faUltkad umI dUstribatcd SBder permR No. 728) aaliar. lit Act of Oeteb«r 6, 1917, cm ffl« «t tli« Poit Offlc« of Ckvelmmd, OUo. By order of the Pretldeot, A. 9. Bwleaoii, PottUMtar Gtm.
ONLY SLOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO
^ MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.

EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDIVISIBLE WITO LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
-LETO V.	CLEVELAND, O., PONDEUEK (MONDAY) APRIL 17th, 1922	ŠT. (NO.) 89.
3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879	Posamezna številka 3c.
%YIVANSKI "KOZAKf SO AKTIVNI
'RŽ^VVrr	-
ZRnn KONSTABLERJl RAZBIJAJO S?pf?VANJA RUDARJEV.
Gftvt PODJETNIKOV.
''"VERnerju.
MIRNA SO ODPRTO NA PROTESTIRAJO PRI
M;
dep^ti^	15- aprila. — Poleg plačanih biričev
Oajyg..	so pennsylvanskim rudarskim baronom
pri ustrahovalnem delu državni kon-itneno ^ P^emogarji so konstablerji bolje poznani ^ov . kozakr". Ravno sedaj je na stotine teh ko-®2akjg po neu-unijskih premogarskih okrožjih.
^ dvema revolverjema, s puško, sabljo OhngJ"! ^^epelcem.
Jostajo kozakov izza pricetka rudarskega štrajka ^ ° iiasilno, da je John Brophy, predsednik 5. •■iierjy q Mine Workers of America vložil pri go-v Harrisburgu protest, v katerem se ga "h dpuži^ ^'^ava kaj ukrene, da se zavaruje rudarje in
Bro	nasilnostjo kozakov
^'alL Q Položil protestu kopijo pisem, ki jih je raz-itj 12'i/ dva tedna pred štrajkom na vse podjet-je jasno razvidno, da konstablerji od-, podjetnike.
Masentowna, važno središče connell? neunijs'kega Okrožja, je do skrajno-
to
Lakota v Rusiji se u-mika, a kuga prihaja.
Moskva, 16. aprila. — Ruska lakota je g pomočjo ameriške rešilne akcije sicer skoro premagana, toda zdaj pa grozi deželi novo zlo. namreč kuga.
Komaj je amerišika rešilna or ganizacija prišla na dan & izjavo, da je lakota skoro premagana, ipa še sledi drugo poročilo, ki javlja, da se je pričela širiti ,bu-bonska kuiga in kolera. Prebivalstvu prizadetih pokrajin, ki so ušli smrti za čag davjanja lakote, preti zdaj nevarnost, da jih uniči kuga.
"Jako velika nevarnost oteto-ja, da se buibonlska kuga prične resno širiti," pravi Mr. Jones od ameriške- rešilne organizacije. "Preiskušnja bo prišla ^pomladi, ko bodo prišle na dan podigane. Obenem z ibubonsko kugo se je raizkrilc v nekaterih krajih Samara, Saraova, Ukrajine in Tur-kestana tudi Wolero, ki pa še ni 'losegla epidemičnega šta^ljja.
•>5	Zupan Gabriel Sullivan, ki je trgovec in
^ Vezi s premogarji, je vodil svoje someščane
%8t,
i^astopii kozakov.
'•i®kih ^	se je na stotine rudarjev v Frickovih
v	priključilo štrajkarjem, in priredilo
-baJi	^J^od na -proštorih, kjer se običajno igra
^ zbofQ	. ko so se delavci nahajali na poti na pro-
je	so se nam je navalili kozaki. Priča pri-
,"H» ^	policijski načelnik O. V. Meegan.
M v ^ prikorakali po Main St. v parih," pravi po-.'	Meegan, "Jaz sem ravno taikrat nadzo-
glavnem vogalu. Nikdar še nisem videl Ko sem enkrat zamahnil z roko. spustil preko ceste skupino otrok
da
^^^ta\ili. Nato sem jim zopet mahnil,
"k.
pojavijo na konjih državni konstab-jih enem koncu, so se pognali med koraka-na tratoar, nato pa razpodili. To je
'O 5 , '
so možje zopet prikorakali po Main navalili nanje kozaki ter jih razpodili.
))i |)jj
Poškodovan nihče."
r"' wsck
aprila. — Kongresman Noln, pred-
btn. /SKep-a	_____
De Yalera poživlja Irce na revolto.
'i® bilo pri tem od konj potrtih 'na tla, toda
SENAT ZA OMEJITEV NASELJEVANJA.
Waishingt'on, 15. aprila. — Se natna zJbcrriica je danes popoldne 'soglasno odglasovala, da se izakon, 'ki določa omejitev naseljevanja na 3 procente 7 razmerju g prebivalstvom tu-idzemcev v Zedinjenih državah v letu 1910, podaljša še za dve leti.
Dodatek senatorja Harrfsa, da se zakon podaljša za pet let. je bil poražen, in iistotaTco je bil ,po« raižen dodatek, glaisom katerega bi morali vsi tujeizemci potovati v Ameriko lia krovu ameriških ladij.
[ Gov'orilo se je tudi o priporo-Slih igralke Russel % ozirom na fviprašanje naseljevanje. Senator Reed iz Missouri je dejal, da se ona sicer morda dobro ralziume na gledališko atlvar in pa na smlinko, da pa mu še ni bilo znano, da je avtoriteta na naiseljniš-tvu. Senator Mioses je protestiral proti tej opaiziki, in je dejal, da je "negentlemanska". --o	■ ■ .
nastopi proti sodnikoma?
odseka poslanske zbornice, pravi, da se A izreče ukor sodniku Orr v Pittsburghu inar	v West Virginiji. Prvi je obdol-
državljanskih papirjev štrajkujoČim pa je izdal injunkcijo, glasom katere se ''	^i*skim družinam, živečim v šotorih, da jih
V	sta te dve odločitvi zveznih sodnikov
krivični, in je izjavil, da bo brez od-^kor za oiba sodnika, ako se izkaže, da so
^^dovoljen.
tajnik zglasil pri predsedniku, ' 1^0	razvoj štrajka jako zadovoljiv, v
Sei opazovati tekom svojega potovanja v

t '"■ii aktiv:
C, O
MEHIKA SE MORA UKLONITI AMERIŠKIM OLJNIM INTERESOM, PIŠE HUGHES.
Washington, 15. aprila. — Državni tajnik Hughes je na veliki petek poslal patom ameriškega zalstopnika v Mexico City, G. T" Sumerlina, novo noto, da jo fzroči zunanjemu nliwilstru Ma-niju. V n'oti se povdarja, da A-meriika ne more priznati Mehike, dokler ne prekliče svoje kon-
fiskacijiske politike napram ame riškim oljnim lastnikom. Na dru
Dublin, 15. aprila. — Eamon de Valera je pedal danes naslednjo veliikonočn(j) poslanico na mla de može in žene Irske:
''Mladi možje in žene Irske, vztrajajte še naprej. Oni, ki bi vas s krikom in jokom .pognali v sramoten beg, bodo kmalu stali 2 vami vredjin ter tekmovali z vami za meistp v avantgardi.
"Ni mogoče reči, kakšno usodo je odmeril Boig prelepi Irski, katera nima para. Vi ste odloče-valci njene usode. Vaša je vera. ki premika gore, vera, ki tolaži straih'opetini razum in njegove tisočere predsodke. Mladi možje in žene Irske, cilj je končno pred vami. Bodite vztra^i! Vsi skupaj, in naprej! Irska je vaša, samo če j^ hočete!"
Zadnji stavek potrjuje domne ve neifcaterih, da bo v kratkem pri&lo d'o odiprte repuMikanske revolte.
Griffith govori pod oboroženo protekcijo.
Dulblin. 16. aprila — Nocoj je prišlo v Dublin p'oročilo. da je Arthur Griff i,tih, vodja provizo-rične irske vlade, draal govor v Sligo navzlic temu, da so se včeraj širile govorice, da ga bodo republikanci na. poti tjakaj prijeli in odpeljali.
Krajevni poveljnik republikanskih čet je prejšnji dan izjavil, da se oiznanjeno zborovanje ne bo vršilo, in njegove čete so zasedle več hotelov in javnih pi^ štorov, v katerih so se 'zabarika-dirale. Zgodaj zjutraj je vodja upornikov povabil major generala McKeowna na razgovor, toda ta je p'ovabilo zavrnil, ker se uporniki niso hoteli umakniti iz poštnega urada, ter je nadaljeval z vojaškimi pripravami.
Griffith in njegovi spremljevalci so dospeli v Sligo na avto-moibilu pod stražo. Pred pričet-kom zborovanja so republikanci enkrat ustrelili na tri motorne avtomobile, na katerih so se nahajali vojaki iiiske proste države i'Z Dublina. Ti so uistrelili naizaj, potem pa so se skrili za neki ni-zek zid. Pričelo se je streljati na hotel iz katereiga so padli streli, in fet se poroča, sta bila dva republikanca pri tem ranjena
Dublin je poln najbolj divjih govoric, in je podotben eni samo oiboroženi kampd. Na vseh koncih in krajih se blešče nasajeni bajoneti. Danes zgodaj zjutraj so se republikanci navalili na jet nišnico ]\fo unit joy, ki jo straži j o čete provilzorične vlade. Napadalci so streljali ig pušk in re-
Borah zahteva, da se Semenova obtoži umorstva.
Washington, 15. aprila. — Senator Borah se je nocoj izjavil, da se bo nastopil'o proti "generalu" Semenovu s sodno proiseku-cijo radi umora ameri&kiih vojakov v Sibiriji, ako je taka akcija z legalnega stalfšča mogoča.
Borah je danes objavil boz'o-javko, katero je poslal na WiUi-ama Haywarda. zveiznega pravd-riika v New Ycrtou. V brzojavki viprašuje Borah zvezdnega pravd nika, da li je kaka pot, da se proti Semenovu, ki se nahaja v new-yorSkem zaporu, naperi obtožba radi umora ameriških vojakov v Sibiriji.
Borah je mnenja, da je do-kaizov (za obtožbo dovolj, in da je prosekucija m'ogoca tudi z legalnega staliišča. Borah pravi, da ako je bilo Semenova lahko aretirati radi krSenja lastninskih prav, tedaj se ga gotovo lah ko ravno obtoži umora ameriških v'ojakov. Borah stoji na sta-liča, da Semenov v svojih otpe-racijiab v Sibiriji ni imel nika-kega legalnega statusa in da ni bil nič druizega kot navaden bandit.
Ker Združene države niso bile v vojni iS Semenovimi četami, je torej Semenov, ki je odredil napad na ameriške vojake, oči vidno kriv umora v«č-antferi&kih v'ojalkov. Ker Amerika ne prizna va nobene ruiske vlade, se pran Semenovu ni moglo nastopiti, tjoda sedaj, ko se nahaja v A-meriki, je po mnenju senatorja Boraha, to :povsem mogoče.
ROS! ZAHTEVAJO 25 BILIJONOV
IINE.
ZAHTEVA SE POVRNITEV ŠKODE, KI SO JO POVZRO-CILE INTERVENCIJE ZAVEZNIKOV V RUSIJI. — ZAVEZNIKI S.0 SILNO IZNE-NADENI NAD RUSKO ZAHTEVO,
ŠPIRITUALIZEM JE POVZROČIL UMOR IN SAMOMOR.
I	-
Jersey City, 16. aprila. — Danes je umrla tukaj Mrs. Maud Rancher, ki je najiprej umorila svojega malega silnčlka, ipotem pa še sama iavršila isamomor % zavžitjem struipa. Pustila je pismo, v kaiterem pravi, da uipa, da ^ ,po gmrti ^piožna voditi potbm špiritualijzma svojega moža k večji sj-e^i. Molž pravi, da se je pred tremi leti, ko sta ise poročali v Qj&troitu, ona pričela zanimati za Ipiritualizem, in da je končno ubila v blax-b misel, da m'U more največ koristiti alco u-mre in mu daje naivodila iz nebes.
Genova, 15. aprila. — Ruski delegat je so danes i znova izne-nadili genovsko konferenco, ko so ji predložili zahtevo za 50.000, 000,000 zlatih rulbljev ($25.000,-000,000) odškodnine. Sovjetska deleigacija pravi, da iso za toliko škode povzročile zaivelzniške vlade z direiktno intei'vencijo v Rusiji in pa potom podpiranja kontrarevolucij onarnih armad. Zahtevana svota je več kot dvakrat toilika, kot jo zahtevajo zavezniške vlade od Rusije.
Francoska deleigacija je nocoj izdala uradno poročilo zelo pesimistične vseflbine. Italijansko poročilo je nekoliko tiblj oiptimis tično. V njem se oipcizarja, da so predmeti razpravljanja na konferenci brez primere obsežnejši kot se je tprvo,tno mislilo.
'Tio, je polsikus, da se Sipravi v soglasje v svetu finante, ekonomije in trgovine dva popolnoma nasprotujoča si režima." pravi italijanisko poročilo, ''namreč ka-•pitaUzem in komunizem. Dane« ddpcldne so se eksiperti borili v kraljestvu številk, popoldne pa so izaveKnfški vodje popeljali diskusijo nazaj v kraljestvo principov."
BoljSeviŠke delegate se je (prb-silo, da ipoigajianja čimibolj po-sipešijo. Današnja diskusija med zavMniiškimi voditelji in rusiki-mi delegati se je vrtila okrog treh točk. Prvi so prišli na vrsto dolgovi, potem vojni dolgovi, na. zadnje .pa uipostaviteV privatne lastnine.
Z ozirom na prvo točko so ruski deleigatje pojasnili, da bi bi-
lo rusko ljudstvo silno presenečeno in razočarano, ako bi po prestani revoluciji morali plačevati stare davke. Nato so zavezniki odgovorili, da je Rusija gvo-je dolgove napravila pri posameznikih, in ne pri državah, in da nima ndbena vlada pravice ^anikati dolgove posameznikov.
Z oizirom na vojne dolgove so lavezniiki izjavili, da so vlade pri pravi j ene pogajati se, in da ne marajo zahtevati nekaj nemogočega, ker poznajo položaj Rusije, da pa hočejo, da se spoštuje oodpig bivše ruske vlade
Nato so ruski delegat je odvrnili s predložitvijo računa za ško do, ki so jo povfzročile tujezem-slte vojaštce ekspedicije v Rusiji.
Genova, 16. aiprila. — Genovska konferenca zdaj čaka le odgovora Rusov na zahteve zavezi-nikov glede vojnih doJgov in od-ikodnine za kanfiscirano privatno lastnino. Zavezniki so na včerajšnji seji ^ahtevaii, da sovjetska delegacija v tem olziru poda definitev odgovor. Od odgovora ruske delegacije je odvisen ves nadaljni potek konference. V ne katerih krogih se smatra ta zahteva saveiznilkov kot ultimatum, toda zavezniški vodje ne oddbra. vajo tega naziranja.
Zaveteniki so predložili svoja zahtevo na sot^ni konferenci v vili. kjer je nastanjen Lloyd George Obenem se je naročilo italijanskemu zunanjemu ministrskemu Schanlzerju, da skliče sejo konference šele tedaj, kadar bo sovjetska delegacija dobila definitiven odigovor od vlade v Moskvi. Na koncu konference so dali rusiki delegat je razumeti, da bodo nalstcpali skupno z malo ententb, ki je baje nezadovoljna z nastopiom konferenčnih poglavarjev napram nji. V malo enteilto spadajo Cehoslovakija. Jugoslavija in Rorhunija.
gi strami se opozarja, da je pri-	straža je napad
ananje moigoc^, ako se umakne	odbila.
tehnične razloge, ki določaj*© via dno suverenost nald narodnimi
zakladi. Z druigirnj besedami povedano: Mehika mora privoliti v
koncesije ameriškim oljnim kom panijam, ali pa se je ne bo priznalo.
Okrožjih West Virgin!je, kjer je uveljavljena začasna in-jurikeija proti unijskim rudarjem, popoln mir. Medtem ni.	PA sta se pripravljali obe strani za končni spopad, do ka-
>1" ■ 15. aprila _ Do nrve neimlike v vzhodnem	P"''®	na sodniji.da li ostane ta
je prišlo, ko je 200 štrajkar-1	"(aktivna. Podjetniški odvetniki pravi-
K ki^ Progresive
o	delo. Unijski delavci pravi-

[U,iu, KUUU budjaa -	dokaze,da se je unkuuziranje nšibs ailo
Mifies (:o. tarr zasta/vilo zsurcr/oriiiki uniie na bodo zahh,v„ii	ininnirr;;,
obrat rudnikov le v toliki meri, da se 3 ^ naprav.
injunkcije.
' Va., 16, aprila. — Danes je vladal po
zagovorniki unije pa bodo zahtevali, da se injunkcija prekliče na podlagi nedavne odločitve najvišjega sodišča /ct dinjenih držav, ki pravi, d? je mirno delovanje uniju^^kih organizatorje-'' r.ostavno. Ako se h :\?vezTii sodnik McClin-tic izrekel za trajno injunkcijo, bo delavstvo vložilo pri-alv pri okrožnem zveznem sodišču v Richmond, Va.
STARA ROMANCA RAZ-KRITA.
Mornariška predloga sprejeta.
New York, 14. aprila, — Pred 27. leti je bila m^ada Josephine D, CougMn zaiposlena kot služkinja v neki hiši v bližini relziden-ce milijonarja Henry Lembecka, ki je lastoval veliko pivovarno v Jeiteey City. Med njo in milijo-narjeivim sinom Viktorjem se je razivilo Ijiuibaivno razmerje Pregovoril jo je, da sta pobegnila, ko pa je imela postati mati, ji je povedal, da je že poročen. Starejši Lemlbeck je 'kmalu nato u-mri in njegovo prembzenje je preišlo v roke njegovih otrok. Pred kraltikim pa se je vlegel na smrttno posteljo njegov sin Viktor, ki je še pred smrtjo poveldai svoji ženi o svoji mladinistni romanci in nezakonskem sinu. Vče ^3j j® njegova žena vse povedala pred sodniijo. Porota je nezakonskemu sinu odločila iz zapuščine njegovega očeta $55,00u, medtem ko je on zaihteval samo $25,000.
Washington, 15. aprila. — Kli ka, ki zagovarja ve'liWo mornarico, je danes praznovala sVojo zmago, ko je paslanska 'zbornica odobrila predlogo, ki določa proračun ga vzdi^ževanje 86.000 mor narjev za bod'oce fiskalno leto. Zagovorniki ga manjšo -mornarico, 'ki So hoteli, da se moštvo mornarice zniža na 67.000, so bili iporaiženi s 177 glasovi proti 130. rfe glasovanja je prišlo po celoterfemskem debatiranju, ki je bilo izredno -dramatično. Zelo veliko je ipripomogel do zmage predstavnikom velike mornarice predsednik Harding, ki se je odprto izrazil iza mornarico 86.000 mož, akoravno je republikanski vodja v poslanski zbornici, kongresman Mond'ell, podipiral predlog za zriižanje na 67,000 mož.
VDOVA UMORJENEGA ZDRA VNIKA .IE IZVRŠILA SAMOMOR.
New Yoiik, 14. aiprila. — Danes je skočila iz tretjega nadstropja a''ojega i,tnnov?nja Mrs. Anna Glickstein, žena dr Abrahama Glickisteina, katerega je u-strelila v njegovem uradu Mrs. Lillian Raizen, in ki zdaj Čaka na obravnavo. Mrs. Raizen .pravi, da je bila več let "pod vpli-Vom" dr. KMcksteina. in da Je proti njeni volji izvi^il na njej operacijo, ki onemogoča, da bi kdaj zanosila. To je že tretja smrt v tej tragediji. Kot znano, se je mati dr. Glickisteina zgrudila mrtva pri pogrebu. Mrs. Glickstein je ipustila novico, vka teri pravi, da ji bojazen, da morilka njenega moža ne bo doletela pravična kazen, ne pusti živeti.
POVODENJ POVZROČILA NA MILIJONE ŠKODE.
BELGIJSKI DELAVCI DOSEGLI ZVIŠANJE PLAČ.
Bruisd, 16. aprila. — Belgijski koviniski delavci so daneg dosegli 6-procentno gvišanje plače, steklarski delavci pa so pred kratkim izbojevali 20-|procentno zvišanje plače.
%)ringfield, 111., 16. aprila. — Illinois reka je ponekod 18 do 30 milj široka, kot posledica silnega deževlja. Prebivalstvo mest in pokrajin ob reki si obupno pri zadevajo, da 'prefprečijo podajo nasipov, ki Ae drže. Iz uradnilT virov se poroča, da je povodenj dozidaj napra'!<4 že do $10,000,-000 škode.
STKAN 2. ■
"ENAKOPRAVNOST"
APRIL
I 7th. I?
44
E^nakopra-vnost
issued every day except sundays and holidays
"Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

Owned amd Ppblished by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3	mo. 32.00
Cleveland. Collinwood. Newburzh by mail.......1 year $6.00. 6	mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3	Bio. $2 00
Surope and Canada ...........'............... 1 $7.50, 6 mo. $4.0
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY	3c.
Lastuie in izdala g#
Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za Tsebino ckIuov ml odKOVorno *e uredništvo, me noravniitTO.
CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) APRIL 17th, 1922
NEZMISELNA PREDLOGA.
alkohola narastle, Ako kongres misli, da bi bil to napredek za prohi'bicijo, potem seveda lahko potrdi omenjeno
predlogo.
i i.. .'ii. ik	J A 5^1..
Španski kralj je edini katoliški monarh, ki je na Veliki teden omil noge 12 beračem. Da so si ti berači svoje noge preje pošteno oribali, se samo po sebi razume. Pred razJsulom avstro-ogrske monarhije so tudi ttabs'buržani izvrševali to ceremonijo. Avstrijskim narodom pa je ta hinavščina začela presedati iii so spodili Habsburge. Omi-vajo si svoje noge raje sami — vsak dan, kar je bolje.
Zakonska predloga za deportacijo tujezemcev, katere še pronaj'de krivim kršenja kakega prohibicijs'kega zakona, ki je bila v spodnji poslanski zbornici že sprejeta, je ponoven izraz propagande jnržnje napram inozemcem, ki se izraža v zadnjem času ne le v vsakdanjem življenju in od strani neodgovornih skupin in organizacij, temveč je našla vrhunec nestrpnosti v zakonodajni akciji kongresa v Washingtonu. Ako bo šlo s tem Tiaprej, se bo tujec v Ameriki prav kmalu tako počutil kot pes v cerkvi. Lepe besede nima nihče zanj; le brco mu je vsakdo pripravljen dati.
Ni naš namen, da bi zagovarjali kršitelje prohibicij-skih zakonov. Toda zdi se nam, da je oni kongresman, ki je dejal, da je namen te predloge samo ta, da se rezervira privilegij "butlegerstva'' za ameriške državljane, zadel žebelj ravno na glavo. Morda je res, da je število sorazmerno številu tujezemcev, ki krše prohi-bicijo, mnlo večje kot tu i-ojepih Američanov, ampak to so 1^ kontrobantarji v majhnem obsegu, medtem ko mogočne pristno-ameriške butlegerske organizacije, ki operirajo na mejah Zedinjenih držav, v Floridi in na meji Kanade, in pri katerih so jako ugledni možje, katerih podpis na čeku je dober za sedem številk, spravijo v promet brez primere večje množitve o])ojne pijače, kot pa vsi tujezem-ski kršilci prohibicije skupaj.
In znana re& je tudi, dA-eo glavni odjemalci tujezem-skih butlegerjev ravno Amerikanci, in sicer jako ugledlii Amerikanci, ki so drugače v javnem življenju jako navdušeni suhači. Inozemci so se naučili "umetnost" kuhe iz raznih sadežev že v rojstnem kraju, in prav nič se ni čuditi, ako v današnjih kritičnih časih to svojo zmožnost izrabljajo v izboljšanje svojega gmotnega položaja in za utehi raznih žejnih 100-procentnih Američanov. Ni bilo same naključje, da je bil skladiščar pri milijonarskem klubu v Clevelandu tujezemec.
Ako bo omenjena predloga sprejeta, se položaj, kar se tiče 'kršenja prohibicije ne bo čisto niČ izboljšal. Edina posledica bo moi-da ta, da bo potem prišlo v promet mesto pristnega žganja več brozge, kakršno producirajo ameriški butlegerji, ki v svoji brezvestnosti in želji po profitu mešajo svoj izdelek z lesnim alkoholom. To pomeni, da bodo slučaji oslepelosti, paralize in smrti vsled vživanja
KULTURNI BOJ.
"Natprej" piše;
Socialistom nasiprotniki zelo radi očitajo, da smo iproti veri. Nevedneau je to seveda zadosti: verjame, da je to res, in ker to verjame so zaTij socialisti sami zavi-ženci.
Na tako zaslepljenost računajo naši sovražniki: tisti, ki jih je straih pred nami, ipodžigajo in utrjujejo to zmbto pri nerazsodnem ljudstvu g prižnice, v spovedniki, na shodih, v časopisju, S tem ^kušajo ubraniti, da bi ljudstvo ne i spregledalo, da ibi ne stopilo na tisto stran, kamor apada, in pognalo tiste, ki ga sle. pijb in m'u ipijejo mozeg.
Kakšno je naše stališče proti veri?
Predvsem moramo ločiti dvoje; vero samo na sebi in pa tiste, ki živijo od vere.
Kristusovi nauki so gotovo vizvišeni in ni ga, ki bi mogel o-poreikati le eni njegovi besedi. Njegov poglavitni nauk o ljubezni do bližnjega je gotove mejnik v raizvoju človeštva. Cerkev, 5e ibi "bila zgrajena res na tem nauku, če bi se tega nauka tudi dosledno držala, bi preobrazila svet.
Že razvoj cerkve pa kaže, da ni izgrajena na ljubezni do biiž-
Oporoka trinajstega.
nje^a. Potoiki krvi, človeške krvi, .
silo? Ali se vam ne zdi, da tisti, ki tako dela, bogokletno zlorablja Kriistovo ime? Rekli boste, saj danes ni tako. Prav tako je, le pomislite malo:
V svetovni vojni so menda na vseh frontah, pri vseh nasprotnikih blagoslarvljali orožje, duhovniki so ocjpuščali grehe kar celim kompan'ijam na enkrat, posebno pomožni so pa šli k spovedi in k obhajilu, da so se z lažjim srcem zagnali v bojni metež, klali in morili — na ukaz Krls-ta? o ne — poveljnika! Kristus ni rekel moriti, njegov ukaz je ljubiti. In vendar je cerkev bla-goslaivljala morije.
Že na tem zigledu vidite, da je vera, t. j. Kristuisov nauk, da je pa cerkeiv, to je tista, ki od njega živi, čisto nekaj drugega.
Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega priznavamo mi tudi, in ravno socializem je nauk, ki je Krstusovemu nauku tako soroden. Ravno socializem hoče, da preneha vsaka krivica, da preneha izkoriščanje! svojega bližnjega. da naj vsakdo, ki dela, živi tudi res kakor človek, ne kakor suženj, ne kakor pes za plotom, d očim drugi v brezdelju samo grabijo na kup.
Cerkev ta nauk sicer uči, ne sicer več tako čistega, kakor ga
so bili preliti, da se je mogla spenjati vedno višje in pridobivati vedno večjo moč. Od Ttraja jo je širila re^ ljutezen, a čim so vladarji spoznali, da je mogoče s pomočjo vere draati ljudstvo na vajetih, da so vice peklenščki in pekel na eni strani hud bič, na druigi strani pa nebesa za trpina velika tolažba, so se združili % zastopniki vere, duhovščino Proglasili so vero za di-žavno ustanovo, katero je treba, če ne drugače, tudi s silo širiti in uveljavljati. Kdor je nastopil proti temu, proti sili, ko ga kot krvoverca uničili, sežgali. Vse "v imenu neskončne ljubezni Kristove,"
Ali se vam zdi, da je to bilo
je učil Kristus, vendar nauk ljubezni je še in lahko bi cerkev preobrazila gvet in upoistaviia na zemlji res kraljestvo ljubezni. Vertdar vidimo, da se ljudje, ki se kažej<y najbolj cerkvi udani, najmanj pro Kristovih naukih ži vije.
Vera brez del je pa mrtva! Kdor razširja ta nauk % name-
nom, da ljudstvo uiklepa v svoje verige, da ga lahko izrablja v ko-ristolovske iiamene, sam pa po tem nauku ne živi, nima pravice, da govori v Kristovem imenu! hinavec je.
--o---
(Poem.)
.. . Solza in krvi do vrha polna šača.
Prekipela je in ušla če^^rob — zlati kelih ipravice je bil omadeževan v skrvjo nedolžnih.
In vendar v naišem mestu ni bilo volkov za isodniike.
Ne raz.burjajte se, mogoče je iprva 'beseda prehuda.
Naši meSčani so se debehli v mim in strahu 'božjem.
Le tam na Suhih Krutih, kjer je imel tovarnar pl. Bober svo-lo tovarno.
Kjer okoli njegove ponosne pa lače se stiskal cel gozd umazanih bajt.
Tam, kjer jim je bilo življenje kazen... kjer so j im že pošle sol ze, ker ipreveč je Ibilo vzrokov za nje.
Tu so jokali, ako se je kdo ro-ail, mrtve so pa nosili s slavjem in čestitik<atmi v grdb.
Bili So to ljudje — suhi, dolgi razcapani in izmozgani.
Iz oči jim je zrla lakota, skrb in (bolest.
Njihovo življenje je bilo od rojstva naprej umi^-anje, gospodov bič je podil, da so tekli v — smrt.
Čeprav jim je življenje nudilo več zla kakor dobrega — nihče ni ipomislil na same,umor.
Smatrali so samoumor za greh — čutili so, da je rieki višji gbsipod nad njimi.
Zaupali so v tega gospoda.. . p-bračali so ge 'k njemu in ga pro sili pomoči.
Njihov nagon po življenju — je bilo tudi njihovo kcprnenje po sreči
Kakor iz pen morja ljudske nejevolje se je porodil. Raizumel jih je.. . krepil jih je, v roko je vizel bakljo prosvete — v.cdil jih je k — luči, k spoznanju resnice.
Komaj rojeni so nehali biti ljudje — 'bili go kakor ctroji gvo je ga gospodarja. .
A on je vsejal v njihovo srce — Upanje —
Bodril jih je na tej ipoti na Golgato.
Kazal jim je -pot v — Vstajenje.
Trinafjst jih je obležalo za svobodo.
Vse se je izpremenilo v dolg in strašen stok.
A kje je — On? O ti, katerega ne more nihče ispoiznati, "pa tudi tajiti ne brez laži.
Povej zakaj se je to zgodilo?
V	V
, Molk. — A odgovor sledi.
Gospod Bober je slavil zma'go.
Iskrilo se je šumeče vino. Iskrile so se dragocene čaše.
Tedaj pa je vzel — trinajst — rdečih dragulje'^ in jih daroval pravici.
Takrat pa je prekipelo v zlatem kelihu pravice in črna strjena sraiga krvi — se je poznala na čaši.
v- * v
Proti vsem'j'ju pa je vzletelo trinajst
belih golobov v krvavimi sragami okoli vratu,
A seme je vzklilo in rodilo j s ■zlato klasje.
Upajmo!
Prišel bode čas miru božjega. Prišel ibode čas naše svobode in vstajenja.
...to je bilo oipor'oka -t- trinajstega .. .
RAZNE°^ESTI.
všeč, vendar ndbenemu" mo, da ibi zaradi vere It, garijal, da ibi izrabljal v te v dcbičkarske namen^^ tudi država podipira to , čo se cekev", ker jo da obdrži ljudstvo v moramo mi boriti / vso silo za svobodo vesti nake pravice Vseh stano* lajo, Bojevati se inora®? no proti tistim, kj nam^ virajo raziširjanje vedo dcbro, da sa i-ljudstvo ne pusti vod
Smo za izobrazbo, ^ zato smo in bomo kulturni boj.
Novi belgrajski &k9B grajski list "Videla"
neik z naslovom vansko Panamo'', Y požar j a na ruske in kapitaliste, ki snujej® , družbo za eksploataciJ®/ (ov in ^gradbo' mosto^' eznic itd. Snovatelji t« družibe so pridotbili za" že več vladnih poslal,„ jih uradnikov, •kateri'",,; aili nagrade do 44 narj ev. V Belgradu tega novega škandala bur j en je.
Tajno snovanje
— Pogreb pokojne Mrs. Ro-zalije Wovac se vrši jutri, 18 prav? Ali se vam zdi, da je nauk j aprila ob 9. uri dopoldne iz hiše ljubezni potreben razširjanja s .žalosti na 1^61 Norwood Rd.
Jesenska megla je legla nad mestom. Mračilo se je.
Brezštevilna množica je čakala pred bogataševo palačo.
Bajoneti so se zabliiskali...
Puške 30 se dvignile — vojaki so ustrelili.
Jok — dim in stok.
V Ljubljani se je mudil pro-hluli idrijski katehet Oshalci, ki je še v siplošnem žalostnem spominu zaradi svojega zna nega protinarodntga delovanja pred i med vojno. Čudno je, da je m C gel dobiti potno dovoljenje ko delajo dblastva m.nogokrat celo narodno zavednim rojakom iz neodrešeiV domovine velike tež-koče.
Le poglejte, si tiste, ki pravijo da so Kristovi namestniki, kako delajo. Ne rečemo, da ni med njimi tudi poštenih ljudi, a po veliki večini so to ljudje, ki odirajo ubogo ljudstvo v vseh priii-kaih, za vsako stopinjo, ki delijo prostore v n s besih in cerkvah, ne mogoče po Kristovih naukih, temveč, po denarju, ki ga zahtevajo. Ce si revež, si zadnji v cerkvi in na pokopališču, in čim več žrtvuješ, prej boš rešen vic. Prediv^sem hočejo denar dobiti z ljudstva, za udobno življenje na eni strani, da mu preprečijo, Ca bi se mu ne odprle oči.
Proti temu smo mi. Ta boj bojujemo in imenujemo ga kulturni boj. Nismo proti veri. Vsakdo lahko veruje, vsakdo lahko časti Boga. kakor misli da bo Bogu to
1)0#
^rantov na Dunaju-
migranti snujejo vaško vlado, ki jo ili kot edino pravo hrvaškega naroda. Ii" . do pri vladah vseh ^ • svoje , diplomatske Taka poročajo dU'ii^J tem pojavu bomo ^ '<a'kor hitro bomo P*"®' Ijiva poročila. Vsekak^. ze te vesti dovolj jejo zapleteni polit'' naše države, ki g& J® sedanja belgrajska držaivi je veliko po^
književno.
Izšla je revija '
april s sledečo ■vseib"'^ Frank Kerže; Za so'"'"
Kerže; Cudovitost
Cesa me spominjaj®' Terbovec; Društve''® ko N. Rogelj; Ki'oj^ _ Truiger; O ravnanja* . N^aša :zemlja;	O-
aja po Aziji. ?ki oddelek, ureduj® ročnina za eno pol leta $1.50.
6033 St. Clair Ave-Ivo Mrak:
OGLASA
"ENAKOPR
$

— ROMAN —	I
Angleški Spisal; J. STORER CLOljSTEN |
S
'"Seveda bi ne videl rad, če Hi otroci...... ki so Se
tako mladi......"
''Kako se loman imenuje?'
da.
"Imenuje...... naslov, da, je.
vem več dobro......"
"O čem govori ta roman?"
"O...... o...... nekem gospodu in o
dami....."
francoski....;', ne
neki
' Da ..... to se pravi...... ona je bila poročena z
nekim gospodom. "
''Torej nastopa v romanu še več gospodov? Koliko
pa?"
''Ne vem...... prišel sem šele do petega pogjavja."
Gospa je napravila obraz, da se je na njem zrcalila vsa ogorčenost njene duše.
"Zc vidim/' je rekla, "da qi čital svinjski roman in da te je res lahko sram. Kaj bodo rekli, če najdejo ta svinjski roman in na njem tvoje ima, ime škofa......"
"Ce tisti pisač to izda, potem...... sem izgubljen
Ah, ljuba žena I'
Gospa ga je sidito zavrnila.
"V takih razrnriah ne maram slišati imenovanja, ki ti tako gladko teče z jezika."
Za treno^-ek je vladal molk: potem je rekla gospa;
"Mož — zaradi tvojih otrok in tvoje žene je treba, da dobiš tisto knjigo nazaj."
"A kako?"	^
"Nekaj bistroumnosti je treba in vse pojde. Na vsak načir mora iti."
XXVIII.
Irvin Molyneux ni imel samo sorodnike, katere je njegov zločin hudo po!rl, marveč je imel tudi sosede, seveda sosede, s katerimi ni nikoli občeval, ker nista marala novih znanstev niti on niti njegova žena.
Tako na desni, kakor na levi strani hiše št. 47 je stala mala vila. Na prebivalce hiše ?t. 49 je usoda gospe Molyneux napravila tak vtis, kakor da se je v ulici pojavila kuga: čez oseminštirideset ur so bila okna zagrnjena, v hiši ni bilo več žive duše, na vrtnih vratih pa je visela tablica, naznanujoča ,da se vila da v najem ali pa proda.
Molyneuxov sosed na levi strani, na štev. 45. je bil sloveči signor D^ko di Fresco. Ta je bil tedaj na vrhuncu svoje slave; na stotisoče gramofonov je vsak večer pelo njegove sladke anjc. Ce je nastopil v gledališču Co-venl Garden ali v New York", v Parizu, v Beilinu ali na Dunaju, so bili že tedne poprej vsi sedeži razprodani. Bil je prvi tenoi sedanje dobe. A ne samo da je bil njegov glas brez primere, tudi igrati je znal: tudi najbolj fieg-matični poslušalec je trepetal kakor bilka v vetru, če je Dado di Fresco na odru prisega! večno ljubezen ali celo umrl,
Kakor je pri možu take nadarjenosti pač naravno, je Dado di Fresco tudi v svojem zasebnem življenju prestal že različne dramatične epizode. Sedanja sigrjora di Fresco je bila že tretja dama, ki je zavzemala to zavidanja vredno mesto, povrh pa signor D ako tudi pri drugih življenjskih prilikah ni ostajal samo gledalec. Zla-stisti ga je mikalo, da stori v ži\'ljenju, kar so delali na odru tisti junaki, ki jih je on predstavljal.
Nekega večera je čital poročilo o tragediji v hiši svojega soseda. Vso noč ni mogel zatisniti očesa. Ze na vse zgodaj je šel na vrt in poskušal pogledati v sosedovo hišo; končno si je prinesel klop in zijal na sosedni vrt.
Popoldne se ni mogel več premogov&ti. Šel je k Molyneuxovi hiši, pozvonil in povedal, da želi govoriti
s p olicijskim nadzornikom Brayem..
Gospod nadzornik," je rekel ponosno, "prišel sem vam pomagat, da bo umorjena gospa prej maščevana."
Policijski nadzornik ga je ogledal od nog do glave, potem pa rekel:
' Peljite se s podzemsko železnico do ulice Westminster Bridge in tam vprašajte, kje gre pot naprej."
Vprašam naj?" je ponavljal umetnik. "In za katero pot?"
Za pot v Bedlam, v norišnico," je hladno odgovoril policijski nadzornik in signoru di Frisco obenem pokazal, da je njiju pogovor končan.
Tenorjev ponos je bil sicer hudo užaljen, njegove vneme za dobro stvar pa to ni zmanjšalo. Storil je junaški sklep, da prehiti brutalnega policijskega nadzornika in spravi sam vse zadevo na dan.
Jaz jih bom naučil, te detektive," je ponavljal neprestano.
Ni mu bilo všeč, da se je James Buffington pojavil na pozorišče, kajti na ''Evening Tribuno" je bil hud, ker ga je v svoji zadnji kritiki štela med prve umetnike vseh časov in narodov; od tedaj ta list zanj ni več eksi-stiral.
Toliko bolj pa je podžagala njegovo vnemo vest, da se je v hiši St. 47 naselil Feliks Chapel. Sklenil je, da bo žnjim skupno deloval, saj je bil Chapel umetnik kakor on in torej mislil in čuvstvoval kakor on. Najprej je hotel svojega bodočega zaveznika preštudirati. To pa ni bilo lahko, zakaj gospod Chapel je bil menda zelo plah in sam svoj človek, ker ga sploh ni bilo nikdar videti. Signor di Fresco je potratil mnogo ur s tem, da je gledal na sosedni vrt, a je videl Chapela kvečjemu par sekund. Korpno ga je nekega popoldne, ko je hudo deževalo, videl na vrtu. Chapel je nanj napravil jako ugoden vtisk. samo to se je tenoristu čudno zdelo, da se je gospod Chapel pogostoma odkril in se — praskal po glavi.
Naslednjega, dne je signor di Fresco z=\pazil, da je Buffington s svojim kovčegom odpotoval. Zdaj je bil
,čas, se, s«Cliapelom osebno seznaniti. PeV«'' se tam sprehajal in prepeval svojo najleP®" ^ je v sosednem vrtu slišni šum, kakor bi kopava].
Zlezel je na klop, pogledal če/, ogr^'^'if videl. Sam Molyneux je bil na sosednem jamo. Signor bi bil skoro od strahu mu je bilo, kakor veliko kladivo, pred oČi'"*]' kalo Molyneux pa je ravnodušno koP®' je pri sosedni hiši zazvonuilo; .Molyneux ' prisluškoval je pol trenolka, potem je vrge' ^ jj in je zbežal v hišo. Sel
of
e zdaj je prišel zavesti; skočil je s klopi in hitel v svoj
Senzacija bo to, velika senzac-ija-je bil svoji mladi zeni v naglici razložil, ' je življenje, to je pravo, živo življenje'
Ka pa hočeš storiti?" ga je f lasena signora. .Ali pošlješ po policij"'
vprasfl®
"Policijo!" je vzkliknil. "Se mar
iTll al«'
A
licija me je zaničevala in se mi je pokažem! Jaz sam bom morilca prijel!
' Dado," je zakričali) signora, "ljubijo"' f ne pustim! Ne, ne in tisočkrat ne!"
Dado je sicer svojo signoro navadno udal vsaki tudi najamešnejs' ta dan je ostal trd in jeklen.
Jaz — cisto .'3am, ' je ponavljal
je signora naposled odnehala,
A kako hočeš to storiti?' ji zalile oči.
je v."-®

Svojo puško vzamem, " je zakli"-'^ žel po puško, s katero je bil pred ,oar t® mačega zajčka.
Naenkrat je obstal in začel larncG"*
oii
vati.
(Dalje prih.)
l7tK, 1922.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3,
w22m?"i^''*"""«'«iiei»*ieeiitestiiisw#eieewsaMeiaeiieieiMei«t»eetiiieiieeeiiBiieieeBeae«iesBieeiMinr
--i|
p

JURCIC:
MED DVEMA STOLOMA.
IZVIREN ROMAN
pOSip
Bani^V'	vpraša
0 "t^aPosled tiho.
i,J	sva se," od-
Wnem	da bj bil
^ io s t	ali pa ne-
^ ker	hladnim ponosom
^ ""alim 1' A	^ tem hipu
Jjl %it	velikansko delo
Kaj. ,
Kf "Da • ^'^Sovorila?"
to»ti ^ ženo vzamem,
or hoč^ poljubljati te, ko-
kjLn., pade ipresrecna
'*3 iT^t*rv*3 1
Pfcd sedečega. XI.
je dobil Nikolaj
. J® "Obli Nikoiaj '. Ma? °^eta nalog, zapreči 1* k	voziti se, da plača
i «ina n , zauipati, ali '^'&Qju A ''	navadi v
laroče^'	mu je t>i-
ta!to,ja°'	manjših re-
dan J. ^ogel gtoprav dru-*" "»priti. Zato „i bil
Prid
lanu.
;iiš"
Jri
^ ' konj 7	ko je spe-
' ''®''aka^^ %nec vozeč, poča-nekoliko po-»ajeti in	tudi Niko-
ial; 1	vred pre-
ročein mislil, vedi Dar-'"1 dnevu ^	° včerajS-
^elo
^^•3en	jG, da ni prav
je prenaglo pri-/ tifi jgj peniti se! Mudi se L	njegov oče
iVt UlC7 1 J
F^teadj,; ~~ temu pore-L	^ &e zasme-
r ^no.VJGzil, kar ^ \'zoJ-	iJrijet-
' baš Qj) ' ^trijca Pridana, ^ etiltfJi	času prišel.
<e Ve	zvedel, po-
bilo mogoče

drugače ravnati; Niljolaj se je mcraJ moža izkazati. Ko bi se, bila stvar dala le malo odložiti, pa bi bilo bolje. Sicer :bi bib ,pa res Itipo. ah, in krasno življenje, ko bi bila Tončika že precej njegova, to je res. A kakova žena bode? O tem iprej ni še mishi. Dobra. Sama ko bi.. . E kaj! )ode že kako!
Mc,d tem je bil konj po klancu do vrha na ravno iprišel, voznik ^e v:ipne, nategne vajeti, konj se iomiisli, da ga krepka roka vlada in brizo ubere hiter dir poa nogami, da hladilna saipa Nikolaju preko ušes g&piše in mu teiž-ke misli odnese.
Ob iisteim dnevu, le kasneje preti večeru, pak je sedela ni'la-da Ton-Čika gori pred vilo Pod-" inom pri svoji prijateljici gospodični Luizi. Malokedaj je bila bu, ker morala je vendar doma gospodinjiti, čeravno siljena ni bila. Ali kadar je bila tu, brigala se je močno za rože in cvetice, ki so bile v gredah pred hišo, brigala ge za divjo trto, kije ob zidu do strehe rasla, in stopaik je rada sem ter tam.
Danes pak ni tega. Prijateljica ji je poznala, da nekaj ima; to se ji je videlo na ustih. A ča-kaiia je hud&mušno, da bi sama začela pripovedovati, kaj je novega, Ni se raotila. Tončika jo počasi začela, bila izpraševana potem, in nazadnje naglo vse povedala — radostno novico, da je nevesta!
Ko bi bila srečna deiklica boljša opazovalka, a ne tako v svoje srčno čutilo utopljena, zaipazila bi bila, da se je gospodična z.ga-nila od začudenja in ji je prvi hijp:.c oko prav čudno zaiskrilo se.
"Tako?" zavzame ge gospodič na čudom jn vpraša: "Ali ni malo iprehitro?"
"Zakaij?" vpraša osujpneno.
A ona vzrokov povedati dolžna ostane. Tudi 'baš v tem hipu zakašlja v izbi njena tovarišica, bolehna gclapa pristavova; zato se spne ob izidu in jo skozi odprto okno vipraša, če kaj želi.
'Tosrdi, skoraj pridem na. za j," reče — potem skoči v hišo in je precej dolgo ni nazaj.
To,nčika je mirno sedela na klcpci, ziia v trn j eno mejo, kjer so vralbci vipili, a nj slušala vrabcev, njene misli so bilo daleč proč.
S svojo ipolusipleteno no^gavico v belih iprstih ipride goapica zopet nazaj, sede k Tončiki in za-čna čiste; navadne reči izpraševa-ti, skaka je som ter tja, od nič do nič. Naposled vpraša:
"Ali še misliš o našem izletu enkrat kako dopoldne ali nedeljo, kadar moj svak pride domov,"
"Da."
"To se ve, da pojde tvoj žmin z nami."
In takoj je začela z'Cjpet o neki novi obleki razpravljati. Tončika si sama ni upala več besede obrniti na ono, kar ji je iprej za? upala tako iz srca in du'se. In vrndar bi ibila tako rada in rada govorila, veliko govorila o tem s prijateljice;. Zakaj se ji jo tako malo važno zdi ?
Prvič v svojem življenju je ču tila, čeprav si o tem čutu z mislijo ali besedami ne bi bila mogla razijasnila dati, kako je nemilo polnemu srcu, čs je tudi sreče polno, če nema (prijateljske^ odprte duše poleg seibe, kateri se brez skrbi sme odkriti.
Naglcma vstane in reče: "Jaz moram iti."
^ "Že?" vpraša Luiza hladno,
"Kasno je."
"Lahko noč."
Noc®j je bil prvi večer, da ji
rK

ZAKAJ?
Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in

/«
§!
loP'j

.i» I
n'',
ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov —
V A	ker pomeni vsak oglas v vašem listu več doho<l-
^	• kov za vaš list —
ZATO: ZATO:
ker alio kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno —
ker a^o omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —>

^ A	^ Vpoitevajte najprvo one trgovce ki oglašajo v
dnevniku
en:'
i
<<
enakopravnost
In naročajte ;e map j.
Vedno najnovejie vesti, poveUi itd.
Ameriško-lugoslovanska Tiskovna Družba
^^nceton 551
6418 ST. CLAIR AVE.

MfflllMiM
j ni gospica Luiza rdela: jutri zopet pridi.
Imela je namreč svoje misli in včasi človek najrajši premišlja na samem.
XII,
V velikem ulnjaku pri Kolo-deju je bilo saipo letos dvesto novih rojev. Torej je o,b lepem vremenu, kakršno je bilo v nedeljo popoluine, pred panji tako gosto šumelo bučel v zraku, kalccr črn oibluk. V sredi tega o-blaka izleta j očih in s ipa'Se prile-tajočih bučel je stal stari Luka Kolodej, a jedno roiko držal pipo v ustih, drugo pa v žepu imel in široko razkoračen igledal v jed-iiomer v panje pridne živalice.
''Opikale te ibodo,'' reče Pridan, ki okoli ulnjaka pride, a bolj pri strani postoji.
"Kajpak!" odgovori Luka, a se ne. gane.
Po tem moiževskem pozdravu in odzdravu dba soseda vsak na svojem m£lstu obistojita mirno.; vendar je Luka Kolodej moično sam pri sebi u'gilbal, kakov bes je prinesel Pridana ab tej uri k njemu, — Pridan je pak premišljal, kako bi začel o tem govoriti, kar je bil namenjen; sicer ni bil nikdar ga besedo 'v zadregi, čital je celo caRCtpi'sje, ali denašnja stvar je bila Ibolj sitne vrste.
"Tobak sem doma pozalfil," reče Pridan in dvakrat loputne po stegnih, da je drobni denar v žepih bahato zažvenkljal.
Na! Rekši vrže Kolodej svojo jr'hasto mclšnjo tobaka iz oblaka bučEl ven proti sosedu. A ker je bil pri tem g roko zamahnil, zažene se mu jedna 'bučelica v lase in ruje jezno, da bi dO kože prišla. Skočon stari Luka uide iz roja ven, ali sovražnica ga po-d- "'1' odneha, ipredno mu žein ne pusiti v čelu.
Te je? te je? Kaj sem ti pravil," vpije Pridan, pristopi h % veščo i"oko potegne sosedu želo
"Med imajo, pa ge boje zanj, zato so hude," reče stari Luka hladnokrvno, kajti njegove čuL-nice so bMe vlsega vajene.
'I mene! Veš da je stari pregovor, da So bučele hude za to, ker so ženske. Trot nema noibe-den žela. Le ženska pika. Kakor so nas pikale naše, saj veš, Bog jim daj nebesa. A smo jih vendar radi imeli, žensike, ko smo bilj mlajši, vedi ga vendar...'* smeje se Pridan.
"Beži, beži!" posivari ga starejši sosed.
E kaj se bo's delal, kakor da bi bil od nekdaj mrzel. Kar tiho bodi. Tako je bilo in bode. In je še, Luka, tako je še!" "Kaj," vipraSa .začudenjem oni. "'Ne mislim teibe ali sebe; an poglej: ti imaš sina, ta že gleda, kako bi... jn nu, kaj ti bom pravil, saj veš."
"Nič ne vem. In pazi naj se. Komaj je otročje hlače seaul fant."
'Kaj pak! Jaz pa rečem, če ga prej oženiš, bolje storiš. Ce ga pa načeiš, ipo/tlej ga pa v strah v^emi, veš, ker ja^ nečem, da bi doli okoli mojih oglov hodil. Povej mu to."
/'Okoli...?"
"Moje hčere, no, če že meram sam povedati," zahuduje se Pridan cisorno, kakor da bi mu bil sosed Luka Bog zna kako krivico storil.
"Moj fant?" z&vizame se ta.
"Tvoj, tvoj!"
"Pu.u!"
"Nu, veš, tacega ga ni na svetu, da bi jazi svdjo hčer za njim lučal. Ti stori, kar hočeš. Vem, da te ni še volja gospodarstva prepustiti mu. Ali za zdaj mu lehko prepustiš malin."
"Komaj je domov prišel."
Hitro je, hitro. Ali baš zato ni, da bi odlagali in cinkali. Kar se hitro začne, mora hiter konec imeti, pravijo, drugače se iie skonča dobro. Meni samemu ni povolji, da je tvoj sin že zdaj, tako bi'ž k meni snuibit prišel, in še 'brez tebe. Stori, kar moraš."
Clevelandske novice.
—	Miss Jennie Cohn, stara 2() let, iz 2683 E. 51 St. je 1?ii.a prepeljana nezavestna v Charity bolnišnico potem, ko je vdihavala plin, hoteč se usmrtiti, Njepa mati jo je našla še pravočasno, ter pozvala policijo ,ki jo je odpeljala v bolnišnico. Ko se je zavedla je povedala, da je naveličala življenja in da je hotela umreti.
—	Odsedaj naprej bodo vsi mestni električni dejavci pod kontrolo mestnega eltktričarja O. C. Brunnerja. Zupan Kohler je napravil to spremembo, da se prihranijo stroški. Dosedaj je itjiel vsfdc oddelek svoje električarje, odslej bodo pa vsi skupaj. Kohler se je tudi izrazil, da opravlja danes mnogo električarjev" dela, ki bi jih opravljali lahko navadni
'delavci. ''Mesto plača moškega po $8.80 na dan, da devlje elek-;trične obločnice v svetilke po
To je eden najboljših inštru-j _ ...........—
mentov za opazwanje potresnih	rekel Kohler. Pra-
sunkov, kar jih je svetu. Las. y''	oprav-
tuje ga Georgetown univerza.	manjše strožke.
— Dobrim srcem. V našo sredo, v največjo slovensko metro-
L '.......... . • '
^!' Ai
w»w*.
%
Luka Kolodej je glavo p.ve»iljp„i„ j. p,iiel iz Chicg., lahko
m venomer gledal v eno travico,"*! v	. ...
,rečem, največji siromak, ki pof;re-
a mokal. Sosed mu je govonl
""If,,.'!	|v..k Jo., Gogal,. 0„ je „,i „•
molMl V.lelo se mu je, Ja mu	Ce.i.kg., v..i
cela star m pogodu, v.ndar po isWen&e. P,«l deveib,i l-.i je
vedal tega ni, ker sosedu naspro-1 p,iiel v Ameriko i» »ice, v državo
ti JO bil previden, kajti duSevno Mii,e.oto, kje, j. pričel dela,i v
je bil Pridan nad njim, to je vse. lej čutil in zato se je meg vsemi samo tega soseda nekako bal.
Dva žandarma prideta mimo, pozdravita župana Pridana in
rudniku. V teku treh let je bil srečen. Delal je in si prihranil že nekaj denarja. Nesreča pa je hor tela, da ga je pobilp v rudniku
,_______________ .	... ,glavi v.sled česar mu je osla-
oblstaneta. Luka Kolodej je kot	oko. Kompanija pra je
bogatin imel od nekdaj nekovo izplačala z malo svoto in ga posebno spcatavanje pred temij*®^° odpravila, še predno se mu Suvaji javne sigurnosti, zato	ozdravilo. Zatem je zgu-
je vselej z vinom in slanino pogostil. Tudi denes ni umanjkal, dasi ni tako .prijaiznega obraza delal, kakor drugekrati.
, -Mli -
Nikolaj je, ko je v .šolah bil, pridna učil se tega, kar je imel učiti se dolžnost, a tudi sam je mnogo čital, torej je bil ij samo uka izolbražen bolj, nego bi bil kdo pričakoval od njega, ki je vedno v svobodi in obilici živel in ni roditeljev imel, kateri bi ga bili zmidžnL.v tem nadzorovati in iprilganjati.
Ko je torej od dne do dne bolj za;pazil, da njegova nevesta, Tončika, tega ,in onega še ne zna, sklenil jw je sam "izo'braziti", in mislil, da se bofle od njega naen krat vsega naučila.
Mogoče je, da ga je nagibalo to, da, ko je gospica Luiza mnogokrat bila ipri njej, videl je Nikolaj razloček med njima; /primerjal je duševne zmožnosti jed ne in druge in je do želje prišel, da bi ta in ono njegova Tončika tako razumela ali pa morda še boljše, kakor ova mestna gospodična.
Kot dober domoljub, to se ve, da je najiprej bral ž njo slovenske pesnike in boljše novele.
(Dalje prih.)
bil najprvo vid prvega in nato še vid drugega očesa. Po-stal je največji siromak, brez vsakih sredstev, razun onih bornih $500 od-
škodnine, katere vnu je družba izplačala. Telesno je sicer močan in zdrav, le popolnoma sl^p je, zelo prijazen in dober. Silno vessel je, da se zamore s kom razgo-varjati .Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo, stanuje na 105.3 E. 6? St. podnevi ali pa ob večerih. Kolikor bo mogel, bo šel tudi s pomočjo kakega spremljevalca okoli posameznih rojakov. Mogoče bi hotela tudi društva storiti kaj zanj trgovci ali posamezniki, kajti revež bi si rad zbral skupaj nekaj denarja in se podal domovino k svoj'"! sestram, katere so pa tud- same v slabih razmerah. Njegova bodočnost je torej žalostna, naj se obrne kamorkoli, le usmiljena srca so njegova tolažba. Priporočati je vsakemu, da ga obišče in spozna, kako žalosten je položaj takega siromaka, j in kako potrebno je takemu po-j magati. — Eden prijateljev.
I — Delavnica N. Y. C. v Col-linwoodu je danes zjutraj zopet pričela z delnim obratom. Upo-slilo se je 500 moz. Delavnica je bila zaprta zadnjih seat tednov. Kot se je že naprej naznanilo, se bo sedaj uvedlo delo od kosa. Unijski uradniki .so naročili delavcem, da se vrnejo na delo, in d<\ sprejmejo delo od kosa, toda le pod protestom, ker jih k temu silijo življenske razmere, potem pa {bo organizacija vložila formalen protest pri železniškem odboru v jChicagi. Uradniki unije izjavljajo, da se ne bo pod nobenim pogo-|jem dovolilo, da bi se delo o ' I kosa uvedlo za stalno. Kot zna-.no, pravila vladnega odbora pre-|POvedujejo delo od ko@a v želez-, niških delavnicah. Jutri zvečer se I bo vršilo v Slovenskem Domu v Collinwoodu zborovanje, na katerem bodo govorili unijski uradniki in tajnik železniškega depart-menta pri Ameriški delavski federaciji, Mr. Vance.

TlNAlNALCOlilERCIAL COMPM
FINANČNA INSTITUCIJA
Plailuje po 1% obresti na zlate kupon note ZAKAI BI OOBIVAU MANI?
Obresti se izplačujejo vsakega prvega januarja
in prvega julija.
Te zlate kupon note (Gold Coupon Notes) se izdajajo za $1000, $500 in $ 100. Za informacije pišite na
Foreign Department,
Room 401—1940 East 6th St., Cleveland, O.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI"!
Naročajte dnevnik
Zahvala.
Zahvaljujem se društvu Carniola šotor št. 1288 of the Maccabtes za točno izplačilo posmrtnine po pokojnemu soprogu F. K. Bauzonu.
Društvo Carniola toplo priporočam vsem Slovencem.
Antonija Bauzon.
VAŠE BODOČE ZDRAVJE MOGOČE CELO VAŠE ŽIVLJENJE ODVISl OD ORAKA, KATEREGA NAPRAVITE SEDAJ.
Ce ste bolni, ne glede kaj vara je, ali kako ste že obupani, ne nehajte upati.
Pridite k meni. Ce je vaša bolezen neoz>dravljiva. vam bora takoj posedal, ako pa je ozdravljiva, vas bom ozdravil v najkrajšem času mogoče, kot sem storil za tisoče bolnikov. Moje osebno opazovanje metod, katerih se poslužujejo po klinikah Dunaja,
Berlina, Pariza. Rima in Londona in moje 221etne skušnje v zdravljenju novih in zastarelih bolezni moških in žensk mi daje prednost v teh zdravljenjih. Ako trpite na zastrupljanju krvi, kožnih ranah, ravmatižmu, srcu, pljučih, želodcu, jetrih, zlati žili, na počenju, nosu ali grlu, pojdite k Dr. Bailey in ozdravite. Jaz rabim ono slavno krvno zdravilo 606 in 916. Tudi najkasnejše X-Ray zdravljenje. Vsemu zdravljenju in preiskovanje daje Ur. Bailey svojo osebno in zaupno pozornost. Pojdite k njemu takoj ker vam prihrani- lahko mnogo letno trpljenje in vam spremeni tok celega vašega življOTJa-Njegovo delo je najboljše, njegove cene so najnižje.
Mi govorimo Slovensko.
Or. SAI-BY "Špecljalist"
Uradne ure od 9:30 do 8 zvečer. 5511 EUCLID AVE., CLEVELAND, O. Sol?a 222. Drugo nadstropje
X-RAY PREISKAVA $1.00.1
• C. 'I- -ij	_
... - V. ••
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
APRIL 17th.
Bolni moški in ženske!
PRIDITE K MEJNI!
CB NISTE NAgLI OLJUSAVE OD VASE BO-LiEKNI, OGLASITE SE. DA VAS PREISCEM ZASTONJ IN USTVARIM MOJE MNENJE O VASEM STANJU TER VAM DAM NASVET. JAZ IMAM MNOGOLlETN® SKUSNJE V ZDRAVLJENJU IN RANOCELSTVU STARIH NERVOZNIH IN KRONIČNIH BOLEZNI.
CE TRi'lTB ZA KAKO KRONIČNO, NERVOZNIM, KRVNIM, KOŽNIM ALI DRUGIM KOMPLICIRANIM NHRIBDOM, ALI CE VAS NADIjEXJUJEJO ŽELODČNI, ČREVESNI, JETRNI NERIEDI, ALI CB IMATE RjEVMATIZEM,
BOLEČINE V HRBTU AIJ SKLEPIH, ZGUBO TEKA, GLAVOBOLE, POSVBTUJTE SE Z MENOJ.
POMNITE. Po.svptovanjn in preiskava zastonj. Zamude, zanemarjam je I In nepravilno zdravljenje so lahko nevarne. Pridite takoj k meni, ako ra-| bite pažnje izkiiSenepa In popolnoma pripravljenega zdravnika.
Clevelandske novice.
(
Uradne ure od 9 dop. do do 8 zvečer.
647 Euclid Ave.,
NASPROTI TAYLOR ABKADJii
Drugo nadstropje,
Republic BuiMing
ob nedeljah 0(1 10 dop. do 2 popoldne.
Cleveland, Ohio.
VSHODNO OD GUARDIAN BANKE!
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni; od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
J
A
Frank J. Lausche slovenski odvetnik
TJraduJe po dnevi v svoji odvetniški pisarni
1O30 GUARDIAN B D G.
Cent. 710.
Zvečer od 0:30 do 8. ure pa na domu. 6121 ST. CLAIR AVE.
Main 2327
OKUSEN!
TEČEN!
PT
5
V kositrastih posodah	^	V štrueah
VPRAŠAJTE VAŠEGA GROCERISTA!

3 MAGNIFICENT STEAMERS 3
Tke Craat SUp "3EEANDBEE" — "CITY OF ERIE" - "CITY OF BUFFALO"
B B T W B H N
CLJSVELAJSIP-^Daily, May Imt to Nov. 154h—BUFFALO
9:00 p. M. J ^ Eastsrn 7:30 A. M. > Standard Tnn:
tare Clxevkxand Arrive Butpalo
5 Lrarc Buffalo
( Arrirc CLKVZLAND
9:00 P. U. A. M.
Connections ot Buffalo for Niagara Falls nnd «]| Eastern and Canadloii poiuts. Railroad tlekots reyllpg between CUvwland aoa BufTuto are good for trunmporWiun on our aUMunum. Aak your ticket a«nt or tourist agency for ticbots via C. & U. Lino. Now Tourist AiJloiaobilt- Itatv—llO.OO Sound Tnp, with ■ days return limit, for can not excoedin*r 127 inch whuolbane.
Bottotifuliy eolorad iMtional puzxle chart of The Great Ship ••Slif'ANDBEli" »eilloawwdDtof ^e eentt. Also ask for our &?-pa>f pictorial anddescripthre booklet free.
TheQsv^andl A Buffalo'
Truiait Company
Cleveland. Ohio_
The Great bhip "•SBEANDBXE"
«—tho large«! and moat eoatlf i paaseager Steamer onialand'
waters of Che world. Sleeping ISOO paasenger*.
za zabavo in pouk
— čitajte —
močvirju velemesta''
Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki cena 50*.
Naročite pri 'Amerifiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE.
—	Otvoritvene slavnosti nove mestne dvorane se je vdeležila množica, kroječa okrog 12,000 oseb. Vse je zadovoljno z stavbo in proizvajanje pevskih točk skupno s Clevelandskim simfoničnim orkestrom je dalo slavnosti še popolnejše lice. Arhiteikt McDowell je izročil županu Kohlerju zlate ključe od dvorane, nakar je držal župan otvoritveni govor.
—	Presenečena roparja. Dva razbijalca varnostnih blagajn sta si bila včeraj popolnoma svesta, da ju ne bo nihče motil pri njiju nepoštenem poslu. Podala sta se v Feltman & Corme Shoe Co. čevljarAo trgovino, 427 Euclid Ave. kjer sta mislila razbiti varnostno blagajno. Toda tekom popoldneva je šel poslovodja J. C. Alderson nekaj v trgovino ter je zapazil, da je varnostna blagajna izginila. Kmalu zatem je slišal izza ozadja ropot, zapazil je moška pri delu ter poklical policijo. Kol je čakal na policaje, sta ga roparja ugledala ter hitela proti zadnjim vratom, da uideta, toda nasproti jima stopita dva policaja, ki sta ju aretirala.
—	Zadnji teden je našla policija neko triletno dekletce, ki je tavala samo po cesti. Policaj, ki jo je našel, je zvedel za naslov njenih starišev, ter jo peljal na njen dom. Ko pa pride v hišo, naleti na očeta, Vincent Jura, 3202
E.	49 St. ko je ravno kuhal žganje. Pustil je torej deklico, seboj pa je odpeljal očeta.
—	Italijani vodijo obširno kampanjo medvsemi svojimi ljudmi sirom sveta, da naberejo fond za
$200,000 v pomoč 33,000 jetič-nim Italijanom, ki ?o dobili to hudo bolezen tekom zadnje svetovne vojne. V ta namen potuje posebna komisija po Združenih državah, ki obišče vse italijanske kolonije. Člani te komisije, ki je obiskala tudi Cleveland, so državni poslanec Guido Podreccai G.
F.	Nicolosi, italijanski založnik in glavni kancelar od Italijanske narodne zveze za pomoč vojnim žrtvam suaice in pa Nardi Gug-lielmo, žurnalist iz Milana, Kot se poroča, imajo nabrano že polovico potrebne svote.
— Smrt v eksploziji. V petek je umrla v Mt. Sinai bolnišnici Miss Helen Sheehan za opeklinami, katere je zadobila v plinovni eksploziji, ki se je pripetila v njenem stanovanju, 2385 May field Rd. Miss Sheehan je bila stara 32 let, ter je lastovala Cleveland Heights Rental Service Co.
lj""ne otroke. Ravno sedaj je prišel en tak slučaj pred okrajnega prosekutorja Stantona, ki je pozval pred sej predsednika Buckeye Fresh Air Fund Association, Blackstone Bldg., da mu razloži njegovo "trgovsko dobrodelnost." D. W. Walls, ki pravi, da je angleški podanik, je najel prodajalce, ki so šli po hišah in prodajali razne dišave in grocerijsko blago, trdeč, da gre čisti prebitek v pomoč j etičnim in tevnim otrokom, za katere skfbi njih družba. Vse to pa je bila le pretveza, da so spravili olago lažje v denar>
— V petek je vložil bivši vrhovni sodnik McGannon priziv na najvišje državno sodišče, da ovrže njegovo obsodbo od enega do deset let zapora, na katerega je bil obsojen radi krivega pričanja pri njegovi drugi obravnavi v zvezi z Kagyevim umorom. Tukajšnje prizivno sodišče mu ni hotelo dovoliti pono\Tie obravnave, nakar se je obrnil na najvišje sodišče.
EKSPLOZLTA OLJNEGA TANKA.
Whiting, Ind., 15. aprila. — Včeraj je tu eksplodiral oljni tank, ki je last Standard Oil Co. Pri tem je bilo pet oseb poškodovanih, šlkoda pa se ceni nad $2,000,000.

i i
M
Ravnokar je izšla knjiga
Razkrinkani Habsburžani
katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvoma dama na Dunaju.
y knjigi opisuje podrobnosti vladajoče habsburske klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa.
Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo.
Cena knjige je samo 60c
i
...........i
i i
i

.j^


oNoeftv*oop:f?

Na pacifični 'obali, kjer žive večje kolonije Kitajcev, se vtihotapi v Zedinjeaie države veliko kitajskih deklet, ki žive .potem po opijskih kadilncah kot prave sužnje Slika predstavlja Misa Donaldino Cameron, katere prizadevanju se ima zahvaliti 1500 takih kitajskih deklet la. svojo svabodio. Miss Cameron se posveča temu delu že 27 let,
— Nesreča. Včer'aj zvečer je bil zadet od avtomobila Jos. Ba-liovec, stanujoč na 1008 E. 63 St. ter lezi z zlomljeno nogo v St. Clair bolnišnici. Njegova tri mesece stara hčerka Josipina, katero je imel oče za časa nesreče v naročju, pa leži na mrtvaškem odru. Nesreča se je pripetila na St. Clair Ave. in E. 51 St. Nje gova zena Mrs. Rose Bahovec je ušla poškodbam, ker je šla nekoliko za možem. Policija je areti-1 rala voznika avtomobila, Valen-l^®®^ Side: Andy Kljun. Za
NASI ZASTOPNIKL
Potovalni zastopnik John Ja-klich.
Krajevni zastopniki za državo Ohio.
Za Cleveland:
John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za CoUinwood: Ludvik Medvešek, Kari Kotnik, J. F. Bohincj — Za
Mike Pavšek, RFD, 3, Irvin, Pa. Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa, Rudolf Gor j up, Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa.
Georg Plesničar, Onnalinda, Pa, Frank Hayny, Whitney, Pa.
Louis Tolar, Imperial, Pa,
Anton Jerich, Lloydell, Pa.
John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa.
John Turk, Glaridge, Pa.
Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa.
Martin Koroshetz, Raphton, Pa. Vincent Jei^evar, North Bessemer, Pa.
Mike Jerina, West Newton, Pa, Bavdek Frank, Dunlo, Pa.
Mišmaš Joe, Whitney, Pa< Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Jos. Cvelbar, Sharon. Pa.
Louis Lindich, P. O. Box 554,
Greensburg, Pa.
Jakob Mihevec, Box 28, Vand-
ling. Pa.
Math Kos, Box 227, Cuddy, Pa.
Druge države:
Sterk Frank, Ringo, Kan, Deibeljak John, Aurora, Minn^ Krall Joseph, Pueblo, Coloj John Virant, Salida, Golo.
John Gudnich, Box 334, Ely, Minn,
Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn.
Anton Zornik, Herminie, Pa. John Paulin, E. Worcester, N, Y. Herman Perehlin, Little Falls, N. Y.
L. Skube, 28 Broadway St., Go-
vanda, N. Y.
Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volby Grove,
W. Va.
Frank Novak, Godson, Md.
Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va. Martin Jurkas, Aurora, HI. Frank Strmšek, Detroit, Mich. Stanley Pahor, Milwaukee, Wis. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va.
Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming.
Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke.
Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O.
MALI OGLASI
PŽaBuin3tHaiiinninuiuiiiiiiiiii!:ir.i-iniiiiiiiiaiiiiiiiiiiii«iimiHiamHt!i:in[iii»ti»ntiiimmiTiiniiiii;iiiiiiiii«ti(iiHaMinintniinii'"'..........
GROCERIJ.A IN SLADSClCAR-
NA se zamenja za ".single" ali "double" hišo, vredno od $4,-000 do $3,000 ali pa se proda tudi za gotovino. Zglasite se pri lastniku na 1435 E. 55 St.
(91)
DRUŠTVO JUGOSLAV CAMP
št. 293 Woodmen of the World
sprejema novopristople člatne od 16. do 52. leta, popolnoma proste vsake vstopnine za dobo treh mesecev, t. j. za april, maj in junij. Kdor hoče pristopiti, bodisi Slovenec ali Hrvat, v eno izmed največjih in najmočnejših organizacij v Združenih državah, k? posluje po celemu svetu, naj se obrne za natančnejša pojasnila na člane ali pa k društvenim uradnikom. Predsednik, Joe 2ele, 6502 St. Clair Ave., tajnik, Wm. Candon, 6305 Glass Ave., blagajnik Jerry Glavač, 1140 Norwood Rd.
NAZNANILO-
Slov. uniformirano ^
društvo "Baron L zadnji mesečni seji se opusti pristopnina treh mesecev in sicC maj in junij_
Dragi rojaki, sedaj priliko pristopiti k tero je poznano kot tvo v Collmvoodu,
plača $150.00 usmrtnise'" bolniške podpore na to za $1.00 meselčnih Za vsa plojasnila se tajnika ali katere; društva.
IGNACIJ MEDVED, 15313 Holmes
CoUinwood, O-
i i
X>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
OGLAŠAJTE v "ENAKOPRAVNOSTI". . _
>00000000'000000000000000000000000<>0c5 dobiček za revne ali pohab
tina Dragana, 437 E. 157 St.
—	Ognjegasci so fešili sinoči dve ženski in dva otroka iz goreče bile na 15 31 E. 38th St., Mrs. Julija Puška in Mrs. Goldie Baker sta bili odneseni iz njih stanovanj, dva njiju otroka, stara po 14 let pa sta poskakala sko, zi okna z drugega nadstropja na blazine, ne da bi zadobila kako poškodbo. V velikem razburjenju je vrgla Mrs. Baker skozi okno na tla snopič bankovcev za $200, katerih ni mogla kasneje nikjer najti. Najbrže jih je kdo pobral in odšel. Ogenj se je pojavil na kupu starih blazin v drtigern^ Tlad-stropju. Skoda znaša kakih 500 dolarjev.
—	"Dobrodelnost!" Večkrat hodijo po hišah agentje, ki prodajajo razne dišave in grocerijske potrebščine, ter silijo ljudi, naj kupijo od njih, ker se rabi ves
Železninska trgovina naprodaj.
Dobra trgovna na prometnem kraju ob glavni cesti se proda takoj. Zglasite se na 501 E. 152 St. ali pokličite po telefonu Wood 631-R.	(86)
DOBRO OHRANJENO
pohištvo za 4. sobe se proda po-cgni, vse skupaj ali posamezno. Pcizve se na 6224 Carl Ave.
(90)

Old Dutcli Slad
NAJBOLJŠI NA SVETU 5914 St. Clair Avf.
N«. debelo ir* drobno.
km
Edini
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
A.F.SvetekCo.
V COLUNWOODU. 15220 Saranac Rd.
Wood 44.
Krasni avtomobili za vse slučaje.
.AMBULANCA.
9®®®®?xsx5XS9(?(:XS^^
a
Newburg: Josip Blatnik. — Za Nothingham, Euclid, Nobel: Vin cent Koller.
Hrvatski zastopnik za Cleveland in okolico: Ludvik Deliši-monovič.
Caspar Logar, Niles, O, Jos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville, O. Mirko Mihely, Brewster, 0^ Tony Ogrin, Conneaut, O.
Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O,
Košir Frank, Akron, O.
Vincent Jereb, Kenmore, O.
Math Leskovec, 35 Smithsonian
St., Girard, O.
Max Kragelj, 1819 E. 33rd St., Lorain, 0.
Za Pennsylvanijo:
Joe Merše, Box 248, Meadow Lands, Pa.
Papirajte! Barvajte!
Spomlad je tu in sedaj je čas, da si prenovite stanovanja, prebarvate hiše od zunaj in od znotraj.
Mi smo izvežbani papirarji in zato se vam priporočamo, da se obrnete na nas, kadar rabite enake postrežbe.
C. C. PAINTING & PAPERHANGING CO.
1185 East Gist St., pri Česnu.
For Raw Sore Throat
At the first sign of a raw, Gore throat rub on a little Musterole with your fingera.
It goes right to the spot with a gentle tingle, loosens congestion, draws out soreness and pain.
Musterole is n clean; white ointment made with oil of mustard. It has all the strength of the old-fashioned mustard plaster without the blister.
Nothing Kl-e Musterole for croupy chiiiien. Keep it handy for instant use. 35 and 65 cents in jarsond tubes; hospital size, $3.
BETTER THAN A MUSTARD PLASTER
Oglašujte V "Enakopravnosti!"
Tf
in
rhe STROUD AWNING Co ■
Najboljše platnene strehe ali plahte za trgovine in stanovanja.
Veliki in mali šotori v najem za vse prilike.
695 EAST 152nd ST.
Eddy 6359	Eddy 2808
Wood 140 (Mo.)
naBBUBBBBBMBBBaBSBISBiaBa
■| SLOVENSKA POPRAVLJAL- |8 ■ I NiCA AVTOMOBILOV gg
Ml varimo In ravnamo vseh i jj vrst železne In kovlnaste pred- |J| mete. Zaloga olja, gasollna, gu- !■ mljevlh obro6ev in drugih po-trebfičln. Ako rabite pomoči, po- |2 kličite nas po telefonu. PRIN- BB g I CETON 1372.	|J
91 Odprto tudi ob nedeljah. §■
■i ELYRIAAUTO REPAIR & WELDING iS
■i 6I>12 St. Clair Ave. i S # # i ■
MI KUPIMO, PRODAJAMO, ZAMENJAMO VAŠE POSESTVO.
Farme v zameno:
Farma 72 akrov, 8 krav, 2 konja, mnogo kokoši, vse orodje, 2 akra trte ob tlakovani cesti, blizu Painesville. Druga: 60 akrov, 25 akrov trte, 4 krave, 2 konja, vse v dobrem stanju ter v bližini tlakovane ceste. Tretja: 68 akrov, 10 grozdja, 6 krav, 2 konja, rse orodje, vse v dobrem stanja. Oglasite se pri
CoUinwood Realty Co
J, KRALL
1581.3 WATERLOO Rl).
Imamo tudi veS drugih posester naprodaj.

Slovenska
Zakrajšek ^
niiimiiiinijiiiiinnuiiniiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiV''*' 70 Ninth Ave. Ne*
Yd*
pošilja denar v ^ tom svojih lastDp zvez z zanesljivi®'
pošto, kar ji offlo? postrežbo in nizke ^
prodaja parobfo^'^pji Jq
vse važne linije 2® * od tam sem;	u
opravlja vse drug«
dajoče v to podro"®' ^
Za vsa nadaljn*
obnvit« na zgoraj slov.
Prinesite vaSe ^ (fimike),
(carpets) P titi sedaj!
Čudili se fino se	^
Računamo da se vam ^ splača imeti nezadovoljnih
doma '

P
1Qg

Cleano^
F. H.
lastnik
E. 60 in P"
Podruž^^M 6511 ST. 12404 ST. ^

Hi
k
a
a

OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOST*'
Bnevnf^ Enakoj
ZIC>
odjimaleaJ" 0£la$ * »IJV dospe M t#" ceno gram.