Književna poročila. 753 balkanskem polotoku, nego tudi na severu pri polabskih Slovanih ; ali zato mu ni sledu niti v zemljah slovenskih, niti ruskih, niti čeških, c v Se nekaj moramo omeniti. Ime Hrvat smo našli največkrat v zgodovini slovanski X. veka. Potem vse bolj gine, ker prevladujejo druga imena. Toda ako je bilo ime Hrvat v X. veku tako razširjeno, da ga je bilo malone v vsakem narodu slovanskem, ali ni bilo morda pred X. vekom še bolj poznato in razširjeno? Ali ni bilo morda ime Hrvat nekdaj genetiško ? Pa kaj Hrvatov ni bilo v poljskih zemljah? O tem izpregovorimo v drugi študiji o »Veliki ali Beli Hrvaški«. Ta študija ravnokar izhaja v »Vienci«. Kadar bode dovršena, izpregovorimo tudi kaj o nji. .S—a. XIII. Mittheilungen des Musealvereins fiir Krain. IV. Jahrgang, i8pi. Letošnje izvestje muzejskega društva se razločuje od lanskega sdsebno po tem, da prinaša razprave v nemškem in slovenskem jeziku. Vsebina slovenskih razprav je bila že objavljena v našem listu, treba je tedaj še poročati o nemškem delu, ki podaja razven društvenih stvarij pet razprav zgodovinske in dve razpravi prirodoslovne vsebine. Prvo razpravo »Kunstgeschichtliches aus Unterkrain« je spisal gosp. Konrad Črnologar, konservator v S t. Vidu pri Setičini. Najimenitnejši umotvori v Ljubljani in na Kranjskem sploh so iz prve polovice XVIIL veka. Iz romanske in gotske d6be se je ohranilo premičnih umotvorov primeroma malo, ker so bili izdelani od razrušne tvarine in ker jih je uničila verska gorečnost za protireformacije. Toda stavbe so se ohranile malone vse, dasi v izpremenjeni obliki. Najčešče se nahajajo poligonski kori z gotskim obokom , semtertja ploščato stropje ali pa moderno obokane ladje s četvero-kotnimi okni. Najpomenitejšo cerkev iz romanske d6be ima Setičina, najstarejša in najbogatejša cistercija na Kranjskem. Dimitz in Hitzinger krivo poročata, da jo je dal opat Jakop Reinprecht leta 1625. sezidati na novo. Gospod Črnologar, ki si je ogledal vse natanko, našel je v podstrešji petnajst celih in pet deloma ohranjenih oken s krožnimi oboki. Iz tega in drugega je posnel, da je bila cerkev nekdaj triladijska stolpna bazilika s ploščastim stropom, katero so pa za gotike toli preinačili znotraj in zunaj, da je težko poznati nje prvotno obliko. Tam, kjer je bila apsida, postavili so poligonski korni sklop in morda tudi gotski obok namesto romanskega, nad četvorom pa 9 m širok nadstrešni stolp z gotskimi zvočnicami. 48 75^ Književna poročila. v v Po zlogu slične cerkve so v Smanji pod Ljubljano, v St. Vidu pri Setičini in v Gorenji Dragi, mali podružnici višnjegorske župnije. V okrožji jedne ure hodž je naletel g. Crnologar na štiri zanimljive cerkve, zidane v romanskem zlogu. Iz tega je izvajati, da niso bile romanske stavbe na Kranjskem nenavadne. Natančna in sistematiška preiskava vseh cerkva bi dognala, da je bila romanskemu zlogu na Kranjskem večja veljava, nego se je menilo doslej. V naslednjem popisuje gosp. konservator gotske cerkvene stavbe v Trebnjem, Mirni Peči, Novem Mestu, St. Martinu pri Litiji in nekatere druge iz imenovane dčibe. Pri tem navaja še druge umotvore, kakor slike, okraske, kipe ter ocenjuje njih pravo vrednost. Semtertja dodaja zanimive zgodovinske drobtinice, katere je pobral iz arhivnih virov, župnih matic ali iz spomeniških nadpisov. Ves spis obseza mnogo pristnih in zanesljivih podatkov k zgodovini umetnosti na Kranjskem, in nMejamo se, v da g. Crnologar jednako temeljito preišče tudi druge cerkve na Kranjskem. Drugi spis obseza končni del starega »Kočevskega urbarja od leta 1574.*, o katerem smo že poročali v lanskem letniku. Hvaležni smo pisatelju, da je v poslednjih dostavkih priobčil tiste graščinske ukaze, ki urejajo davščine, tlako, desetino, vinsko in žitno mero, užitek graščinskih gozdov (les, žir, želod), lov polhov, ptic in drugih lovskih živalij, ribarstvo, pravosodje, mitninstvo, sejmsko in krčmarsko pravico. Naposled stoji vodilo, po katerem je ravnati graščaku s svojimi podložniki, kadar gre" za njih davščine, dedinske in druge pravice. Sosebno je omeniti, da se nahajajo v na-pomenjenem urbarji nekateri prav stari slovenski izrazi, kakor: župa, žup-nica, goršek (gorščak) (Supp, Suppnicza, Suppgriindtl, Gorscheckh oder per-ghambtmann) in celo nekatere pravice in dolžnosti, katere so nekdaj po fevdnem redu imeli naši župani. Potem čitamo »Kratka zgodovinska poročila«, katera je spisal gosp. prof. S. Rutar. V prvem spisu, »Kranjci pred Zagrebom leta 1529.«, kaže pisatelj, da so naši predniki v tem zgodapolnem letu storili svojo dolžnost domd in po drugih deželah. Po smrti Ludovika II. (leta 1526.) je izvolila na Ogerskem habsburška stranka Ferdinanda I., nasprotna Ivana Zapoljo za kralja; jednako so se razcepili glasovi v postranskih ogerskih deželah. Hrvaški plemiči so se leta 1527. izrekli za avstrijskega vladarja, samo žu-panije zagrebška, križevska in varaždinska so odlašale svojo odloko ; nekateri veljaki so celo izjavili, da hočejo rajši služiti Turke, nego Nemce. Na čelu neodločni stranki sta bila Krištof Frangepan, grof senjski, in njegov prijatelj, Simen Erdodv, škof zagrebški. Prvi je zahteval za svoj glas od Ferdinanda I. najvišje vojno poveljništvo in banstvo hrvaško, drugi gronsko nadškofijo. Ker je Ferdinand odklonil njiju zahtevo, prestopila sta v tabor Ivana Zapoljskega, ki je prvemu podelil banstvo, drugemu pa bogato ško- Književna poročila. 755 fijo jagersko (Erlau). Da se užuga nezvesti in nepokorni škof zagrebški, naročil je Ferdinand kranjskim in štajerskim stanovom nabrati vojsko, grofu Thurnu pa z zbrano vojsko odriniti na Hrvaško in zasesti škofji grad v Zagrebu. Grof Thurn bi bil bržčas premogel posadko, da ni moral na povelje hitro oditi proti Dunaju, katerega so že oblegali Turki. Prišel je s svojo vojsko na Dunaj istega dnž (dnč 21. kimovca), ko so jeli Turki oblegati mesto. Kako hrabro so se vedli Kranjci za obleganja, izpričujejo dovdlj sodobni zgodovinski viri. V drugem poročilu »Archivalisches aus Krain« dokazuje prof. Rutar, kje sta stala nekdanja vipavska grada »Stari grad« in »Tabor«, in kako in kdaj je dobila rodovina Lanthieri graščino vipavsko in rifenberško v svojo last; naposled navaja najimenitnejše rodbinske listine, kronološko urejene od leta 1518. do leta 1722. Poslednji spis obseza strogo znanstveno oceno Kronesove knjige »Die deutsche Besiedelung der ostlichen Alpenlander«. Prof. Rutar priznava, da je Kronesova knjiga za teritorijalno zgodovino notranjeavstrijskih dežela visoke vrednosti, vender je v marsikaterem oziru površna in tendencijozna, sčsebno takrat, kadar grč za naselitve Slovencev. Presojevalec izpodbija Kronesovo trditev, da so se Nemci že od leta 824. naseljevali po naših krajih, in dokazuje, da se je Nemštvo šele po bitki na Liškem Polji (leta 955.) širilo po slovenskih alpskih deželah. Sedanja nemška krajevna imena ne dokazujejo, da so se nekdaj Nemci gosto naselili na slovenski zemlji, zakaj Nemci so slovenska krajevna imena ali prevajali ali pa krojili po svojem izgovarjanji. Prof. Rutar sklepa svojo temeljito in nepristransko oceno z nastopnimi značilnimi besedami: »Ne zadošča, vzeti v roke imenik nemških krajev na Kranjskem in potem reči, tu pa tam so se naselili Nemci, temveč vprašati je, kak(3 se je glasilo prvotno ime kraja in kdo mu ga je dal.« V prirodopisnem delu nadaljuje prof. V. V o s s pregled kranjskih gliv »Mvcologia Carniolica«. Sosebno natanko in uspešno je preiskal obličaste in kolutaste glive (Sphaeriaceae in Discomvcetes); nekatere je bolje uvrstil, nekatere prvič opisal, pri nekaterih je našel drugo novo podlago. Najza-nimljivejša se nahaja v oddelku kolutastih gliv ; dala je povod, da se je uredila nova rastlinska vrsta »Stictophacidium«. Našel jo je č. gosp. S. Robič na župnem vrtu na g6ri Sv. Ulrika pri Cerkljah. — Prihodnje leto izide konec te zanimljive razprave. Drugi prirodopisni spis prof. F. Seidla »Das Klima von Krain« obseza uvod in prvi del obširne znanstvene razprave, ki se bode nadalje* vala v nastopnih letnikih. Kakor vidimo iz načrta, slikal bode pisatelj vse klimatiške razmere naše dežele in vse pojave, ki značijo srednje stanje 48* 75& V. Bežek: Slovniški razgovori. ozračja v dotičnem delu sveta, kakor temperaturo, vlažnost, oblačje, padavine, zračni tlak, tok zraka in vzajemno delovanje vseh teh faktorjev. V letošnjem izvestji opisuje prof. Seidl samo meteorološka opazovališča na Kranjskem in temperaturne razmere v normalni d6bi od leta 1851. do 1880. leta; v prihodnjih letnikih bode naslikal tudi druge razmere iste d6be. Vsi, ki se zanimajo za prirodoslovno poznavanje naše domovine, bodo prof. Seidlu hvaležni, da se je prvi lotil napornega dela, čegar namen je v skupni razpravi opisati podnebje kranjske dežele. Ko bode delo dovršeno, izprego-vorimo več. Iz tega pregleda vidimo, da je vsebina letošnjih izvestij mnogovrstna in poučna. Žal, da tudi letošnji letnik nima nobene arheološke razprave; takisto pogrešamo kazala. Upajmo, da se oboje popravi v naslednjem letniku! Anton Kaspret. Slovniški razgovori. II. (Konec.) Na istem mestu piše g. prof. L. P.: »In čudno je tudi to: Sedanjike perfektivnih glagolov imenujemo vsakod6bne in neomejene, na drugi strani bi jih pa izključevali od sedanjosti. Če bi takov sedanjik ne mogel biti pravi sedanjik, potem bi ne bil vsakoddben in neomejen; taka izključitev bi bila precejšnja omejitev.* — Niti ta dokaz ne stoji; opira se na etimologijo besede aorist (aopiCTO; s= a privativum in opisTo; se. j^povo; = ne — omejen), a ne na te besede bistvo in stvarni pomen; torej je ta dokaz one vrste zofizem, kateremu pravijo logiki »tf^vjijta ty)<; As^so)^ ali »figura dieti oni s*. Debal (»Propadeutische Logik*, Wien, 1874, p. 170.) pravi, da je to ^Verwechslung der formellen, grammatischen u. logisehen Bedeu-tung eines Wortes mit der sachlichen*. Takisto bi lahko trdil, da je grški š/.u