, naj ji malce prepusti škatljo z blagom, češ, da bo ona morda srečnejša v razpečavanju. Hodila je od mize do mize, laskavim usmevom, ponujaje Židovo drobnja-vo. Iz "ekstra" sobe pokliče jo neki gost.
"Pojdite sem", kliče gost, "pokažite mi kak gumb za zapestke, zgubil sem svojega.."
"O prosim, tu imam", de postrež-Ijivo, "tu imam krasne zaponke od slonovine."
V tem trenotju se ujame dvoje oci, kakor bi se hotele zabosti druge v druge: njene in Svetinove. Njegov pogled učinil je nanjo tako, kakor bi bila zadeta od strele, njen zopet je kar prikoval mladega doktorja na Stol.
"No, pokažite mi vendar, kaj imate", ponavlja nestrpno gost
"Tu, prosim", de tresočim glasom, "imam v škatlji lepše reči". Dr. Svetin je kar grizel ustni. Natakarira se v hipu obvlada. Prisotne dame seveda so opažale od vseh stranij lično prodajalko.
"Smem-li še gospodom ponuditi česa ?" nadaljuje natakarica grede k drugi mizi. ko si izbere prvi goet. To nekako spodbudi gospode, kar prisotnim damam ni bilo dokaj po volji. Vihale so nosove in šepetale nekaj o drznosti natakarice in kaj takega....
"Tvaj pa vi, gospod doktor!" stopi hkrati k Svetinu, "ali kaj kupite?"
"Ne trebam nieesa", odgovori slednji suhoparno, "prav nič."
""Morda vendar nekaj —", pri teh besedah sname akrivši, da nikdo iii


I' * ^^CwjX^A^I^.




>.<---v

G

<w






(T
Za Božič
in	...v. ,- 7
Novo leto
Slovenci radi pošiljajo darove svojcem v starojjutnov 110 in to iz te dežele večinoma
v gotovem denarju
ako to storite, posiužite se mojega ■ sredo vanja.

J§>

^ e

— V-------



---
rsr *
o t



Frank Sakser*
lOQ Greenwich St., New York
Podružnica:
1778 St. Glair St., Cleveland O.

« * if

.. u - O - - * s • • O • OzS-
SoScSSrfilScito.o - <
J©
o-O-C-'^-C"'
.•O'^-C"


■ m m

telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fb. Sakserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Cornoapie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba

opazil tega, s prsta zlat prstan, — "bi vam to-le prijalo?"...
"Dobro, izborno", smejo se gospodje. "Pogledimo no, kaj vse prodaja!"
'"Pokažite no!" kliče preglednik eskomptne banke tik dr. Svetina, ogleduje prstaneek. "Dvoje združenih src — to je simbol zvestobe. To le, doktor, tebi treba!"
"Zakaj pa ne ?" smejo se drugi.
"V tem so sršeli jezni pogledi gospodične pl. Horstenfeldove na natakarico, ki je slutila razmerje, v ka-koršnem se je nahajal dr. Svetin do nje.
"To je predrznost!" vikne hkrati gospa Horstenfeldova....
"Zakaj bi pa ne smela prodajati prstana ?" zagovarja natakarico neki starši gost. "Saj s tem ne misli žaliti nikogar."
"Jaz tega ne dovolim!" reče gospa.
"Za Boga, ne bodi tako razburjena!" opominja svetnik svojo soprogo. "Saj dekle ne pozna nikogar; gospodom ponuja le za šalo židovo drob-nino."
"Predrznost je to, da ne rečem nesramnost, druzega nič", ugovarja gospa.
Natakarica se prikloni, bleda kot smrt, in zapiraje vrata obrne pogled še enkrat nazaj, toda dr. Svetina ni ugledala več med gosti.
Oakal jo je na hodniku. Tu jo prime za roko in de polglasno:
"Rezika, za Boga te prosim, ne delaj zaprek moji bodočnosti!"
Natakarica v svoji razburjenosti ni mogla spregovoriti niti besede. Dr. Svetin nadaljuje:
"Kje imaš dete?"
"Spravila sem je s poti. da bi te ne oviralo v bodočnosti tvoji."
"Kam si je dela ?"
"Vrgla sem je v Savo!"
"Je li to istina ?"
"Da!"
"Nesrečniea! In ti se še predrz-neŠ..."
"Da. iskati tebe..."
"Peberi se, nečem videti morilke svojega otroka. Zahvali Boga, da te ne ovadim sodišču!"
"Imaš-li toliko poguma? Ali bi me ne hotel zagovarjati — no zbog sta-! rega znanja?"
"Med nama je brezdno."
"Poslušaj me, Andrejče, potrpi samo četrt ure, povem ti vse".
"Nič nečem vedeti od tebe, ni o tebi!"
To izgovorivši — izgine.
(Dalje prihodnjič.)
International Munufacturing Company
Box 948, New York City, N. Y-
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slov nsicim druitvani svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, druStv-n:h znakov (Badges in regalije), guaite, čepice in uniforme ra s"'ovanska a-ustva. — Raznih društvenih pečatov i? gumra. vlitega želsia (Ssal Press), žejnih pečatov (Pocket Sea' Press), gjmas ih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih Skrinjic lajn, kitar, goselj. mandolin, harmonik. orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstan v, kravatnih ;gelj, ženskih zapestnic, verižic in ver f r, H m-kitov, nožev britev.	iut . 'Jd.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVIC0-INNS8RUK LJUBLJANA
poštni parniki	so i
,,La Lorraine", na d»i vijaka-----------------------ia.ooo ton, 35.000 konjakih naočt.
,,La SaToie", ,, ,, „ ............................12.000	„
<La Touraine'", ,, „ « ,, ...........-..........10.000	„
jL'Aquitaine", „ ,, ,, ..............................10.000	,,
,,La Bretagce",...................................................8.000
„La Champagne",.............................................8.000	,
L« Gaacogae",.......................................................S.000	,,
l*f Pamiki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob Cetr'kih r>fc m.
ari dopoludne.
Pamiki odpijujejo li priitaniifta itv 42 North River, ob Morton Street:
35.000 konjakih 35.000
12.000	„
16.000	„
9.000	„
9.000	„ 9.coo „
La Champagne *La Savoie
La Bretagne *La Touralna
La Champagne
10. dec. 1903. 17. dec. 1903. 24. dee. 1903. 31. dec. 1903 7. jan. 1904.
tLa Savoie
La Bretagne *La Touraine La Champagne *La Lorraine
14. jan. 1904. 21. jan. 1904, 28. jan. 1904. 4. feb. 1904. 11. feb. 1904.
RAZORS
tov I II Ml
bi i»i - m; v
c:avc-.'m .n vsem ■f .wi i- h i.itu! ah
Velika zaloga na novejših
NEW GEM SAFETY
(vaiiiosti-ih ii.itev) ktere najtopleje pripor«.^amo vsem premeriti- ni ruila em onim, kteri si ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar -i ijat
od $2.00 (i .il;e.
Grafofoni. fonografi, amr teur-fo*ografični srara i ia-rere'td, — I" gala /a'ngs godbenih inštrumentov ktere tudi na rahtev popravl-ptno. Dopisuje se v vseh modern h jezikih. Za odgovore pilposiati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dol»ro! Kupi ter postreži svojemu niožn z lepim koscu pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršiču,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo,
Telefon: 439 Union.
riT Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priiioroea se rojake in drugim bratom Slovanom	Martin Geršic, lastivk.
prodajalec V
UK, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Xovi cenik knji^ in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje:
Nikel ure 7 Jewels	$6.—
15 Jewels Waltham	—
Srebrne ure z enim pokrovom	$12.— Srebrne ure z 2 ]K>krovoma ^ 1 ti.— in višje.
Boss ease 20 let garancije : 10 Size 7 Jewels	$lo.—
7? « 15 „	5518.—
Boss ease 2.1 let garancije: 1G Size 7 Jewels	$25.—
r> 11	„	$30.—
Nad 30 let
se je
obnašal
Dr. RICHTERJEV
SVBTOVNI,
prknovijeni
SIDRO

Pain Expelier
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, P0E0ST1TIC0, PODAGEO itd.
in razne reumatične neprilike.
SAHO; 25eL la S Oct. v v«h lekarnah all pri
P. At Eichter & Co.
215 Peart Street, New York.
Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo žel L Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) ]>o pismenem dogovora. M inji zneski naj se poši ljajo v poštnih znamkah. Naslov v nuroebo kitjig je napraviti:
M. POGORELC, Box 22(5, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom:
TMf	^ Care of B. Schuette,
Xtt. Pogcrelc? 52 state st>t Chicago, m.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam jvoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrano s najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča: l31do) "	Jollll
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rudeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvania in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vi»o je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Naročilom je priložiti denar.
NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv Alojzija it. 31. J. S. K. J. 7 Brad-dockjj. Pa., ima svoje redne mesečna seje vsako četrto nedeljo v ineseeu v dvorani Mr. Kečmajerja.S Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom. Cherry Allev. Braddoek. Pa : MaU w Kikil, podpredsednikom	' n^rrf
Alley. Firaddoek, P<».; .!n.v . Knez I tajnikom. 1104 Cherry Alley. Brml-dock, Pa.; Anton Sotier. Box 14*2 if tajnikom. Linhard. Pa.; Alojzij llor vat, blagajnikom. Box 154. Lin hard Pa.: Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos, Pere. Ivan Zanu Frank Šetina, Jakob Maček. Zastev.. noša: Josip Troha. Maršali: Ivan Troha. Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom ae dru^t#reni-ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj doljf, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inaee jih mora društvo suspendirati.
Drustveniki tirajte ▼ prid dru •t^l	ODBOR
* »pr 04.
Parniki x zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Slana igeieija s S2 BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(H0LLAND-AMER1ŠKA t RTA) - vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Her.
N00ROAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
STATEN0AM, parnik 2 dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.

Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:]
DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfstrassc. / BRNO, si Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sredo ■ " '	ob 10. uri zjutraj. ----- ■-■■• •-, ■■■m --
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
red star
(Prekomorska parobrodna družba ,,Iiudeča zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + + + + + + + + + ♦ Philadelphijo in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton.
KRCONLAND..........127G0ton.
FINNLAND............127C0ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra brana, najboljši postrežba.
Pot čez Antwer|>en je jedna najkrajših in najprijetnejših za l>otnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola štev. ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo siedo od jMmiola ob vznožju W;ishington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na:
Office, 73 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta., ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, »-	ali na njene zastopnike.