Slovenski in sosedni učitelji. Čitaje razne časnike, slovenske in neslovensko, šolsko in ne.šolske, nahajamo večkrat sporočila in novosli o šolskili in učiteljskih zadevab, in njibovili skupščinah. Zlasti nas zanimiva gibanje sosednib učiteljev na jugovzbodu, pa se tudi večkrat oziramn na ncniške učilelje na gorenjem Štirskeni in gorenjem Koroškeni. \eliotč primerjamo potem delovanje sosednib tovaršev s svojimi slovenskimi sobrati. To snio do sedaj le v duliu storili i ne še razodevali teb svojili niisli občinstvu, kar danes v naslednjib versticah namcravamo. Preniišljevaje to stvar došli smo do sklepa: Akoravno so vse okoliščine slovenskim učiteljeni veliko manj vgodne, kakor sosednim učiteljem, vendar se slovenski učitclji le premalo gibljpjo in premalo z delavnostjo odlikujejo. To hočemo tako-le dokazati: Pogledimo najpervo svoje nemške brate na severu! Koliko iniajo ti raznib svojih društev? Za vsaki okraj osnujejo si svoje učiteljsko dru.štvo; za celo deželo imajo zopet veliko deželno šolsko društvo. A v teh društvih in zborih niso nedelavni. Shajajo se nmogokrat i posvelujejo o važnib šolskib zadevah in zedinijo v bvalevrednih sklepih, na ktere se vlada i vse učiteljstvo ozira. Imajo skupščine, v kterih se znanstveni predmeti razlagajo i prednašajo; izdajajo svoje šolske časopise po večkrat na mesec, odlikujejo se na šolskeni Iiterarnem polji, izdajajo šolske knjige za svoje šole i. 1. d. Ozrimo se na Hervaško! Kaj je bil pervi hervaški učiteljski zbor? Ta zbor, ako se na nič druzega ne opiramo, ta velikanski zbor nam je priča pridnosli, navdušenosti bervaškib učileljev, priča Ijubezni do poklica, za povzdigo šolstva in učiteljštva! Še bolj to razumemo, ako opazujcmo njili društvo ,,Učiteljska zadruga" ali njih nova »literarna skupščina", ali pa, ako čitamo njih 23» šolske liste, ako štejemo število knjig, ktere so spisali za svoje ljudske šole i za splošno rabo. Toliko slovenski učitelji še nismo storili. Hervaški učitelji so nas že daleč presegli; o nemških še govorimo ne. Ia vendar snio bili pred malo leti še na enaki stopnji s Hervati. Toda oni so se pred zbudili i čverstejše delovali, kakor mi slovenski učitelji. Rps bile so nam roke dolgo zavezane, res nam je manjkalo dušne kreposti, ktere nismo dobivali v prpjšnih šolah, res je bilo in je še naše materijalno stanje preslabo, da bi mogli za duševni napredek veliko skerbeti; a veliko teb ovir je sedaj odpadlo skoraj vsem slovenskim učiteljem. Le slabo materijalno stanje teži še kranjske učitelje. Kedar se pa še to poravna, — Bog daj kmali! — potem pa je treba pričeti — orati ledino slovenskega šolstva, poteni pa je treba djansko posneraati sosedne brate; treba bode potem — a tudi sedaj naj se pričenja — v društvib se zedinjevati, na literarnem polji se poskušati, slovensko slovstvo, slovensko šolstvo na vse stranf podpirati, šolstvo pred javnost pripraviti, občinstvu je priporočevati. Verh tega ali pa prav za prav v pervi versti pa moramo v šoli pri spretni mladini zvesto svoje dolžnosti spolnovati kot učitelji slovenske mladine, da se bode ona v poznejili letih bvaležno spominjati mogla prejetih lepib naukov, s kterimi si raore boljsati svoje časno življenje. V to nam pomozi Bog in naša pribodnja — delavnost! ' L.