NO. 136 Ameriška Domovina AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVEliAND 3, O., TUESDAY MORNING, JULY 20, 1954 ŠTEV. UV —VOL. UV Dr. Gerber pravi, da bo slučaj fajinstvenega umora razvozlan Po njegovem mnenju je moral biti morilec zdravnikove žene ves obrizgan s krvjo. CLEVELAND. — Pretekli teden so si policijski uradniki v Clevelandu ogledali krvavo pa-jamo, v kateri je bila oblečena Mrs. Marilyn Sheppard, žena zdravnika Shepparda v Bay Village, ko je bila brutalno umorjena. Dr. Gerber, clevelandski koro-ner, ki se zelo trudi za rešitev tega zagonetnega umora, je iz javil, da je trdno prepričan, da bo umor pojasnjen in morilec odkrit. Dejal je tudi, da je moral biti morilec od pasu gor ves oblit od krvi, ki je obrizgala tudi vrata in stene spalnice. Medtem še vedno pridno preiskujejo vso okkolico, da bi našli orodje ali orožje, s katerim je rnorilec prizadejal ženi smrtne rane. Pretekli teden je prišlo v Bay Village tudi nekaj vojakov, ki so preiskovali okolico z apa-rati za odkrivanje skritih min, toda doslej je bilo vse iskanje zaman. Senator Burke je odprl I Osvobojeni ameriški svoj glavni stan | ygj^j pripovedujejo |o zasliševanju v Češki Komunisti so jih izpraševali o vsem mogočem, celo o senatorju McCarthyju. FUERTH, Nemčija. — “Po e-nem letu v ječi nam boste dajali boljše odgovore! Tako se je glasilo svarilo čeških komunistov, ki so zasliševali in spraševali o vojaških zadevah sedem ameriških vojakov, kateri so bili 12 dni ujetniki sovjet ske satelitke Češkoslovaške. Omenjeni vojaki, ki so nevede in nehote zašli preko češke me-CLEVELANO. — Zvezni se- P6’ so bili 0Proščeni pretekli če-nator Burke je odprl v Hanna Hrtek’ nakar 50 povedali ameri-Bldg. svoj kampanjski glavni časnikarjem o svojih do-stan. Bivšega popularnega cle-velandskega župana je imenoval za zveznega senatorja governer Lausche, in sicer na izpraznjeno Poraz Zapada vŽenevij Angleške dekline si i brazgotinami kazijo roke in noge Iz zadnjih vesti je razvidno, da je bil Zapad poražen na celi črti. - To ponižanje bo Zapad težko prenesel in ni dvoma, da bo v Aziji izgubil še tisto malo ugleda, kolikor ga ima. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice živi ja j ih Rekli so, da se jih telesno ni zveznega senatorja governer Jmuč^°. t0(ia neprestano pa so jsche, in sicer na izpraznjeno Hlb zasnševali v skupinah in po- mesto umrlega senatorja Tafta. ®arnic- Zasliševal jih je neki 'Ceh, ki Načelnik glavnega stana, odkoder se bo delovalo za izvolitev senatorja Burke-a, je Joe Sullivan, bivši sodnik, ki je dobro poznan kot pravnik in voditelj. Mr. Sullivan je bil že več let KTie | bavarskega"* "^ra j a prekoračili je govoril angleško. Vsi [so bili obtoženi, da so vohuni. Neki vojak je dejal: “Spraše-Jvali so me o vsem mogočem: — vse od vojaških zadev do politi-|ke in senatorja McCarthyja.” Ko so vojaki v bližini nekega Nore pUnce si vrezujejo v ro ke in noge začetne črke imen svojih fantov NOTTINGHAM, Anglija. — Med angleškimi deklinami, tako imenovanimi “bobby soxers” se pojavile nove, muhe. ŽENEVA. — Združene države so v nedeljo zvečer obljubile da ne bodo poskušale z grožnjo uporabe sile” porušiti indoki-tajske poravnave. Obljuba pa je bila dana s sva- J ______ rilom, da bo Washington gledal zelo odurne |na vsako oživljenje ogresije (napadalnosti) z veliko pozornostjo Iranska vlada je moško odgovorila Sovjetski zvezi Ko je bil Burke župan mesta Clevelanda, je bil Sullivan njegov eksekutivni tajnik. Pomagal mejo, jih je nenadoma obkolilo kakih dvajset čeških vojakov, ki s poprej oddali pr0ti Ameri- Rekla je, da si pridržuje pra vico sklepanja pogodb za i ohranitev svoje suvereno- R(16(6 nflfACfnirA sti in neodvisnosti. IllUClC PUlCSIllICe TEHERAN, Iran. — Iranska Vlada je v nedeljo povedala Sov-jetiji, da si pridržuje pravico Vstopa v kakršno koli obrambno zvezo za ohranitev svoje suverenosti in neodvisnosti, temelječo na čarterju Združenih narodov. je tudi pri vodstvu Burkejevih f , Protl Ameri' županskih kampanj.' kancem nekaj svarilnih strelov. Naslov glavnega stana je _____ Nato so jih Čehi prijeli ter jim 1638 Hanna Bldg. Mr. Sullivan njihove lastne čepice bo prijazno sprejel vse obisko- preko oči'ida niso nič videli. — valce, ki bi bili zainteresirani za dalle nismo nikoli ve- izvolitev senatorja Toma Burke. dei’ ^ sm0”’ so dejaIi- “Lahko da smo bili v Pragi, morda tudi kje drugje. Vemo samo to, da smo bili v treh različnih ječah.” --- JV W j ■ "V/"" ■ ' dajejo mamila amer. General Priporoča vojakom v Aziji [bombardiranje Rdeče S tem je iranska vlada odgo-^“la na sovjetsko noto z dne 8. r' b'a, V kateri je Sovjetija zadevala pojasnila o stališču, ki ca zavzema Iran napram zapad ni »brambni zvezi. Istočasno ko je bil objavljen f; ^OVOr Sovjeti ji, je teheranski tthnister Ali Amini spo-Že*21 ’ da J6 hil v principu dose-jjd svorazum med Iranom in os-mednarodnimi petrolej ski-sk- razhami, da se spravi iran-trg petrolej zopet na svobodni jj ^ svoiji noti Iranu je Sovjetija s^la poročila časopisja, da j, 7družene države in drugi na-jr ^ Popravljajo, da vključijo k. aii v “agresivni vojaški blok’ in na zvezi nied Turčijo Pakistanom.” gjranska vlada je odgovorila (jj.. da se ne bo nikoli pri-Zlla n°beni zvezi, ki bi bila ^6na proti suverenosti in Prič !Sn°Sti Sovjethe, in da isto 2e akuie tudi od Sovjetske zve- Z mamili hočejo komunisti oslabiti in onesposobiti moč ameriškega vojaštva. NEW YORK. — Skupina ko Imunističnih prostitutk je z mamilom heorinom reducirala že znatno število ameriških voja-kov, ki so postali sužnji tega mamila To delajo z namenom, da | oslabijo in onesposobijo čim Jveč ameriških čet. Tako je bilo povedano vladnim preiskovalcem, ki preiskujejo to resno za-[ devo. Dokazano je, da je kitajski ko-j munistični režim organiziral prostitutke in druge, ki zalagajo ameriško vojaštvo z mamili. ___ Drugi komunistični agenti so prinesli velike količine kokaina tudi na Japonsko, kjer je mnogo ameriškega vojaštva. Doslej so ameriške in južno-korejske oblasti aretirale že dva tisoč in štiristo ljudi, ki so raz |pečavali kokain in heroin med ameriškimi vojaki v Južni Koreji in Japonski. Rodney Gilbert, amer. časni- Kitajske WASHINGTON. — General jOtto P. Weyland, poveljnik a- Nore dekline so si namreč pri- (M skrbnostjo, čele vrezavati v svoje roke in v To obljubo in to svarilo je dal stegna začetne črke imen svojih ameri,ški podtajnik Bedeli Smith fantov. Nekatere si zareze drg- j delegatom na 90 minut trajajoči nejo še z ogljem, da je črke lag- konferenci. ije čitati. Odstranitev zapreke “To je zaprepastljivo, grozno”, S to obljubo je bila odstranje-je rekla Miss W. L. Hawkridge, J na poglavitna zapreka poravna-nadzornica neke šole. Ivi ind©kitajskega vprašanja. — Ta “epidemija” se je pričela j Komunisti so namreč svarili, da pretekli mesec v Swindonu. kjer [vsaka poravnava, ki bi je ne je oporišče ameriških letalcev, jamčile Združene države, bi bila Mnoge dijakinje in mlade tovar- “brez pomena in vrednosti.” niške delavke si vrezujejo z me- Združene države niso hotele so začetnice imen ameriških le- podpisati s komunisti nobene po- talcev- ravnave, ki bi predala severni Norost se je razširila kmalu v del Viet Nama komunistom. _ Nottingham, (ki je oddaljen 100 (Mar naj to pomeni, da bodo se mlj od dotičnega oporišča. Ob- dai Združene države podpisale lasti si prizadevajo preprečiti in j m jamčile tako poravnavo, ko je ustaviti to odurno norost, pre-1 rečeno, da je bila z izjavo drž. den si še več deklet ne naredi |Podtajnika Smitha zdaj odstran-teh odurnih in nevarnih brazgo- jena glavna zapreka poravnavi? tin. Ured.). Neka deklina je imela na hrib- Neki zapad ni vir pravi, da se tu vrezano: “Jack me ljubi”. — zdi, da so zdaj ugodne prilike za Rekla je, da si je črke vrezala P^pis premirja v torek zvečer, tako, da se je preko ramena gle- Dve večji zapreki, ki zdaj bloki-dala v ogledalo ter si vrezala |rata poravnavo, da sta položaj ni organizaciji niti ne bo dovolila Združenim državam, da bi ustanovile tam svoja oporišča v slučaju, če se doseže premirje... Novi grobovi John Skrobar V nedeljo je po dvomesečni bolezni umrl v St. Luke’s bolnišnici John Skrobar, star 36 let. Zapušča očeta Louisa Skrobar, 1518 E. 43 St., in več sorodnikiv Pogreb pokojnika bo v sredo iz W. A. Nunn and Son Funeral Home v Mt. Carmel cerkev na 116 Woodland ob desetih dopoldne. črke z britvico za britje. Vzhodna Nemčija dobila novega rdečega poslanika črte, ob kateri naj se neha streljanje, in datum vietminhskih volitev. Dokaj optimizma Ameriška obljuba skupno s francoskimi in angleškimi zagotovili, da ni zdaj na roki nobenih načrtov za vključitev Vietnama, V NEW YORKU je pričal pred - —— senat, preiskovalnim odborom kar, ki je že dolgo časa na Dalj- 'Rev. William Howard Melish, či- BERLIN. — Dne 17. julija so V1,1JUI;1LCV vunimma, meriške taktične s^e’ le [či^novsga^ ambas^iorja^k^rTe no^pi^d^devano^užnoazi^sko Pl na Vzhodna Nemčijo t varilo med delegati dobršno er njeno poppono inkorporacijo mero optimizma za poravnavo, v satelitski sistem. Sovjetski delegat Molotov je Moskva je naznanila odpoklic izjavil, da čuti, da je bil “polo-. Semjonova, sovjetskega žen temelj za mir.” ambasadofrja in visokega komisarja za Vzhodno Nemčijo ter njegovo nadomestitev z G. M. Puškinom, ki je zasnoval prevzem Madžarske po komunistih po svetovni vojni. ki bombniki bombardirali Rdečo Kitajsko, če Združene države posežejo v vojno v Indokini. General je dalje rekel, da ima občutek, da smo sedaj bliže tretji svetovni vojni kot smo ji bili kdaj prej. Toda dejal je tudi, da bombardiranje Rdeče Kitajske ne bi izzvalo tretje svetovne vojne, razen če je S0vjetija že dokončno odločena, da je pripravljena na vsesplošen spopad. Indija kupuje helikopterje TOKIO. — Tiskovna agencija Kyodo poroča, da je Indija kupila od neke japonske tvrdke 4 helikopterje. Na 'smrtnem pohodu' skozi džungle pomrlo nad 500 ujetnikov Pohod je bil enak znanemu smrtnemu maršu Ameri-kancev na otoku Bataanu HANOI, Indokina. — Oproš čeni branitelji trdnjave Dien Bien Phu pripovedujejo, da so zmagoviti komunisti odgnali borce Francoske Unije na “smrtni marš” skozi džungle, ki je trajal 41 dni in na katerem je omagalo in pomrlo 500 brambovcev. Oni, ki so preživeli pohod od trdnjave do Thanha Hoa, katera razdalja znaša v zračni črti 200 milj, toda je skozi džungle še en krat daljša, pripovedujejo, da so ob koloni korakali komunisti, ki so nepprestano vpili; “Hitreje, hitreje, hitreje!” One, ki so omagali in padli, so komunisti pustili ležati in umreti, kjer so padli. “Skoraj 500 naših tovarišev je ostalo tako zapuščenih in smrti izročenih Nemški poslanik v Vatikanu VATIKAN. — Semkaj je prispel prvi poslanik Zapad. Nemčije, Wolfgang Jaenicke.— Ob sprejemu se je papež 20 minut razgovarjal z njim. Štirinajsta obletnica— V četrtek ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Dorothy Sober v spomin 14. obletnice njene smrti. Molitev— Nocoj ob osmih so vabljene k molitvi za pokojno Margaret O-berstar v želetov pogrebni zavod na E. 152 St., članice Društva Waterlo Grove št. 110 W. C. V sredo naj se po možnosti udeleže pogreba. Molitev— Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene nocoj ob 7:45 v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Margaret Ober-star. Odpovedana seja— Waterloo Grove No. 110 WC nima ta mesec redne seje. Romanje— V nedeljo, 25 julija, prirejata podružnici Slov. moške zveze in Slov. ženske zveze v Girardu romanje v Providence Hts Sv. mašo ob 11. bo daroval msgr. M. Škerbec. Vabljeni so tudi rojaki iz Clevelanda. Deseta obletnica— V sredo ob osmih bo v cerkvi Matere božje Karmelske v Wickliffe, O., sv. maša za pok. Johna Simončič, ml v spomin 10. obletnice smrti. Pogreb— V nedeljo umrlega Karla Cento ne bodo pokopali danes, kot je bilo včeraj napak poročano, ampak v četrtek. Pogreb bo krenil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoaa ob 8:30 v cerlkev sv Vida. Na operaciji— Christine Leslie, roj. Komin, |je morala iti na operacijo v Polyclinic bolnišnico kjer leži v sobi št. 130. Obiski od dveh do treh popoldne in od sedmih do osmih zvečer. NAIVNOST, KI JI NI PRIMERE! nem vzhodu, je dejal, da se ti agenti vtihotapljajo v Južno Korejo iz Severne Koreje. Vremenski prerok pravi: anes večinoma sončno in to-2večer grmenje in dežni dho' p0no^ jasi'10 M 'bolj hla- Človekoljubma zamisel LONDON — V Clactonu na Angleškem so odprli poseben vrt za slepce. Zasadili so ga s cvetlicami in grmičevjem, ki ga je mogoče spoznati po tem, kako diši. Cvetlične nasade in grmičje so opremili s tablicami in označbami imen rastlin v Brajlovi pisavi. Koliko veselja so s tem napravili nesrečnežem, si ljubitelji narave lahko mislijo. gar pričanje kliče v spomin izjave, ki smo jih slišali v letih 30-tih, da je namreč “v gotovih o-koliščinah človek lahko komunist in kristjan.” V tistih dneh je bil priljubljen argument sopotnikov, da je komunizem prav za prav krščanstvo v akciji — da je Kristus pridigal jemanje bogatim in dajanje ubožnim, kar bodo komunisti tudi storili. K sreči je malo pravih kristjanov celo tedaj nasedlo tej potegavščini. Oni maloštevilni, ki so ji nasedi, pa so bili po dogod- kih zadnjih let do kraja razočarani. Komunisti namreč preganjajo svoje lastne pravoslavne. z.uiuzene arzave niso bojuj o krfistjane, katoličane, protestan-I ča se sila in ne bodo skušale vsi Delegati smatrajo, da je izjava ameriškega podtajnika Smitha mnogo izboljšala prilike za poravnavo, toda ali bo ta poravnava dosežena do torka zvečer (nocoj), ko mi moral francoski premier odstopiti (po njegovi lastni izjavi), če je ne doseže, je Mussoliniji pa drugo vprašanje. Tajne seje Delegati so sklenili, da se bodo posvetovali na tajnih sejah, na katerih bodo poskušali doseči poravnavo. Bedeli Smith je poudarjal, da so Združene države vedno pripravljene pomagati in sodelovati da se doseže pravična in častna poravnava, ki bi prispevala k stalnemu miru v teh krajih. “Združene države niso bojujo- na poti,” je rekel neki Francoz. Najslavnejši med temi ujet niki je gen. Christian de Castries, poveljnik padle trdnjave, ki so ga komunisti odvedli v nek tajni zapor v bližini kitajske meje. Komunisti se namreč boje, da bi ga poskusili rešiti francoski padalci, kakor so Nemci rešili z Alp italijanskega diktatorja te, Žide ter ljudi vseh drugih verstev, ki se količkaj upirajp njihovi oblasti. Rev. Melish, ki ima za seboj notoričen rekord komunistično -frontnih aktivnosti, je eden izmed onih zelo maloštevilnih duhovnikov. ki se še vedno oprijem ijejo teorije, da zavlada lahko sprava med vero in tiranijo. Kot liti svojih vidikov in nazorov bojujočim se strankam”, je rekel državni podtajnik Smith. Francoski pritisk ŽENEVA. — Francija izvaja močen pritisk na delegate Kam-bodije in Laosa, da bi sprejeli vojaško nevtralnost za svoji deželi ter s tem pospešili poravnavo v Indokini. Minljiva slava sveta individualec ni važen. Edini vz- Francoski premier je že žago- rok, ki opravičuje njegov poziv pred Odbor za preiskovanje prevratnih aktivnosti, je vseboval v tem, ker dokazuje, kako naivni tovil Molotovu in kitajskemu premierju Chou-u, da Francija ne bo dovolila, da bi se pridružil oni del VViet Nama, ki bo o- j * —uaivin vacjc, v viez ki do o- so se celo danes nekateri ljudje, stal še svoboden, azijski obramb- LONDON — Razni spominski predmeti nacističnih velikašev težko najdejo kupca. Tako bi neki Irec rad kupil jahto nekda-jega nemškega admirala Doeni-za in ponuja zanjo 6 tisoč mark, dočim je jahta stala leta 1939 — 600,000 nemških mark takratne vrednosti. Tudi Goeringov luksuzni avtomobil ni dosegel posebne cene. Neki Anglež ga je kupil za 20,000 mark. Hitlerjevi akvareli (vodne slike), s katerimi je ta norec izživljal svoja umetniška stremljenja, pa sploh še niso našli kupca. Kancler Adenauer je celo odklonil, da bi jih sprejel v dar. Napačno streho je popleskal ALBERT LEA, Minn. — Neki pleskar je imel pravo hišno številko, toda napačno ulico, kar je imelo za posledico, da je zeleno prepleskal streho napačne hiše. NAJNOVEJŠE VESTI ŽENEVA. — Ženevska konferenca je dosegla vččeraj svoj višek in vsa znamenja kažejo, da bo še nocoj pred polnočjo doseženo premirje, s katerim bo končana osemletna vojna v Indokini. CLEVELAND. — V prizadevanju za rešitev tajinstvenega u-mora se je na tajnem sestal dr. Alan R. Moritz, strokovnjak za utemeljevanje in preiskovanje zločinov, z dr. Samuelom H. Sheppardom, možem umorjene žene v Bay Village, O. CLEVELAND. — Včeraj popoldne je bila ubita, ko je sedela na pragu drogerije in lekarne Rawlings Pharmacy na E. 79. St. in Rawlings Ave., kjer je jedla sladoled, tri in pol leta stara deklica Helen Grigore. Ubil jo je avtomobil, čigar voznik je izgubil kontrolo nad njim. Sestrica ubite je bila ranjena, kakor tudi še tri n^adaljne osebe. Motorist, ki se piše John He-wins in je star 30 let, je po nesreči pobegnil, toda ga je policija kmalu zatem prijela. LONDON. — Zunanji urad je pozval Španijo, naj neha S pošiljanjem o rožja Egiptu, toda Španija je baje poziv odklonila. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Pred poslopjem Združenih narodov je včeraj demonstrirala skupina Vietnamcev proti nameravanemu razkosanju svoje domovine Viet Nama. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 20, 1954 Ameriška Domovi ima ■vX'i > laorvii 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12'.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 136 Tues., July 20, 1954 Gospodarski zastoj in brezposelnost bosta odločilno vplivala na volitve Vladni govorniki skušajo prepričati javnost, da gospodarska delavnost narašča, število nezaposlenih pa pada. Predstavniki in voditelji delavskih unij se jeze in protestirajo, da to ni res. Ta prepir ima svoj političen smisel in pomen. Vlada hoče ljudi prepričati, da se gospodarske razmere zboljšujejo, da je storila vse, kar je bilo potrebno, da se blagostanje naroda ne bi zmanjšalo, če se že ne more povečati, organizirano delavstvo, ki najtežje skuša gospodarski zastoj, pa trdi, da to ni res. Po njegovem mnenju skrbi vlada v prvi vrsti za podjetnike in njihove koristi, med tem ko ji za malega človeka v resnici ni dosti mar, čeprav neprestano poudarja svojo skrb zanj. Ljudje, katerih gospodarski položaj se, je v zadnjem letu poslabšal, ne pripisujejo tega splošnim gospodarskim in političnim razmeram v svetu, ampak dolže za to vlado. Ta je kriva, ker se je premalo pobrigala, da bi naraščanje brezposelnosti o pravem času zavrla. Republikanci so v tem pogledu na slabem glasu še iz časov velike gospodarske krize v tridesetih letih. Le kdo se z žalostjo in jezo v srcu ne spominja “Hooverjeve vlade!” Prepričanje, da so republikanci proti malemu človeku in da v prvi vrsti skrbe za velepodjetnike, je tako razširjeno in utrjeno, da smo že ob času republikanske zmage na zadnjih predsedniških volitvah ponovno čuli napoved; “Če zmagajo republikanci, bomo spet brez dela!” Oni, ki so to govorili pred zadnjimi predsedniškimi volitvami in neposredno po republikanski zmagi zatrjevali, da je gospodarska kriza pred vrati, so zmagoslavno kazali in še kažejo na naraščajoče število brezposelnih in na zmanjšano gospodarsko delavnost češ, ali vam nismo že v naprej pripovedovali. Demokrati bi bili gotovo politično zelo nespretni, če ne bi tega razpoloženja temeljito izkoristili. Politično razgledani ljudje gledajo na jesenske volitve nekako takole. Farmarji niso posebno zadovoljni s sedanjo vlado, ker jim hoče zmanjšati dohodek, delavstvo pa do nje tudi ni posebno dobro razpoloženo, ker so republikanci obljubljali spremembe v Taft-Hartleyevem zakonu, pa jih niso izvedli. To splošno razpoloženje bo imelo gotovo svoj vpliv na volitve, čeprav morda ne bo ravno odločilno. Odločilno bodo pa gotovo vplivali na izide volitev v industrijskih predelih, kjer je veliko ljudi brez dela, volilci, ki so v času sedanje vlade izgubili zasluže,k. Po sodbi obeh strank, republikanske in demokratske, bo padla odločitev o tem, kdo bo imel večino v bodočem predstavniškem domu kongresa, v nekako 35 kongresnih volilnih okrožjih v dvanajstih državah. Ta volilna okrožja imajo danes nadpovprečno število brezposelnih, saj je tam od vsakih 100 za delo sposobnih ljudi najmanj šest brezposelnih. V vseh omenjenih volilnih okrožjih so pri preteklih kongresnih volitvah zmagali kandidati z izredno majhno večino (okoli sedem odstotkov). Trenutno je v predstavniškem domu 219 republikancev, 215 demokratov in 1 neodvisen. Če demokrati dobe le tri nova mesta, imajo večino. Od omenjenih 35 volilnih okrajev jih je pri zadnjih volitvah volilo za republikansko stranko 19, za demokratsko 15, eden pa si je izbral neodvisnega kandidata. Če bi se volilci v vseh teh okrajih obrnili proti sedanjim svojim zastopnikom v kongresu in izvolili druge, bi demokrati pridobili štiri mesta, kar bi zadostovalo za nadzorstvo v predstavniškem' domu, če bi seveda republikanci te izgube ne nadomestili z zmagami drugod, na kar pa nihče ne računa. Republikanci računajo na hudo volilno borbo in na negotov izid volitev v dveh okrajih v Illinois, v štirih v Indiani, v enem v Michiganu, dveh v Missouri, dveh v New Yorku, v po enem v Ohio, Oregonu in W. Virginiji, v petih v Pennsvlvaniji. V Illinois je brezposelnost zlasti huda v rudarskem okraju Herrin-West Frankfort-Murphysboro in v industrijskem predelu okoli Peoria. V Indiani vlada občutna brezposelnost v South Bend, Terre Haute, Vincennes in Evansville okolici. V Michiganu je v nevarnosti en volilni okraj v Detroitu. V Missouri so republikanci v skrbeh za okraja, ki obsegata St. Joseph, kjer je prizadeta industrija mesnih izdelkov, in del St. Louisa. V državi New York sta v nevarnosti dva volilna okraja v Buffalo, kjer je v tovarnah za električni material in razno drugo blago precej manj dela kot pred letom. V Ohio se republikanci boje zlasti za področje Canton, ki je volilo demokratskega kandidata že 1. 1948. V Oregonu se republikanci ne čutijo nič kaj gotove v Portlandu, kjer je gospodarska delavnost na splošno precej popustila od konca korejske vojne sem. V Pennsylvaniji so prizadeta rudarska okrožja, pa tudi nekateri volilni okraji s kovinsko industrijo, med drugimi tudi Johnstown, kjer živi precejšnje število naših rojakov. Tudi nekateri demokratski kandidati so v nevarnosti, toda kot smo že omenili preje, volilci mečejo krivdo prvenstveno na pristaše vladajoče stranke. Republikanska vlada se bo potrudila, da zboljša razmere na delavskem trgu in zmanjša število brezposelnih v času od poletja do novembra. Od uspeha teh njenih prizadevanj bo v veliki meri odvisen izid jesenskih volitev. Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot Clty-a”) La Salle, 111. — Kakor je poročal pred nekaj dnevi tukajš- nji lokalni list “The Daily News Tribune”, so se pojavili na jugu naše države takoimenovani “worms,” nekaki črvi, ki uničujejo vsako zelenjad in ti kar čez noč tako poškodujejo vrtove in žitna polja, da se žito in druge rastlinne začno kar sušiti in veneti. Iz urada “Illinois Colege of Agriculture” svetujejo vrtnarjem in poljedelcem, da naj pazno ogledujejo vrtove in polja in kjer najdejo več kakor 6 takih črvov na prostoru enega kvadratnega čevlja tedaj naj začno uporabljati kemična škropila, da tako zaustavijo mrčes, da se ne pomnoži in razširi. Tako imamo vrtnarji in poljedelci vedno tudi svoje skrbi in težave. Ko sem to omenil sosedu Jožetu, je ta dejal: “Ne skrbi preveč dragi moj Matevž, to je na svetu vedno bilo in bo. Ali nisi slišal od naših starih očancev, kako so v starih časih nadlegovale polja kobilice in drug mrčes? In še danes je tako. Poglej, iz starega kraja, kadar koli dobim pismo, tožijo o vremenskih nezgodah, o toči, o suši, mrčesu in če jim že vse to ne uniči, tedaj pa pošlje nad nje svoje “železne kobilice” Tito in jim te pobero vse, kar morejo, z gruntov, iz hlevov in žepov. Ne vem, ali rabijo to za uvod v svojih pismih, s katerimi “mehčajo” moje srce, da bi jim kaj več poslal, ali kaj? Ampak tako je vedno bilo, kar sem v Ameriki, še enkrat nisem dobil enega pisma,, ki bi mi povedalo, letos, hvala Bogu, imamo pa vsega dovolj. O ne, kadar se kaj hvalijo, zapišejo takole: Leoš je vse kazalo, pa je prišla zdaj in zdaj nevihta s točo in vse je šlo. Ali pa, vse je lepo kazalo, ampak nesreča je hotela, da nam je krava poginila, včasih zapišejo svinja itd. Hočejo reči: nič nam ni dobrega, slabo nam gre, brate: odpri srce, če ima tvoje srce kaka vratca in daj, saj veš, da nam je vse dobrodošlo in da znamo vse, kar pride, tudi porabiti.” “Well, morda so tudi slučaji jaz po svetu, živ krst se ni zame zmenil. Nihče ni imel niti dobre besede zame, kaj šele, da bi imel kak dolar! Saj mi morda še kozarec hladne vode ni kdo privoščil. Zdaj pa kar naenkrat in naprej in naprej: dajte in dajte' To, Matevž, devam včasih skupaj in premišljujem.” Matevžu zaenkrat res nisem vedel kaj odgovoriti, da bi ga odvrnilo od njegovega sumničenja, da je tistih prošenj “daj in daj” res vse preveč. Skušal sem mu dopovedati, da taka je krščanska navada, da pomagamo drug drugemu, kadar moremo'. Pa tudi socialna pravičnost nam pridiga, da pomagati bližnjemu, posebno onim, ki so naše krvi, je naša dolžnost. Pa vse to na Jožeta ni preveč vplivalo in končno mi je odgovoril: “Zakaj pa pri meni ni bilo tako? Nihče mi ni nič pomagal. Poglej na o-nile breg, na tole hišico in todle okrog; kar je mojega, vse sem moral trdo zaslužiti s temile mojimi žuljavimi rokami.” “Rad verjamem, Jože, da je tako. Je tudi pri meni tako. — Ampak meni se zdi, da moramo biti še posebno hvaležni Bogu vsi tisti, ki nam ni treba moledovati za javno podporo, ali prosjačiti za pomoč druge ljudi. — Meni ,se zdi, da je že to velik božji blagoslov. Ali ne misliš, da je hudo za tiste, hudo poniževalno, da morajo prositi? že to je hudo. Jože, bodi ponosen, sreč- nega se čuti, da lahko kaj daš, magari samo en cent, kakor pa da bi moral druge prositi.” Jože je resnega obraza pogledal tja čez hraste, ki rasto v njegovi dolini. Nič ni odgovorii. V njegovih očeh pa sem bral in u-pam, da ne napačno: “Well, sosed moj, imaš tudi nekaj prav!” Tako je treba soditi vsako zadevo. Poglejmo še druge vesti in novice. Kakor poroča urad našega o-kraja za prometne nezgode in nesreče, imamo do sedaj že nad 24 smrtnih slučajev, kar presega število takih slučajev za prvih šest mesecev lanskega leta. To je samo za naš La Salle okraj. In v to niso vključene smrtne nezgode v avtomobilskih nesrečah tekom praznika 4. julija. — Malo pozno pa vendar zanimivo poročilo, ki prikazuje, koliko delavcev je bilo poškodovanih pri *delu tekom leta 1953 v okraju La Salle in okolici. Tu v našem kraju je bilo poškodovanih 657 delavcev tekom lanskega leta. V državi Illinois pa je bilo poškodovanih okrog 105,000 delavcev pri delu leta 1953. — Reka Illinois navadno spomladi (malokdaj da ne) prestopi svoje bregove in poplavi obsežna polja po nižavi, po kateri teče proti reki Mississippi. Tudi letos, ko so bili v aprilu, maju in začetku junija velki nalivi, se je to zgodilo. Več kot tisoč akrov zemlje na obeh straneh reke je bilo poplavljene. — Zemlja je ob reki zelo rodovitna, ker voda nanese rodovitno prst na polja, ki potem zelo rodijo1.— Koruza zraste po poljih ob reki tako visoka kakor malokje. Tako tudi drugi pridelki. Samo čakati je treba s setvijo in sajenjem. Koruzo včasih sadimo po tem polju še po 4. juliju. Pa vseeno dobro zraste in obrodi. Bo za enkrat dovolj, pa še drugič kaj, če dočakamo. SLOVENCI V ARGENTINI V Buenos Aiseru je Slovenska kulturna akcija priredila pretekli mesec razstavo nekaterih del svetovnoznanega hrvaškega kiparja Ivana Meštroviča. Razstavo je otvorila umetnikova hčerka, ki živi v argentinski prestolnici. Udeležba je bila lepa, * * * V začetku meseca je razstavil znani slovenski arhitekt Viktor Sulčič, ki ga pozna in ceni vsa argentinska prestolnica, svoje slike, največ akvarele. Razstave so se poleg številnih Ar- , . gentincev udeležili tudi premno- kje posamezno, ampak v večini gi rojaki in p • Hrvatov ter pa narod doma potrebuje pomoči. Saj veš, dragi moj Jože, da še v dobrih časih tam ni bilo nič, kaj naj bo sedaj, ko je med narodom res toliko onih “kobilic”! Ne smeš tako soditi! Veš, v vsaki prošnji je nekaj dobrega. In mi, dokler moremo kaj pomagati, pomagajmo, pomagati je veliko slajše, kakor pa sprejemati miloščino.” “Morda je res tako, dragi moj Matevž”, je resno izjavil Jože, potem pa zavil oči nekam proti nebu in dejal: “Ampak včasih bi sodil, da sbnce pa tudi le tam malo posije, ampak tega nikoli ne omenijo. Veš, Matevž, ravno to mi nekaj pravi, da so se morda ljudje tam navadili na to, da Amerika mora pomagati, pa naj vzame kjerkoli hoče. Amerika je Amerika (kjer se dolarje po cestah pobira, tako menda mislijo tam), zato naj Amerika pomaga! Veš, so navihani tudi tam! Pa naj bodo to domači, sorodniki ali kdor koli že.” V mali zadregi sem bil in nisem vedel, kako bi Jožeta v tej sumnji potolažil. Se predno mi je prišlo na misel, da bi ga potolažil in odvrnil od njega te misli, je Jože že zopet odprl usta in začel: Ne misli, moj ljubi Matevž, da ne znam ceniti dobrodelnosti, ampak vse preveč trkanja je na našo dobrosrčnost. Pred me večkrat ob takih mislih stopijo spomini kako je bilo, ko sem moral Srbov. * • • Smrt Franceta Kremžarja je tukajšnje rojake hudo prizade- la. Pokojni je užival vsesplošno spoštovanje in ugled. Pogreba so se udeležili številni rojaki. Ob grobu sta se poslovila od u-mrlega predsednik Društva Slovencev ing. Mozetič, v imenu ožjih prijateljev in nekdanjih sodelavcev pa Milojš Stare. * * * V Ciudadeli pri Buenos Airesu so imeli 27. junija tretji “socialni dan” pod geslom “Ohranimo si zdravje!” Med predavatelji so bili dr. I. Ahčin, R. Smersu, Avgust Horvat, Ivan Kačar. ni so med domačimi gorniki lepo uveljavili, iako je bil D. Bertoncelj izbran celo za člana argentinske odprave v Himalajo. V obširnih pismih je poročal svoje dogodljaje v Indiji in v himalajskih gorah. Iz poročil društva na 3. občnem zboru 19. junija so bili razvidni uspehi, ki jih je društvo tekom svojega kratkega obstoja dos*egloi. Težko je bilo prizadeto s smrtjo svojega tajnika in prvenstvenega plezalca Tončka Pangerca v pogorju Paine, člani društva so dosegli lepe uspehe tudi pri smučarskih ekmah. Koliko ljudi bo 1. 2000? V prihodnjih 150 letih se bo prebivalstvo ma svetu verjetno počasneje množilo in bo ostalo na isti višini, za katero bo zagotovljena zadostna količina prehrane. Do tega zaključka je prišel institut “Prebivalstvo sveta in proizvodnja.” Po zaključkih dveh znanstvenikov, ki proučujejo naraščanje prebivalstva glede na proizvodnjo, bo okrog leta 2000 na svetu 3250 milijonov ljudi. Leta 1950 jih je bilo 2400 milijonov. — Do Zborovalci so poslali konca XX. stoletja se bodo, ka- s voj ega zborovanja pozdravna pisma škofu dr. Rožmanu in dr. Mihi Kreku. * * * V Lanijsu, kjer je precejšnja slovenska naselbina, so 13. junija priredili proslavo v počas-fitev vseh protikomunističnih žrtev. Župnik Hladnik je poudaril v govoru veličino njihove žrtve, ob kateri naj bi se mi vsi učili prave ljubezni do domovine. Spominska proslava v dvorani je bila lepo obiskana in je bilo občinstvo z lepim pestro sestavljenim sporedom prav zadovoljno. * * * V Barilochah pod Andi imajo naši rojaki že več Idt Slovensko planinsko društvo. Njegovi čla- kor kaže, življenjske razmerei prebivalstva na svetu stalno izboljševale. Na vprašanje, zakaj se je v poslednjih treh stoletjih prebivalstvo sveta pomnožilo za več kot štirikrat, sta omenjena znanstvenika odgovorila: “Ta razvoj je treba pripisati trem čini-tejem: napredek medicine in zboljšanje splošnih človeških razmer sta zmanjšala umrljivost; nova prometna sredstva so olajšala izmenjavo prebivalstva; ___ napredek tehnike je velikemu številu ljudi omogočil življenje.” Samo James Buchanan izmed vseh predsednikov Združenih držav ni bil oženjen. —1 v----------r---r-T"« 1 ■ ■tiiii ■■ ■' ■» H » m » <►— » — — . m « »v«*****? K sodobnim m problemom { Nekam dramatično je postavil diji in v Burmi. Tedaj je bilo francoski ministrski predsednik i slišati več lepih izjav o mirnem Pierre Mendes-France predstavnike komunističnega sveta pred izbiro: vojna ali mir. Če je Kremlju in Peipingu res za ohranitev miru, pravi Francoz, potem bodo sprejeli njegov predlog za končanje vojne v In-dokini. Po tem predlogu bi pripadel severni Vietnam do 18 vzporednika komunističnim upornikom. Francozi in njihovi vietnamski zavezniki bi ohranili v delti Rdeče reke samo pristanišče Haifong in morda Hanoi. Hanoiu so se Francozi v resnici že na pol odpovedali, med tem ko hočejo Haifong obdržati vsaj začasno. Po tem predlogu bi dobil komunizem blizu 12 milijonov novih podanikov. Mali in-dokitajski državici Laos in Kambodža bi ostali svobodni, toda ne bi smeli sklepati z nikomur kake vojaške zveze. Komunisti, ki stavljajo zadnjo zahtevo, upajo, da bodo obe državici lahko v kratkem dobili mirnim potom pod svoje nadzorstvo. Amerikan-ci se neutraliziciji Laosa in Kambodže odločno upirajo, ker so spregledali komunistične nakane. Vojna ali mir, pravi Francoz in grozi, da bo poslal v Indokino redno vojsko, če komunisti na njegove zahteve ne bodo pristali. Molotov in Čunlaj se nemara tej grožnji omalovažujoče smejita, Mendes-France ima sicer morda v resnici tako namero, toda kdo more reči, da bodo Francozi njegov načrt sprejeli. Francija in z njo ves zahodni svet so vojne siti. Francozi bi se bili, če bi bila v neposredni nevarnosti njihova materina zemlja, za daljno Indokino so se pa naveličali prelivati kri. Komunistični voditelji razpoloženje Zahoda dobro poznajo, zato jim za take prikrite grožnje ni mar. Mendes-Frances je to uvidel tudi sam, zato je skupno z Londonom rotil Washington, naj vrže svojo težo na njegovo stran Amerika je proti popuščanju komunistom. Ona zagovarja odločnejšo politiko. Predsednik Eisenhower je znova poudaril, da Združene države nočejo biti udeležene pri nobeni pogodbi, ki bi izročala v suženjstvo nove narode ali pa potrjevala njihovo današnje robstvo. To se pravi, da Amerika še ni opustila misli na osvoboditev narodov izpod komunističnega nasilja, čeprav trenutno ne misli v ta namen začenjati kakega oboroženega spopada. | Zdrdužene države bodo izgloda samo trpele delitev Vietnama in pomagale jamčiti za sklenjeno pogodbo, čeprav same ne bodo med njenimi podpisniki. * * * Mrzla vojna med komunističnim in svobodnim svetom se nadaljuje po vsem svetu. Sovjeti so nedavno opozorili iransko vlado, naj ne sklepa nobene vojaške pogodbe z Zahodom, ker bi bilo to v nasprotju s pogodbo, ki so jo po prvi svetovni vojni sklenili Sovjeti in Iran. Teheran je včeraj odgovoril, da je to njegova stvar, ki Moskvo nič ne briga. * * • Zastopnik Kremlja se je javil pri predsedniku egiptske vlade Nasserju in izrazil svoje nezadovoljstvo nad predvideno določbo v pogodbi o ureditvi sueškega vprašanja, ki dopušča Angležem vrnitev v kanalsko- področje, če bi nastala vojna nevarnost. Predsednik egiptovske vlade je prijazno pa dovolj odločno povedal, da Egipet v tem oziru ravna z vidika svojih lastnih koristi. * * * Komunistični propagandisti so zelo živahni tudi na Zahodni polobli — v Ameriki. Njihovo delovanje je čutiti vsepovsod, čeprav so postali po porazu v Gua-temali malo opreznejši. • * • Ko se je kitajski komunistični voditelj Čuenlaj vračal iz Ženeve domov, se je ustavil v In- sožitju med Indijo in komunistično Kitajsko. Za zgled ureditve sporov med Vzhodom in Zahodom so stavili indij sko-kitajski dogovor o Tibetu. Sedaj prihajajo polagoma vesti, da razgovori med Nehrujem in Čuenlajem niso tako gladko potekali, kot so trdila prva poročila. Indijski voditelj je komunističnemu Kitajcu povedal jasno, kaj misli o kitajskih težnjah po razširjenju. Ko se je Kitajec zavzel za indijske komuniste češ, da jim vlada stopa preveč na prste, kar ne vpliva ugodno na razumevanje med Peipingom in New Delirijem, mu je Indijec odgovoril, da je to indijska notranja zadeva. Nehru je v zadnjih mesecih v marsičem spremenil svoje mnenje in se danes zaveda komunistične nevarnosti, ki preti tudi njegovi domovini. Čuenlaj se je iz New Delhija odpeljal v burmansko prestolnico Rangun. Burma, ki ima doma dosti opraviti s komunisti, je Kitajca hladno sprejela. Izid ženevskih razgovorov bo v veliki meri pokazal, koliko so vplivali na čluenlaja razgovori, ki jih je imel v New Delhiju in Rangunu. * * * Angležem je v zadnjih mesecih uspelo doseči več uspehov v spopadih s komunističnimi uporniki v Malaji. Če pride do miru v Indokini, ni izključeno, da bo prišlo skoraj tudi do splošne pomiritve v Malaji. * * # Indonezija, ki se te dni razgo-varja o prekinitvi zadnjih državnih vezi s svojo nekdanjo vladarico Nizozemsko, prehaja vse bolj in bolj pod komunistični vpliv. Država je bogata na naravnih zakladih in ima okoli 80 miljonov prebivalcev, po večini muslimanov. Zahod se bo moral resnično potruditi, če hoče deželo rešti pred komunizmom. * * • Spor o iranskem petroleju, ki je povzročal Londonu pa tudi Washingtonu v zadnjih letih toliko skrbi, gre h kraju. Poročila trdijo, da bo sporazum dosežen še pred 1. avgustom. * * * V začetku pretekega tedna so poročila iz Rima in Londona naznanjala, da je tržaško vprašanje v glavnem že rešeno. Nekaj podobnega je trdila tudi ameriška zastopnica v Rimu Mrs. 5* Luce. Objavo sporazuma so napovedovali za pretekli četrtek ali petek. Pa jo ni bilo. Prav tako je bila nenadno odpovedana konferenca zunanjih ministrov Turčije, Grčije in Jugoslavije v Beogradu, ki je bila sklicana za zadnji petek. Med obema d0* god koma je gotovo zveza, čeprav so iz Ankare javili, da je konfe' renca odložena zaradi bolezni turškega ministrskega predsednika. V Beogradu so nameravali podpisati pogodbo o vojaškem s0' delovanju med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. To bi se lahko zgo' dilo, če bi bilo rešeno vprašanj0 Trsta. Ker pa se je ta rešitev zavlekla, je bilo treba podpis vojaške pogodbe odložiti. Po časopisnih vesteh je Tit0 nenadno postal nepopustljivejši in je zahteval za cono A Svoh-tržaškega ozemlja avtonomij0' Beograjska “Borba” je pred nekaj dnevi hudo napadla Italija' ne češ, da so razširili lažnjive g°' vorice o skorajšnji rešitvi tržaškega vprašanja. Ta napad kaže, da je moralo priti do novega zastoja ali pa celo do prekinit''6 ' razgovorov o Trstu. J p OBLETNICA NAJSTAREJšE AMERIŠKE KATOLIŠKE UNIVERZE Letos slavi Georgetown n11^ verza v Washingtonu, najstarejša katoliška univerza ^ Združenih državah, 165. °b' letnico svoje ustanovitve. > s ^ MHERI8KX DOaOYTKR, JULY 20, 1954 ~*-*»«W* Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY T SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER © Ruski umetniki o Kanadi Moskva. — Po vrnitvi s svoje umetniške turneje so sovjetski umetniki ki so pred nedavnim g^sno v svojin znonn in svojin „ . t v. v i plesnih skupinah, in da so med nastopali po naši deželi, poveda- .. I n .v njimi skladatelji Šostakovič, Ka- bilo poslušati to ponižujočo mešanico z umetnino velikega ruskega skladatelja.” Obiskovalci so dejali da goje Kanadčani slovanskega porekla glasbo v svojih aborih in svojih li novinarjem, da bi bilo v Kanadi prav lepo živeti, če bi imeli v deželi kaj besede “progresivni ljudje”, ki bi se radi “znebili jarma nepristne nižjeraz-redne kulture iz Združenih držav, ki davi Kanado.” Tako poroča novinar R. Kasischke katerega članek je objavila v tej ali oni obliki večina večjih kanadskih časopisov. Sovjetski umetniki, ki so pred nedavnim obiskali Kanado, so bili med drugim tudi Sofija Golovkina, baletka znanega ruskega gledališča “Bolšoj Teater”, vijolinist Leonid Kogan in pa u-krajinska pevka Jelena Čavdar. Ti in drugi umetniki so po svoji Vrnitvi v Moskvo izjavili, da je opaziti slab vpliv Amerike zlasti v umetnoisti in kulturi. V dokaz so povedali, da kažejo sko-raj povsod po Kanadi holly Vmoldske filme z nagimi ženska-oii, napol plešastimi moškimi in 2 ljudmi, ki krčijo svoje obraze 2aradi revolverskih grozovitosti. Toda “amerikanizem” je čutiti močno tudi v glasbi. Radijske olddaje so polne “jazza” — “Začudilo nas je,” so dejali sovjet-ski umetniki, “ko smo izvedeli, ^a bodo dajali po radiu Borodi-riove Poloveške plese.” Toda ko' Srrio dejanski radijski prenos tega glasbenega dela poslušali, smo se prepričali, kako nepristno so dajali to umetnino — prekinjali so jo z muzizko v folks-trotnem taktu, z ječanjem saksofona in podobnega. Težko je DIN 1000 za $2.10 bankovci POŠILJANJE DENARJA v stari kraj po dnevnem tečaju pošiljanje denarja v stari kraj brzojavno po službenem tečaju PAKETI: zahtevajte naš veliki cenik potne karte: Ljubljana-Montreal z ladjo od $200 dalje ^agreb-Montreal z letalom od $351.50 dalje Kaša^ organizacija za potovanje Vaših dragih iz kraja je so-lidna in točna. Prevodi, vize, potni listi, notarski posli in drugo transmundial potniška pisarna 25$ College St. Toronto, Ont. Telefon WA 3-4868 ^89 St. Catherine W. Montreal Telefon FI 5306 John St. So. Hamilton, Ont. Telefon JA 8-2869 Caracas Genova čaturijan in drugi zelo priljub Ijeni. Pritožili pa so se, da se “nekateri časopisi boje neposrednega stika kanadskega ljudstva s sovjetskimi umetniki, ki bi podrlo iz laži, obrekovanja in de-magoštva zgrajeno železno ograjo, katero je v teku mnogo let u-spel zgraditi med sovjeskim in kanadskim ljudstvom buržujski tisk.” Dejali so, da so njihovi nastolpi želi uspeh kljub prizadevanju nekaterih časopisov, ki so. hoteli z molčečnostjo svojih poročil vplivati na obisk njihovih nastopov. Sdvjetski umetniki so navajali montrealski list “Gazette”, ki da naj bi bil poročal, da veliko časopisov po Kanadi zelo pomanjšuje napovedi o nastopih sovjetskih umetnikov, da bi se po nepotrebnem ne izpostavljali v možno nevarnost. Naravnost pa so ti sovjetski u-metniki napadli torontski časopis “The Telegram”, ki da prolti ruskim gostom ni pokazal tudi najosnovnejše objektivnosti. — “Ko so Jjudje pri tem časopisu izvedeli,, da je bilo poslušalstvo z našim nastopojm zadovoljno, je ta časopis napadel poslušalstvo, češ da je bilo nepoučeno v pravilih lepega vedenja in ga je grdo kritiziralo.” Ta primer so sovjetski umetniki ki so pred nedavnim nastopali po naši deželi, navajali kot značilen in se zraven pobahali, da se je kljub prizadevanju nekega dela časopisja, da bi kanadsko občinstvo sprejelo sovjetske umetnike hladno, izkazalo, da je v Kanadi dovolj toploi-srčne inteligence, ki da je dokazala, da želi in da se hoče otresti ameriškega umetniškega uvoza in da hoče postaviti kanadsko u-metnost in kulturo na svoje lastne narodne, neameriške noge. Kričanje o tem, da naj bi bilo poslušalstvo na prireditvah sovjetskih koncertov in plesnih nastopov umetnostno brez vzgoje, se ni obneslo, sq rekli kremeljski umetnjakarji. Kritičen članek, ki ga je objavil torontski “Telegram”, ni bil prav nič naperjen proti sovjetskim umetnikom. O tem se lahko prepriča vsakdo, ki je či-tal poročilo umetnostnega kritika po imenu George Kidd z dne 22. aprila. V tej izdaji lista — ‘The Toronto Telegram” omenjeni poročevalec le naglasa kakšno približno je bilp občinstvo na ten} koncertu in nastopu sovjetskih umetnikov: maloštevilno, nemirno in nedisciplinirano. I Takega občinstva, ki ga je komunistična propagandna celica s svojimi priganjači pometla po (najbolj) zakotnih uldich tega mesta Toronta, ni jemati z namembno višino umetniškega podajanja sovjetskih odrskih u-metnikov na zadnjih prireditvah po Kanadi najbolj resno. . . Svoji k svojim! Takoimenova-ni “štiglajzarji” vseh časov in vseh dežele so gluhonemi za take ali drugačne labodje pesmi ali: politika in umetnost nista brat pa sestra. — ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clalr Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov:........................ Moj novi naslov: ........................ Moje ime:................................ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. i Sestanek S.O.S.-a Toronto, Ont. — Dne 9. julija smo bili člani SKAS-a v Torontu zopet zbrani na svojem rednem mesečnem sestanku. Med nas je prišel kot povabljeni predavatelj podpredsednik Newman Club Mr. A. Maroun. Predavatelj nam je v svojem referatu govoril o kanadski katoliški inteligenci v Torontu ter o delovanju organizacije Newman Club: Ta organizacija druži katoliške visokošolce, ki študirajo na nekatoliških šolah.. Dela pri ideološki izobrazbi v N. C. se udeležujejo tudi diplomiranci. V Klubu so osnovane stanovske gruje za: zdravnike, inžinir-je, profesorje, advokate ... Te grupe se zbirajo na sestankih in med seboj razpravljajo o raznih problemih, ki jih rešujejo v luči nauka Kat. Cerkve. Teh diskusij se smejo udeleževati tudi nečlani in celo nekatoličani. v Po zanimivem referatu smo ob čaju stavi jali predavatelju razna vprašanja. Z odgovori nam je pojasnjeval način dela tuk. katoliških izobražencev. Sestanek je uspel v veliko zadovoljstvo vseh navzočih. Predsednik. Priseljevanje Ottawa. — Pravkar objavljene številke Zveznega statističnega urada v kanadski prestolnici o priseljevanju v prvih petih mesecih tega leta dokazujejo, da se je v tej dobi priselilo v Kanado več ljudi kakor lansko leto isti čas. Doslej je prispelo v Kanado letos (prvih pet mesecev) 67,955 priseljencev. Lani jih je prišlo v isti dolbi samo 59,960. Odi presežka je odpadlo v prvih 51 mesecih letošnjega leta 5,536 priseljencev na Italijane in Portugalce, na prebivalce dežel s katerimi je kanadska vlada prav v zadnjem času sklenila neke tozadevne sporazume. Angležev, Ircev in Škotov je prispelo v prvi dobi leta nekaj nad 20,000, iz Združenih držav jih je prišlo 3,644, priseljencev izi Severne Evrope je dospelo pa nad 25,000. Zanimivo je ugotoviti, kam so ti naseljenci v Kanadi potovali, številka za imenom province oz. ozemlja pove koliko letošnjih priseljencev je posamezni del naše dežele teh novih priseljencev sprejel. Ontario, 37,533; Quebec 12,215; Alberta, 6,300; Britska Kolumbija, 5,135; Manitoba, 3,734; Saskatchewan, 1,429; Nova Scotia, 908; New Brunswick, 403; New Foundland, 205; Prince Edward Island, 60; Yukon in N. W. T., 33. and Mail” je potem zapisal, da g. Saunders pač ne more biti samo župan protestantovskega Toronta ampak vsega Toronta ali pa nobenega. Veliko protestantov v tem mestu in prav tako katoličanov se gotovo ni strinjalo z županovimi vzhičenimi čustvi in ne vidijo v bučnih paradah pomarančarjev nič zgodovinskega in nič pomembnega . .. Trditev g. Saundersa, da je Toronto protestantovsko mesto je puhla, ker izkazuje popolno ne-poznanje statističnih podatkov. Toronto ni ne protestantovsko ne katoliško in ne britansko, ne francosko, ne ukrajinsko, poljsko ali nemško — ampak kanadsko mesto . . . Misli, ki jih je mladopečeni župan izjavil in ki so zvenele goreče protestantovsko, so prav gotovo močno zadaj za kazalcem časa, ki izključuje pametnost take verske ali nazorske borbenosti. G. Saunders ima gotovo vso pravico, da pove svoje mnenje, toda ker je on tudi gospod župan mesta Toronta, ki ima mimo protestantov še sto-tisoce meščanov drugih ver predvsem katoličanov, njegove pripombe gotovo niso bile na mestu in mu nemara ne bodo koristile pri njegovem županovanju. Zdrava pamet narekuje spričo raznolikosti tega mesta kakor tudi vse Kanade, da je treba državljanom vzbuditi duha strpnosti in spoštovanja-najglobljih prepričanj vsakega posameznega človeka. Matere menonitskih otrok te skupine so izjavile, da ne bodo nasprotovale zahtevam, naj njih otroci obiskujejo kanadske šole, toda težava je v tem, da otroci o angleščini skoraj pojma nimajo, ampak govore le špansko in pa nemško narečje svojih staršev. Zvezna vlada v Ottawi je v zadevi vračanja teh menonitskih skesancev precej trda in dovoljuje za sedaj možnost povratka samo tistim menonitom (in njih otrokom), ki so medtem v Mehiki stalno podaljšavali svoje potne liste in katerih potni listi so še veljavni. Veliko število me-nonitov, ki so- še v Mehiki, se za tako podaljševanje svojih kanadskih papirjev ni zanimalo. Vračajo se Toronto, Ont, — Pet menonitskih družin se je pred dnevi vrnilo iz Mehike'v Kanado, odkoder so sami ali pa njih starši-pred tridesetimi leti prostovoljno odšli, ker se zaradi svojih strogih verskih in družbenih nazorov niso mogli spoprijazniti s kanadskim načinom življenja ali bolje: z zahtevami kanadske vlade, da morajo svoje otroke pošiljati v kanadske šole. Menoniti, ki jih je več vrst, so kalvinistični protestantje nemškega pok olj en j a, katerih pradedje so se pred ali po ameriški revoluciji naselili najprej v Združenih državah, predvsem v Penn-sylvaniji, potem pa so se razselili proti zapadu in nekatere skupine so se odločile v Kanado. Menonitov je več vrst, razlikujoč se v glavnem v tem, da so eni manj zagrizeni udje svoje vere drugi pa manj. Vsi pa so: zelo konzervativni, težko verjamejo, da bi moderne iznajdbe kaj iz-boljšavale človekovo življenje in se najrajši naseljujejo v skupinah, ki žive same zase, z malo ali nič stika z drugimi naseljenci v bližnji ali daljnji okolici. Poljedelstvo je njihov edini poklic. Skupina menonitov, ki je zdaj po dolgem času prišla nazaj v Kanado, naj pomeni le predhodno skupino večjega števila teh ljudi, ki so se v letih 1922-25 izselili v Mehiko. Teh pet družin je prispelo v Kanado iz Mehike v svojem tovornem avtomobilu. Že pred desetimi leti je menonit. sko naselbino v kraju Chihuahua v Mehiki prizadela huda suša. Tej suši so sledile bolezni. Končno se je del naselbine odločil, da se bodo vrnili nazaj v Kanado in se pridružili 125,000 Menonitom, ki žive v Kanadi in katerih je v provinci Ontario _kakih 25 tisoč. Zastopnik te male skupine je Ja- Problemi indijanskih mulatov Kako odločilna je za zdrav napredek posameznika ali pa skupine ljudi narodnostna pripadnost in mnogokrat tudi vera, je videti predvsem v silno nezdravih pogojih, v katerih žive po Kanadi potomci svoječasnih nezakonskih odnosov med domačimi Indijanci in belimi ljudmi. Ti mešanci, ki jih najdemo sem pa tja, navadno v posebnih rezervatih po Saskatchewanu, Ma-nitobi in Alberti, pravzaprav niso mulat j e, ampak imajo zanje posebno, francosko besedo “metis. ;” To so potomci nezakonskih zvez med Indijanci plemena Cree in Francozi, med Indijanci plemena Čipeva in Škoti in pa med pripadniki plemena “Črna noga” in raznimi Skandinavci. Ta zmešani narod je v veliko nadlogo in pohujšanje zdravim elementom po Zapadni Kanadi in oblasti so imele z njimi že nič koilko sitnosti in so razmetale zanje že nič koliko denarja. Ti ljudje ne spadajo nikamor, nimajo narodnostnega ponosa, imajo plitva verska čustva in žive nomadsko življenje v rezervatih, v katerih razsajajo najhujše bolezni, vse od jetike do sifilisa. Pijanstvo v teh taboriščih je splošno in nezakonskih otrok je več ko zakonskih. Ti “metis” ne uživajo podpor kanadske zvezne vlade kakor je uživajo pripadniki pristnih indijanskih plemen. V številnih primerih vzdržuje te nesrečne ljudi provincijalna vlada, ki daje posameznim družinam po $25 podpore vsak mesec. Izvedenec za družbene probleme pri saskatchewanski vladi V. F. Valentine je prav v teh dneh na svojem preglednem potovanju po krajih zapadnega dela province da bi ugotovil vzroke, čemu teh ljudi ne bi bilo moči; na nek način spraviti v bolj zdrav in bolj normalen tir življenja. Največja naselja teh mešancev se nahajajo v sledečih krajih po Saskatchewanu: Portage La Liche, He a la Crosse, Beauval in Buffalo Narrows. Bolj raztresena naselja teh ljudi pa je najti tudi po Alberti in Manitoba. Saskatchewan je edina provinca v Kanadi, ki ima socialistično provincijalno vlado. Stranka C. C. F (Canadian Commonwealth Federation) je skušala v primeru teh ljudi rešiti neljub problem z uvedbo dveh “socialističnih” podjetij — s kolektivizacijo krznene trgovine in z na- Manj demokratično . . . Toronto, — Ob priliki vsakoi-letnega zborovanja prostozidarjev ‘“Orange Order” se je po; ^ ______4(_ a- ____________^ vsem videzu tudi novi, nekaj ted- kob Enns, star 37 let. Ko so nje- Črtom za ohranjanje zemlje govi starši sklenili zapustiti Ka- nasadov. Oba ta načrta sta im nado, je bil star devet let. Ko so ga novinarji vprašali, kaj jih je pripravilo k vrnitvi v Kanado, je Jakob Enns odkritosrčno dejal: “Lakota. V Mehiki smo stradali.” Zdaj so se te menonitske družine naselile v krajih Port nov tega imenovani torontski župan Saunders Oglasil k besedi in ob neki priliki, menda v mest-‘ni hiši, govoril z navidez ne-osnovano prevelikim zanosom o “zgodovinskem pomenu” zgoraj imenovanega zborovanja in o redu pomarančarjev na splošno . . j Torontski časopis “The Globe!1 Rowan, Ont. in Bronxville, Ont. la namen izboljšati raven življ« nja teh ljudi, a se nista obnesl in sta usodi teh pol-Indijance rajši škodila. Vladni opazovalec Valentin je vedel sporočiti, da so nezdn vi spolni odnosi med temi ljuc mi bolj navada in običajnost ki kor pa izjema. Možje pogosto-ma zapuščajo žene brez denarja, kar povzroča večino nezdravih pogojev, ko se žene udinjajo vsakomur, ki jim lahko postreže za trenotno ali kratkodobno nabavo živil. ------o------ Uspehi kanadske umne sadjereje Vineland, Ont. — Kanadska zvezna vlada je že več desetletij tega pogruntala važnost znanstvene plati umnega gospodarstva v vseh panogah svojega udejstvovanja in ustanovila po deželi tako imenovane poizkusne postaje, katerih ena se nahaja sredi sadovnjakov nedaleč od Niagare v kraju Vineland, Ont. Lega te znanstvene farme, ki jo vzdržuje zvezna vlada že od 1. 1907, je najpripi-avnejša za znanstveno raziskavanje na področju umne sadjereje. Če greste v poznem poletju na trg in vprašate za košarico breskev, boste naleteli na zanimivo različnost tega sadja. Ali boste kupili košarico breskev po imenu Veteran? Ali Valiant? Vedette, Vesper? Opazovaltei bodo lahko ugotovili, da se vse te vrste breskev začenjajo z V, kar je znamenje, da so jih odgojili kot nove zvrsti tega sadja na poizkusni postaji v Vinelandu. Toda to še ni vse. V Vinelandu so odgojili tudi papriko Vine-dale, rdeče jagode vrst Valentine in Vanrouge, maline vrst Viking in Vandyke, paradižnike po imenu Vetomold in dve vrsti koruze: Vinegold in Vine cross. In pa češnje: Velvet, Vernon, Victor. Vse to okusno sadje in sočivje je prvič zraslo na poizkusni farmi naše vlade v Vinelandu. Vinelandska poizkusna fai'-ma ni farma v običajnem smislu besede. V resnici je to poljedelski “laboratorij”, v katerem si pibzadevajo uvajati v sadjei'ejo in zelenjadar-stvo nove načine odgoje in pa nove vrste sadja in zelenjave, ki naj bo sočnejše, obilnejše in odpornejše proti tukajšnji celinski klimi. Vinelandska farma seveda ne stoji sama zase ampak je v zvezi z vsemi farmarji po bližnji in daljnji okolici, obveščujoč farmarje o novih izsledkih, napovedujoč pravilni čas škropljenja proti raznim škodljivcem. Ker je postajala važnost znanstvenega poizkusnega dela v umnem sadjarstvu čedalje večja, je vlada potrošila v zadnjih tibdesetih letih za razne poizkusne naprave na farmi nič koliko tisočakov. Vse to se je stotero obrestovalo, kajti farmarji z niagai*-skega polotoka danes pridelujejo na splošno prvorazreden sadje. Leta 1918 je vlada zgradila na ozemlju vine-landske farme osrednjo ogre-valnico in večje število novih toplih gred. Pred štirimi leti pa so zgradili poseben laboratorij za sadne izdelke. V tem laboratoi-iju preizkušajo odpornost potrganega sadja in pa njega vzdržljivost. Danes je vinelandska farma razdeljena na tri velike dele, ki vsi skupaj obsegajo 235 juter. Ravnatelj te faiune, oče večine zgoržj omenjenih novih vrst sadja, je di\ Palmei’, ki so ga imenovali na to mesto že leta 1916. Pod njegovim vodstvom je na delu v različnih oddelkih tega sadjai'ske-ga laboratorija več kot dvajset diplomiranih pomočnikov. Skupina stalnih poljedelskih delavcev se nahaja na farmi, poleti pa najemajo za obilico dela še dninarje. Vodstvo vinelandske poizkusne postaje se lahko po;sta-vi z močno razširjeno obveščevalno službo, ki ima med drugim tudi ta namen, da va- bi farmarske skupine na obiske te farme, kjer se lahko na lastne oči prepričajo o uspehih znanstvenega raziskava-nja raznih bolezni sadja in o uspehih^ odgoje novih vrst. Vodstvo objavlja in zalaga tudi številne vrtnarske brošure, ki so v veliko pomoč mestnim vrtnarjem. Potrpljenje je glavno vodilo znanstvenega osebja na tej farmi. Mnogo poizkusov, ki se jih strokovnjaki lotijo, traja po leta, preden se lahko izkažejo kot uspešni. Posebno zamudno je delo z odgojo novih vrst sadja. Ko novo vrsto končno odgoje, jo morajo več let gojiti naprej in ugotoviti, ali in kakšne prednosti ima pred že obstoječimi in razširjenimi vrstami. Posebno gledajo na to, kako odporna vrsta novega sadja je, kako bogato rodi in ali bo trgovsko pridobitna. Znanstveno se tudi lotevajo študija ohranjanja talne rodovitnosti. To je pravzaprav temeljno delo te farme, kajti kaj pomagajo vse lepe in o-kusne vrste sadja, če sadni pas ob jezeru Ontario med Niagaro in Hamiltonom izgubi svojo rodovitnost. Posebno nalogo si je vodstvo te farme postavilo tudi v nedavno sproženem gibanju proti industrijskem navalu okoliških krajev in pi-oti pustošenju zemlje. Nedavno ustanovljeni oddelek za sadne izdelke na tej farmi je v polnem razmahu. V tem oddelku se bavijo celo s pripravljanjem rajnih sadnih peciv (“pies”, itd.) in tako lahko ugotavljajo, katera vrsta danega isadja je za to in to vrsto peciva najprikladnej-ša. Mnogo posla imajo tudi s pibpi-avljanjem raznih hladetin, marmelad in podobnega. Eden najnovejših poizkusov, ki je še v teku, je umetno o-hranjanje naravnega sadnega okusa. V ta namen umetno odstranjuj o okus danega sadja pred vkuhavanjem in ga po končanem postopku kon-zerviranja dotičnega sadja spet dodajo. Upanje je, da bo ta poizkus docela uspel in da bodo sadni izdelki v Kanadi kmalu tako okusni kakor pravo sveže sadje. Vinelandska poizkusna postaja je v pol stoletju svojega obstanka dokazala, kako koidstno in važno delo vrši, ne samo na področju gole znanosti ampak tudi na polju praktične umne sadjereje. o------ “Angleškost Kanade ogrožena Toronto. ■— Na zborovanju prostozidarskega reda “pomarančarjev”, ki vsako leto 12. julija prihajajo skupaj, je oni teden govoril med drugimi tudi neki W. G. Gamble in v svojem govoru 10,000 poslušalcem dejal, da kanadska vlada skupaj s katoliško Cerkvijo spodkopava “britanske institucije” v Kanadi. To je točno videti po vladni priseljeniški politiki. Dejal je, da se v deželo priseljujejo “foreigners” in da v “skupinah” nastopajo pri volitvah proti britanskim kandidatom. Anglija, je dejal je bila v številnih vojnah, a da se mora danes bojevati proti katoliški Cerkvi. . . ŽITNA RJA NA PRERIJAH Saskatoon, iSask. — Zelo pozna žitna letina po kanadskih prerijah postaja žrtev nenavadno bujnega razvoja žitne rje. škoda, ki jo utegne povzročiti odlašanje sončnega vremena, bo šla v milijone. -- O 1 Slikovit most Halifax, N. S. — Slikovit, ne premajhen most grade v Halifa-xu. Vezal bo tukajšnje pristanišče z mestom Dartmouth na drugi strani brega hamiltonske-ga zaliva. Most grade po vzrocu “Levjih vrat’ v mestu Vancouver, B. C. To ni izraz trenutnega neraz-položenja. Že v zadnjih letih svojega vladarstva je zaupnikom cesto govoril o svojih napakah, tu na otoku se ta priznanja množe. Med njimi so' vroča in hladna. Tudi v teh obračunih s samim seboj se mnejata fantazija in realistika. Eno izmed njih se čuje kakor krik obžalujočega: “Če se spomnim na napake, ki sem jih storil, me hoče kesanje zadušiti.” Ali: “Hotel sem zaseči preveč— prenapel sem lok in sem se preveč zanašal na svojo srečo.” Čisto hladno pa obravnava pomarikljivosti svojega poznanja ljudi: zdaj pride naposled do spoznanj, do katerih so pri-Išli naj finejši opazovalci že za njegovega vladanja. Po vsem, kar leži v njegovi preteklosti, ga na teh potih lahko razumemo brez tolmača: “Cesarja Franca sem imel za dobrega človeka, toda bil je samo bedak in Metternichovo o-rodje, s katerim me je pogubil — Talleyranda bi bil moral pustiti na njegovem mestu. Kaj pa je bilo hudega, če je plenil moje inozemske urade. Le nadzirati bi ga bil moral! Doklter je videl, da lahko pri meni ’kaj zasluži, mi je služil zelo dobro. Če bi ga bil obdržal, bi sedel še danes na prestolu — Ah, če je imel oni Fulton s svojo parno ladjo prav, tedaj sem imel v rokah gospodstvo nad svetom: Ali ti učeni bedaki so zasmehovali njegovo izanjdbo, prav kakor elektriko. In vendar tiči v obeh ogromna sila!” Žal mu je, da je v Tilzitu’o-hranil dinastijo Hohenzoller-nov; obžaluje, da je leta 12. prezgodaj prestopil Njemen, preden je opravil s Španijo. Žal mu je, da je zoper Carnotov nasvet prezgodaj začel svojo poslednjo vojno in da je nato pri Waterlooju predolgo zadrževal garde. Najbolj pa obžaluje, da se je nazadnje zaupal Angliji, namestu da bi se bil carju ali še bolje — Ameriki. Zmeraj kadar prispo vesti o francoskih krizah, obžaluje, da ni šel v A-meriko: “Iz Amerike bi lahko očuval Francijo pred reakcionarji! Strah pred mojim povratkom, bi držal na uzdi njihovo nasilnost in nespamet; že samo moje ime bi omejevalo samovoljo in bi jo strahovalo! . . Moje prebivališče bi postalo jedro no- pake na njegovi poti so imele preveč zamotane posledice, da; bi jih lahko odmislil iz svoje zgodovine; le zadnja odločitev v Rochefortu, ki ga je neizogibno privedla na to skalo, ga zaposljuje zmeraj v novih inačicah. In ko opazujemo njegovo fantazijo: kaieo v Ameriki ustanavlja države in se hkratu vozi na tisoč milj dolge izpre-hode, lahko odpustimo mnogo-stranosti človeškega srca, da u-temeljuje svojo poslednjo napako s patriotizmom. Najsilneje učinkuje samokritika njegovih dinastičnih misli. Kar je v poslednjih letih cesarstva omenjal svojim zaupnikom, se sedaj razvije v njegovi glavi v prekasno spoznanje: “V razmerju do svojcev sem, bil mokra cunja, po prvi jezi so z vztrajnostjo lahko dosegli, kar so hoteli — Kakšne u-sodne napake sem zagrešil zaradi njih! Če bi bili moji bratje zanesli v mase, ki sem jim jih izročil, skupen vzgon, bi posedli vso zemljo od tečaja do tečaja — Jaz nisem imel take sreče, kakor Džingis-Kan s svojimi štirimi sinovi, ki niso tekmovali med sabo v drugem, nego v tem, kdo mu bo bolj vneto služil. Čim sem imenoval koga za kralja, takoj se je zdel samemu sebi vladar po božji, milosti; tako prisadljiva je ta beseda! Nihče ni bil moj namestnik, vsakdo nov sovražnik., Namestu da bi mi služil, je skušal postati neod.visen. Edini človek ki mu je bil poslej še nevaren in v napoto, sem bil jaz. Legi-timisti ne bi ravnali slabše in se ne bi imeli za bol] upravičene. Ubogi ljudje! Ko sem padel, so se lahko preverili, da jih sovražnik ni počastil niti s tem, da bi jih bil odstavil.” Pri tej točki se ustavi njegov kes. Napoleon ni nikoli obžaloval, niti ne pri naj stroj ži samokritiki, da je posegel po' kroni in jo hotel zapustiti svojemu sinu. Marveč se često vrača k svoji socialni osnovni misli: “V tem ooju med revolucijo, in preteklostjo sem bil naravni posredovalec; moja država je podpirala interese vladarjev in interese narodov.. Socialni prerod Evrope je bil moja naloga ki mi je usoda ni dala dovršiti. Muratovo usmrtitev obžaluje zaradi interesov kraljev samih, rajši naj bi narodom pokazali, bi bil tudi postal in sicer rade volje, in to bi niti ne bila mojo zasluga. V Franciji pa po. mojem mnenju nisem mogel postati drugega nego nekak kronani Washington.” To je njegova resnica. Ker je v bistvu preziral škrlat, ki si ga je nadjel, bi ga gotovo ne hotel uvažati v Ameriko, kakor se ga je branil tudi Washington, ko so mu ga ponudili njegovi častniki. Kot človek, ki ni ne ipi oletarec ne knez, marveč m ijhen, obubožan plemič, je bil za gozden med razrede in je raze del vso nedolžnost svojega razrednega čuta in svojo vero v pravico do uspeha v nekem pogovoru, ki ga je imel z Angleži o Angliji in v katerem je svoje napadle na angleško plemstvo zaključil s tem-le presenetljivim obratom: “Naroda ne tvori peščica plemičev ali bogatašev, marveč ga tvorijo ljudske množice. Kajpada, če se polasti oblasti drhal, si spremeni ime in se imenuje Narod; če jo zadene poraz, pobesi par siromakov in jih imenuje razbojnike in zapeljivce. Tako je na svetu: drhal, razbojniki, prekucuhi ali fr- i°NE NIGHT OMU I in Person!) M junaki — vse je odvisno od izida.” Pri branju Voltairjeviega Cezarja pripoveduje nekoč, da je v mladosti hotel ustvariti svojega Cezarja. Nekdo iz navzočih pravi dvorjansko dvoumno, da ga je tudi res ustvaril, cn pa se mu zasmeje v obraz: “Kdo, jaz? Ubogo dete! Za to bi moral imeti popoln uspeh! Resnično je samo to, da se je Cezarju prav tako malo posrečilo kakor meni, ker so ga u-morili.’ Tik poleg njegove samokritike pa živi tudi ocenitev del, ki jih je dovršil. Iz historičnega čuvstva, ki tvori eno izmed osnovnih moči njegove bitnosti, črpa objektivno jasnost o sa-miem sebi, kakršne še ni poznal nihče v zgodovini pred njim. O svoji poti — pripoveduje Las Casas — govori, kakor da bi ležala tri sto let za njim, in grofica Montholonova pravi; prevzeta: “Bdo mi je, kakor da smo na nekem drugem svetu in kakor da poslušam pogovore mrtvih.” (Dalje prihodnjič.) ------o.------ Vrhovno sod/ščše FLRJ V vrhovno federalno sodišče Jugoslavije, ki ga je postavila nova ustava letošnjo zimo, je bil imenovan tudi Slovenec Anton Krajštek, dosedanji vrhovni sodnik sodišča Slovenije. Ženske dobilo delo SHIRT PRESS OPERATORJI great record m "'G*/ AT CLEVELAND STADIUM Still many seats available! NOW at all Burrows’ Stores—MAIN STORE: 419 Euclid Ave. RESERVED SEATS: $4.50 - $3.50 - $2.50. GENERAL ADMISSION: $1.50 on day of Event only. TONIGHT AT 8:30 | MUSICARNIVAL JUST NORTH OF THISTLEDOWN 4401 Warrensville Center Rd. • Cleveland 28 “Rain or Shine’’—Unlimited Parking JULY 20 Thru JULY 25 ROMBERG'S EVER-POPUUR “STUDENT PRINCE" (not a movie) Toes. Wed. Thurs. 3.00, 2.50,1.75, US Fri. Sat. Sun: 3.50, 3.00, 2.50, 1.75, 1.25 Sun. Mat. 2.30 Gen’l Adm. 1.80 Children 90c phone,MO 3-9550 CHARGE TICKETS AT ALL HALLE STORES TICKETS ON SALE AT BURROWS FREE BUSSES MEET VAN AKEN RAPID COMING WEEK OF JULY 27 — “FINIAN'S RAINBOW" --------- 5 I Izkušeni in učenci za likanje srajc % MENK BROS. LAUNDRY 1 64B E. 103 St. (136) Naprodaj imamo še nekaj “Maytag” pral-nikov. Reg cena $299.50— Sedaj $259.50! Grdina in Sinovi 15301 Waterloo Rd.—KE-1-1235 (137) zgubite težo na visoki protein MLEČNI lieti Pošljite 10c za mlečni jedilni listek, ki kaže KAKO! **••••• MILK PRODUCERS FEDERATION OT’ CLEVELAND 1012 Webstar Avenue, Cleveland 18, Oble vega narodnega zbiranja in nove domovine. Preden bi preteklo leto, bi zbrali francoski in evropski dogodki okrog mene sto milijonov in šestdeset tisoč mož — Amerika bi bila v vsakem pogleda nage pravo zatočišče. To je ogromen kontinent s čisto svojevrstno svobodo. Če bi človeka napadla melanholija, bi sedel v voz, prevalil bi tisoč milj in užival vse radosti preprostega popotnika. Bil bi kakor vsak drugi in bi se po mili volji izgubil v množici — V Evropi sem bil preveč popularen, na ta ali drugi način sem bil v zvezi z vsakim narodom— Brez dvoma bi bil lahko prišel v Ameriko, vsaj preoblečen in kot begunec, ali to se ni skladalo z mojo častjo — Upal sem, da jima bodo nevarnosti odprle oči, da se bodo obrnili name in da mi bo dana prilika rešiti domovino; zaradi tega sem se toliko časa zadrževal v Malmai-sonu in v Rochefortu. Če sem sedaj na Sveti Heleni, so tega kriva ta moja čustva.” To je najproduktivnejša mi- da kralji niso podrejeni njihovim zakonom. Da, ta človek, ki mu je odprla pot šele smrt kralja Ludovika, ne obsoja tega dejanja, zaradi tega, ker bi smatral Bourbonca za sposobnega, marveč zaradi tega, ker, sie mu zdi potrebna kontinuiteta. Kajti govore o Evropi, ne bo nikdar poza oil na njene zgodovinske pogoje; v nji ne bi hotel nikoli ustanavljati česa takega, kaker sanjari o Ameriki ali o svojem utopičnem otoku. Njegov duh, ki je zmeraj videl nastajajoč in ga zmeraj navezoval na žie nastalo, ki je zmeraj pretvarjal, a nikoli uničeval, in ki si tuai ni dovolil ničesar sezidati popolnoma znova, nikoli ne zapusti starih oblak, marveč jih izkorišča, da pripravlja v njih prostor za nove ideje. Ta urejajoči človek, ki hočJ samo ustvarjati in nikoli uničevati, čuti o vsaki stvari, ali stoji na trdnih tleh. “Ko sem prišel do moči, sem si želel postati nekak Washington: Čistilna razprodaja LETNEGA POHIŠTVA ZA VERANDO Pri vseh predmetih 20% jSOpUStfl« GRDINA IN SINOVI 15301 WATERLOO RD. KE-1-1235 ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek od 9 do 9 zvečer v torek in soboto od 9 od 6 zvečer v sredo cel dan zaprto DAJEMO EAGLE ZNAMKE! Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% Č0 hotel dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, polteni in nadsolventni podporni organizaciji —, Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtuino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 1C. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti M okrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, HI. sel njegove zrelosti. Druge na- beseda še n ikonj. V Ameriki SKRB ZA POTOMSTVO — Gadja samica čuva nad svojim zarodom. V newyor'skem živalskem vrtu imajo vrsto gadov, ki čuvajo jajca, dokler se mladiči ne izležejo. Ponavadi kače zlezejo jajca, pa se nato za nje ne brigajo več. TRGOVINA S POHIŠTVOM KINK0PF BROS. PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI _ RADIO MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd. Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF 820E. 200Sf. IV M911 — IV 1-1912 ODPRTO vsak večer do 9. ure MALI OGLASI Naprodaj hiša na East 68. cesti, blizu St. Clair Ave., za tri družine. Spredaj grocerija s 4-sobniiu stanovanjem, zadaj 4-sobno stanovanje, in na 2. nadstrop' ju 4-sobno stanovanje. Podkletena čez celo širino. Plinska kurjava. Garaža in dovoz. Cena zelo ugodna. Za podrobnosti vprašajte lastnika na Tel.: UT-1-4171 (137) . Naprodaj na East 173. cesti, blizu avtobusne postaje, 6-sobna enodružinska hiša, 3 spalnice, Fa' raža, dovoz. Lot 40x125. Cena $11,900. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE-1-5030 (139) Sobe se odda Dve opremljeni sobi se od' da — spalnica in kuhinja souporaba kopalnice v drugem nadstropju, privatni vhod-Odda se zaposlenim moškiu1 ali ženskam. .$8.00 na teden.-" Vprašajte na 6602 Bliss Ave-> zdolej. (138) 1930 1952 V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN DRAGEGA BRATA JOŽE CERAR ki je preminul v cvetju mladosti dne 20. julija 1952 V grobu dve leti že počivaš, pri Bogu rajsko srečo vživaš; pozabili pa ne bomo Te, z željo, da pri Bogu snidemo se. Tvoji žalujoči: FRANČIŠKA CERAR, mati; BRATJE in SESTRE Cleveland, Ohio, 20. julija 1954. Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo za dve družini v slovenski naselbh11 z dobro najemnino. Nasl°v se dobi v uradu lista. (137) Delikatesen naprodaj Delikatesen ima C-2 liceU' co1, na (Superior, moderna °' prema in stanovanje, ter loga. Dohodki od poslo(pj‘a pokrijejo plačila. Se mora v|' deti. Lastnik gre v pokol’ Dajte ponudbo. CE-1-970‘3- — (137) Hiša naprodaj Za 2 družini v fari sv. K3' zimirja, 6 sob zdolej, 5 zg°' rej, na novo dekorirana, nov3 kuhinja, plinski furnez, dvoj' na garaža, na novo barva110 zunaj, v izvrstnem stanju. Samo $12,600. Helen Dennis, Broker RE-1-3275 (137) Sobe se odda Odda se 4 sobe zdolej. K*1 čite EN-1-2601. Iče delo in sobo Ženska išče delo v restavr3' ciji, v kuhinji, ali da bi P° spravljala. Išče tudi opre^ Ijeno sobo1. Naslov se PuS^ uradu lista. —-(1^ ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agen« Zavarovalnina vseh vrst z* vaše domove, avtomobil® In pohištvo IVanko« 1-4221 18115 NEFF ROAD Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG ... ke l-°03 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo lo izvršujemo po pošti tudi za Cleveland