trni O XXIX, številka 16, 8. avgust 1997 O R N J E S A V I N J S K I Cena 249,00 SIT ČASOPIS 750 let prve omembe Ljubnega ob Savinji Tema meseca: Moj šolar Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o. o. - MINERALNO VITAMINSKI DODATKI ZA GOVEDO * Rumisal-2 15/1 ......116,60 * Rumisal-3 15/1.......109,50 * Bovisal letni 5/1....101,20 - ŽIVINSKA SOL 50/1.....25,30 - ŽITARICE: JEČMEN, KORUZA -MINERALNA GNOJILA, KAN27%... - VSE VRSTE MOČNIH KRMIL * krmilo za krave molznice-letno K-12 (briketi) 40/1..38,40 * krmilo za krave molznice K-19 (moka) .........43,05 * zlato zrno 50/1.....50,40 * TL-PIT moka40/1.....36,80 * BEKI................45,70 * BEKII...............43,60 * S-BRE40/1...........48,80 * NSK10/1.............56,10 VSE CENE SO BREZ P.D. /0 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje SPOŠTOVANI OBČANI! ŠE JE ČAS, DA SE ODLOČITE ZA "PRAVI" DOPUST! V TA NAMEN VAM NUDI LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D. UGODNE GOTOVINSKE KREDITE Z VRAČILOM DO TREH LET, ZA KOMITENTE TUDI DO PET LET, PO NAJUGODNEJŠI OBRESTNI MERI ŽE OD T+7% NAPREJ. IN ZAKAJ GOTOVINSKE? Z GOTOVINO NAMREČ LAHKO TUDI UVELJAVLJATE POPUSTE PRI RAZNIH NAKUPIH. TEL. INFORMACIJE 063/854-251, INTERNO 249 IN 303. OIDVd.o.o. poizeiR tel. 720-592 V6L6NJ6 tel. 863-960 VITARA VX 3V + 5V BALENO 4V 4x4 BALENO KARAVAN H *00® ©(sMTCTÄ (M m&StmfäMÜ ISSN 0351-8140 Leto XXIX, št. 16, 8. avgi Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: ' Savinjske novice, Franci Kotnik s.p. Savinjska'cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, faks: 063/833-210, : žiro račun S2810 685-13016x \\- Giavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik ■> ' Stalni sodelavci: - isdi Mavrič, Aleksander VidečnikyTlmlv Sem, Slavica Slapnik, Benjamin Kapjir, Skok, Uroš Kotnik, Igor SolbSNX Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, dr. Maja Natek, Franjo Pükart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Kmetijska svetoirsflnaN^ 'slu,žba, Zavod za goz'doyeXXXXX' Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava: Tomaž Pajk Trženje: Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240. Naslov uredništva: \ Saviryske novice Sx\V\v Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 Fäfcs: 063/833-21O--, XXnXx B-poštaK^xv\v savinjske.novice@siol.net Internet::: NX\V \ http//:www.inetia.eunet.si/savinjske-novice Cena za izvod: 249,00 SIT, za,naročnike: 212,00 SIT Tisk: -.. ' \\\\ ' IGEA d.o.o. Nazarje Rokopise, objave, razpise in oglase je :mtr^no:d^avltiV uredništvo N\x\ najkasneje ose m dnipretiiz 1 đoitK ' tekoče številka., vN\\ Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopismed proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov': po.stopnji 5%. Vv \\ V\' Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja , besedil. Pisem bralcev in oglasov.ne, lektbriraino. . \xXXXN: Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.: \\S\ '^\NVn Tokratni uvodnik pišem le nekaj ur pred odhodom na zaslužen dopust, zato mi ne zamerite, če sem z mislimi že na pol v morski vodi. Zdi se mi, da predaha od napornega dela že dolgo nisem bil tako potreben, kot prav zdaj. Avgust je mesec zatišja skoraj na vseh področjih, tudi v političnem življenju. Zato mesec kot tak že od nekdaj slovi kot čas kislih kumaric. To pomeni za novinarje kup sitnosti, saj si je treba zanimive teme za razliko od siceršnjega dogajanja dobesedno izmišljati (pomislite na Slovenske novice!). Uredniki časopisov (mar nisem to tudi sam ?) rohnijo, da bralci nimajo ničesar pametnega brati, zato samo rešujejo križanke, prodaja časopisov pa pada. V takem mrtvilu so kakšne tiskovne konference vredne suhega zlata. No, pri nas, v uredništvu Savinjskih novic, ni čisto tako, saj se marsikaj dogaja tudi v poletnem času. Prizadevni organizatorji turističnih prireditev dajejo vse od sebe, da bi v dolino privabili čimveč obiskovalcev, kar jim včasih uspe bolj včasih manj. In ko jih človek takole opazuje, kako trošijo zadnje atome moči za skupni uspeh, jim lahko samo čestita. To nedvomno velja tudi za Solčavane in tudi za Ljubence. Toda turisti so zahtevni in težko jih je zadovoljiti. Pravzaprav zahtevajo vedno več, zato jim je treba ponudbo neprestano prilagajati. Ko sem z družino prejšnjo nedeljo obiskal gostišče Slovan na Vranskem, sem ugotovil, da se Jakob Filač tega globoko zaveda in temu primerno tudi ravna. S kakšno pozornostjo in prijaznostjo vas sprejmejo pri Slovanu, to velja doživeti, verjemite! Tam se v resnici počutiš kot gost, zaželen gost. Kako že pravijo - da dobri zgledi vlečejo? Ko bi le bilo tako! In to čimprej! Preden se čisto zares poslovim od vas, zgolj še vabilo v imenu Lučanov in kinologov, da si ogledate njihovi prireditvi. Smreka Gornji Grad« Japonskem...... Združevanje turistične ponudbe: Alpske ceste^^XX-X-- .5 Solčavsko: Zbornik ob 750-letnici: Ljubenci predstavih knjigo n svojem kraju... ■^am^pb Savinji:;^^: Flosarsko finale 10-dnev-nega praznovanja Zgornjesavinjska podružnica SLS: Srečanje družin na Grohotu................ Šmartno ob Dreti: s ’ v \ \XN^ 70 let prostovoljnega gasilskega društva.....14 Pri Zgornjem Zavratniku: Ponudba turistične kmetije privablja šolarje... .16 Zgodovina in narodopisje: Gornji Grad v času Tomaža , Hrena .>.u........ 20 Tema meseca: Moj šolar.............22 Vv „ Zeleni Franček: Izabiranje gozdnih sadežev, gob in zelišč .... 29 Tenis na Ljubnem: Odprto prvenstvo Sloveni) e ........ 32 Kronika: Prometne nesreče s X> hudimrposledicami34 Za razvedrilo: \-v X ^stdrečKe 'novice.;...40 X V NASLOVNICA Flosarski krst na Ljubnem ob Savinji XXFoto: Ciril Sem Smreka Gornji Grad Smrekina “slovenska” hiša na Japonskem Kot kaže je postala Slovenija za Japonce interesantna država, predvsem zaradi ekonomskih potencialov in povezav z Cefto. Pred kratkim se je z Dežele vzhajajočega sonca vrnila gospodarska delegacija, ki jo je vodil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Joško Čuk. Poleg njega so Japonsko obiskali še Miroslav Štrajhar iz zagorske Svee, Aleš Nemec, direktor Iskre Avtoelektrike in Dominik Miklavc, direktor Smreke iz Gornjega Grada. Delegacija je med svojim enotedenskim bivanjem na Japonskem, obiskala Osako, Tokio in Sendai. Predsednik GZS je v Sendaiju, glavnem mestu prefekture Miyagi, na sejmu Global Vision Expo 97, odprl slovenski paviljon oziroma blaščenega trgovca - podjetja Brin Lož, zbrala konkretna povpraševanja. Ob tem, poudarja Miklavc, velja pohvaliti domače monterje in trgovce, ki so montažo “slovenske hiše” opravili kvalitetno in všečno zahtevnim japonskim Delegacija GZS pod vodstvom predsednika Jožka Čuka pri veleposlaniku RS na Japonskem, Premožetu slovensko hišo - kokeshi, kjer razstavlja dvajset slovenskih podjetij, med njimi tudi gornjegrajska Smreka. Prav slednja je bila po besedah direktorja Dominika Miklavca na seminarju gospodarstvenikov, udeležilo se ga je okoli 80 poslovnežev, deležna posebnega zanimanja. Za Smreko, kije na Japonsko izvozila že štiri stanovanjske hiše, to pomeni gospodarski izziv, zato bo preko poo- standardom. Za Japonsko velja, da je sklepanje poslov časovno dolgotrajen proces, ki je podkrepljen z stabilnimi in korektnimi odnosi. Smreka želi del možnosti plasirati na Japonsko tudi zaradi vse bolj zasičenega trga Evropske unije, kamor sicer Gornjegrajci izvozijo večino svojih izdelkov. Kljub vse manšemu manevrskemu prostoru evropskega trga, ki mu botruje pri- tisk po znižanju cen v Smreki ne razmišljajo o umiku. Japonska pomeni pač samo dodaten izziv in veliko možnost trženja, Miklavc ocenjuje, da obstaja realno možnost predvsem v času zimske proizvod- nje. Gre torej za realnost bodočih poslov, ki gornjegrajskemu podjetju, kljub vsem tegobam s katerimi se dnevno spopada, odpira nove perspektive in tržne možnosti. Savinjčan Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja Odobrenih 1,2 milijarde Člani upravnega odbora Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja so prejšnji teden odločali o vlogah, ki so prispele na drugi javni razpis ugodnih posojil, objavljen 23. aprila letos. Do 15. junija, koje bil zaključen rok za oddajo vlog za financiranje projektov v kmetijstvu in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter financiranje projektov gospodarskih dejavnosti, je sklad prejel skupaj 601 vlogo. V vseh vlogah skupaj so prosilci zaprosili za 5,2 milijard tolarjev. Upravni odbor je ugodil 245 prosilcem, in sicer je 161 prosilcem iz kmetijske dejavnosti namenil 407 milijonov tolarjev, 65 prosilcem iz gospodarskih dejavnosti 388 milijonov tolarjev, 15 prosilcem za infrastrukturo 143 milijonov tolarjev ter štirim prosilcem za jamstva 254 milijonov tolarjev. Kot je povedal direktor sklada Bojan Dejak, se število kvalitetnih programov, ki prihajajo na razpis sklada, povečuje, zato je bilo delo strokovnih komisij, ki so pregle- dovale programe, zelo težko. Med izbirnimi kriteriji imajo največjo težo neugodni demografski in zaposlitveni kazalci naselja, kjer se izvaja investicija, pa tudi vključenost posamezne investicije v projekte celovitega razvoja naselja, občine ali regije. Upravni odbor sklada je obravnaval informacijo o možnostih pridobitve dodatnih virov za razvoj podeželja iz programov Evropske skupnosti tčr iz proračuna. V primeru pridobitve dodatnih virov bi sklad lahko razpisal naslednji razpis ugodnih posojil že konec letošnjega leta. Upravni odborskla-da je sprejel tudi sklep, da bo stroške odobritev posojil na drugem razpisu kril v svoje breme in s tem še pocenil posojila za posamezne koristnike. Franci Kotnik Unior d.d. Program Turizem Smrekini monterji pred “slovensko hišo” v Sendaiju Pestro poletje Uniorjev turistični program, ki zajema klimatsko zdravilišče Rogla in termalno zdravilišče Terme Zreče, je za letošnje poletje pripravil pester program rekreativnih in zabavnih aktivnosti. Vsako sredo in četrtek imajo v kopališčih zreških Term dneve odprtih vrat. To pomeni, da imajo otroci pri vstopu v kopališče v spremstvu staršev 50-odstotni popust (ne velja za kopanje s kosili), ob 18. uri pa brezplačno kino predstavo. Otrokom je ob vhodu v kopališče na voljo brezplačni osvežilni napitek. Na Rogli prirejajo 17. avgusta Gobarski praznik z ansamblom Zreških 6, živahno pa je tudi v termalnem zdravilišču. Pred kratkim so tam opravile daljše priprave članice slovenske ženske alpske reprezentance, iz podobnih razlogov pa so se tam mudili tudi košarkaši gršega Panatinaikosa pod vodstvom trenerja Slobodana Subotiča. KF Združevanje turistične ponudbe alpskega prostora Zg. Savinjska dolina Alpske ceste Možnosti Turistično regijsko skupnost ALPSKI SVET KARAVANK KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP so leta 1993 ustanovile občine Kamnik, Kranj, Domžale, Tržič in Mozirje z namenom, da združijo ponudbo in programe za ciljne skupine turistov. Z novo lokalno organiziranostjo so se v projekt vključile še občine: Jesenice, Naklo, Preddvor, Šenčur, Vodice, Mengeš, Lukovica, Moravče, Gornji Grad, Nazarje, Luče, Ljubno, Žalec, Črna in Ravne - Prevalje. Turistična skupnost ima zaščitni znak in v okviru Alpskih cest (GOST TUR 97 (od 7. storitveno blagovno znamko ALPSKE CESTE in združuj e turistično ponudbo 680 turističnih partnerjev s preko 980 turističnimi izdelki in storitvami. Alpsko turistično ponudbo sestav-ljajo naravne znamenitosti, kulturno zgodovinske posebnosti z gradovi, muzeji, cerkvami in znamenji, etnološke in kulinarične posebnosti alpskega sveta s planšarstvom, ba-jtarstvom, kmečkim turizmom in krajinskimi značilnostmi ter športna, rekreacijska in zabavna ponudba. Turistična zanimivost Alpskih cest so transverzale kot: ogledniška, planinska, pohodniška, kolesarska, lovska, rečno jezerska ter ekološki turistični program izletov in ogledov preko 90 naravnih znamenitosti Alp. Vodenje projekta poteka preko regijskega Poslovno podpornega centra BSC d.o.o. v Kranju, Ljubljanska 24a, tel./fax. 064/ 331 -313. Taje bil ustanovljen v okviru programa PHARE kot regionalni center za razvoj in povezovanje na področju malega gospodarstva in turizma med regijami in s tujino. Koordinacijo del za Savinjsko in Šaleško je prevzelo podjetje Epsi iz Nazarij. Alpske občine lahko preko javnih del za izvajanje projekta Alpskih cest zaposlijo po eno brezposelno osebo. Delavci vključeni v “Usposabljanje za trženje v turizmu na Alpskih cestah” zbirajo podatke o turistični ponudbi, kijih bodo uporabljali izključno za promocijo in izdelavo turističnih programov ponudbe posamezne občine in transverzal Alpskih cest. Hkrati pa zbirajo še turistične spominke, etnološke in kulinarične posebnosti alpskega sveta ter turistično propagandno gradivo za sodelovanje na turističnih razstavah in sejmih. Vključeni so tudi v dela na področju turizma v okviru posamezne občine. Trenutno je njihova najbolj aktualna naloga popis ponudnikov turističnih izdelkov in storitev ter njihovo vključevanje v transverzale Alpskih cest. S sodelovanjem v ponudbi transverzal Alpskih cest imajo ponudniki turističnih izdelkov in storitev naslednje ugodnosti: * vključitev v prospekt posameznih transverzal, * vključitev ponudbe v katalog Alpskih cest, * uporaba zaščitene blagovne znamke Alpskih cest, * vključitev ponudbe v informacijske poslovne borze, * vključitev ponudbe v lokalne programske pakete, * brezplačna promocija na sejmih in razstavah do 12. oktobra v Mariboru) in drugi). Samo s skupnim pristopom lahko izkoristimo priložnosti, kijih naši dolini ponuja turistična dejavnost. Zavedati se moramo, da smo le delček v mozaiku celotne turistične ponudbe in le v povezavi z ostalimi koščki nekaj pomenimo. V ta mali delček pa lahko vgradimo nekaj, česar drugi delci nimajo, nekaj čisto našega ... Posebnost našega delčka je v naravnih lepotah, ki nas obkrožajo. Pa je to dovolj? Vse premalo se zavedamo, da Logarska dolina, Robanov kot in dragi “biseri” niso tu zaradi nas, pač pa smo mi ostali tu zaradi njih. Naši predniki so iskanje svojega koščka zemlje zaključili v tej dolini. Gotovo so v njej našli nekaj posebnega, tako posebnega, da so tu lahko zaživeli. Ko ugotovimo, zakaj ne živimo kje drugje, smo odkrili tudi dolžnost spoštovanja do stvari, ki so navdajale s spoštovanjem naše prednike in bodo nekoč, če bomo to hoteli, tudi naše potomce. Odnos do narave in drugih ljudi je le del kulture človeka, a TURIZEM SMO LJUDJE! Dodajmo turizmu še zaznaven priokus kulture! Marko Slapnik Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 TEL/FAX 720-770 TEL 720-343 Savinjski Gaj Mozirje: promocije v Ljubljani V četrtek, 24. julija, so Zgornjo Savinjsko dolino obiskali predstavniki oddelka za gospodarsko dejavnost in turizem ljubljanske mestne uprave, kijih je vodil načelnik oddelka Veljko Žvipelj, sicer doma iz Nazarij. Na njegovo pobudo je bilo v Šport centru Prodnik v Juvanju delovno kosilo, katerega so se udeležili ljubenska županja Anka Rakun, gornjegrajski župan Toni Rifelj in Vida Orlovič ter Vera Poličnik iz rečiškega turističnega društva. Veljko Žvipelj je v grobih potezah predstavil organizacijo ljubljanske mestne uprave in oddelka, ki ga vodi, pri čemer seje še posebej osredotočil na turizem. Prav na tem področju bi namreč njegov oddelek lahko pomagal Zgomj i Savinjski dolini pri promociji na tem, nedvomno največjem slovenskem trgu. Ljubljanski trg bo z izgradnjo avtocestne povezave postal še bolj zanimiv, saj se bo Ljubljančanom dostopni čas do naših krajev skrajšal. Nekatere slovenske občine se pomena ljubljanskega trga že zavedajo, zato so promocijo v glavnem mestu države že izvajajo. Anka Rakun in Toni Rifelj sta gostom iz mestne občine Ljubljana pojasnila, na katerih področjih si občini trenutno največ prizadevata, pri tem pa ima razvoj turizma pomembno vlogo. Specifično vlogo v-mozirski občini in dolini ima Turistično društvo Rečica, ki s svojimi prireditvami ne samo privablja turiste od blizu in daleč, ampak posveča veliko pozornost ohranitvi narodnega bogastva. Zadnji dokaz temu je letošnja odlična prireditev Od lipe do prangerja, v sklopu katere je bila tudi narodopisna razstava Bala. Veljko Žvipelj je skupaj s sodelavci predstavil možnosti promocije Zgornje Savinjske doline in njenih prireditev v Ljubljani. Poleg nekaterih skoraj brezplačnih oblik so zelo aktualne tiskovne konference s spremljajočim programom. Pomembno je namreč vzbuditi pozornost medijev. V sklopu obiska v dolini so si predstavniki ljubljanske mestne uprave ogledali Gornji Grad, Robanov kot, mašne plašče v Radmirju, samostansko knjižnico v Nazarjah, športno nadarjeni pa so se poskusili tudi v vožnji s kajaki po Savinji. Franci Kotnik 5. - 9.9. 2997 CVETJE EVROPE ‘97 Savinja Mozirje Tehnični oddelek tudi v Nazarjah Turistična zveza Slovenije Ocenjevanje krajev Kot smo poročali že v 14. številki, je v sklopu tekmovanja slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja “Moja dežela, lepa, urejena in čista” komisija turistične zveze Velenje v mesecu juniju opravila ocenjevanje krajev v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. Minulo soboto so v Savinjinem Marketu v Nazarjah odprli nov oddelek, ki s svojo ponudbo pomembno dopolnjuje prodajni spekter omenjene poslovalnice. Market Nazarje je po dolgih letih spet dobil tehnični oddelek. Nove prodajne površine so v Marketu pridobili na račun manjšega skladišča, ponudbo tehničnega oddelka, ki zajema belo tehniko, TV in audio aparate, velike in male gospodinjske aparate ter kolesa, pa so oblikovali v tesnem sodelovanju z velenjsko Ero. Era je tudi največji Savinjin poslovni partner. Prve kupce na tehničnem oddelku je pozdravil direktor Savinje Gregor Verbuch (foto: C. Sem) “Zakaj smo se odločili za takšno širitev ponudbe? Konkurenca nas spodbuja, da stalno iščemo nove rešitve, kako se še bolj približati kupcu, kako še bolje ustreči njegovim željam. Marsikdo med kupci namreč tovrstne izdelke še vedno kupuje izven doline,” je razloge za investicijo pojasnil direktor Savinje, Gregor Verbuč. “Naša ponudba je tudi v tem primeru cenovno konkurenčna, kvalitetno pa na visokem nivoju. Blagovne znamke Gorenje, Bosch in Siemens same po sebi govorijo temu v prid.” Verbuč se je ob tej priložnosti zahvalil vsem sodelavcem, ki so pomagali pri uresničitvi projekta. Sicer pa Savinja v nazarskem Marketu že v bližnji prihodnosti načrtuje nove širitve prodajnih prostorov, prihodnje leto oziroma leta 1999 naj bi v Nazarjah zrasel nov bencinski servis. Velikokrat izpostavljen Bohačev marof, kije v izjemno slabem stanju, Savinja ne namerava obnavljati. Objekt bodo verjetno prodali, saj iščejo nadomestno lokacijo za skladišče gradbenega materiala. V kategoriji srednjih in manjših mest je prvo mesto zasedel Šoštanj. Med izletniškimi kraji je prvi Gornji Grad pred Mozirjem in Solčavo. V kategoriji drugih krajev so se za prvim Ljubnim ob Savinji zvrstili Nazarje, Luče, Šmartno ob Paki in Rečica ob Savinji. Med hribovskimi kraji je prvi Šmihel nad Mozirjem pred Plešivcem z Graško goro, med manjšimi zdravilišči je prva Topolšica. Med drugimi manjšimi kraji vodi Kokarje pred Šmartnim ob Dreti, med osnovnimi šolami pa je pred dvema velenjskima šolama na prvem mestu OŠ Mozirje. Ocenjevalna komisija je pri delu ugotovila predvsem naslednje pomanjkljivosti: - zapuščene in nevzdrževane stanovanjske hiše ter gospodarska poslopja, - poškodovane fasade zgradb in nevzdrževani leseni elementi, - neurejenost tržnih prostorov, - slab izgled nekaterih trgovskih lokalov, - neurejenost okolice nekaterih proizvodnih obratov, - slaba - nevzdrževana cestišča, prometni znaki in talne označbe, - slabo urejene površine za pešce, kolesarje in invalide, - neoznačena parkirišča, - slabo vzdrževana in nečista avtobusna postajališča, - nepokošene zelene površine oziroma neenotni režim košnje, - nevzdrževana igrala na nekaterih otroških in drugih igriščih, - premalo cvetja na nekaterih javnih zgradbah, trgovinah in gostinskih lokalih ter stanovanjskih blokih, - premalo vzdrževani spomeniki, - nevzdrževane klopi, - pomanjkljiva ali nevzdrževana turistično-informativna oprema, - nepokošena obrežja voda. Ocenjevalna komisija sije ogledala tudi turistični center Burger na Venišah pri Nazatjah. Lepo urejen Ranč Burger in kakovostna ter pestra ponudba Hotela Štorman sta po njenem mnenju vnesla v turistično ponudbo Zgornje Savinjske doline nov navdih. Ker so tovrstni turistični centri v Sloveniji redki, je komisija predlagala Turistični zvezi Slovenije, da cental podeli ustrezno priznanje. Komisija TZ Velenje, pri delu katere so sodelovali tudi predstavniki Upravne enote Mozirje, občin in krajevnih skupnosti ter turističnih društev, je z zadovoljstvom ugotovila, da so dosedanja ocenjevanja že obrodila sadove. V večini krajev in občin, ki so zajeti v ocenjevanje, se zavedajo, da imajo perspektivo nadaljnjega turističnega razvoja le urejeni in gostoljubni kraji. Republiška ocenjevalna komisija bo ponovno ocenila vse kraje, ki so dobili največ točk v regionalnem tekmovanju. Franci Kotnik Franci Kotnik Solčavsko Uspel 5. dan turizma Že res, da se prireditev, katere peto ponovitev so zabeležili konec julija, imenuje Dan turizma, res pa je tudi, da so jo prizadevni turistični zanesenjaki v Solčavi in okolici tudi letos raztegnili na dva dni. Najbrž je zato le vprašanje časa, kdaj se bodo v bodoči občini začeli Dnevi turizma. Nosilec prireditve, Turistično društvo Solčava, je uspelo k sodelovanju pritegniti tako rekoč vse organizacije in društva v krajevni skupnosti, zato je bil program zares bogat. Pokukajmo najprej v večnamenski objekt v središču kraja. Tam je bila na ogled prodajna razstava akvarelov Zdravka Brune-ta in multivizijska predstavitev naravnih lepot Solčavskega. V dvorani Zadružnega doma so pripravili bogato lovsko in gobarsko razstavo, še posebno pozornost pa so vzbujale razstave ročnih del, domačih jedi in zdravilnih zelišč. jda nemogoče našteti, toliko jih je bilo od mize do mize: ajdovi štruklji in potica, ržen kruh, sadni kruh in kolač, mlad kozji sir, zavitek s skuto in borovnicami, mesni žlikrofi, rožičeva potica, ribezovo pecivo, skutni štruklji z brusnicami ... Vsaka od turističnih kmetij na Solčavskem seje predstavila s svojimi dobrotami. Del programa ob dnevu turizma je potekal v Logarski dolini. Radovednost obiskovalcev je zbujal Marjan Ocvirk iz Male Breze pri Šentrupertu nad Laškim, kije noč in dan kuril oglarsko kopo. Na Po napornih pogajanjih pri šrangi ... Razstavljena ročna dela so pričala o domiselnosti in natančnosti kmečkih rok, ki znajo izdelati vse od lesenega orodja do pletenin, gobelinov, prtičkov in spominkov. Razstavljene domače jedi je skora- ogled je bila olearska bajta, organizirano pa je bilo tudi vodenje po naravoslovno-etnološki poti. V pivnici Hotela Plesnik so prikazovali diapozitve Solčavskega, bolj drznim pa so ponujali letenje v tan- ... sta mladoporočenca s “primernim” orodjem prežagala oviro ... ... nakar sta se v družbi muzikantov in svatov napotila skozi vas. demu z jadralnim padalom. Na poligonu pri Žohaiju so prikazovali plezanje, obiskovalci pa so imeli tudi možnost jahanja in vožnje s kočijo. Sobotno popoldne so dodatno popestrili nogometaši, ki so odigrali zanimiv turnir, in člani lokostrel- običaje, ki spričo zgodovinskih okoliščin predstavljajo nekakšno mešanico običajev s Koroškega in iz Zgornje Savinjske doline. Ohcet seje začela s šranganjem pri Rinki in nadaljevala na prireditvenem prostoru pred šolo do zgodnjih jutranjih ur. Pa še posnetek pred začetkom ohceti, ki je trajala vse do jutra. skega kluba Indiana iz Matkovega kota, ki so vsakemu zainteresiranemu pokazali, kako se strelja z lokom. Ne moremo niti mimo razstave ovc jezersko-solčavske pasme in razstave o Potočki zijalki v gostišču First. Nedvomno največja zanimivost turističnega praznika v Solčavi pa jc bila Solčavska ohcet. Solča-vanom je na podlagi pisnih virov uspelo ohraniti stare poročne Organizatorji so torej tudi peto izvedbo Dneva turizma na Solčavskem opravili zelo uspešno. Gotovo so si želeli še nekoliko bolj množičen obisk, toda tudi ta bo prišel. Le vztrajati je treba in vzdrževati doseženi nivo kakovosti. Če bodo vsi letošnji zadovoljni gostje prihodnje leto s sabo pripeljali vsak po enega, bo Solčava postala celo pretesna. Franci Kotnik Turistično društvo Luče v sodelovanju z občino, drugimi društvi in krajani prireja XXVIII. LUČKI DAN od 8. do 10. avgusta 1997 PETEK, 8. AVGUSTA 1997 ob 15. uri PRIČETEK TURNIRJA V MALEM NOGOMETU tekme za nagrade in pokale bodo na šolskem igrišču, informacije in prijave na 844-369, Samo Supin ob 16. uri ZAČETEK PRVENSTVA LUČ V TENISU tekmovanje na teniškem igrišču Šmica, nagradni fond 1000 DEM organizacija TGM Petek, informacije in prijave na 844-330 ob 17. uri LOKOSTRELSTVO demonstracijska predstavitev in streljanje z loki za nagrade pred Osnovno šolo v Lučah v organizaciji LK Indiana ob 18. uri KONCERT v Osnovni šoli Luče nastop učencev Mednarodne klavirske šole prof. Blaženke Arnič ob 20. uri "LUČKE KARAOKE" na Hočevarjevem vrtu z gosti večera: ansambel "LARIX", skupina "Lučki moped show" in PLANŠARJI z Velike Planine SOBOTA, 9. AVGUSTA 1997 ob 8. uri NADALJEVANJE PRVENSTVA V TENISU ob 9. uri NADALJEVANJE TURNIRJA V MALEM NOGOMETU ob 12. uri SPOMIN NA FRANA KOCBEKA, USTANOVITELJA SAVINJSKE PODRUŽNICE SPD sv. maša za gornike pri kapelici na Molički Peči in spominska slovesnost ob 16. uri SPUST PADALCEV NA ŠMICO (ob ugodnem vremenu) ob 19. uri "STARE DRUŽABNE IGRE" predstavitev družabnega prazničnega dogajanja nekoč z domačimi godci in pevci na Hočevarjevem Vrtu ob 20. uri VESELICA Z ANSAMBLOM "HAPPY BAND" Z GOSTJO IRENO VRČKOVNIK na Hočevarjevem Vrtu za zabavo, pijačo in jedačo bo poskrbelo Turistično društvo Luče vmes v odmoru PODELITEV NAGRAD IN POKALOV NAJBOLJŠIM V NOGOMETU NEDELJA, 10. AVGUSTA 1997 po 9. uri "OD ŠTANTA DO ŠTANTA" narodopisna razstava v obliki različnih "štantov", po vasi popestrena s prikazovanje starih običajev, orodij in opravil, s ponudbo domačih jedi in kulinaričnih posebnosti ter zabavo ob 10. uri PRAZNOVANJE V ČAST FARNEMU PATRONU, SV. LOVRENCU s slovesno sv. mašo in procesijo okoli Farovškega Loga "Z BARVO IN ČOPIČI MED ŠTANTI" ob 11.30 uri likovna kolonija osnovnošolcev od 13.-16.ure PROSTO PLEZANJE PRI IGLI ob 15. uri S HUMORISTOM "OD ŠTANTA DO ŠTANTA" predstavitev "štantov" po vasi s Folklorno skupino Oljka Šmartno ob Paki, s pevci in godci, s pričetkom pred panoramsko tablo na zgornji vasi ob 16. uri SPUST PADALCEV (ob ugodnem vremenu) z Arte na Hočevarjevo njivo ob 16. 30 uri ZAKLJUČEK DNEVA MED "VLCERJI" spravilo lesa po "riži" in plavljenje lesa po Savinji do Špulačeve lave, veselica v izvedbi Društva upokojencev vmes v odmoru RAZGLASITEV REZULTATOV INTERNEGA OCENJEVANJA KRAJA IN CVETJA S PODELITVIJO PRIZNANJ od četrtka do nedelje ZDRAVJE IZ NARAVE razstava naravnih zelišč in degustacija zdravilnih čajev s predavanjem v četrtek, 7. julija 1997 ob 19. uri "Zdravilne rastline in njihovi učinki" na Turistični kmetiji Spodnji Jerovčnik v soboto in nedeljo LE TECI Ml MLINSKO KOLO "Z mlinarjem in domačini v mlin kot nekoč" prižagarskem mlinu Z "LUČKIM TAKSIJEM" NA OGLED možnost spoznavanja kraja in znamenitosti z vožnjo s starimi vozili Sožitje Mozirje Kako urediti novi Vi) C Društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Mozirje si že nekaj časa prizadeva za nov varstveno delovni center. V ta namen je občina Mozirje odkupila stanovanjsko hišo na Novih Tratah v Mozirju, kjer naj bi v bližnji prihodnosti uredili prostore za delo in bivanje varovancev VDC. Kajpak želijo v Mozirju pred začetkom pomembne investicije proučiti vse možnosti, tako v strokovnem kot v finančnem smislu, zato so v svojo sredo pred nedavnim povabili tudi tudi direktorja republiške zveze društev Sožitje, Tomaža Jereba. Po njegovem mnenjuje lokacija objekta zelo primerna, vključno z njegovo okolico. Če se število varovancev v primerjavi s sedanjim ne bi povečevalo, bi objekt lahko zadovoljil potrebe za izvajanje dnevnih oblik varstva z zaposlovanjem. V Sloveniji nimamo novejših tehničnih standardov za tovrstne institucije, pač pa imajo v Sožitju sprejeta svoja stališča, ki med drugim temeljijo na principih bližine domačega kraja, majhnosti skupin, individualnem pristopu do vsebine življenja in dela varovancev in zagotavljanju takih življenjskih pogojev, ki dopolnjujejo ali nadomeščajo lastno družine. Vsemu temu bi bilo po Jerebovem mnenju zadoščeno, če se število varovancev ne bi povečalo preko 15. V pritličju objekta naj bi organizirali dnevne oblike varstva z zaposlovanjem, v te namene pa bi lahko uporabili tudi kakšen prostor v nadstropju. Seveda bi bilo treba v tem primem opraviti določene gradbene prilagoditve. Vsaj en prostor v objektu naj bi ohranili za potrebe začasne ali trajne namestitve posameznih varovancev, kar bi bil zametek t.i. bivalne skupnosti. Združevanje dela in bivanja sicer ni najbolj ustrezno, realno pa lahko do takšne potrebe pride zelo hitro. Zato omenjene variante ne gre izključevati, v celovitem srednjeročnem konceptu pa bi bilo po mnenju Tomaža Jereba vprašanje celodnevnega bivanja rešiti na drugačen način, na primer kot posebno samosto-jno enoto pri bodočem domu starejših občanov. Možnost je tudi ta, da bi poleg obstoječega objekta v ta namen postavili manjšo brunarico. Predstavniki občine Mozirje in društva Sožitje si bodo pred odločitvijo o izvedbi varstveno delovnega centra ogledali nekatere podobne objekte po Sloveniji (Postojna, Tolmin, Ormož ...). Pri oblikovanju rešitve bo poleg ostalih veliko vlogo igrala finančna komponenta, zato bi bilo prav, da projekt podpre čim širša družbena skupnost. Franci Kotnik 750 let Ljubnega Bogastvo naroda je tudi njegova pesem Prireditve ob obletnici Ljubnega so se začele v soboto, 26. juli ja, s slavnostnim koncertom pevskih zborov občine Ljubno. Ljubno ob Savinji Spominska plošča Maistrovim borcem Prireditev, ki so jo povezovali Urša Solar, Juš Kralj in Metod Budna, seje pričela s fanfarami v izvedbi Trobilne skupine GŠ Nazarje. Zatem so se zvrstili pevski zbori. Nastopili so: Mladinski pevski zbor OŠ Ljubno, Dekliški pevski zbor KD Ljubno, Dekliški nonet OŠ Ljubno, Moški pevski zbor KD Ljubno, Otroški pevski zbor OŠ Ljubno in Mešani cerkveni zbor Ljubno. Med posameznimi nastopi, kateri so imeli tudi spremljave kitar ter malih tolkal, so nam povezovalci povedali lepe misli ter citate o sreči, ljubezni, veselju, bogastvu, življenju in domu. Prireditev seje zaključila s Slavnostno pesmijo, katero so izvedli Združeni pevski zbori občine Ljubno. Pesem, katero je izvedlo 130 pevcev in pet solistov, je bila posebej prirejena za 750 letnico Ljubnega. Ob prireditvi, kije marsikateremu Ljuben-cu orosila oči, pa zagotovo ne smemo pozabiti na ljudi, ki so stali za uspehom. Posebna pohvala gre zagotovo zborovodjem Nastop pevskih zborov (foto: Sašo Bernardi) Aniti Lakner, Minki Zalesnik, predvsem pa Lenki Kralj, ki je zagotovo ena izmed tistih, ki si najbolj prizadevajo za Ljubno, za njegovo kulturo in kulturno dediščino. Lenka Kralj je tudi priredila besedilo Slavnostne pesmi ter organizirala ter režirala prireditev. Pohvale vredno! Vesna Retko Z globoko hvaležnostjo so se Ljubenci minuli torek ponovno spomnili slovenskih mož in fantov, ki so severnovzhodni del Slovenije, vključno z Mariborom, oteli pred ozemeljskim pohlepom avstrijske države. Spominsko ploščo Celjski legiji Maistrovim borcem na občinski stavbi, v prisotnosti častne čete Slovenske vojske in številnih domačinov, je odkril predsednik občinskega sveta Stanko Zagožen. Ponovno smo zapisali zato, ker so Koroški borci, zdaj že kar davnega 30. junija 1929 odkrili spominsko ploščo na tedanji Brune-tovi hiši. Leta 1941 so Nemci odredili, da se mora plošča odstraniti. Velik je bil delež Zgornjesavinčanov v boju za severno mejo in prav Ljubenci so lahko na to še posebej ponosni. 9. maja 1919 je bila ustanovljena Celjska legija. Poslana na Ljubno, je tja prispela dva dni pozneje. Enoti se je priključilo 54 prostovoljcev, nekdanjih vojakov iz Zgornje Savinjske doline, največ Ljubencev. Enota je opravila številne pohode proti vdirajočim Avstrijcem, ki so na kmetijah ropali in ustrahovali prebivalstvo. Maistrovi borci so med drugim zavrnili močno enoto sovražne vojske, kije bila na poti v Luče, sodelovali so pri osvobajanju Črne, borili so se tudi pod Hlipovcem in od tam pregnali osvajalce na avstrijsko stran. V nekaj stavkov strnjena zgodovina seveda ne odtehta neomajne zavesti in ljubezni do slovenske grude, ki so jo tako srčno obranili zavedni fantje in možje. Samo eden teh v celotni Zgornji Savinjski dolini še kljubuje naravnemu ciklusu. Alojz Poličnik, Maistrova legenda, tam v hribih nad Logarsko dolino, kot živ pomnik prelomnega, \ mnogočem kar ključnega obdobja narodove zgodovine Zaradi bremena let, ki jih nosi, ni bil fizično prisoten na Ljubnem Misli prisotnih so se morale spoštljivo pomuditi ob možu, ki je z ostalimi prostovol j ci zastavil življenje za obrambo severne slov enske meje. Savinjčan Spominsko ploščo je odkril predsednik občinskega sveta Stanko Zagožen (foto: Ciril Sem) e - pošta: savinjske.novice@siol.net Ljubno ob Savinji Ljubenci predstavili knjigo o svojem kraju Malce nenavadna, a skrajno žlahtna je bila slovesnost s katero so Ljubenci sebi in tudi drugim želeli povedati, da ob bregovih nepredvidljive Savinje že stoletja živijo kleni in pokončni ljudje. Življenje jih je kalilo, a ne prekalilo, zato so še dandanašnji nekoliko samosvoj biser v nederju Zgornje Savinjske doline. Knjiga Ljubno - 750 let, glasilo Mladi flosar, ki so ga pod mentorstvom Marice Žveglič pripravili mladi šolski literati in razstava slikarskih del članov ljubenske likovne sekcije so stvaritve iz globin duha, ki dobrohotno zaljša prenapetost vsakdanjika. Knjigo o življenju Ljubencev skozi tričetrt tisočletja je načrtoval in uredil neumorni zbiralec narodovega blaga publicist Aleksander Videčnik. Nastal je pester zbornik pri katerem so poleg Videčnika sodelovali znani avtorji z Ljubnega in drugod. Nazar-sko podjetje Epsi se tudi to pot ni izneverilo že kar pregovorni kvaliteti, poleg edinstvenih fo- Tako kot sleherna stvar je bila tudi izdaja ljubenskega zbornika povezana z precejšnjimi finančnimi stroški. Ljubljanska delniška družba BTC in njen predsednik uprave Jože Mermal, ki se še vedno čuti pravi Ljubenc, imata levje zasluge, da imajo Ljubenci danes v rokah pomemben pričevalec o svoji zgodovini in kraju kot takem nasploh. Zbornik je načrtoval in uredil neumorni zbiralec narodnega blaga Aleksander Videčnik (foto: C. Sem) tografij je v zborniku predstavljena ljubenska preteklost, splavarstvo, kultura, ljubenske potice, zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, verski utrip, sosednja kraja Radmirje in Okonina, katastrofalna povodenj, od ust do ust, gasilci, turistična in planinska dejavnost, smučarski skoki, nogomet, lovska ter ribiška družina, borci in upokojenci. “V knjigo je bilo vloženega veliko truda in ustvarjalne energije, zato ji kaže posvetiti posebno pozornost. Naj bo v ponos vsem, ki so Ljubno gradili, mladim in rodovom, ki prihajajo naj služi kot vodilo,” je knjigo na pot pospremil Aleksander Videčnik, ki je iz rok županje Anke Rakun prejel za neprecenljivo delo in požrtvovalnost umetniško sliko. Priča smo bili torej dogodku, ki jih Dolina ne premore prav veliko. V celovitost mozaika je svoj biser prispevala tudi dramska igralka, po srcu še vedno domačinka, Maja Šugmanova, ki je svoje nekdanje sokrajane ogovorila v povsem nepopačeni ljubenščini. Njena interpretacija je ponovno dokazala veličino narečnega jezika, ki se ga prenekateri že kar sramujejo. Vsa čast Šugmanovi in tudi mladim učencem, ki so kleno predstavili* svoja literarna razmišljanja na terno 750 let Ljubnega. V mali dvorani kulturnega doma pa so se v žlahtnosti ustvarjalnih zmožnosti s svojimi deli predstavili Milka Terbovšek, Katja Orešnik, AnjaMeyboom, Maks Tostovršnik, Branko Rupnik, Ante Blaževič, Milan Cerar, Slavica Prislan, Ida Voler in Pepca Platovšek. Likovniki so že celo desetletje povezani z domačim kulturnim društvom in tudi sicer se Ljubenci lahko pohvalijo, da v njihovem kraju deluje največ likovnih ljubiteljev. To je bil torej večer za vse čase, Ljubno ob Savinji tudi po zaslugi “priženjenega Ljubenca” Zlatka Šugmana -Frakeljna, ki je razdiral okrogle in vesele, piko na i pa so postavile pianistka Anita Lakner ter Benjamina in Kristina Šuster. Savinjčan “Skozi preteklost v jutrišnji dan” Besede ljubenske županje Anke Rakun smo zapisali v naslov prispevka osrednje prireditve ob 750 letnici prve omembe Ljubnega v pisnih virih. Ljubenci so paradno prireditev posvečeno častitljivi obletnici začeli z slavnostno sejo občinskega sveta. Številni gosti, župani ter poslanci Franc Zagožen, Jakob Presečnik in Jože Zagožen so praznovali skupaj z domačini. In resnično je bil praznik občine Ljubno pravo doživetje. Zagotovo je potrebno predvsem poudariti veliko prizadevnost Kulturnega društva, ki je tako kot vse dni tudi ta večer pripravilo veličasten kulturni program. Nekaj sto ljudi je na Placu pričakalo povorko nastopajočih in imeli so kaj videti. Pevci, igralci in godci so se zvrstili v mimohodu do prireditvenega prostora. Županja se je v slavnostnem govoru, v samo njej svojstvenem slogu, elegantno sprehodila skozi zgodovino kraja, vse od davnega leta 1247, ko se v listini piše o Bertoldu iz Ljubnega preko bogatega in razpoznavnega flosarskega izročila vse do današnjih dni ko v luči nove lokalne samouprave občina Ljubno samozavestno stopa po začrtani poti, katera mora biti prijazna vsem ljudem, prvenstveno pa v službi lastnih občanov. Veliko praznovanje je bilo to. Celo gornjegrajski opat Gašper je s svojim pisarjem počastil ljuben-sko praznovanje Številni rokodelci in obrtniki so za vse prisotne na Placu odstirali list za listom bogate ljubenske zgodovine. Za vrhunec so poskrbeli združeni pevski zbori, ki so tudi sicer skozi vse dni suvereno dopolnjevali praznične dogodke. Prenekatero rosno oko smo opazili minuli petek na ljubenskem Placu. Solze povedo ponavadi skoraj vse. Savinjčan Govor “gornjegrajskega opata” Gašperja (foto: C. Sem) Ljubno ob Savinji Flosarski finale Z udiranjem flosa in tradicionalnim krstom flosarskega zelenca so na Ljubnem zaokrožili prireditve, ki so v mnogočem poudarjale varovanje kulturnih, narodopisnih, verskih in nenazadnje tudi jezikovnih vrednot. Flos je v vodi! (foto: Ciril Sem) Številne in kvalitetno zasnovane ter izvedene programske sheme bi brez dvoma zaslužile vsaka zase celovit zapis. Prostorska realnost je seveda krutejša, tako so samo ključni dogodki deležni individualne obravnave. Ljubenci so svoje praznovanje začeli z slavnostnim koncertom, 26. junija, in dokazali, daje pevska tradicija globoko zakoreninjena med ljudmi. Ob tej priliki so združeni pevski zbori krstno zapeli Slavnostno pesem, ki jo je za 750 letnico priredila Lenka Kralj. Nedeljsko bogoslužje so obogatili voditelji misijonskih krožkov iz Slovenije in sedmih tujih držav, ki so na duhovni obnovi v domu duhovnih vaj v Logarski dolini. Ob domačem župniku Martinu Pušenjaku in kanoniku Viljemu Pangerlu sta somaševala misionarja John Flies iz Ruande in Pjotr Gem-bala iz Poljske. Po maši je kanonik Pangerl odprl razstavo znamenitih ljubenskih potic, cerkveno slavje pa so zaokrožili v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Radmirju z koncertom dekanijskih cerkvenih pevskih zborov. Minuli ponedeljek je bil v znamenju slikarske kolonije otrok, torek pa je bil poleg odkritja spominske plošče Maistrovim borcem posvečen spominu na hude poplave v letih 1730 in 1990. Na katastrofalne vremenske ujme bosta v Vrbju spominjala kamnita obeležja. Sredo, 30. julija, so Ljubenci posvetili mladim. Velika otroška zabava z ansamblom Zmaji v Radmirju, še prej pa so v osnovni šoli Ljubno odprli razstavo fotografij in likovnih del Pepce Pla-tovšek. Kresovanje in večer z domačimi godci so pripravili v četrtek zvečer. Uvodni del tradicionalnega flosarskega bala so zaključili z ožarjenim nebom, prireditelji so namreč pripravili ognjemet. Z udiranjem in vožnjo flosa ter flosarskim krstom na obrežju Savinje pa so sklenili praznovanje ob 750 letnici prve pisne omembe kraja. Lidija Kaker, Silvo Kukovič, Jože Vodušek in Franjo Marolt ml. so v režiji Lenke Kraljeve duhovito predstavili detajl iz napornega, včasih pustolovskega, a tudi lepega življenja flosa-rjev. Ti so letos v svoje vrste sprejeli zelenca Tomaža Za-gradišnika, županja Anka Rakun pa je skupaj z predstavnikom “ta pravih” flosarjev Franjom Maroltom ponovno obudila čas, ko je bila Savinja okrašena s težkimi splavi, ki so prenekateremu Zgornjesav-inčanu nudili skromno skorjo kruha zanj in njegovo družino. Savinjčan zapomniti ob Ljubenskem praznovanju Za letošnje poletje bo držalo, da je vse kaj drugega, kot bi se mu po kolobarjenju letnih časov spodobilo. Dež in hlad gospodujeta pasjim dnevom, za ženske pravijo, da imajo svoje mnenje, umetelne stoterih stvari. Osrednjaje gotovo sposobnost voditi močnejše polovice. Lastnost, ki sama zase še ni nujno tudi vrlina, razen če preko nje ne uresničujejo svoje cilje, tako kot to uspeva na Ljubnem Anki Rakun in njenim sodelavkam različnih (predvsem kulturnih) žanrov. Nič nenavadnega ni v tem, njihova samozavest in vera v lastno nezmotljivost, še zdaleč nista negativni vrlini, še posebej, če jo uspejo opaziti tudi povsem naključni mimoidoči. Vsa filozofija ljubenskega uspeha je v poti, tako vsaj razumem županjo Anko Rakun, Lenko Kralj, Marico Žveglič in do njih celo vrsto zaslužnikov, ki so dve tretini tisočletja krajevne zgodovine nehote spremenile v veličasten cilj. Slednje pa praviloma pomeni pot v obratno smer, seveda so izjeme, ki slej ko prej pravilo potrdijo. Gre preprosto zato, da je preveč dobrot naenkrat dolgoročno kontraproduktivno, čeprav ostaja duh ljubenskih idej in snovanj neodkrita uganka, verjetno nekoliko skrivnostna celo njim samim. Del resnice je gotovo v ženskem emocionalnem pristopu, ki v celoti zasenči moški ego in z preračunljivostjo povezan pragmatizem. V ljubenskem primeru se oboje dopolnjuje v naboj energije, ki vleče kraj (kraj so ljudje) v soodvisno skupnost, kjer skoraj nihče ne želi ostati v senci. Samozavest s katero županja Anka Rakun suvereno obvladuje (poleg osebnega šarma) prostor je skoraj neverjetna; težko se ji je upreti. Obdana z imenovanimi in neimenovanimi sodelavci je Zgornji Savinjski dolini, čeprav se svet ne konča na njenih mejah, dokončno natočila vina enotnega nastopa po sistemu Dumasovih mušketirjev. Vsaj za zunanje opazovalce ostaja zgodba o Ljubenskem uspehu neokrnjena. Skoraj vse kar se jim je moralo minuli teden speljati v prid se jim je zgodilo. Nič naključnega ni v tem, pozitivna energija posameznikov je preplavila kraj. Dobri duh bi kazalo spustiti iz steklenice, njegov učinek gotovo ne more škoditi tistim po Dolini, ki indiferentnost do družbenega življenja enačijo z ureditvenimi spremembami, ki vsakršno ljubezen enačijo z profitno komponento. Ljubencem lahko brez škodoželjnosti privoščimo krepak počitek. V času pisanja tega komentarja (nedelja pozno zvečer) ga “glavni” gotovo že uživajo. Cilj je namreč uresničen, zastor zastrt, pred županjo in ostalimi so novi izzivi. Kako je že rekla Anka Rakun pred časom? Županovati v samostojni državi Sloveniji in naj lepši občini je bogastvo. Ne gre oporekati, čepravje pojmovanje lepote povsem subjektivne narave. Pesnik Zupančič je imel gotovo slab dan, ko je pesnikoval o prelestih zemlje slovenske. Nikoli namreč ne bomo izvedeli kakšen literarno bogastvo bi nam zapustil, če bi imel danost stopiti na ljubenska tla. Najlepša sme biti edinole rodna gruda kot celota, možnost 147 najlepših občin v državi bi bila namreč tudi za vsega vajene podanike prehuda lepotna obremenitev. Savinjčan Nova pridobitev Okonine Do prijateljev po novi poti “Da bi nas ta cesta še naprej združevala in nas varno vodila od doma in nazaj,“ je svoj govor zaključil član odbora za izgradnjo ceste, Marko Govek, in pred zbranimi krajani predal besedo župniku Vratanarju. Ta je blagoslovil nov cestni priključek v Okonini. Varnost je bila povod za izgradnjo prepotrebne nove povezave Okonine z glavno cesto. Dva obstoječa priključka sta zelo nevarna, saj sta v preteklih letih terjala že šest smrtnih žrtev. Nova cesta, speljana mimo gasilskega doma po prejšni makedamski cesti, se pravokotno priključi glavni cesti skozi dolino. Velika preglednost ob vstopu zdaj zagotavlja večjo varnost in manj negotovosti vseh udeležencev v prometu. Celotno pripravo ceste na asfaltiranje so naredili in plačali krajani sami. Občinski svetnik Franc Govek je posebej poudaril velik prispevek Jožeta Černivška, ki je kljub svoji starosti, veliko prispeval pri gradnji nove ceste. Občina Ljubno je vaščanom tudi finančno pomagala. Pri asfaltni prevleki je prispevala dobro polovico zneska. Ljubenski županji pa je pripadla čast, daje prerezala slavnostni trak in otvorila novo cesto v Okonino. Vsi povabljeni in vaščani so novo pridobitev zalili s kozarčkom ru-jnega in se poveselili ob kosu odličnega pečenega odojka. Edvard Vrtačnik Ljubenska županja v družbi zadovoljnih krajanov (foto: EV) Radmirje Napredek na cestnem področju V dneh, ko je Ljubno slavilo pomembno obletnico so nič manj zadovoljni krajani Radmirja zaključili veliko akcijo posodabljanja krajevnih cest. plastiti z asfaltno prevleko. Prispevek krajanov je bil velik, saj so kar štiri milijone so prispevali z lastnim delom, okoli šestjih je namenila občina Ljubno in uspeh ni izostal. Občinski svetnik Franc Trbovšek, ki je v Radmirju skrbel za nemoten potek del, ne skriva zadovoljstva. Po njegovem mnenju so bila sicer skromna proračunska sredstva pravilno investirana. Nove Pet odsekov jim je uspelo pre- cestne povezave gotovo niso samo prometna pridobitev, pomembnejši so človeški, medsebojni odnosi, ki se tkejo ob skupnih prizadevanjih. Predvsem pa je pomembna solidarnost, ki naj bi tudi v bodoče izkazovala pripravljenost ljudi za napredek in razvoj kraja, je še dodal Franc Trbovšek. Savinjčan SJ" Ub 1 l ^ , SLOVAN Vransko 54 3305 Vransko Tel.: 063/725 430 TROBEJ Attemsov trg 12 3342 Gornji Grad Tel.: 063/843 006 /hrana po naročilu MALICE TURISTIČNI MENU SVEČANI OBROKI SKUPINSKI OBROKI OHCET PO DOMAČE PIZZE SLADOLEDI, SADNE KUPE SLADOLEDNI NAPITKI ŽIVA GLASBA, PRILOŽNOSTNO PRENOČIŠČA - POLPENZIONI Natrgali 3330 McVziijey Tel.: 063/ 831 981 ŽENSKE KOPALKE NANCY od 2.000 do 5.000 MOŠKE KOPALKE NANCY......1.500 FANTOVSKE KOPALKE NANCY....650 DEKLIŠKE KOPALKE NANCY...1.800 KRATKE HLAČE.........od 500 do 850 DOLGE PISANE HLAČE.......1.500 MAJČKE...................1.000 KRATKE OBLEKCE...........2.000 VZAMEŽ DANES, PLAČAŠ NOVEMBRA! >i\vz/ytv PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE \ BLAGOVNICA oddelek pohištva DOSTAVA POHIŠTVA NA DOM BREZPLAČNO IIGOIINO pisalne in računalniške mize stol VRTILJAK PATRA 6.990,00 SIT V VSEH POSLOVALNICAH Z ŽIVILI: * sir Gauda lkg..................................880,00 SIT * toaletni papir Carline bele 10/1...............252,00 SIT * Persil 3,60 kg.................................875,00 SIT * Ariel 3,60 kg..................................898,00 SIT * sirup 11/2.....................................360,00 SIT SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP! Vaš partner pod soncem - tuniätäm S^TRSM lOVRS t^tem tourr *** $otu& Vašim željam bo ugodila mlada, uspešna ekipa s sedežem na Šaleški 1 v Velenju (Izletnikova avtobusna postaja), ŠE VEDNO JE ČAS, DA UŽIJETE SVOJ DEL POLETJA - PO UGODNIH POSEZONSKIH CENAH. Najugodnejši plačilni pogoji: 6 čekov brez obresti. Šlandrov trg 41 a, 3310 ŽALEC, Tel./ fax: 063/715-931 Največja izbira talnih oblog v Savinjski dolini! PONUJAMO VAM PREKO 200 VRST TALNIH OBLOG. tekače, preproge, dekorativno blago, skaj, pluto, moltopren, namizne prte in predpražnike in kot - velika izbira zaves standardnih mer in po naročilu z raznim okrasnim blagom - tapeciranje sedežnih garnitur, stolov... TALNE OBLOGE VAM MA VAŠO ŽELJO TUDI ZAROBIMO. PRIPELJEMO NA DOM IN POLOŽIMO! Možnost plačila na 3 čeke in 5% popust za plačilo nad 50.000 SIT. Trdno ni vedno varno?! »Trk je bil tako silovit, daje vozniku iztrgalo oči...« Ne, to ni tisto kar mislite! Govora je o trdoti avtomobilske karoserije, ki rešuje človeška življenja. Mnogokrat slišiš sledeče besede; »Yugo je bil skoraj cel, Mercedes pa čisto zmečkan!« No, in kaj si mislimo ob takih besedah. Pač Yugo je varnejši kot Mercedes pa pika! Vendar potrebno se je zavedati, da obstajajo v primeru trka tri oblike trka, in sicer pločevina ob pločevino, človeško telo zadrgne varnostni pas, udarec ob armaturno ploščo pa omili zračna vreča in kot tretja oblika trka je trk notranjih organov človeka! In prav to je najbolj nevarno. Trdi avtomobili lahko obvarujejo notranjost avtomobilske potniške celice popolnoma nepoškodovani, vendar pa kaj nam pomaga, če ta sunkoviti trk odtrga srce, ledvico, vranico... Saj ste že brali v časopisu; »Trk je bil tako silovit, daje vozniku iztrgalo oči...« In to ni šala! Torej ni vse v trdoti, mnogokrat prav mehkoba rešuje človeška življenja. Res je, da so sodobni avtomobili računalniško načrtovani in tako nudijo optimalno lomljenje karoserije v primeru trka. Novi Mercedes razreda A je prav tako varen kot razred C, saj se motor v primeru trka lepo zlaga v dvojno dno vozila, in ne kakor pri starejših tipih vozil, ko motor prodre v potniško celico in poškoduje potnike. Torej ni vse v velikosti in trdoti! Lepše je v dvoje! Novi Ducati ST 2 je namenjen uživanskim potovanjem v dvoje. Ne preveč moči, ne preveč hitrosti in ne preveč trdote. Vendar še vedno dvovaljnik V2, sicer z direktnim vbrizgom in čokom za hladne dni. Moči ne manjka, saj Ducati ob prijetnem zvoku motorja razvije 86 KS iz 944 cm3. Kot je za to italjansko podjetje značilno je moč na razpolago že v najnižjih vrtljajih, prav tako pa je lega na cestišču več kot zanesljiva. In zakaj je za dve? Ker je sopotnikov sedež prijetno nizek in ne utruja na dolgih potovanjih... ALI STE VEDELI? da nepravilna toplotna vrednost vžigalnih svečk za vašega jeklenega konjička lahko pripelje do pregrevanja batov in ventilov, kar vodi k težji okvari motorja. Svečka meče iskrico na bat, kar v določenem času povzroči, da se bat enostavno stali zaradi pregrevanja, kar vodi k blokiranju motorja. Stroški popravila so precej visoki, zato raje pazite pri nakupu vžigalnih svečic. IGOR Gornji Grad d času Comaža Brena O ljubljanskem škofu Tomažu Hrenu smo nekoč v šoli poslušali več ali manj čudne pripovedi. Kot zadolženi cekveni dostojanstvenik za protireformacijo seveda ni izbiral sredstev za dosego cilja - spet pripeljati množice nazaj v Cerkev. Vsakdo, kije preučeval zapise o zgodovini naše doline je lahko zasledil številne kulturne sledi Tomaža Hrena. Prenekatera cerkev v naši dolini ima izrecno po zaslugi škofa Hrena bogato kulturno izročilo v obliki slikarskih oziroma kiparskih stvaritev. Znano je, da je prav Gornji Grad predstavljal mesto zelo uveljavljene kiparske dejavnosti. O glasbeni pa bomo danes nekaj malega zapisali. V knjigi dr. Janeza Hoefleija, Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na slovenskem, Ljubljana 1978, najdemo na strani 8 zanimive podatke, pa jim prisluhnimo! “Drugo pomembno glasbeno poustvarjalno telo v okviru ustanov ljubljanske škofije je bilo pri sostolnici v Gornjem Gradu. Tu so ljubljanski škoije v 16. stoletju uredili semenišče za domači duhovniški naraščaj. Po obsegu in zahtevnosti je nadkriljevalo šolo pri ljubljanski stolnici. Seveda je tudi glasba imela pomembno vlogo v učnem procesu dijakov in pri obredju v cerkvi, le da nam je o tem manj znanega. Pričakovati je, da sta obe šoli zaradi istega pokroviteljstva med seboj sodelovali, o čemer govore tudi arhivski drobci o gostovanjih šenklavških pevcev v Gornjem Gradu (avtor misli na pevce stolnice v Ljubljani, ki časti sv. Milavža kot zavetnika, op. A.V.), ki so tako prispevali k večjemu sijaju bogoslužja v tamkajšnji sostolnici. Namig o kadrovskih razmerah v eni in drugi inštituciji pred nastopom Tomaža Hrena nam daje poročilo škofa Janeza Tavčarja, leta 1589, papežu Sikstu V. v Rim, o stanju v njegovi diecezi. Tavčar pravi med drugim, da v svoji stolnici poleg vikarjev in kaplanov na svoje stroške vzdržuje tudi “učitelja, pevce in šest alumnov oziroma študentov, ki se uče za šolo in za glasbo in poleg tega pomagajo tudi v cerkvi”. Organista ni navedel, ker je tega plačeval kapitelj. V svoji rezidenci v Gornjem Gradu ima poleg duhovnikov še enega učitelja in v semenišču 16 gojencev. Ljubljanska stolna kapela v primerjavi z gornjegrajsko, je torej bolj kot profesionalno glasbeno telo, medtem ko so v Gornjem Gradu za potrebe slovesnosti verjetno lahko zbrali večje število pevcev in s tem dosegli večji sijaj. V omenjenem poročilu je zanimiva tudi navedba, daje škof na svoje stroške skrbel zatri gojence vjezuitskem kolegiju v Gradcu in še šest alumnov (verjetno graškega Ferdi-nandeja), ki jim je bila namenjena duhovniška služba v ljubljanski diecezi...”. Z uvajanjem ljudskega jezika v bogoslužje so seveda prostestanti veliko pridobili napram katoliškem obredju, kije bilo v latinskem jeziku. Tega seje Hren moral zavedati, piše dr. Hoefler in dodaja, da je v v času, ki ga imenujemo z obdobjem protirefonnacije, glasbena umetnost, tako kot druga umetnostna in kulturna dejavnost potekala v znamenju škofovanja Tomaža Hrena. Postal j e izrazit mecen kulture, raziskovalci govorijo celo o “Hrenovem umetnostnem krogu”. Hren sam je v svojih zapiskih večkrat navajal nujnost slovenskega petja v bogoslužju. Posebej zanimiv je njegov zapis o tem, kako so leta 1604 v Novi Štifti, v Marijini romarski cerkvi prebili praznik Marij inega vnebovzetja vso noč ob petju slovenskih pesmi. Leta 1616 je spet zapisal, da so v Novi Štifti prepevali skupaj z duhovščino slovenske pesmi, pri čemer je prepevala vsa cerkev...V navodilih za gojence svojega kolegija v Gornjem Gradu je leta 1905 posebej predpisal negovanje slovenskega petja skupaj z molitvami... Nekoč je zapisal “slovenske pesmi naj pojejo tudi ob procesijah, da ne bo vpitja, klepetanja in drugih nekoristnosti”...Leta 1612 je zasnoval slovensko pesmarico, ki sojo potem uporabljali duhovniki v Gornjem Gradu in Novi Štifti, kjer se je ob Marijinih praznikih zgrinjala množica romarjev. Še tole iz knjige dr. Hoeflerja. Prvi znani vodja gornjegrajske glasbene kapele v času Hrena je bil Andrej Nepokoj, pozneje župnik v Celju. Nasledil gaje Janez Tekstor iz Vipave in tako naprej. Poleg teh se v Gornjem Gradu pojavlja še veliko glasbenikov, pevcev in ištrumentalistov, med njimi je bilo nekaj odličnih muzikov... Tako je postal Gornji Grad upoštevanja vredno žarišče glasbene umetnosti na Slovenskem. To je nekaj drobcev zanimive vsebine, ki obeležuje Gornji Grad še z druge strani. Vsekakor je ta naš kraj vseskozi kar nekako prepojen z zgodovino in prav je, da o tem vsaj malo vemo tudi danes, koje tisti čas že zelo odmaknjen. Piše: Aleksander Videčnik /(ia5ntčka Besede zapisane z Besedo so gospodar kolobarjenja časa in ljubezni iz prasvetlobnih snovanj umetelnosti besedičenja, ki skozi potovanja neustvarjenega poosebljajo nerazumljeno Sedanjost. Savinjčan Kronist je zapisal.... “Dne 8. septembra je bilo Mozirje praznično oblečeno. Vsi zavedni tržani so okinčali svoje hiše z zastavami in venci in s tem izkazali čast domači požarni brambi, kije obhajala v teku 19 let svojo prvo slavnost. Na predvečer so bili okoliški hribi polni kresov, po trgu pa seje vila baklada z Narodno godbo iz Šoštanja na čelu. Sprevod je krenil k Šusterjevim, saj je bila gospa kumica praporu, ki so ga naslednji dan razvili. Trška dekleta so gospe predala lep šopek cvetja, v imenu požarne brambepaje pozdravil kumico Anton Breznik in seji zahvalil za ves trud, ki gaje vložila v priprave in gmotno pomoč za nabavo uglednega prapora. Sledili so klici “Na pomoč” in kmalu je zadonela lepa narodna pesem domačega zbora pod vodstvom Franca Mikeka. Od daleč je bilo slišati številne topiče, ki so oznanjali velik dogodek v Mozirju. Pred hišo kurnice so zažgali umetni ogenj in spuščali rakete. Kumica, vsa ganjena, se je v lepih besedah zahvalila za izkazano čast. Ob svitu so spet zadoneli streli topičev, godba je budila tržane in tako oznanjala velik dan, ko bodo požarni brambovci dobili svoj prvi prapor. Okoli enih popoldne so krenili domači gasilci v Ljubijo, kjer so sprejemali goste od blizu in daleč. Po pozdravu se je zahvalil poveljnik požarne brambe iz Trbovelj domačinom in jim želel, da bodo še naprej tako uspešni. Poudaril je misel brambovcev, ki stremi k enotnosti! Posebno pozornost so zbudili konjeniki požarne brambe iz Trbovelj, ti so jahali na čelu sprevoda, sledili so gasilci iz Kaplje, Grajske vasi, Braslovč, Prekope, Polzele, Pake, Svetega Frančiška in Rečice. V trguje sprevod pozdravil v imenu tržanov Anton Goričar in v imenu trške občine Ivan Lipold. Navdušenja ni bilo konec. Trška dekleta so potem predala vsem poveljnikom in konjenikom cvetne vence. Sredi trga pri kapelici Seje opravila slovesnost blagoslovitve in zabijanje 76 žebljev v drog prapora. Sledilo je privezovanje darovanih trakov na prapor, prva je bila kumica, nato pa gospa Trogar, v imenu mozirskih zavednih tržank pa je trak privezala Micika Paher, v imen ameriških rojakov je trak privezala Mimika Mlinar, na njem so bile besede - v slogi je moč, bratje. Načelnik gospod Šusterje nato predal prapor v hrambo praporščaku Antonu Brezniku, ki gaje dvignil nad glave navzočih ob klicu; “dvigni se zastava v čast Bogu in pomoč bližnjemu”. Sledilo je objemanje zastav drugih društev z mozirsko. Vzdušje je bilo veličastno! Nato je lepo deklamirala Lenka Goričar in izročila šopek cvetja duhovniku, ki je prapor blagoslovil. Zatem je povzela besedo gospodična Angela Šuster in pozvala brambovce k slogi, sodelovanju in uspešnemu delu še naprej... Sledil je pozdrav praporov v čast tržanov, občinstvo pa je vsklikalo “živijo” in “Na pomoč”. Res je mozirski trg doživel slovesnost brez primere!” Tako je zapisal c. kr. praporščak Jurko leta 1906. naši Gorjanci Fran Kocbek, znani pobudnik Slovenskega planinskega društva v naši dolini, je služboval kotnadučitelj v Gornjem Gradu. Veliko je pisal o planinskem svetu Zgornje Savinjske doline v Planinskem vestniku, izdal paje tudi več samostojnih del na to vsebino. Gotovo najobsežnejša knjiga izpod njegovega peresa nosi naslov Savinjske Alpe inje bila tiskana v Celju leta 1926, izdala pajo je založba Goričar - Leskovšek, prav tako v Celju. V navedeni knjigi je tudi poglavje Nekaj iz življenja Gorjancev. V tem delu knjige opisuje na dokaj zanimiv in doživet način naše hribovske prebivalce. Omeni najprej, da posestnike v hribih nazivajo Gorjance, tiste v ravnini paPoljance. Ko govori o značaju Gorjancev zapiše, da so večinoma vitke rasti in visokega života, so bolj “flegmatičnega” temperamenta, zato so “v mišljenju, izrazovanju in kretanju počasni, zaprti, malobesedni in proti tujcu nezaupljivi, sicer so pa vljudni, gostoljubni in mož beseda. Pri delu so vztrajni in natančni, drugače trezni in zadovoljni. Ob nedeljah radi nekateri nekaj časa posedijo v gostilnah, samo v adventu in postu ne. Zberejo se tudi pobi (včasih z dečlami) in pojejo narodne pesmi, seve po svoje in konec strašno nategnjen. Gorjanci ljubijo tudi godbo. Mnogo jih igra harmoniko, citre in orgljice ali podnosnice (zadnje celo nekatere ženske). Radi tudi rajajo (plešejo). Pozimi in poleti vstajajo s svitom, spat pa gredo kmalu po večerji. Pozimi in ob nedeljah se zabavajo doma z raznimi družabnimi igrami, kot rinčke talat, rešeto sijat, golobe uganjat itd. Moški so navadno gladko obriti, le zelo malo jih nosi polno ali zanemarjeno brado. Zenske imajo lase nazaj počesane in v eno ali dve kiti spletene. Služinčad pri velikem kmetuje: “ta večji” hlapec, “ta drugi” in “tretjak”, potem ovčar in kozar. Pri deklah se imenuje prva “fišterna” in potem je “ta druga”. Hlapci in dekle so od Božiča do novega leta prosti in lahko delajo zase ali kaj drugega. Ta čas je zanje “ukanci”(v koncu). Na novega leta dan zajtrkujejo pri starem posestniku, južinajo ali večerjajo pa že pri novem. Gorjanci so večinoma “tobakarji”. kade radi čedre ali fajfe, v lučkih in ljuben-skih gorah tudi ženske. Po vojni kade že cigarete. So zelo pobožni, hodijo redno v cerkev, doma puste za varha enega hlapca in eno deklo, ki krmita živino in pazita na dom. Poleti nosijo ženske in moški pušeljce. Postijo se strogo po zapovedih in pozimi molijo zvečer rožni venec. Gorjanci radi hodijo na božjo pot k Svetemu Križu nad Mozirjem, na Jožefovo na Ljubno, k Mariji Pomagaj na Brezje in pomladi v Kokarje.” Tako torej Kocbek! Prav zanimivo, da pa ni opisal značilnosti Poljancev, kar preseneča. Morda je temu vzrok iskati v številnih Kocbekovih poteh po našem hribovskem svetu, kjer je dodobra spoznaval prebivalce višinskih kmetij o katerih je vedno pisal najlepše. Kaj so V Narodnem dnevniku, številka 69, letnika 1909 je napisana vest iz Mozirja. “Meseca avgusta lanskega leta so se ustanovili v Mozirji sodnijski uradni dnevi, h katerim imajo pristop prebivalci občin Mozirje ter Rečica. Vrši se vsak mesec in sicer vsako prvo soboto v mesecu v občinski hiši v trgu Mozirje, sodnijsko uredovanje, ter je s to uredbo strankam, katere imajo pri sodniji opraviti, prihranjena dolga in mučna pot v Gornji Grad. Kljub temu pa še mora dosti strank v Gornji grad, ker ni mogoče vseh stvari v Mozirju opraviti. Umestno bi bilo, da bi merodajni krogi delali na to, da dobimo vsaki teden sodnijsko uradovanje v Mozirju ter bi se na ta način omogočila občanom občine Kokarje udeležba uradnih dnevov v Mozirju ter se tudi njim daljna pot v Gornji Grad prihranila”. Pač skrb za občane, bi danes temu rekli! V številki 47 imenovanega časopisa, tudi letnik 1909, pa zasledimo poročilo o Za-drečki podružnici kmetijske družbe. Letni zborjebildnežl. februarja v gostilni Mikuš v Gornjem Gradu. Zborovalcev je bilo kakih 50, največ kmetov iz Bočne in Šmartnega ob Dreti. Iz poročila tajnika je razvidno, da je bilo leto prej 68 članov, letos pa šteje družba kar 82 rednih članov. Že to pove, da je med kmeti bilo veliko zanimanje za sodobno kmetovanje. Na zboru so, kot smemo sklepati iz zapisanega, žolčno razpravljali kje naj bo pisali... skladišče umetnega gnoja za člane. “Nekat-erniki” so hoteli, daje to v Gornjem Gradu, drugi spet, da naj bo v Bočni, pa še Šmartno je bilo v igri. Niso se mogli zediniti, končno je obveljalo - skladišče naj bo v Kokarjah pri Goveku, ali tam v bližini. Nato so poslušali blagajniško poročilo, kije bilo kar ugodno. Kmetijska družba je bila tedaj za celotno območje dežele Štajerske, s sedežem v Gradcu. Tam je bil sklican občni zbor, na katerega so delegirali župana Antona Kolenca, kije bil hkrati načelnik podružnice družbe v Gornjem gradu in pa tajnika Frana Kocbeka. Slednji je imel pomisleke, češ, da bodo “dobri ljudje” spet rekli, da se kar naprej potepa... Pa je končno obveljala volja zbora, oba izvoljena sta potovala v Gradec. Za tem so zbrani prisluhnili besedam potujočega kmetijskega učitelja Goričana iz Nove cerkve, ki sam tudi kmetuje na uglednem posestvu. Sledila je razprava v kateri so načenjali razna vprašanja okoli umnega gospodarjenja na kmetijah. V številki 45 Narodnega dnevnika letnika 1909 zasledimo tole: “V Bočni pri Gornjem Gradu nameravajo napraviti sirarno. To bi bilo naj večje važnosti, ker bi se tamošnjim in okoliškim živinorejcem odprl nov vir dohodkov. Gotovo bi se potem tudi živinoreja bolj povzdignila, ko bi se lahko mleko vnovčevalo, kar sedaj ni. Pozdravljamo namero in želimo kmalu ustanovitev sirarne”. Ni kaj, razumno so mislili in gospodarno ravnali naši predniki! 3 š četno state fotografije Celjski mestni avtobus, kije vzdrževal med drugim tudi progo v Logarsko dolino, je za tedanjo cesto kupil primerno vozilo Tatra. Na sliki iz leta 1933 je ob avtobusu, ki je prevozil 200 tisoč kilometrov brez generalnega popravila, skupina mehanikov in legendarni šofer Rok Kopitar. Sliko je posodil Ivan Druškovič z Ljubnega. Moj šolar Spoštovani starši, že naslov priloge pove, da je ta še bolj kot otrokom namenjena vam. Upamo, da vam bomo običajne prvoseptembrske skrbi z njo vsaj malo olajšali. Seveda je branja dovolj tudi za (bodoče) učence, vsem skupaj pa iz uredništva Savinjskih novic sporočamo: Popo Inih otrok ni, zato ne pričakujte, da bo vaš vedno tak kot sosedov. Vsak izmed nas ima mnogo talentov in pustite času čas, da se razvijejo. Ko ste se odločili za otroka, ste obenem sprejeli zanj tudi odgovornost. MORATE se potruditi, da bo čas n|ihovega otroštva in mladosti najlepši čas v življenju. Sprejmite to-nalogo-kot čast, saj ni vsakomur dano vzgajati nov rod. Zato se vsak dan znova (še posebej pa prvi šolski dan) potrudite, da bo vam in šolarju v veselje. Skupaj odkrivajte skrivnosti učenosti in naj vam ne bo nič težko, saj je to vendar vaš otrok! $olar PRVA POMOČ Ko je hudo... me pokliči! Telefon Samarijan dela na telefonski številki 080 1113 neprekinjeno noč in dan. Klic je brezplačen, omogoča ga Telekom Slovenije. TOM je okrajšava za telefon za otroke in mladostnike. Brezplačno jih lahko pokličete na številko 0801234 in se prav tako kot na drugih podobnih številkah pogovorite o stiskah in tegobah, ki jih ne morete zaupati nikomur drugemu. Pomagajte šolarjem! Slovenska Karitas v Ljubljani vam bo na številki 061/323-186 sporočila številko žiro računa, kamor lahko nakažete denar za nakup šolskih potrebščin zao-troke iz revnih družin. Prav tako vam bodo povedali, če lahko pomagate tudi kako drugače. UČIM SE UČITI Bodi soustvarjalec! Učenje je delo, kise ga moraš naučiti, pravi avtorica knjige Učim se učiti Dušica Kunaver in iz lastnih bogatih pedagoških izkušenj navaja še mnogo priporočil tako učencem kot tudi staršem, ki jim bodo pred začetkom šolskega leta prišla še kako prav. Najpomembnejše je vedeti, da bo ob skrbno načrtovanem času in načinu učenja šolsko delo postalo lažje, zanimivejše in prijetnejše. Nič manj ni pomembno, da ima otrok zaupanje vase in v svoje sposobnosti ... Se nekaj napotkov učencem: * nehaj se »grebsti« za ocene * vsega se preprosto ne moreš naučiti! Preveč je vsega ! Zato izberi le tisto, kar je pomembno, ločuj bistveno od nebistvenega in si zapomni le najpomembnejše. * uči se po sklopih 1 .sklop - jeziki (izhodišče učenja vseh jezikov je materinščina) 2. sklop - naravoslovne vede 3. sklop - družboslovne vede 4. sklop - umetnost Vsi šolarji imajo kdaj pa kdaj težave s šolo. Takrat velikokrat nastopijo tudi težave doma in če se te povečujejo, se povečujejo tudi težave v šoli. Tako imamo začaran krog. Treba ga je presekati. To storiš takole: * najprej se sprijazni z dejstvom, da so nekateri predmeti zanimivi, drugi pa ne. * čas za učenje si izberi sam * vzemi delo z vesele strani * na delovno mesto si postavi uro v življenju vsakega je veliko zmag in veliko porazov in oboje je treba znati prenesti. * pred začetkom učenja si postavi cilj * uredi si delovno mizo * pripravi si delovni prostor * izberi si najprimernejši čas za učenje * ne pozabi na SVINČNIK (delaj si izpiske, zapiske, miselne vzorce, tabele, preglednice ...) Da ne pozabim, kar se naučim * znanje vedno povezuj v smiselne celote * kjer je le mogoče, napravi preglednice znanja in če je le mogoče miselne vzorce * preden začneš z novo učno snovjo, se ozri malce nazaj. Poveži novo snov z že znanimi dejstvi. Dobro si zapomni: vsega znanja se ne da zapomniti in vseh knjig ne moreš imeti doma. Med knjige, brez katere pa ne moreš biti, sodijo zagotovo leksikoni, enciklopedije, slovarji, atlasi... RAJKO PINTAR ravnatelj OŠ PSIHOLOGOVA RAZMIŠLJANJA Moj otrok ima veselje do šole Nekateri starši delajo napako v želji, da otrok že od prvega šolskega dne postane samostojen in mu prepuščajo vso skrb za šolske naloge. Otroka je potrebno od vsega začetka načrtno nadzorovati, opogumljati in mu pomagati, da se nauči tudi tisto, kar mu je težko ali nerazumljivo. Paziti pa moramo, da to počnemo brez kazni in kritike. Nikoli ne smemo opravljati domačih nalog namesto njega. Če jih ne zna rešiti, mu moramo pojasniti in razsvetliti srž nalog, potem pa pustiti, da jih reši sam. Otroka ne smemo nikoli siliti k učenju, mu groziti ali pa braniti igro in zaželeno ter potrebno druženje z vrstniki. Siljenje k učenju takoj po vrnitvi s šole še poveča otrokov odpor do učenja. Omogočimo mu, da sc razigra in odpočije, pa mu bo potem šlo učenje in domače naloge hitreje od rok. NASVET ZA STARŠE Učenje ni le umski, temveč tudi telesni napor Učiti, učiti in še enkrat učiti so besede, kijih bo vaš šolar poslušal prav vsak dan med šolskim letom, ki se tako neusmiljeno približuje. Učenje pa ni le velik umski napor, temveč tudi telesni. Vaš nadebudnež zato potrebuje kar najboljše pogoje za svoje delo, da bi ga opravil z minimalnim naporom in v najkrajšem času. Poudarili bomo vpliv temperature, svetlobe v učni sobi in držo za mizo. Večina ogrevalnih sistemov vzdržuje temper- valovnih dolžin svetlobe. Oči se morajo bolj aturo med 20 in 21 °C.To je našemu telesu zelo naprezati in se tako hitreje utrudijo. po godu, saj smo lahko v sami srajci ali bombažni obleki, našim možganom pa je malce pretoplo; ti najbolje delajo, kadar je temperatura v prostoru 18 °C. Če je vaš otrok navajen delati bolj na toplem, sc bo moral malce bolj obleči. To se mu bo obrestovalo, saj bo njegov um tako bistrejši in hitreje reševal zapletene matematične formule, so prepričani strokovnjaki. Naše oko ima izredno sposobnost prilagajanja, saj lahko sledi večmilijonkratnim spremembam intenzivnosti svetlobe. Ko se oči prilagodijo, lahko beremo bodisi pri najmočnejši sončni luči ali pa le pri medli svetlobi. Strokovnjaki priporočajo vmesen kompromis, da se oči ne napenjajo preveč (na primer senca v sončnem dnevu ali dobra osvetlitev ponoči). Naravna dnevna svetloba je boljša od umetne. V njej je cel vidni spekter svetlobe, ki na oko deluje precej bolj pomirjujoče. Umetna svetloba, zlasti nekatere vrste fluorescentne razsvetljave, so omejene le na ozek pas Svetloba mora biti razpršena in ne sme povzročati senčnih obrisov. Če je le mogoče, naj bo okno na vaši levi (kar velja za desničarje), tako da senca roke s katero pišete, ne pada na papir. Nikakor pa ne delajte tik pod oknom, ker se intenzivnost svetlobe spreminja in se oči dodatno utrujajo. Namizna svetilka je le dopolnilo Največkrat pa naš šolar uporablja umetno svetlobo. Ta mora biti čim bolj razpršena in enakomerna. Ne sme svetiti naravnost na papir, ampak mora odsevati od stropa ali sten. Usmerjeno namizno svetilko naj uporablja le ob dobri siceršnji razs- vetljavi, saj meče na,mizo zelo neenakomerno svetlobo. Daljše učenje nas izčrpa.Utrujenost je deloma duševne narave, utrudijo se oči in tudi mišice. Najmanj utrujajoč je pokončen položaj, z rahlo upognjenim hrbtom. Popolnoma vzravnana hrbtnenica utegne utrujenost še povečati. Stol mora biti dovolj visok, da so stegna vodoravno, meča pravokotno na njih, stopala pa udobno počivajo na tleh. V idealno držo, ki nam nudi največ udobja, si pomagamo z blazinami in pručko. Paziti moramo tudi na višino mize. Če je prenizka, se vaš šolar drži zgrbljeno, to pa povzroča napetost in utrujenost hrbta. Previsoka miza pa povzroča tiščanje rok v ramena. M h jr ■ 'Tfra::::; j —sdmmS-ii "J Položaji sedenja: prvi je dober, druga dva pa slaba, puščice označje-jo. kje nastajajo napetosti OPTIKA MATEJA LIKEB Za boljši vid Še nekaj tednov in učiteljice bodo otroke razvrstile v šolske klopi. Najprej za dan ali dva po željah učencev, nato pa tako, da bodo vsi videli na tablo. Začetek šolskega leta je namreč tisti čas, ko se poleg sistematskih pregledov odkrije največ motenj vida. Škoda, meni naša sobesednica Mateja Likeb iz Mozirja, saj se da pravočasno odkrite težave pri otrocih uspesno odpravljati. Rešitev je (preventivni) okulistični pregled, kamor se lahko naročite vsak dan po telefonu 832-240. Še enostavnejše pa je tako imenovano računalniško merjenje dioptrije, ki razjasni dvome o slabovidnosti. A o tem kdaj drugič. Danes bi vam radi predvsem sporočili, kako pomemben je za otroka zdrav vid. Če pa je že moten, odpeljite otroka čim prej na pregled. Očala mu lahko pri učenju zelo pomagajo. Sploh pa gospa Likebova ponuja taka, da se k otroškim obrazom prav lepo podajo: So živih barv, modnih okroglih ali rahlo zaobljenih (ovalnih) oblik. Okvirji, ki jih prodajajo v Mozirju, so lahki in delujejo sproščeno. Vanje pa je najboljše vdelati plastična stekla, saj so udobna, obenem pa ni nevarnosti, da bi se otroci z njimi poškodovali, če bi slučajno razbili očala. Saj veste, da morate biti pri otrocih na vse pripravljeni Kaj pa cene? Ugodne. Likebova ponuja namreč pestro izbiro očal domačega proizvajlca, ki res ni drag, pa še čakati ni treba. V tem primeru so očala narejena v dveh a 11 treh dneh. Seveda pa se lahko odločite tudi za uvožen model. V vsakem primeru pa ne pozabite ves ostali pribor, ki sodi zraven: To so etuiji, vrvice in krpice veselih barv in oblik, ki nikakor niso le modna muha, ampak pripomorejo k čim bolj namenski uporabi očal. Prav tako niso modna muha ali celo igrača otroška sončna očala. Postala so nuja, saj so otroške oči še posebej občutljive. Mateja Likeb zagotavlja, da ima sončnih očal še vedno dovolj v zalogi, zato za nakup še ni prepozno! PR Kako sem kupovala hlače za otroka Lanski konec avgusta |e bil za našo družino prava mora. Otroka, Anja in Tomaž, oba osnovnošolca, sta poleg šolskih potrebščin potrebovala še nove hlače. Otroka res ne moreš poslati v šolo v prekratkih in zapranih hlačah! Možu ni bilo najbolj prav, da smo vse dopoldne preživeli v Velenju. Ko smo skupaj ugotovili, da za naša nadebudneža ne najdemo ničesar pametnega, smo se odpravili še v Celje. Tam smo dobili še manj. Mož se je naveličal tekanja po mestu, jaz pa sem bila sita nerganja, če se bomo ustavili še pri Štormanu. Domov smo prišli slabe volje in s prazno denarnico, otroka pa brez hlač. Že ko sem naslednji dan o tem pripovedovala sodelavki Majdi, me je samo debelo gledala. Začudeno me je vprašala, zakaj ne grem po hlače v Nazarje, v Elkrojevo prodajalno. Ona jih tam kupuje za vso družino. Poslušala sem njen nasvet ter se z Anjo in Tomažem napotila v Nazarje. Sama, saj si možu nisem upala niti omeniti še enega nakupovalnega popoldneva. Ne boste verjeli! Kar ne morem si odpustiti, da se nisem v Elkroj odpravila že prej! Dobila sem ne samo ene, ampak dvoje hlač za vsakegal Kupila sem jima nove kavbojke, Anja pa je bila vesela odličnih toplih hlač. Dobila sem jih 20 odstotkov ceneje. Tovarniška napaka, so rekle prodajalke, ampak se ni nikjer nič videlo. Tomaž pa si je izbral kakovostne modre žametne hlače. Paše pas je bil zraven! Bila sem tako zadovoljna, da sem kupila še srajco za moža. Naj bo še on vesel, saj so bile hlače tako ugodne, pa še na čeke! Sploh pa so bile Tomaževe kavbojke malo predolge, pa so mi jih brezplačno skrajšali in zarobili karv Elkroju. Torej, drage mame! Naj svetujem še vam! Če boste svojega šolarja želele letošnjo jesen obleči v zares kakovostne hlače, napotite se v Elkroj v Nazarje. PR [ElkrojJ Proizvodnja in prodaja modne konfekcije tel.: 833-011, 832-611 Za hlače žre! STIKAMO PO TRGOVINAH V Savinjo po kompletno šolsko opremo! Bliža se čas, ko se bodo mislim na ozimnico, kurjavo in šolarjevo obleko pridružile še skrbi ob nakupu šolskih potrebščin. V dolini imamo pač to smolo, da praktično ni nobene specializirane prodajalne izključno š šolsko opremo. Običajno se zato podamo v mesta, kjer skušamo v kilometrskih vrstah izbrskati vse, kar piše na seznamu. Ker pa imajo v Savinji posluh za kupce, skušajo težavam ob začetku šolskega leta narediti konec. V njihovih treh prodajalnah (na Rečici, v Nazarjah in v Mozirju) sem namreč našla popolnoma vse, kar potrebuje osnovnošolec. Celo šolske knjige! Najprej sem se napotila v Nazarje, saj me je zanimalo, kaj se skriva za besedami “popolnoma prenovljen šolski program”. Imela sem kaj videti! Prostor, namenjen šolarjem, so povečali za trikrat in police se šibijo pod privlačnimi potrebščinami, ki pa so cenovno osupljivo ugodne. Tako prodajajo velike zvezke po neverjetnih 99 tolarjev za kos, šolske torbe oziro- ma nahrbtike pa že od dobrih 2.000 tolarjev dalje. Seveda jih lahko napolnite tudi s peres-nicami in celo telovadnimi copati, tako da bo ena pot spet prihranjena! Med brskanjem po policah pa sem odkrila celo globus, s katerim lahko V Savinjinih prodajalnah, ki so med tednom odprte ves dan, ob sobotah pa dopoldne, nudijo privlačne cene, piačilo na obroke in pestro ponudbo vsega kar potrebuje vaš šolar. obdarite podmladek ob začetku šolskega leta, pa vsakovrstne risalne bloke in posamezne liste... Ne manjka tudi vodenih barvic (v Nazarjah do- bite tudi romi barvice), plastelinov, kolaž papirja in raznobarvnih ravnil... Pogled se mije ustavil tudi na jolly programu, šestilih in lepilih ... Kjer se konča šolski program, se začne pisarniški. To lahko v Nazarjah s pridom izkoristijo tako osnovnošolci kot tudi srednješolci, saj so luknjači, spenjači, fascikli in podčrtovalci teksta del “obvezne bojne opreme” vsakega učenca. Ja, v Savinjini prodajalni Nazarje so me res prepričali, da lahko pri njih kupim popolnoma vse za svojega šolarja. Kar nimajo v zalogi, dobavijo najkasneje v dveh dneh. Za piko na i pa zbirajo celo naročila za šolske delovne zvezke in knjige. Če to ni prednost! Mimogrede, ko grem po kruh, meso in drugo špecerijo, lahko v nekaj minutah opravim še vedno nadležen šolski nakup! Prepričana na lastne oči Ker naj bi bili novinarji zapriseženi resnici, sem se napotila še v Savinjino papirnico v Mozirje. Da ne bi kdo rekel, da hvalim Savinjo, pa še praga nisem prestopila! Ker je ravno deževalo, sem si zares vzela čas in prebrskala police še temeljiteje kot v Nazarjah. Jasno, tudi v Mozirju lahko naročim delovne zvezke in knjige. In cene velikih zvezkov se res začnejo že z magično številko 99 tolarjev. Hiter izračun mi pove, da me bo POLNA ŠOLSKA TORBA mojega malega učenjaka letos stala toliko kot družinsko nedeljsko kosilo. Če to ni noro! In kaj vse ponujajo! Ko sem jaz hodila v šolo, sem lahko o tem samo sanjala... Herlitz nahrbtnike, ki ustrezajo DIN standardom in pole ovojnega papirja prav domiselnih vzorcev. Pa čme barvice jolly, pajol-ly akvarel (suhe lesene barvice, ki v stiku z vodo postanejo vodene), pa dvojno pakiranje 48 barvic ... Pa ljubka ravnilca, v katerih se pretaka svetleč prah in zlate ribice, pa dvojni šilček... V oko so mi padli še plastificirani zemljevidi, po katerih je mogoče risati (in seveda brisati), pa krožci in ploščice, ki sem jih kot prv-šolka tako ponosno naložila v torbico prvi šol- ski dan... Joj, med stikanjem po'Savinjinih prodajalnah meje kar zaneslo med spomine! A kaj, ko ponujajo tako veliko. Po mili volji sem lahko stikala tako za najcenejšimi izdelki kot za najprestižnejšimi blagovnimi znamkami. Domov sem odšla potolažena. Savinjčani smo z letošnjo Savinjino šolsko akcijo rešeni velike skrbi. Vse bom nakupila v eni izmed njihovih prodajaln, saj me res ne mika, da bi za zvezki tekala ne vem kje povsod. Sploh pa jih tako poceni težko najdeš. Morda se bom odpravila nakupovat celo na Rečico, kjer mi je za stikanje zmanjkalo časa. Se bom pa takrat prepričala, da lahko z nakupom v Savinjinih prodajalnah šolarja zares povsem opremim! PR VIVA TRADE V NAZARJAH POTEKA SVETOVNA PROIZVODNJA CRNILNII1 VLOŽKOV Kot je vrhunske književnike od nekdaj vznemirjala pisana beseda, tako sodobne šolarje vznemirjajo pisala, s katerimi vsako jesen znova napolnijo pcrcsnicc. Celo prvošolčki so zahtevni potrošniki in ni jim vseeno, s kakšnim nalivnikom bodo prvič napisali besedo mama. Mali učenjaki šolske klopi sicer hitro prerasejo, vendar najrazličnejših pisal nič manj ne potrebujejo. Pa ne le pri nas! V svetu jih potrošijo toliko, da je v številkah težko predstaviti. O tem smo se prepričali ob obisku proizvodnje, trgovine in inženiringa VIVA TRADE v Nazarjah. Pogovarjali smo se z gospodom Jožetom Melanškom, ki načeluje vodilnemu podjetju v svetovnem,, merilu! Osnovni program črnilnih vložkov so namreč razvili do te mere, da jim Sodelovanje Vive z okolico je zgledno kljub številnim prostorskim preprekam, na katere so naleteli. Jože Melanšek ne glede na težave ostaja zvest Nazarjam in domačemu trgu. Prihodnje leto bo namreč začel s širitvijo notranje prodaje. po kakovosti in količini nihče ni kos. Vendar pa v Nazarjah ne izdelujejo le tako imenovanih “bombic" (mimogrede, že letos so jih proizvedli prek 200 milijonov!), ampak so dejavnost razširili še na druge programe: izdelujejo tudi šolska nalivna peresa, tehnične in kemične svinčnike, rollerje, tuširna peresa, pa flumastre za šolo in igro ... Že čez nekaj tednov bo stekla proizvodnja podčrtovalcev v različnih barvah, ob koncu leta pa še brisalcev črnila s korekturo. Zanesljivo partnerstvo Da je Viva trade zanesljiv in zaželen poslovni partner, priča tudi podatek, da dela za svetovno znane koncerne: Že sedem let sodeluje z berlinskim Herlitzem, njihovi odjemalci pa so tudi Reform, Senator in Diplomat. Vendar pa velja omeniti, da je VIVA TRADE zanesljiv partner tudi svojim /delojemalcem: odkar posluje, niso iz Vive nikogar odpustili zaradi pomanjkanja dela! 34 zaposlenih izdeluje 99 odstotkov izdelkov za svetovne trge, tako da njihovi delavci ustvarjajo novo vrednost, vendar ne na račun prevzemanja dela drugim Slovencem. S tako poslovno filozofijo bodo Vivini poslovni načrti zagotovo uspeli. Skupaj z njimi se lahko že sedaj veselimo gradnje novih poslovnih in proizvodnih prostorov, ki bodo nedvomno pomembno zaznamovali razvoj Zgornje Savinjske doline. Prihaja klub Vivi! 'R VIVA trade ustanovijo klub VIVI, ki bo nagrajeval male uporabnike Vivinego programa. Pajacek. ki ga vidite na sliki, bo nagrada ta mole nadebudnete. difribulerji, ki se bodo vključili v akcijo, pa bodo deležni posebnih rabatov. Več o klubu VIVI in opisanih izdelkih lahko izveste v prodajnem skladišču v Celju (prostori Libele). Pokličete jih lahko na številko 33-611, inf. 557. Proizvodnja: * črnil za nalivna peresa in flumastre * standardni črnilnih vložkov * flumastrov za šolo in igro * alkoholnih markerjev * tekst markerjev * izdelkov iz plastike Trgovina: * izdelki iz lastne proizvodnje * garniture pisal za poslovna darila * izdelki HERLITZ Obrtniška 17 3331 Nazarje Tel.: 063/833-440,833-505 Fax: 063/833-504 NAŠI OTROCI NISO NIKOLI POVSEM VARNI -OHRANIMO NJIHOV NASMEH! Pravijo, daje previdnost mati modrosti in vendar se kljub previdnosti ni mogoče izogniti nevarnostim, ki nam pretijo v vsakdanjem življenju. Otroci in šolarji so zaradi svoje razposajenosti in mladostne igrivosti nezgodam še bolj izpostavljeni. Zato se starši odločamo za zavarovanje svojih otrok, da bodo v primeru nezgode vsaj denarne skrbi olajšane. V Zavarovalnici Triglav smo zato še posebno skrbno zasnovali tista zavarovanja, ki so namenjena otrokom (predšolskim, učencem, dijakom in študentom). Nezgodno zavarovanje otrok vključuje invalidnost, kritje stroškov v primeru izgube življenja zaradi nezgode in dnevno odškodnino. Zavarovanec je zavarovan od 24. ure tistega dne, koje oddal prijavnico VVZ ali šoli in bil vpisan v vpisno polo (vpis opravi VVZ ali šola), vse do konca zavarovalnega leta (eno leto). Zavarovanje jamči za nezgode, ki so se zgodile v šoli, na poti v šolo, v prostem času, na igrišču, itd. Nikoli nismo povsem varni, zato mislimo na to že danes, da ne bo jutri prepozno! zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA CELJE Nesreča nikoli ne počiva... ... zato zavarujte svoje otroke še danes! Otroci so polni življenjske moči in tako radoživi, da starši neprestano trepetamo. Kar čakamo, kdaj bodo spet tekle krokodilje solze in bo treba “malo popihati”. Včasih pa je neprevidnost le prevelika in poškodba zahteva zdravniško oskrbo. Dokler sc ne pozdravi, imamo veliko obiskov pri zdravniku, otroci pa so prikrajšani za neomejeno gibanje. Takrat nam je v tolažbo, če vemo, da bomo za vse sitnosti dobili primerno odškodnino. Seveda le v primeru, če smo bili toliko modri, da smo otroka ustrezno zavarovali. Po nasvet, kako zavarovati malčka ali šolarja oziroma študenta, ki še ni zaposlen, smo se odpravili v mozirsko enoto Zavarovalnice Maribor. Nad slaščičarno Pikapolnica, kjer ima poslovne prostore ta najstarejša slovenska zavarovalnica, nas je prijazno sprejel Maks Slatinšek. O sklenitvi zavarovanj se lahko pogovorite tudi po telefonu. Zavarovalnico Maribor lahko pokličete na številko 833-080 ali 833-101. Pričakujejo vas vsak delavnik med 7. in 15. uro, v sredah pa do 17. ure v prostorih na Savinjski cesti 2 v Mozirju. Opisal nam je vrste nezgodnih zavarovanj za mlade: Prvo, ki ga bomo v tem članku imenovali kar “šolsko”, da bo manj pomot, je skupinsko zavarovanje. Sklenemo ga na podlagi izpolnjenega kupončka, ki ga otrok dobi v vrtcu ali šoli. Velja eno šolsko leto (torej od 1. septembra 1997 do 1. septembra 1998, na primer). Otrok je v tem primeru zavarovan tudi med počitnicami, skratka ves čas po 24 ur na dan. Možne so kombinacije A, B ali C; pač odvisno od vplačane letne premije. V drugem primeru (glej tabelo) lahkonezgodno zavarujemo otroke do izpolnjenega 14. leta starosti ne glede na zdravstveno stanje na dan sklenitve (razen duševno bolnih). V tem primeru je otrok ravno takozavar- LiCfljDöDi IZLETNIK CELJE PE MOZIRJE Še vet šolskih avtobusov! Danes teden boste lahko tako srednješolci kot osnovnošolci v mozirski enoti Izletnika Celje spet dvignete kartončke za nakup mesečne vozovnice. Voren in zanesljiv prevoznik, ki vas je mogoče vozil že v osnovno šolo, je na srednješolski liniji uvedel obilo novostil Kot običajno se boste lahko tudi letos s petimi udobnimi avtobusi vozili iz Ljubnega, Rečice, Nazarij, Nove Štifte in Mozirja do Celja. Po novem pa tudi do Velenja, kjer uvajajo redno šolsko linijo iz Nazarij oziroma Mozirja (do tja pa z rednimi avtobusi iz Luč oziroma Gornjega Grada). Kaj je še novega? Popoldonci imajo možnost odhoda iz Velenja ob 19.15 s povezovo po obeh dolinah.__________________________________________________________________ Vodja poslovne enote Mozirje, Robert Klemenak, vam je na voljo z dodatnimi informacijami na številki 831-019 oziroma osebno na AP Mozirje.________________ Naj vas tudi spomnimo, da mesečne vozovnice veljajo na vseh rednih progah in celo ob sobotah in nedeljahl Ce pa se boste z Izletnikom vozili v šolo vse leto, boste deležni posebne ugodnosti: ves julij in ovgust se boste lahko vozili z brezplačno mesečno karto. Opisane ugodnosti pa niso edina prednost celjskega Izletnika. Dobro je pomisliti tudi na druge podrobnosti, ko izbiramo šolskega prevoznika: Izletnikovi avtobusi so redno servisirani, potniki pa nezgodno zavarovani. Tako se z Izletnikom ne peljete le udobno, ampak predstavlja tudi varno pot v šolo! pr ovan 24 ur na dan, le daje zavarovanje vezano na koledarsko leto in ne na šolsko. To pomeni, da lahko otroka zavarujete še danes za eno leto. Študentom oziroma dijakom nad 14 let pa je na voljo še ena možnost: individualno nezgodno zavarovanje. V tem primeru se srednješolec ali študent zavaruje podobno kot že zaposleni, le daje premija, ki jo plača bistveno ugodnejša. Mladi so namreč uvrščeni v najmanj rizično skupino, zato se jim ta oblika nadvse splača. To zavarovanje (tudi šolsko) velja 24 ur na dan kjerkoli, tudi na počitnicah in v tujini. nezgodna smrt trajna invalidnost dnevna odškodnina bolnišnični dan LETNA PREMIJA 1.000.000,00 4.000.000,00 1.000,00 / 4.000,00 2.000.000,00 8.000.000,00 / / 5.000,00 2.000.000,00 8.000.000,00 / 2.000,00 5.600,00 2.000.000,00 8.000.000,00 2.000,00 / 8.000,00 3.000.000,00 12.000.000,00 / / 7.500,00 3.000.000,00 12.000.000,00 / 3.000,00 8.400,00 3.000.000,00 12.000.000,00 3.000,00 / 12.000,00 Tabela: nezgodno zavarovanje otrok v šolskem letu 1997/98 Brez odvečnih poti Ker je zavarovanje resna zadeva, ga sklenite pri trdni in resni zavarovalnici. Mariborska zavarovalnica vam zato ponuja še možnost več: Če boste tukaj objavljen kuponček izpolnili in poslali na njihov naslov, vas bodo njihovi zastopniki obiskali osebno na domu in otroka boste lahko zavarovali kar doma,ali sklenili katerokoli drugo zavarovanje (zlato naložbo, zavarovanje v primeru naravnih nesreč, zavarovali stanovanje, živino in sklenili še druge vrste zavarovanj o čemer več prihodnjič) ob skrbni razlagi in brez odvečnih poti. PR Namera o zavarovanju Da, želim da se zastopnik Zavarovalnice Maribor oglasi pri meni na domu na naslovu (ime in točen naslov) ali pa me pokliče po telefonu Ker želim svoj ega otroka primemo zavarovati za primer nezgode, nameravam z njim podpisati pogodbo o zavarovanju. ZAVAROVALNICA Dne..................... MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE Savinjska c.2, 3331 Mozirje Podpis.................. Tet: 833-080 ali 833-101 VEL-DOM STARi TRq 55, VELENJE teI. 065/862^500 UgocJna DRodAiA pohišrvA PROdAjA PO NAROČilu OdpiRAlNj ČAS: 900-12°°,i6°°-l9°° odprto 8-19 sobota 8-13 darila za vse priložnosti, Grabnerjeva hiša igrače, galanterija, Na trgu 7, Mozirje ŠOLSKE POTREBŠČINE pestra izbira, ugodni plačilni pogoji (plačilo na več čekov, kreditne kartice) 10% popust pri nakupu s Cekinovo kartico Obiščite nas in se pustite presenetiti vaš CEKIN I I T R N D PRODAJNI SALON RAČUNALNIŠKE OPREME NAJBOLJŠA PONUDBA RAČUNALNIŠKE OPREME PENTIUM 100 MHZ 8 MB RAM 1.2 GB DISK 14" MONITOR BARVNI TISKALNIKI iMiIiTi] samo 109.900,00 SIT+p.d. OD 30. NA ZALOGI VEC KOT 100 RAČUNALNIŠKIH IGER PRODAJA NA KREDIT R+ 5%! servis-razširitve-nadgradnja TREND d.o.o., računalniški inženiring Efenkova 61, Velenje tel. 851-610, fax. 856-794 VSE ZA VSAKOGAR Igre koncentracije Koncentracija je sposobnost zbrati misli na zaželeni točki in jih tam tudi pustiti. Spomin niha s koncentracijo, zato je pomembno, da jo vztrajno vadimo. Vam, šolarjem in staršem predlagamo štiri zabavne igre. Z dnevno vajo bo zmožnost vaše koncentracije na zavidljivi ravni. Zasledujte črte od enega konca do drugega in zopet nazaj, toda samo z očmi, ne pa s svinčnikom ali prstom. Pri tem šteje pot tja in nazaj kot enkratna. To igro naredite skupaj 500-krat, toda ne pogosteje kot 30- krat na dan. Vaja je namenjena vašim očem, ki se pri branju ne utrudijo več tako hitro, koncentracija ni več motena in hitrost branja se povečuje. Prikazano telo ima dve različni perspektivi. Obe se izmenjujeta, če telo nekaj časa mimo opazujete. Zdaj pa namerno vplivajte na spremembo perspektiv. To vam bo uspelo tako, da se boste orientirali ali na ploskev, kote ali robove telesa. Obe ustvarjeni predstavi začnite izmenoma spreminjati eno v drugo. Zvračanje lika tja in sem šteje za en opravek. Vaša koncentracija glede tridimenzionalne predstave se stopnjuje, hkrati pa tudi hitreje prestavite svoje misli na druga področja (npr. če vas telefonski klic prekine sredi pogovora). Štejte v tem kvadratu števila od 1 do 30 in nazaj. Težava je v tem, da morate v neredu števil vsakokrat hitro najti zaželeno število v pravem števnem vrstnem redu (1, 2, 3 ...). Vsakokrat najdenega števila se lahko dotaknete s prstom, ne smete pa ga označiti. Igro lahko poljubno pogosto ponovite. Zadnje število je 30. Vaša duševna reakcijska hitrost se bo s to vajo stopnjevala, zanesljivost, da se v neredu ne izgubite, pa narašča. Zasledujte v tem liku pot od A proti B in nato nazaj od B proti A. Enkrat tja in nazaj velja za eno igro. Napravite to vajo 50-krat, toda ne pogosteje kot 3-krat na dan. Ta vaja uri vaše oči, da jih lažje vodimo in se manj utrudijo; naprimer pri branju. Stopnjuje pa se tudi hitrost branja. Vse opravljene igre si zabeležite v preglednici za svojo kontrolo. Želimo vam veliko zabave in uspeha. Mastitis Mastitis je obolenje mlečne žleze, ki povzroča proizvajalcem mleka zelo velike izgube. Lahko bi rekli, da je mastitis poklicna bolezen visoko mlečnih krav. Povzročajo ga številni dejavniki. Najvažnejši med njimi so dovzetnost same živali (občutljivost, dedna odpornost, obdobje laktacije), vplivi okolja (reja, molža, higiena, klima, prehrana, človek) in različni povzročitelji: mikroorganizmi, ki se nahajajo v okuženih četrtih, na koži vimena in seskov, po vsej živali, na rokah in obleki molznika, na stojiščih, na opremi za molžo itd. Povzročitelji mastitisa vdrejo v vime najpogosteje skozi seskov kanal, lahkojihprinese kri, vdrejo pa tudi skozi poškodovano kožo seskov ali skozi ranjeno sluznico seskovega kanala in cisterne. Različni mikroorganizmi povzročajo subklinične mastitise, ki so v vidno nezaznavni obliki in klinične mastitise, ki so v vidno zaznavni obliki. Pri subkliničnem mastitisu okužena četrt in mleko na videz nista spremenjena, zmanjša pa se proizvodnja (od 5 do 20%), mleko je po sestavi manj vredno, poleg tega je stalno prisotna nevarnost, da se bo okužba prenašala na druge četrti vimena in ostale krave v hlevu. Število somatskih celic v mleku je pokazatelj zdravstvenega stanja vimen v čredi in posameznih kravah. Pri povečanem številu somatskih celic je potreben takojšen pregled s strani veterinarja. Pri kliničnih mastitisih je okužena četrt otekla, vroča in boleča. Mleko je navadno spre- menjeno. V prvih curkih so opazni kosmiči, lahko tudi gnoj, kri ali sesirjeno mleko. Spremenjena je tudi sestava mleka, manj je beljakovin, maščob, mlečnega sladkorja in rudnin. Potrebno je čimprejšnje zdravljenje. Preprečevanje mastitisov: Mastitise preprečujemo predvsem tako, da zaviramo pojav in razvoj povzročiteljev. Pri tem je zelo pomembno, da je v hlevu primerna klima in da so stojišča urejena tako, da si krave ne morejo poškodovati seskov. Pravilna prehrana krav (uravnotežen obrok, vrstni red krmljenja, higienska neoporečnost krme, počasen prehod z zimskega na letni obrok in obratno...) vpliva na zdravstveno stanje in odpornost krav. Molzniki morajo biti zdravi, obvladati morajo tehniko in higieno molže. Zelo je pomembno jemanje in pregled prvih curkov, razkuževanje vimena pred molžo in seskov po molži ter uporaba papirnatih brisač za pranje vimen. Oprema za molžo, še posebno molzni stroj, mora biti po vsaki molži očiščena in razkužena. Molzni stroj mora pravilno delovati ( vakum, pulzacija), 1 - 2 krat letno bi ga bilo potrebno kontrolirati glede na tehnično delovanje. Mastitise preprečujemo tudi tako, da v hlevu uporabljamo sredstva za zaščito pred insekti, da izločujemo krave s kroničnimi mastitisi, da damo pregledati nove krave, ki lahko okužijo domače krave. Ko ugotovimo mastitis, moramo čim prej poklicati veterinarsko službo. Kmetijska svetovalna služba Mozirje Marija Mikek KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE f. KAJ LAHKO V TEM ČASU STORIMO V GOZDll - Julija in avgusta so pogosta neurja. Da preprečimo erozijo cest in vlak, moramo redno čistiti dražnike in vzdrževati prečne odvodne jarke na vlakah. Z malo truda prihranivo veliko denarja! - Skrajni čas je za izvršitev planiranih žetev in primeren čas za opravljanje ostalih gojitvenih del - čiščenje gošč in prva redčenja. - Sprotno pregledujmo gozdove, da odkrijemo žarišča podlubnikov in o odkritih žariščih obvesti-^Vmo revirnega gozdarja. ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE UREDBA o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju 1. člen Na območju Republike Slovenije je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi. Naravno okolje iz prejšnjega odstavka so vsa območja zunaj ureditvenih območij mest, vasi in drugih naselij, infrastrukturnih objektov republiškega ali lokalnega pomena in rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del, ki so določena v skladu s predpisi o urejanju prostora, in zunaj nekategoriziranih cest ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi o cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa. 2. člen Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena je dovoljeno ustavljanje ali parkiranje vozil na motorni pogon in koles v pasu 5 m izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča. 3. člen Prepoved iz 1. člena te uredbe ne velja za: ' 1. službene vožnje pri opravljanju lovske in ribiške čuvajske, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne in veterinarske službe, inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, vojske, policije ter gasilcev, 2. gospodarjenje z gozdovi, 3. opravljanje kmetijskih del, 4. opravljanje geodetskih del, 5. opravljanje geoloških del, 6. urejanje vodovodov in hudourniških območij, 7. vzdrževanje infrastrukturnih objektov, 8. pomoč pri reševanju v primeru naravnih in drugih nesreč, 9. pripravo in vzdrževanje vseh vrst smučarskih prog na zasneženi površini. 4. člen Na gozdnih cestah je na cestah z makedamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, vodni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom), je prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njimi podobne oblike uporabe. 5. člen Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji za varstvo okolja in policija, na gozdnih in kmetijskih površinah tudi inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo in na zavarovanih ob-močjih tudi pooblaščeni nadzorniki za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti. 6. člen Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: 1. organizira vožnje z vozili na motorni pogon ali s kolesi v nasprotju s prvim odstavkom 1. čelna te uredbe, 2. organizira vožnje z vozili na motorni pogon v nasprotju s 4. členom te uredbe. Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali fizične osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 7. člen Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če: 1. vozi, ustavlja ali parkira vozilo na motorni pogon v nasprotju s prvim odstavkom 1. člena te uredbe, 2. uporablja vozilo na motorni pogon v nasprotju s 4. členom te uredbe. Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ustavlja ali parkira vozilo na motorni pogon v nasprotju z 2. členom te uredbe. Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki vozi, ustavlja ali parkira kolo v nasprotju s prvim odstavkom 1. člena te uredbe. UREDBA o spremembi uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju 1. člen 7. člen uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95) se spremeni tako, da se glasi: “Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se kaznuje za prekršek fizična oseba, če: 1. vozi, ustavlja ali parkira kolo v nasprotju s prvim odstavkom 1. člena te uredbe; 2. ustavlja ali parkira kolo v nasprotju z 2. členom te uredbe. Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se kaznuje za prekršek fizična oseba, če: 1. vozi, ustavlja ali parkira vozilo na motorni pogon v nasprotju s prvim odstavkom 1. člena te uredbe; 2. ustavlja ali parkira vozilo na motorni pogon v nasprotju z 2. členom te uredbe; 3. uporablja vozilo na motorni pogon v nasprotju s 4. členom te uredbe. Pooblaščene osebe iz 5. člena te uredbe izterjajo denarno kazen za prekrške, določene v prejšnjih dveh odstavkih.” Nabiranje gozdnih sadežev, gob in zdravilnih zelišč Sezona nabiranja gozdnih sadežev je na višku. Tudi nekaj zdravilnih zelišč za čajčke, ki nam bodo pomagali preživeti dolgo in mrzlo zimo, sije treba nabrati. Gob je pa letos zaradi deževnega poletja res obilo. Skoraj vsaka družina se vsaj enkrat na leto odpravi nekaj nabirat. Nabiranje je ena od dejavnosti, ki so tudi v sodobnem človeku globoko usidrane. Mogoče kot odsev nekdanjega nabiralca iz prazgodovinskih časov, koje bila nabrana hrana bistven del človekove prehrane. Naši starši se še dobro spominjajo, da so si z nabiranjem in prodajo gozdnih sadežev zaslužili prepotreben dodaten denar. Danes združujemo prijetno s koristnim: privoščimo si lep dan v naravi in tudi nekaj naberemo. Okrasne rastline, borovnice, maline, jurčki, lisičke, lešniki, kostanj, smrekovi vršički, lipovo cvetje in drugo spadajo med postranske gozdne proizvode. Nabiranje teh je tesno povezano s turistično rekreacijsko funkcijo gozda, saj je cilj večine obiskovalcev gozda ta, da v gozdu tudi nekaj naberejo in si prinesejo košček narave s seboj domov. Pri tem smo Slovenci nekaj posebnega, nabiranje gob in gozdnih sadežev je zelo množično, pri nas nabira večina prebivalcev. Tako so bogastva iz gozda deležni tudi tisti, ki nimajo svojega gozda. Zakon o gozdovih v 5. členu izrecno navaja, kako se izvršuje lastninska pravica na gozdovih. Lasnik gozda mora dovoliti v svojem gozdu prost dostop in gibanje drugim osebam ter dovoliti v gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prostoživečih živali, če se nabiranje opravlja v skladu s predpisi. Tako širokogrudna je zakonodaja le v deželah z velikim deležem gozda. V marsikateri zahodnoevropski državi je gibanje po privatnem zemljišču popolnoma prepovedano inje dovoljeno hoditi le po označenih poteh. Tudi nabiranje je omejeno po količinah in po času, v katerem je nabiranje dovoljeno. Nabiranje nekaterih postranskih proizvodov npr. gob seje v Sloveniji zelo razmahnilo, poleg tega pa gre ravno pri nabiranju in odkupovanju gob za organizirano komercialno dejavnost, ki nekaterim posameznikom in podjetjem prinaša velike dobičke. Vse to pa vodi v nekaterih krajih v pravo ropanje gobjega bogastva. Zato seje vlada odločila urediti nabiranje gob z Uredbo o zavarovanju samoniklih gliv. Nekatere vrste gob so popolnoma zavarovane. Na dva kilograma je omejena količina gob, ki jih lahko na dan nabere posameznik. Predpisuje tudi način nabiranja, da nabrane gobe grobo očistimo narastišču in jih prenašamo v trdni embalaži (košara), ki omogoča širjenje spor. Seveda ne bo nihče tekal za vami po gozdu s tehtnico in kontroliral, koliko gob ste danes nabrali. Količina dva kilograma na dan naj vam bo merilo, koliko je primemo, da na dan nab- erete. Sprejeta je bila tudi sprememba te uredbe, s katero j e uvedena štirimesečna prepoved (od 1. maja do 31. avgusta) odkupa in izvoza svežih gob. S tem ukrepom je preprečeno čezmerno nabiranje gob in poseganje v gozdni prostor v času, ko je ta najbolj občutljiv. Uvedena je tudi omejitev količine prodaje suhih gob na dva kilograma na leto. Kazni za kršenje te uredbe niso majhne npr. za posameznika od 15.000 do 50.000 tolarjev in za pravno osebo (podjetje) od 100.000 do 500.000 tolarjev. Nabiranje ostalih sadežev dosedaj še ni urejeno s posebnimi predpisi, vendar bo ob sedanjem obsegu nabiranja potrebno razmišljati tudi o tem. Predvsem je narobe to, da se borovnice, zlasti pa netečje (brusnice) začnejo nabirati prezgodaj, ko so še zelene. Tako naberemo še zeleno, manj kvalitetno jagodičevje. Tudi nabiranje z rifelnom je sporno. Nekateri so prepričani, da se pri takem nabiranju borovničevje poškoduje, in v naslednjih letih slabše rodi. Vsekakor se pri obiranju z rifelnom osmuka tudi zeleno listje, kar škoduje rastlini, borovnice pa je treba dodatno prebirati. Zato priporočamo ročno nabiranje. Borovnic je danes veliko manj kot nekoč, ker je veliko manj tudi pašnikov in novin na kislih tleh, kjer najbolje uspevajo. Poškoduje jih tudi hud mraz v zimah s tanko snežno odejo. Kakšnaje vloga gozdnih sadežev in gob v gozdnem ekosistemu? Gozdni sadeži in gobe so za veliko divjih živali življensko pomembna hrana. Raziskave o divjem petelinu so potrdile, daje njegovo preživetje odvisno od količine borovnic v njegovem življenskem okolju. Za človeka so gozdni sadeži le dodatek v prehrani. Tega se moramo pri nabiranju zavedati in zato nabirajmo manjše količine. Gre za pošten odnos do drugih živih bitij, s katerimi si delimo usodo na naši Zemlji. Način nabiranja naj bo tak, da vzamemo le nekaj, del pa pustimo v gozdu, ker je tam bolj potreben. Pri pretiranem nabiranju in nabiranju za prodajo imate lahko težave, preganja vas lahko lastnik gozda, ki vam lahko prepove takšno nabiranje v svojem gozdu. In ne pozabite, da lahko nabrane gozdne sadeže in gobe nadomestimo z doma gojenimi. Veliko lepih dni v naravi vam želim! Zeleni Franček H LIBELA STANDARD CELJE Tehtnici za kmetijstvo V celjski Libeli so pripravili zanimivo prodajno ponudbo dveh tehtnic, ki bodo gotovo prišle prav na vsaki kmetiji. To sta agro 200 in decimal. Predstavili bomo njune osnovne značilnosti, več pa boste izvedeli na Libelini telefonski številki 33-611. Agro 200 (200 kg x 200 g) je lahka in prenosljiva kovinska tehtnica, namenjena za splošno uporabo v skladiščih. Tehtalna površina meri 600 x 550 milimetrov. Tehtnice iz družine decimal odlikujejo ličost, prenosljivost, točnost in trajnost. Z njo lahko stehtate celo do 300 kilogramov, garnitura malih merilnih uteži pa ni potrebna. Z omenjenima tehtnicama bo tehtanje sadja, poljščin in drugih pridelkov gotovo lažje. Bliža se jesen, zato je kar prav, da začnemo razmišljati o njih. Saj veste, da dobra vaga v nebesa pomaga! Če pa vam še dopišemo, da ju dobite v Libeli Standard Celje po zares ugodnih cenah, boste o nakupu gotovo razmislili. PR Prijaielj. Beseda, ki označuje nekoga, ki ti je nadvse DRAG, BLIZU IN PRIPRAVLJEN S TABO DELITI PRIJETNO IN MANJ PRIJETNO ŽIVLJENJE. Ta OZNAKA PRIJATELJA PA JE NAVSEZADNJE ŠE VEDNO; ZELO POMANJKLJIVA. PRIJATELJSTVO J E NEKAJ ENKRATNEGA IN ZANJ ZMANJKA BESED. JE NEKAJ VELIKEGA, NEKAJ KAR RASTE, NEKA) KAR POIRI BU JE ;VZ! RAJNO POZOR N OSI IN NI GO. NlMA MrJA. ŠlRI SL 1 AH KO N LOMI JI NO IN POSIANI NEMINLJIVO. Tudi ti si najbržže okusa moč in lepoto prijateljstva. Prinese ti veselje, zadovoljstvo, energijo in pomaga v težkih trenutkih, Pomagati biti srečen. Obstaja pa e na zakonitost, ki ii i emit j odnosa. To je NESEBIČNO DAJANJE IN ODPRTOST ZA SPREJEMANJE. OBZIDJA IN MASKIRANJE VTEM PRIMERU ODPADEJO. POKAZATI JE TREBA SVOJ PRAVI OBRAZ, SICER BODO prej m SLEJ prišle težave.; Odkritost, iskrenost in priznanji so HRANA DOBREGA ODNOSA. IN STEM NE GRE ODLAŠATI. Imeti enega ali več prijateljev je tvoja odločitev. Odvisno od tvojega značaja, pripravi ji nosu in SPOSOBNOSTI. V VSAKEM PRIMERU PA J E, KOI ŠE MARSIKJE DRUGJE, VEČ VREDNA KVALITETA NE KVANTITETA. OSTALI PROSTOR IN GAS BODO ZAPOLNILI SOSOLC1, DOBRI IN MALO MANJ DOBRI ZNANCI IN NE BO POGOJEV ZA DOLGČAŠ. SEVEDA PA JE PRED PRIJATELJ EM PROSTOR ŠE ZA TVOJO NAIVI Č jo ljubezen. Nekoga, ki je v ljubezni in dejanjih še BLIŽE OD PRIJATELJA OZIROMA PRIJATELJICE. Tu Dl PARTNERJA MORATA BITI PRIJATELJA, SAJ JE TO TEMELJ ZA GRAJENJE VELIKE IN TRDNE LJUBEZNI. ČUDI ČL NI BO V LJUBEZNI NAIVI C SREČI , BO II Ml I I PRIJATELJSTVA OSTÄL IN VEDNO PREDSTAVLJAL MIR IN SPREJEMANJE LASTNE USODI . Tako. To je bil "kratek" uvod v današnje poglavje. Popolnoma nlškodi jiv za moji pojmi in upam, dane PRI VIJ RI SI N. Sicer TI PA TAKO NIHČE NE "TEŽI",: ker Sl ŠE VEDNO NA POČI INKAH. Čl Sl MO! IM, PA POZOR! S STARŠI TAKOJ IZBOLJŠAJ PRIJATELJSKE VEZI. VELJA Sl VI DA TUDI za starše. Vzemite si čas. Splača sl, sai so vaši otroci NAJBOLJŠA NALOŽBA. IN LE I NA POMI MBNA Sl VAR Hi. KI URAVNAVA PRHATE IJS IVO. BI SIDI , TISTE IZREČENE) TVOJE, PODARJ INI. MOČ BESE D U RAVNAVA Ml DSI: BOJ NI ODNOSE, GOSPODARSTVO, POLITIKO, DOGODKE IN PIŠE ZGODOVINO. Vedno je najprej beseda, za: njo dejanja in dosežki. Velja. Pa veliko uspešnih pogovorov. Čaoi Današnji bobenček je bi! na obisku na Ljubnem. Opazoval je primer, kako tam skrbijo za razvoj prijateljskih odnosov. Pogovarjal se je z družino Dobovičnik in njihovo gostjo iz Italije Cinzio Del Gallo. Cinzia je prišla na Ljubno v poletno šolo slovenskega jezika. Je potomka naših zdomcev in rada bi čim bolje obvladala slovenski jezik. Sicer je njena slovenščina že sedaj presenetljivo dobra, tako da z medsebojnim sporazumevanjem ni bilo težav. Šola na Ljubnem je pozvala družine, če sprejmejo otroke v času njihovega izobraževanja in Dobovičnikovi so se odločili, da izkažejo gostoljubje. To je bila želja hčerke Tanje, kije letos zaključila osmi razred. Tanja je težko pričakovala prihod štirina-jst-letne Cinzie. Dobila bo novo pri jatelji- Ureja: Slavica Slapnik co. Le kakšna bo? Bo sploh znala slovensko? V mislih je naredila načrt kaj vse bosta počeli in radovednost v njej je rasla. Pa je prišla sobota, 2. avgusta. Cinzio je iz San Pietra na Ljubno pripeljal njen brat. Ob prihodu je bila gostja vesela in presenečena. Družina, kamor je bila sprejeta, ji je bila takoj všeč in brž so se pričele tkati prijateljske vezi. Učenje jezika poteka v šoli vsak dan od 9. do 16. ure. Ostanek dneva Tanja in Cinzia preživita z Gulio, kije prav tako iz Italije in njeno gostiteljico ter Tanjino prijateljico Nino. Rade imajo šport, precej časa bodo namenile ogledom Ljubnega, medsbojnemu spoznavanju in pogovorom. Ker je v teh dneh bil ravno Flosarski bal, je gostja lahko spoznala tudi delček zgodovine Ljubnega in začutila utrip te tradicionalne prireditve. Cinzia pričakuje, dajo bodo obiskali starši in s Tanjo že kujeta načrt, kako bo tudi Tanja obiskala njo v Italiji. Gostji se slovenščina ne zdi težka. V glavnem se je jezika naučila v šoli, saj doma govorijo italijansko. Tudi naša hrana ji je všeč. Sicer pa bodo za predstavitev naših krajev poskrbeli v šoli, kije skupaj z ministrstvom za šolstvo, organizator gostovanja. Prijetno združeno s koristnim. Tanja bo počitnice gotovo ohranila v lepem spominu. Prijateljstvo se lahko razširi tudi med njunimi starši in kdo bi vedel v kateri smeri še. Življenje je lepo! Obisk policijske postaje Zadnji dan pouka nam je tovarišica pripravila prijetno PRESENEČENJE. ODŠLI SMO NA OGLED POLICIJSKE postaje v Mozirju. Sprejela nas je prijazna gospa ko- MAND1RKA. PELJALA NAS JE V SOBO, V KATERI IMAJO orožje. Policist nam je pokazal razne pištole, gumijevke, NEPREBOJNI JOPIČ, SOLZILEC IN ZAŠČITNE ČELADE. Povedal nam je, da lahko policist orožje uporabi le, KADAR JE NUJNO. Pripovedoval nam je tudi o svojem delu. Skrbeti MORAJO ZA RED NA CESTAH, RAZISKOVATJ MORAJO RAZNE ROPE IN UMORE, PREDVSEM PA SE MORAJO ODZVATI NA VSAK KLIC, KI GA PREJMEJO. ZATO MORA BITI NA POSTAJI DEŽURNI POLICIST. MED SEBOJ SE OBVEŠČAJO Z RADIJSKIMI POSTAJAMI. Pri NJIHOVEM delu jim pogosto pomagajo izšolani psi. Spoznali smo, da je njihovo delo težko. Ni le vožnja z avtomobili ali motorji in lepa UNIFORMA, AMPAK JE VELIKO BOLJ ZAHTEVNO. OGLED SMO KMALU ZAKLJUČILI, SAJ JE BIL TO ZADNJI ŠOLSKI DAN IN SMO TEŽKO ČAKALI NA ZASLUŽENO PLAČILO. Pričele so se dolgo priča- KOVANE POČITNICE IN UŽIVANJE NA SONCU IN KOLESU. Upam, da policaji z nami NE BODO IMELI VELIKO DELA, SAJ SMO USPEŠNO OPRAVILI KOLESARSKE izpite. Tudi policaji si ZASLUŽIJO MIRNE POČITNICE. Fajfer David J.b razred, OŠ Moziije r"7 Letošnji avgust si bomo prav gotovo LJ zapomnili po številnih koncertih. Po-d leg in Kelly family bodo 30. avgusta Slovenijo navdušili tudi Therapy. Koncert se bo odvijal v sklopu trodnevnega festivala, Hoška prebuja ’97, v Hočah pri Mariboru. Po njihovih besedah so se za našo Slovenijo odločili z namenom, da testirajo nove skladbe za novi album Ice Cream Headache tudi pred drugačno publiko. Letošnji največji metal festival v državi Ohio v ZDA seje letos končal skoraj katastrofalno. Black Sabbath je moral v zadnjem hipu odpovedati nastop, čeprav je 20.000 obiskovalcev navdušeno čakalo nanj. Vzrok je bil Ozzyjevo vnetje grla, kije menda posledica resnega vnetja polipov. Policija je zaradi izgredov aretirala 26 ljudi. Ozzyje čez nekaj dni na istem stadionu nastopil še enkrat z vsemi bandi in tisti, ki so imeli vstopnice od prejš-njič, so imeli vstop brezplačen. Popularna idrijska pop skupina Kingston je pred kratkim izdala svoj drugi CD z naslovom Dej povej, dej povej. Poleg naslovne Dej povej, dej povej, je na CD-ju še nekaj uspešnic kot so: Ko bo padal dež, Kam hitiš? in druge. Skupino smo lahko tudi letos videli in slišali na popularnih Melodijah morja in sonca. Novo osvežitev pa je pripravila tudi skupina Avia band, kije to poletje izdala težko pričakovani album Dve sonci. Na njem je šest novih skladb in že znani hiti kot so: Vedno ob tebi, Teleskop in Rdeči šal. Na plošči prevladujejo balade, za ljubitelje remiksov pa je skupina dodala še novo verzijo skladbe Vsaj še trenutek. Alenka Tenis Odprto prvenstvo Slovenije V okviru tradicionalne turistične prireditve Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji je tamkajšnji teniški klub uspešno organiziral še eno odprto prvenstvo Slovenije za pokal Flosa- rja tako v ženski kot v mošk Najprej so športna terena za Savinjo preizkusila dekleta, ki so se poleg pokala borila še za denarne nagrade v višini tisoč nemških mark. Po zanimivih začetnih obračunih sta sledila dramatična polfinala, kjer so poleg znanja odigrali vidno vlogo tudi živci, saj sta bili obe tekmi odločeni v tretjem nizu. Najprej je Vukasovičeva iz Maribor Branika premagala Klevišarjevo iz Domžal, zmagovalka odprtega prvenstva Rečice ob Savinji, Škafarjeva iz HIT Ljubljane, pa je bila boljša od someščanke Kovačeve iz Slovana. Sledil je še finalni obračun, kjerje Škafarjeva uspela vsiliti svoj način igre temperamentni Mariborčanki in tekmo dobila z rezultatom 2:0 (7:6, 6:3). Še bolj vroče in zanimivo je bilo naslednji vikend, ko so se med seboj pomerili tenisači, prav tako za pokal Flosarja in za denarne nagrade v višini dva tisoč nemških mark. Edini domačin, ki konkurenci. je nastopil v konkurenci 45 nastopajočih iz vseh najboljših klubov v Sloveniji, je bil Blaž Weiss iz Rečice ob Savinji, ki pa je kljub solidni igri izpadel v tretjem krogu. V finale sta se uvrstila Jernej Karner iz ŽTK Maribor, ki je v polfinalu premagal obetavnega Milojčiča iz Kranja, in Jaka Božič iz Slovana, ki je bil za kanček boljši od klubskega kolega Turina. V finalnem obračunu je na veliko začudenje vseh prisotnih Božič povsem “razbil” Mariborčana in v slabi uri zmagal z rezultatom 2:0 (6:1, 6:0). Na koncu so bili poleg zmagovalca najbolj zadovoljni organizatorji, saj jim je uspelo pripraviti turnir, ki je po moči in udeležbi takoj za državnim prvenstvom. Čestitkam za dobro organizacijo, ki jo je bil Tenis klub Ljubno deležen od predstavnika teniške zveze Slovenije in obeh finalistov, se pridružujemo tudi mi. Franjo Pukart Turnii* prvakov nogometnih lig Prestižni naslov pripadel Razborčanom Športno društvo Vrbovec Nazarje je tudi letos organiziralo turnir prvakov krajevnih lig v malem nogometu, na katerem je sodelovalo šest ekip. Po predhodnem žrebu in medsebojnih srečanjih v skupinah, sta se v finale uvrstili ekipi Polda’s cluba iz Mozirja in radmirski prvak Razborje. Po izenačeni in dopadljivi igri na obeh straneh se je srečanje končalo brez zmagov- alca, tako da so o prvaku odločali kazenski streli. Tu seje z dobro obrambo izkazal vratar Razborij, Franc Brglez, in odmevna zmaga je odšla v Radmirje. Franjo Pukart M VEČIH LADIJ 'a - mHV HOMERJEV EP NASMEŠEK t X' s - ‘ '1 ^ J NAČRT £.. m LITIJ - * , Tfl - NALEZLJIVA ČREVESNA BOLEZEN SESTAVIL: METOD ROSC TONI KUKOČ NAPAD, NASKOK LJUDSTVO V LAOSU NAJVEČJI MORSKI P0Ž1VILNA PIJAČA JAPONSKI DROBIŽ JEL FOTOGRAF APARATA VRSTA ZELENJAVE DRUGO IME ZA DIGETONE BIKOBORSKI VZKLIK ITALIJANSKI PESNIK (PIETRO) SLOVENSKI GLASBENIK (LOJZE) TRAVA DRUGE KOŠNJE SLOVENSKI MLADINSKI PISATELJ MAL NASELJE PRI MOZIRJU NAREK ŽEPNA DRŽAVICA V PIRENEJIH MESTO NA KAMČATKI TURŠKI NOGOMETAŠ (EMRE) NAVIJAŠKI REKVIZIT ZLOŽLJIVO PREBIVALIŠČE SAVINJSKE NOVICE ŽENSKO IME FR. IGRALEC DELON DVOJINA V SLOVNICI ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI DIAPOZITIV MESTO V SREDNJI BOSNI KULTURNO DRUŠTVO ORGAN VIDA NAZIV URBAN ČERNIGOJ ODISEJEV OTOK PEVEC PESTNER ELIZABETH TAYLOR VEZNIK VETRNICA, KOSMATINEC PRVI MITOLOŠKI LETALEC PAPEŽEVA PALAČA GLASBENI ZNAK C IME in PRIIMEK NASLOV(ulica, kraj): MINI SLOVAR ARETINO: Italijanski pesnik (Pietro) ASIK: Turški nogometaš (Emre) DIONI: Organska spojina, digetoni PALANA: Mesto na Kamčatki Rešitev prejšn je križanke: Loboda, Akadem, Punat, bal, koc, fazan, ne, kamela, ranar, imunost, nota, melos, Alarod, Bretagne, Kra, RI, Aragona, Iča, sloni, TJ, ataka, Enare, gnojilo, Isar, akna, imovina, Laax, Tiberij. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 15. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Romana Štiglic, Volog 25, Šmartno ob Dreti; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Jerica Pozinek, Logarska dolina 12, Solčava; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Rozka Tkavc, Lesarska 43, Nazarje; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Lojze Puncer, Praprotnikova 4, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 16. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do sobote, 16. avgusta 1997 pošljete no naslov Savinjske novice, Savinjska c. 4, Nazarje, s pripisom Nagradna križanka. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih prispeva turistična kmetija Perk: 1. nagrada: kosilo za 4 osebe, 2. nagrada: narezekza 2 osebi, 3. nagrada: kmečka malica za 2 osebi. Na trgu 36, Mozirje OD 10. DO 30. AVGUSTA VELIKO POSEZONSKO ZNIŽANJE 3096 3096 3096 3096 ZA VSE IZDELKE RIVON NIMM . Morda ste iskali prav to... j MIZARSTVO NADLUČNIK SAADI i Po konkurenčnih cenah izdelujemo kvalitetne vrtne ute, manjše ■ J vikende (brunarice) pasje ute ipd. Tel. 063/832-951. ; TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ SP. REČICA [ Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja ! I kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... ■ I Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. i I ANTENE IN RTV SERVIS I I Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in | I dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar I i s.p.. 845-194. ; RTV PURNAT \ ■ Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na i J vašem domu, RTV servis Puntat, tel. 843-424. • POGREBNE STORITVE ANUBIS * Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Jožica ■ I Štiglic, Radmirje, tel. 841-029. II I ODKUP HLODOVINE I I Hlodovino smreke vseh kvalitet odkupujemo. Cena ugodna. Tel. 841- | j 413 (Jože). j I URARSTVO - HOBI IGRAČE j I Za prijetne avgustovske dni imamo po ugodnih cenah družabne igre, I i monopoli, Ugani kdo, 100 iger, karte remi, karte miki miška, tarok, ■ J tudi karte za prerokovanje. Tel. 841-084. " VGRAJEVANJE OKEN j * Zamenjava starih oken s kvalitetnimi termoizolacijskimi po meri1 I izdelanimi okni, brez zidarskih posegov, ter vgrajevanje oken po I I naročilu v nove objekte. Tel. 833-030. f I AKUSTIKA, TELEFONI, GSM (04l),... | I Novo v prodajnem centru Izoles v Nazarju! Glasbeni stolpi, televi-1 I zorji, videorekorderji, kamere, kasetofoni, Hi-Fi komponente,! ■ zvočniki, itd... znamk Sony, Grunding, Roadstar, Siemens, Philips,. ] Aiwa... “ I Od vtičnice do telefonu ali GSM (041) znamk: Panasonic, Siemens, I I Philips, Samsung, Aeg, Mitsubishi, Motorola, (vse je A-testirano) | I Največja izbira avdio, video kaset, mini diskov, praznih CD-jev, dat I ■ kaset, baterijskih vložkov znamke GP (USA). ;; j Prodaja na 5 obrokov s čeki, kartice: Activa, Eurocard, Diners. ' Kje: Trgovina TehnoFON v 1. nadstropju centra Izoles. IBALIRANJE j I suhega sena, slame, po konkurenčnih cenah. Tel. 841-315. a I MIZARSTVO ROBNIK BOŽO, LUČE j I Izdelujemo kvalitetno pohištvo: mize, jedilne kote, vrata, podboje, I I stopnice in ograje... Tel. 844-245. j I__________________________________________________________I S ARUS S a vinjska c. -4 Nazarje - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel 832-822,0609-646-442 Prodam kvalitetno belo vino, cena 250 SIT ali zamenjam za les. Tel.: 832-182. Prodam Jawo 350 TS in pajka italijanskega, širine 230 cm, oboje dobro ohranjeno. Tel. 831-290. Inštruiram matematiko za popravne izpite. Tel. 832-024. Prodam 1560 kom., modularca po ugodni ceni. Tel. 831-198. Prodam trosilko gnoja in nakladalno prikolico, zgrabljalnik, stroj za kožuhat koruzo. Tel. 832-264. Prodam šotor za 2 osebi, iglu oblika, 2,5 kg, cena 7.000 sit, Uroš. Tel. 831-820. Ugodno prodam prtljažnik za Zastavo 101. Cena po dogovoru. Tel. 831-820. Tračno žago za razrez lesa prodam. Tel. 844-282, 844-316. Prodam krožno žago za rezanje meter-skih drv, izruvalnik krompirja, zaboje za krompir. Tel. 832-525. Prodam gorsko kolo Scott boulder, 1.95, kot nov. Simon Makovšek, Lesarska c. 19, Nazarje. V Mozirju prodam hišo in parcelo. Tel. 832-756. Prodam gorsko kolo SCOTT Windriver, staro eno leto, odlično ohranjeno, cena 1000 DEM. Tel. 843-092. V centru Ljubnega oddam v najem lep vpeljan gostinski lokal. Možnost stanovanja. Tel. 841-401 od 12. do 13. ure. Na Ljubnem prodam starejšo hišo, gospodarsko poslopje, poleg velik vrt. Tel. 841-401 od 12. do 13. ure. Ugodno prodam kozla in tri koze z mladiči. Tel. 841-302.__________ Prodam Tomos avtomatik, 1. 89. ugodno. Jožica Špeh, Attemsov trg 4. Odkupujem hlodovino, smreke, F, I,II, kvaliteta, ugodna cena. Plačilo takoj. tel. 843-197. Prodam telico, brejo 9 mesecev, A kontrola. tel. 843-282. Prodam sejalnico za koruzo in cirkular za cepljenje opaža. Tel. 063/832-370. Zaposlimo mizarja za nedoločen čas. Tel. 841-112 ali 843-065, Robert Remic. Prodam dve kozlički stari tri mesece, cena 8.000 SIT. Kramer, Loke 8, Ljubno ob Savinji. Prodamo stabilno in mobilno CB postajo z anteno, cena po dogovoru. Inf. na tel. 841-029.________________________ Prodam novo strešno opeko Vinkovci tip 104, 1000 kom. Inf. tel. 841-081. Sivo rjavo telico v 9. mesecu brejosti, A kontrolo, prodam. Tel. 843-070. V centru Mozirja oddamo lokal 38 m2. Inf. po 18. uri na tel. 720-502. Ugodno prodam dvosed, rategljiv v ležišče, skoraj nov. Tel. 841-384. Kupim karto za premog. Tel. 846-173. Prodam 170 kom. strešnikov Bramac, rdeče barve. Tel. 833-081. V najem vzamem, manjše stanovanje. Ponudbe na tel. 844-349. Poceni prodam fotokopirni stroj Konica. tel. 831-096. Prodam MB 206D, starejši letnik, Ker-sonar, odlično ohranjen, tel. 841-315. Prodam kravo brejo 9. mesecev in telička 3 tedne. Tel. 831-332. Prodam športni čoln za 6 oseb, primeren za vleko smuči, z motorjem “Evin-rude” 40 ks (poraba 4-6 1/uro), vgrajenim volanom, tankbm za gorivo, električnim in ročnim zaganjaČem ter pozicijskimi lučmi. Prikolica nova z vitlom in naletno zavoro. Cena 3600 DEM. Tel. 063/844-461 in 0049-7026-4751. DRUGI DRUGI DRUGI DRUGI DRUGI DRUGI DRUGI immm g KRIM KMER c Marija n KRIŽNIK s.p. I na trgu 28, B Moziije I Tel: 831-096 BRUCU BRUCH BRUQI Trgovina Krim vam g nudi pestro izbiro jjj otroških trenirk. 2 S barvnih kavbojk in g pisanih mikic za g vašega šolarja, staršem pa nudimo | ugodne plačilne g pogoje. PRIDITE IH SE PREPRIČAJTE g DRUGI DRUGI DRUGI DRUGI i bodo shrambe :ö: k49,00 V ULTRI smo vam v prihodnjih d ieh že pripravili vse zavlag; za manj denarja bolj polne. KIS ZA VLAGANJE "F RIO LA" 51.... kozarci za vlaganje.............. SOL ULTRA 1 kg..................................... ......VL... .43,00 SIT SOL JEDILNA 50 kg................ .................\\.....A .i .499,00 SIT SLADKOR 50 kg........ ^................\ .....\....5.699,00 SIT Po reklamnih cenah ^erTokrat ŽARNICE; m sicer 40 w, 60 w in 7^Mv^^mo ...\....^....A.....______.V...............34,90 SIT 1 50 w samor.A............\..s...\.....(....A....................49,90 SIT Paprika Izkoristite Vrilož poslovalnici |10 Izj odvzem 20 kg\{l kart >n) .od 110,00 do 135,00 SIT lodnjilt dncjr'nabavite v diskontu JATA ali v kateri drugi naši znižanje - zmrznjeni piščančji file minimalni po 578,10 SIT/kg. Vabimo vav-da nas obiščete v poslovalnicah v Mozirju, Nazarjah, Varpolju in diskontu JATA na Ljubnem! Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 4 GTL 4/89 114000 330.000,00 R 5 GTS 7/87 157500 470.000,00 R 5 CAMPUS 5V 5/90 124000 550.000,00 R 5 CAMPUS PLUS 3V 12/92 ! 62000 720.000,00 CLIO 1,2 RL 3V 5/93 93000 890.000,00 R 21 TL 1,4 5V 8/90 176000 724.500,00 EXPRES FURGON 2/91 145000 735.000,00 ESPACE 2 OTD 4/95 40000 3.500.000,00 LADA SAMARA 1500 1/94 31000 740.000,00 PEUGEOT 205 L 12/91 48000 829.500,00 JUGO KORAL 55 10/88 95000 315.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI OD 2 -5 LET ErüSLL d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 § RENAULT Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine POLETITE V TANDEMU! Izkušeni piloti DJP Finesa Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornja Savinjsko dolino na naslednjih relacijah: * Golte (Medvedjak) - Mozirje.............. 4000 SIT * Golte (Medvedjak) - Rečico................4000 SIT * Golte (Stari Stani) - Ljubno..............4000 SIT * Lepenatka - Gornji Grad...............4500 SIT * Semprimož- Gornji Grad ...............3000 SIT * Logarska dolina (pan. cesta) .........4000 SIT * Velika planina ■ Podvolovljek.............4000 SIT Izbor relacije je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno mesto, najem opreme in nezgodno zavarovanje. REZERVACIJE INI INFORMACIJE: 063/843-296 ALI 0609/625-960 Tako kot spomladi bo tudi ob jesenski razstavi v Savinjskem gaju reklamna edicija CVETJE EVROPE '97 Podjetja in obrtniki, ne zamudite ugodne možnosti predstavitve vaše dejavnosti širšemu krogu potrošnikov! Še danes pokličite na telefon j C 833-230 ali 833-210 |r in si rezervirajte svoj prostori r t t#* ZGORNJES A VIN J S KI ČASOPIS. 1 Celje - skladišče drogerija £ D~Psr ^ra^ner'eva 7/1997 Telefon v s m m 5000004408,16 : $33 VELIKA IZBIRA : naravne barve, poly color, recital, excellence, movida, casting,... Kakšne pa so cene nizke in še 5% • v« ■ izje f' ^ ' ™ Igk i m COBISS © vtciftz SW7Ri 2. VPRAŠANJE: Delovni čas TA EXTREM TOURS je Pravila za sodelovanje v poletni nagradni igri so preprosta. V treh številkah Savinjskih novic bomo objavili tri kupone. Vaša naloga, cenjeni bralci in bralke, je, da odgovorite na vprašanja, kupone izrežete in jih sestavljene ter nalepljene na dopisnico najkasneje do petka, 29. avgusta 1997, pošljete na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade: 1. Tridnevni paket (polpenzion) za dve osebi v hotelu Lucija, Barbara ali Marita v Portorožu, 2. Enodnevni izlet v Gardaland za dve osebi, 3. Dvodnevni izlet v Gardaland za eno osebo OSREDNJA KNJ. CELJE