SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • ŠTEV. (N°) 14	ESLOVENIA LIBRE	BUENOS AIRES • 19 de abril - 19. aprila 2012
skrbna	Vlada in sindikati
in ljubeča botra
Nagovor g. Daneta Vrečarja med mašo za vse žive in pokojne člane in odbornike Zedinjene Slovenije, v nedeljo 15. aprila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
Praznujemo nedeljo polno Gospodove skrivnosti.
Bela nedelja, vzklikamo! Danes naj bo vse belo: božja slava bela, tri Marije snežno bele, angel ves bel, krščeni očiščeni, podoba Jezusovega usmiljenja po Faustini Kowalski v beli tuniki. Vse naj bo danes belo, ker je bela nedelja.
Bela nedelja je tudi »mala velika noč«, pa tudi »nedelja božjega usmiljenja«. Nekateri Slovenci pa jo tudi radi imenujemo »botrska nedelja«. Vsa imena hočejo izraziti božjo ljubezen.
Prav to lepo nedeljo smo argentinski Slovenci izbrali, da se zahvalimo Bogu tudi za velik dar ljubezni v podobi Zedinjene Slovenije. Tudi Zedinjeno Slovenijo gledamo danes v vsej lepoti božje beline. Povežimo to lepoto Zedinjene Slovenije na današnji evangeljski blagor, ki ga Jezus daje po Tomažu: »Blagor njim, ki verujejo, brez, da bi videli!«
Ali ne velja, da je Zedinjena Slovenija vzbrstela iz čiste, trdno odločne katoliške vere, v njej vztrajala vse do danes, ko je minilo že več kot pol stoletja? To je dragocen in čudovit dogodek. Danes ga občudujemo kot živo osrednjo organizacijo, ki jo imenujemo Zedinjena Slovenija. Vsi smo ponosni na njegovo dolgotrajnost. Spočela se je v uporu brezboštvu in v zvestobi domovine.
Prvi sad vere je zgraditev skupnosti. Temu se je na prvem mestu posvetila Zedinjena Slovenija. Danes se zaveda, da je bilo potrebno veliko truda in molitve za božjo pomoč. Če danes gledamo Zedinjeno Slovenijo v nazaj in v sedaj, jo lahko simbolično primerjamo koraj-žnemu pohodu, skoraj podobnemu procesiji. Na čelu gredo ustanovitelji. Ob njih odkrivamo voditelje. Spremljamo jih duhovniki, organizatorji, učiteljice in profesorji, njim pa sledijo člani vseh slojev. Najbolj delavni vidno izstopajo med njimi. Njih imena so nam znana. Procesija je dolga, kot polstoletna doba.
Tako, kot je temelj Zedinjene Slovenije udejanjenost Jezusovega blagra Tomažu, se ji tudi prilaga slovensko ime »botrska nedelja« za Belo nedeljo. Botri in botre so zastopniki pri krstu ali priče otroka pri birmi. Botre pa tudi postanejo sirotam nadomestnice umrle matere.
Emigracija je izgubila svojo mater, domovino. Potrebovala je botro. Bog ji je preskrbel skrbno, ljubečo botro v Zedinjeni Sloveniji. Od vsega začetka je začela skrbeti za slovensko skupnost. Obdarovala jo je z neprecenljivimi in potrebnimi darovi. Najprej ji je postala osrednja organizacija. Spremljala je ustanavljanje šol in krajevnih Domov. Otrokom je preskrbela učiteljice, ki so se zastonjsko ljubeče posvetile otrokom. Skrbela je za povezavo Skupnosti in navduševala za njeno splošno rast. Lahko trdimo, da ji je bila skoz in skoz skrbna botra, vse do danes.
Danes se iskreno zahvaljujemo Bogu za Zedinjeno Slovenijo in prosimo polno blagoslova za vse člane, žive in umrle, in tudi močno prosimo Gospoda naj še dolgo ohrani Zedinjeno Slovenijo in nam jo podarja.
V Sloveniji so bili v minulem tednu, in bodo najbrž tudi še v prihodnjem, priča pogovorom med vlado in sindikati javnega sektorja, ki nikakor ne morejo najti skupnega jezika pri vprašanjih varčevanja in zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja. Strani sta se kar nekajkrat usedli za pogajalsko mizo. Sindikati so odločeni izpeljati stavko v javnem sektorju, ki je bila napovedana za to sredo 18. aprila, kljub temu, da so bila pogajanja še odprta. Ocenjujejo, da bo država stavko plačala, vendar sta predsednik vlade Janez Janša in urad za komuniciranje več kot podrobno pojasnila, zakaj to ne pride v poštev. Premier tudi pravi, da so se take stavke nekoč že napovedovale in takrat se ni vedelo, koliko javnega sektorja sploh stavka. Vlada je v četrtek 12. aprila kljub še nedoseženemu dogovoru s sindikati, sprejela zakon, ki predvideva določene varčevalne ukrepe. Predlog zakona bo ministrski zbor sicer pred poslance v obravnavo poslal po nujnem postopku. Ker s sindikati še vedno ni dogovora o teh ukrepih, vlada obljublja, da bo mogoče v postopku sprejemanja zakon ustrezno preobli-
kovati. Vlada želi znižati proračunski primanjkljaj na tri odstotke bruto domačega proizvoda. Trenutno so predvideni predvsem znižanje plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev, znižanje bolniškega in porodniškega nadomestila, otroškega dodatka, letnega dodatka za upokojence. Ob tem naj bi odpravili brezplačni vrtec za drugega otroka, spremembo normativov v šolstvu, do subvencije šolske prehrane pa bodo upravičeni samo socialno šibki. Finančni minister Janez Šušteršič poudarja, da so ukrepi na prvi pogled radikalni, a nujni. Poudarja tudi, da je v teh letih krize javni sektor nosil veliko manj bremena kot zasebni sektor. Tudi koalicijske poslanske skupine so v petek na skupni novinarski konferenci opozorile na to, da če Slovenija ne bo sprejela ostrih varčevalnih ukrepov, lahko izgubi suverenost in samostojnost pri fiskalni politiki. Finančni dolg Slovenije po mnenju SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi zahteva takojšnje ukrepanje, pri čemer pa dodatno zadolževanje Slovenije ne pride v poštev, saj da tega manevrskega prostora nimamo več.
Da so varčevalni ukrepi nujni, se je v petek 13. na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice in slovenskih gospodarstvenikov strinjal tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli. Ali bodi ti ukrepi dovolj za spodbuditev investicij, je po njegovem mnenju za zdaj še prehitro oceniti. To je le prvi korak, saj bo morala Slovenija zmanjšati birokracijo, trg dela pa narediti bolj fleksibilen.
Vlada je pa pozneje sindikatom ponudila dve možnosti - ali petodsto-tno znižanje plač brez izplačil obrokov odprave plačnih nesorazmerij ali pa desetodstotno znižanje plač s tem, da bi letos izplačali obe četrtini odprave nesorazmerij. Po obeh scenarijih bi se masa plač za javni sektor letos znižala za pet odstotkov. To je v primerjavi s prejšnjim predlogom za eno odstotno točko manj, v primerjavi s tem, kar je zapisano v predlogu zakona o konsolidaciji javnih financ pa 2,5 odstotne točke manj. Pri tem pa je vlada odprta za vse možnosti, kako naj se plače znižajo - ali linearno ali nelinearno ali pa kombinirano.
Brez državnega sveta?
Poslanske skupine SDS, Lista Virant, DeSUS in NSi so pretekli torek 17. aprila v parlamentarno proceduro vložile predlog spremembe ustave za ukinitev državnega sveta, je pojasnil predsednik DZ Gregor Virant. Kot naši bralci vedo, je v Sloveniji državni svet neke vrste senat, ki pa nikakor nima istega pomena kot, n.pr. v Argentini. Zakoni se lahko sprejmejo mimo, ali celo proti mnenju DS.
Kot razloge za ukinitev državnega sveta je navedel njegovo nepotrebnost ter potrebo po poenostavitvi, preglednosti in racionalizaciji. Za ukinitev državnega sveta imajo za zdaj zagotovljenih 43 glasov poslancev, medtem ko jih za spremembo ustave potrebujejo 60. Tako Gregor Virant pričakuje dobro, pametno presojo tudi v drugih poslanskih skupinah. »Predvsem računamo na poslansko skupino Pozitivne Slovenije, kjer čutimo med kolegi poslanci kar naklonjenost tej rešitvi, da se ukine državni svet,« je dejal.
Virant je na novinarski konferenci navedel tudi argumente
v prid ukinitvi državnega sveta. Po njegovem mnenju je državni svet nepotrebna inštitucija. Dvodomni parlamenti temeljijo bodisi na federativni ureditvi države ali pa se pojavljajo v državah z monarhično tradicijo. Nič od tega pa za Slovenijo ne drži, zato ga po njegovem mnenju ne potrebujemo.
Z ukinitvijo državnega sveta bi se tudi skrajšal in poenostavil zakonodajni postopek, trdi Virant. Poleg tega bi se z ukinitvijo po njegovem mnenju zagotovilo bolj pregledno demokratično proceduro. Državni svet po Virantovi oceni vnaša določeno nepreglednost v zakonodajni postopek, saj skozi državni svet govorijo posamezne interesne skupine, pa tudi politične stranke.
Po Virantovem mnenju je ukinitev državnega sveta upravičena in racionalna tudi z vidika javnofinančnih izdatkov. Letni prihranek v višini približno dveh milijonov evrov, kolikor znaša proračun državnega sveta, ni velik prihranek, priznava Virant, a dodaja, da »gre za demonstracijski učinek in zgled, da se z nižanjem javne porabe začne pri samem vrhu«.
vprašanje zasebnih šol »Ni vedno lahko biti Slovenec«
Komisija za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci se je kritično odzvala na predlog predsednika Konference sindikatov javnega sektorja, Branimirja Štruklja, da mora država znižati prispevek za zasebne šole.
Med drugim Komisija ugotavlja, da »Gospod Štrukelj dobro ve, da z odvzemom polovičnega deleža financiranja zasebnih šol še zdaleč ne bi zagotovili bistvenega prihranka v javni blagajni.«
»Dejstvo je, - meni Komisija dalje - ,da so zasebne šole za državo najcenejše. Država namreč prispeva za plače zaposlenih in za del materialnih stroškov, ustanovitelj zasebne šole pa mora poskrbeti za financiranje izgradnje in vzdrževanje infrastrukture. Ob tem ne gre pozabiti,
da so tudi starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole, davkoplačevalci in imajo zato pravico, da se izvajanje javnoveljavnega programa za njihove otroke zagotavlja iz proračuna.«
Potem, ko opozarja na posledice takega koraka in obžaluje, da predsednik sindikatov z zavajajočimi informacijami širi negativno podobo o zasebnih šolah, Komisija zaključi:
»Ne samo, da so zasebne šole za državo in družbo - finančno gledano - najcenejše, ampak v slovenski šolski prostor prinašajo tudi pluralnost in svežino ter razširjajo polje različnih pedagoških pristopov. Država poleg tega preko tovrstnih šol staršem aktivno omogoča uresničevanje njihove pravice, da vzgajajo otroke v skladu s svojim nazorskim prepričanjem.«
»Sama sem velikokrat žalostna, ko ugotavljam, da Slovenci v domovini nismo zmogli narediti bolj odločnega koraka naprej in pretekle čase dokončno razčistiti ter priti do spoznanja, da so bili - da smo vsi žrtve vojne. Svet je treba naprej graditi drugače. Tudi očetje Evrope so po 2. svetovni vojni prišli do tega spoznanja, da ne bo mogoče živeti drug ob drugem, če ne bomo pozabili starih zamer, če ne bomo gradili prihodnosti na pravih odnosih, na spoštovanju drug drugega« je na spominski slovesnosti izgona koroških Slovencev dejala ministrica Ljudmila Novak.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak se je v nedeljo, 15. marca v Celovcu udeležila spominske svečanosti ob 70. letnici izgona koroških Slovencev, ki jo je pripravila Zveza slovenskih izseljencev. Svečanost v spomin pregnanih družin oz. na 917 koroških Slovencev, ki so jih 14. in 15. aprila 1942 nacistične oblasti deportirale v nemški rajh, se je začela s slovesnim dvojezičnim bogoslužjem v celovški stolnici, ki ga je vodil škof Alois Schwarz. Za glasbeni okvir svečanega bogoslužja je poskrbel Mešani pevski zbor Sele pod vodstvom Romana Verdela.
Po sveti maši je sledila spominska proslava v Domu glasbe v Celovcu, na kateri so za kulturni program poskrbeli tamburaši iz Hodiš in Škofič, družina Zwitter iz Zahomca, Otroški zbor Danica, Mladinski zbor nižje stopnje ZG/ZRG za Slovence ter teatr zora.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
1952 - dober letnik
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
O dobrih letnikih govorijo tako vzgojitelji kot kmetijski pridelovalci. Morda še kdo drug; predvsem mi na misel prihajajo vinogradniki in njihovi izdelki.
Pa vendar se že vnaprej opravičujem, ker se bom kar
Slika iz leta 1969 - lahko bi naredili nagradno tekmovanje, kdo navede vsa imena, he ...
sam proslavil za dober letnik, čeprav za to nimam nobenih zaslug. Saj veste, nekaj hohštaplarske zavesti ni slabo (tako kot so strupi v minimalnih koncentratih ali dozah lahko koristni).
Letnik 1952 je bil dober letnik. Iz daljave 60 let je to še bolje razvidno, saj v spominu zbledijo marsikatere slabosti in napake, poudarjamo pa vse, kar je bilo dobrega in koristnega.
Tega daljnega leta 1952 je bil ustanovljen Rožmanov zavod v Adrogueju. Škofov zavod Adrogue smo mu tudi pravili. Bili smo zavodarji, Adroguejčani in tako so nas ovekovečili naši kolegi iz SSTRMB v svoji himni: »Živi Bog študente vse, nas in Adroguejčane!«
V njegovih prostorih je preživelo od nekaj mesecev ali pa do sedem let 201 fantov, ki bodo, skoraj tako kot kristjan sveti krst, nosili vse življenje neizbrisen pečat, da so bili zavodarji-Adroguejčani, pa če to hočejo ali ne. In v obratni smeri: tudi oni so pustili svoj pečat v skupnem življenju zavoda.
Pečat so imeli v rokah tudi vzgojitelji, ki so nas ves čas s strogostjo, lastno takratnim časom, vzgajali v uporabne, dobre osebe. Ker so v to delo vpletali tudi ljubezen, jim je v večji ali manjši meri, - ljudje smo pač različni in tudi svojeglavi - nekako uspelo.
Ko smo pripravljali srečanja ob kaki zgodnejši okrogli obletnici, smo se pri maši hoteli spomniti tudi pokojnih iz zavoda. Kar težko smo spravili skupaj imena; mislim, da so prsti ene roke kar zadostovali. Zdaj, ko smo se kot dobro vino ustalili in požlahtni-li (spet ta hohštaplarija!) pa se morda kljub izgubljanju spomina kaj hitro pojavijo obrazi in imena tistih, ki so pred nami vstopili v Večni Zavod. Koliko jih je že tam! Od rektorjev, špi-ritualov, prefektov, kuharic, pa do gojencev de la primera hora ali pa tudi kaj manj primera ... Naj nam bodo priprošnjiki pri Rektorju.
Med rajnke moram žal prišteti tudi fizični zavod na Rivadavia 234. Vsake toliko časa zvem, da je kdaj pa kdaj kdo šel mimo stavbe, pa je hotel pokukati vanjo, če res niso bile le sanje, da je tam kdaj preživel nepozabna leta. In vedno se najde bogoslovec lomaške škofije, ki odpre vrata v preteklost - oziroma v danes bogoslovno kapelo, prostore, športno igrišče.
Zato sem bil zelo vesel Marjanove pošte s plakatom, ki vabi na sobotno slavje šestdesetletnice ustanovitve zavoda v Adrogueju. Če že ne moremo zmoliti v svoji zavodski kapeli pred brezjansko podobo, boste pa vsaj pred isto podobo Marije Pomagaj, ki sedaj iznad oltarja v slovenski cerkvi v Slovenski hiši pomaga vsem, ki se k Njej zatekajo, stisnili očenašek za vse rajne, za vse vas, ki se boste zbrali pri Njej, pa tudi za vse tiste, ki nam je Božja previdnost zarisala pot daleč stran od vas.
In ne dvomite, da bomo po maši vsi - ne v mislih, resnično! - z vami dvignili kozarec malbeca, terana ali katere koli žlahtne kapljice dobrega letnika in veselo nazdravili:
Adrogejčani: ad multos annos - na mnoga leta!!!
GB, Adrogejčan(!)
PS: še posebno voščilo vsem, ki ste rojeni v tem dobrem, žlahtnem letu 1952!
Umrla je Mimi Malenšek
V starosti 93 let je v petek zvečer umrla pisateljica in prevajalka Mimi Malenšek, so potrdili v Centru starejših Trnovo.
Bila je avtorica številnih mladinskih del, povesti in romanov ter prejemnica častnega znaka svobode Republike Slovenije in Župančičeve nagrade.
Malenškova se je rodila 8. februarja 1919 v Dobrli vasi na Koroškem. Svojo mladost je preživela v Podbrezjah, rojstni vasi svojega očeta. V to vas je umestila potek marsikatere od svojih povesti in romanov.
Najprej se je ukvarjala z novinarstvom, po vojni pa se je odločila za življenjsko pot pisateljice - samostojne umetnice. Bila je tudi prevajalka, največ iz nemščine.
Oktobra 2002 je za svoj prispevek k slovenski književnosti in kulturi bila odlikovana s častnim znakom svobode Republike Slovenije. V obrazložitvi priznanja je bilo zapisano, da je za pripovedni slog Ma-lenškove »značilna epska širina in
realizem, ki mu je pozneje postopoma dodajala elemente zmerne modernistične zmerne modernistične proze«, ter da smo prav z njo »Slovenci dobili žlahtno avtorico več pomembnih biografskih romanov«.
Med njenimi najbolj znanimi romani so Plamenica o Primožu Trubarju, Pesnikov nokturno o Francetu Prešernu, pa roman Pojoči labodi o moderni in njenih predstavnikih s poudarkom na Ketteju in Murnu. Vrsta njenih del obravnava tudi 2. svetovno vojno, med njimi obsežen roman Sonce je obstalo in pa roman Temna stran meseca, ki je tedaj povzročil mnogo zamer, saj govori o domobranstvu in obleganju Turjaka.
»Njen opus je tudi utemeljeval in budil slovensko narodno zavest, pisateljica je velik del slovenske zgodovine in literature približala preprostemu bralcu, pa tudi poznavalcu,« je bilo še zapisano v obrazložitvi odlikovanja.
TV Slovenija je leta 2009 ob pi-sateljičini 90-letnici posnela tudi dokumentarni film. Takrat je Malenškova za novinarje povedala: »Najraje živim zdaj, ta dan in se veselim življenja. Vesela sem, da imamo svojo samostojno državo, ki pa mora biti dobra za vse, ne le za izbrance.«
RAZSTAVA V KROPI
Kultura železa na Slovenskem
Kovaški muzej v Kropi že vse od odprtja leta 1952 prikazuje tehnično--zgodovinski razvoj obdelave železa. Do 4. junija pa bo tam na ogled nova gostujoča razstava Tri tisočletja železarstva na Slovenskem - Slovenska pot kulture železa. Postavitev predstavlja pričevanja o pomenu železa na območju celotne Slovenije.
Železo je že tri tisočletja pomemben kazalec gospodarske in vojaške moči ter ena najpomembnejših kovin, osnova vse bolj razširjeni zlitini, jeklu, pojasnjujejo v Muzejih radovljiške občine, ki so skupaj s Koroškim pokrajinskim muzejem ter številnimi drugimi slovenskimi muzeji in Slovensko industrijo jekla kot sponzorjem pripravili razstavo.
Skozi zgodovino so bila posebej cenjena metalurška in tehnična znanja, nujno potrebna za izdelovanje najkvalitetnejših izdelkov. Z industrijsko revolucijo pa so se uveljavile številne tehnične novosti, ki so omogočile proizvodnjo velikih količin kvalitetnih in plemenitih jekel ter najrazličnejših izdelkov, uporabnih v gospodinjstvu, urbanem prostoru in industriji.
Poseg države v lastništvo petrolejske družbe YPF je ta teden porinila v ozadje vse ostale dogodke. Predsednica je napovedala, da je v parlament poslala zadevni zakon, da oblast razlasti (expropiar) špansko družbo Repsol.
Hočemo vse! Politični opazovalci so že pred časom soglašali, da je geslo delovanja sedanje vlade »Hočemo vse!« (Vamos por todo!). To je sedaj dokazano tudi v primeru največje petrolejske družbe (sploh največje družbe) v državi, ki so jo v dobi Me-nema privatizirali, pa jo sedaj znova postavijo pod vladno nadzorstvo. Podjetje bo ostalo v kategoriji »Sociedad anonima«, a država bo imela 51% delnic (polovica tega v lasti pe-trolejskih provinc), argentinska skupina Petersen bi zaenkrat ohranila svojih 25%; na borzi bi kotirali kot doslej 17%; preostalih 6% pa bi obdržala španska Repsol. A to so suhe številke, ki ne kažejo resnice. Dejstvo je, da bo vlada imela absolutno nadzorstvo in gre tukaj za enostavno podržavljenje. Zanimivo je, da se vlada za ta korak naslanja na zakon, ki ga je uveljavila še (tako osovražen) vojaški režim. Po njem ima država rok treh let, da sedanjemu lastniku izplača ceno razlaščenega podjetja. Lahko si predstavljamo reakcijo španske družbe in španske vlade, ki je ves čas pritiskala na Argentino, da bi zaplet rešili mirno in soglasno. Sedaj grozi z mednarodnimi sodišči. V državo je celo prihajala delegacija Evropske unije, z namenom, da posreduje v tej zadevi. Predsednica je prehitela vse: osnutek zakona je že v parlamentu in potrditev je zagotovljena. Ne le, da ima vlada sama absolutno večino. V tej zadevi je opozicija znova odpovedala. Socialisti soglašajo s podržavljenjem in predstavniki petrolejskih provinc ene in druge barve so veseli tega koraka. Nihče pa ne pomisli na dolgoročne posledice.
Samooskrba. Gospa predsednica je v napovedi zatrdila, da s tem korakom vlada teži k energetski samooskrbi države. Joj! Se kdo od bralce še spomni, ko je okoli leta 60 tedanji predsednik Arturo Frondizi govoril o tej zadevi. Takrat je prišla v modo beseda »autoabastecimiento«. On je to dosegel, potem, ko je početveril proizvodnjo petroleja. Dolga leta nato je bila Argentina upoštevana kot petrolejska država in uspešno izvažala predvsem surova goriva. V zadnjih dvajsetih letih se je to obrnilo. Menem je YPF privati-ziral z navdušeno podporo
Kirchnerja, ki je bil tedaj guverner petrolejske Santa Cruz. Nejasni in permisivni pogoji (sad korupcije?) in poznejša malomarnost je pripeljala do točke, da je država začela goriva uvažati. Tukaj pa govorimo že o dobi kirchnerizma. Leta 2003 je uvoz goriv državo stal 548 milijonov dolarjev. Lani smo za uvoz nafte in plina zapravili kar 9.397 milijonov dolarjev; in za letošnje leto predvidevajo strošek 14.000 milijonov. Domača proizvodnja pa nenehno pada. Tako ne vzdrži nobeno gospodarstvo. »Saj smo vam pravili ...« trdi zbor strokovnjakov, ki je vsa ta leta opozarjal, da tako ne gre. Takrat vlade to ni skrbelo: soja je prinašala dovolj dolarjev, gospodarska rast je slepila voditelje in nihče ni gledal nekoliko dlje od svojega nosu. A vsak hišni gospodar (ali gospodinja) mora vedeti, da če razsipamo, bo denarja enkrat konec. Vlada se je šele sedaj tega zavedla. In poiskala je rešitev - najslabšo rešitev.
Kaj bo, kaj bo ... če se Brdavs ne ukroti, so jadiko-vali Dunajčani. Mi bi lahko tožili po njihovem zgledu. Res je, da je španska Repsol samo črpala dobiček in ni vestno investirala; res je, da niso raziskovali in iskali novih ležišč; a bistveno je res, da država ni imela (in nima) stvarne energetske politike, ki bi nas krila pred sedanjim (in prihodnjim) neurjem. Sedanje podržavljenje v takem stanju pomeni preiti iz dežja pod kap. Zamenjava vodstva bo podjetje le še ohromila. Na čelo podjetja je postavljen minister De Vido, ki vsa ta leta ni ničesar storil in je osumljen korupcije. Poleg njega je mladi Kiciilof , član mladinske skupine La Campora, ki je povzročila pravi kaos (rastoče zgube) na čelu državne letalske družbe. Da pa se sedanji položaj spremeni so potrebne močne investicije (govorimo o 5.000 milijonih dolarjev), ki jih vlada nima. Bo še naprej praznila Centralno banko? Treba bo, ker ni pričakovati tujih investicij. Kdo bo še vlagal kapital v državo, ki se ga bo jutri polastila? Že prej so banke v inozemstvu svojim strankam odsvetovale nakup argentinskih delnic, ker kljub njihovi ugodni ceni posest predstavlja »izredno visok riziko«. Ni čudno, da je sestanek gospe Cristine z ameriškim Oba-mo ob robu konference ameriških predsednikov izzvenel prazno. Tudi ni bilo podpore zbora ameriških držav v zadevi Malvin. Gospa se je predčasno vrnila s konference. Raste občutek, da plujemo brez kompasa, in morda celo brez krmila.
NAŠ DOM SAN JUSTO
Radujmo se, Kristus je vstal!
Po kratkem, a uničujočem neurju, ki je v sredo zvečer divjalo po nekaterih buenosaireških krajih in pustilo mnogo rojakov brez elekrike in vode celo do velikonočnega ponedeljka in še naprej, je nedeljsko jutro 8. aprila bilo jasno in prijetno toplo. Zgodaj zjutraj smo se zbrali v sanhuški stol-
nici k velikonočni sveti maši, ki jo je daroval dr. Jure Rode ob somaševanju p. dr. Alojzija Kukovice in ob spremstvu mnogo ministrantov. Mašo je vodila Tatjana Modic Kržišnik, brali so: Mici Malavašič Casullo, Nežka Lovšin Kržišnik, Maksi Malovrh in Alenka Zupanc Urbančič; darove sta nesla botra Doma: Ciril Oblak in Mici Casullo. Med pridigo nas je dr. Rode spodbudil, naj si med seboj pomagamo in podpiramo, da bomo ohranili in posredovali trdno vero na Jezusovo zmago nad grehom in smrtjo, ter z Marijino pomočjo sledili vrednotam, ki so potrebne za življenje po veri. Mešani pevski zbor je poskrbel za ubrano petje med daritvijo in olepšal praznik veselja in upanja.
Že v zgornji dvorani Doma sta Nadja Miklič in Igor Malovrh pozdravila vse navzoče z vzklikom veselja ob vstajenju Rešitelja. Sledili so pozdravi, ki so izrekli želje o upanju, miru, ljubezni, veri, pogumu in veselju ob vstalem Zveličarju. Pred mikrofon so se vrstili: predsednica Doma, Mici Malavašič Casullo; voditeljica šole, Irena Urbančič Poglajen; predsednik mladinskih organizacij, Maksi Malovrh; predsednica Zveze slovenskih mater in žena San Justo, Nežka Lovšin Krži-
šnik; v imenu farnega odbora, Franci Draksler; v imenu mladcev in mladenk, Luka Ravnik in Jana Urbančič; za folklorno skupino Mladika, Mirjam Mehle Javoršek in v imenu Društva upokojencev, Marjanka Furlan.
»Kristus je vstal!« To oznanilo so nam recitatorji podali v osmih poezijah raznih avtorjev. Na odru je izstopala slika vstalega Kristusa, ki je premagal smrt in nam odprl pot v večno življenje. Mešani pevski zbor je pod vodstvom prof. An-drejke Selan Vom-bergar in z vestno pomočjo Andreja Selana zapel dve pesmi.
Marija Ivana Tekavec je prevzela režijo akademije. Pri pripravi sta sodelovali Mirjam Oblak in Irena Urbančič Poglajen. Vstajenjski Kristus, ki je krasil oder, je delo Toneta Oblaka; oder so pripravili: Klavdij Selan, Marko Trpin, Stanko Jelen in Lojze
poln blagoslovljenih jedil, ob mlečni kavi. Ni zmanjkalo potic, ki so jih preskrbele žene in dekleta Doma. Po zajtrku pa je MPZ žrebal štiri velikonočna darila; s srečkami smo podprli sanhuški zbor pred turnejo po Sloveniji in zamejstvu.
V sanhuški okolici smo se pripravljali na največji krščanski praznik
-	vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih
-	z velikonočno obnovo v četrtek, 29. marca. Nekaj dni pred in po obnovi, so gospe in dekleta v prostorih Doma vestno pletle butarice za cvetno nedeljo. Mladina je kot že vrsto let pripravila križev pot in skupno smo premišljevali o Jezusovem trpljenju. Z nabirko dolgotrajne hrane in obleke smo se spomnili na najbolj potrebne osebe.
Na veliki petek se je mladina zbrala v Domu. Pripravila je prostore za soboto in nedeljo ter barvala pirhe za »žegen«. Ob treh popoldan, ko se spominjamo Odrešenikove smrti na križu, so skupaj molili pred Marijino kapelico. Na veliko soboto se je mnogo družin zbralo ob mizah na dvorišču Našega doma, na lep slovenski običaj in sicer, blagoslov velikonočnih
Erjavec. Mladi recitatorji, ki so jasno podali besedila in nas napolnili z upanjem Jezusove zmage nad grehom so: Nevenka Belič, Gabrijel Bergant, Mili Fantini, Cecilija Malovrh, Mika-ela Oblak, Aleks Puntar, Mauro Tun-dis Cukjati in Martin Uštar. Za luči in zvok so poskrbeli: Erik Oblak, Aleks Puntar, Luka Štrubelj, Matjaž Groznik, Ignacij Mehle in Nace Kržišnik.
Sledil je skupni velikonočni zajtrk,
jedil, ki ga je opravil pater dr. Alojzij Kukovica. Proti večeru je sanhuški Mešani pevski zbor sodeloval med slovesno evharistično bogoslužje v cerkvi Marije Pomagaj.
Najlepša hvala vsem, ki ste velikodušno sodelovali pri dejavnosti velikega tedna, bogoslužju in velikonočnem praznovanju. Naj nas vstajenjsko veselje spremlja vsak dan! Aleluja!
mp
CERKEV MARIJE POMAGAJ
Naš veliki teden
Gotovo je praznovaje velike noči eden največjih dogodkov v liturgičnem letu. Čeprav se obredi vsako leto ponavljajo, vedno na novo podoživljamo Kristusovo trpljenje, smrt in vstajenje.
večerja zadnja je minila
Na veliki četrtek se spominjamo, da je Jezus ostal med nami v svetem Rešnjem Telesu in postavil zakrament mašniškega posvečenja. Sv. mašo v cerkvi Mrije Pomagaj je daroval g. Franci Cukjati za žive in rajne slovenske duhovnike. Lepo ljudsko petje je vodila priložnostna skupina; na orglah je petje spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar. Pri pridigi je duhovnik govoril o Kristusu, ki je prej, kot je šel v trpljenje in smrt svojim apostolom naročil, naj obnavljajo daritev zadnje večerje in jih s tem posvetil v duhovnike, svoje naslednike.
Po končani maši smo počastili Jezusa v presvetem Rešnjem Telesu z uro molitve. Prvo so opravili žene in možje, drugo pa dekleta in fantje.
GLEJTE LES KRlžA, NA KATEREM JE zveličanje sveta VISELO
Veliki petek je dan žalovanja, Jezus je mrtev, položili so ga v grob. Obrede je opravil delegat dr. Jure Rode. Pevski zbor Ex corde iz Slomškovega doma je pel Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po Janezu. Zbor vodi ga. Marta Selan Brula. Z globoko doživetim petjem so nas pevci povedli v skrivnost Jezusovega trpljenja, obsodbe in križanja. Solisti so bili Marcelo Brula - kronist, Branko Marinič - Jezus in Aleks Cestnik - Pilat. Pri pridigi je dr. Rode govoril o češčenju presvetega Srca Jezusovega, po-božnost, ki jo opravljamo v devetih prvih petkih in o češčenju Usmiljenega Jezusa, ko molimo rožni venec božjega usmiljenja. Obe pobožnosti imata svoj začetek na veliki petek in si ne nasprotujeta ampak dopolnjujeta. Pri češčenju križa so se vsi verniki uvrstili za poljub Križane-ga. Bilo je veliko družin z malimi otroki pa tudi mladine, mož in žena. Po končanih obredih je bil v dvorani škofa Rožmana molitev križevega pota, ki so ga pripravili mladi iz San Justa.
KRISTUSOVA LUČ, KI JE pREGNALA TEMO GREHA
Obrede velike sobote je opravil dr. Jure Rode. Ju-tranjice je pel Marcelo Brula in nam razodel radost Gospodovega vstajenja. Sv. maša je bila za žive in pokojne Slovence v Argentini. Slavje svete maše je povzdignil Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar. Na orgle jih je spremljala gospa Anka Savelli Gaser. Lepe velikonočne pesmi so v ubranih glasovih odmevale veselje velike noči in od smrti vstalega Kristusa. Dr. Rode je pri pridigi govoril o tem, koliko ljudi danes še veruje in želi poznati resničnost prve velike noči, koliko ljudi se zanima za duhovni svet krščanske vere in razodetja po Kristusu.
Živahno je bilo po maši na dvorišču Slovenske hiše, ko smo si voščili blagoslovljene praznike in odhiteli z veselim oznanilom na svoje domove.
SLOMŠKOV DOM
Velika noč 2012
Letošnje poletje se je le počasi poslovilo z neobičajno vročim marcem. Tudi v Domu se je začelo šolsko leto, pod vodstvom voditeljice slovenske šole prof. Mateje Hribar Šmalc je pričelo s poukom 59 šolarjev.
V marcu je bil tudi občni zbor, ko je
prevzel vodstvo Doma odbor s predsednikom mag. Pavlom Brula.
Zgodnja Velika noč je prinesla zgodnjo Cvetno nedeljo, zato je odbor staršev Slomškove šole pod predsedstvom Gabrijele Tomazin Kastelic že zadnje dneve marca povabil žene in dekleta k pletenju butaric. Treba jih je bilo kar lepo število,
da je lahko vsak otrok dobil svojo, pa še nekaj jih je moralo ostati za druge. Fantje so pa letos spletli »ta pravo« veliko butaro.
Cvetni nedelji letos tudi lepega vremena ni manjkalo. Slovesnost na s prijetnim soncem ožarjenem vrtu Doma pred spominskim križem je namreč privabila izredno številno božje ljudstvo (nad 300) k blagoslovu butaric in zelenja. Župnik Franci Cukjati je vodil slovesnost, obdan od številnih ministrantov in narodnih noš. Med petjem se je razvila procesija po vrtu v gornje prostore k maši cvetne nedelje.
Kot priprava na Veliko noč je bila v Domu vse petke v postu pobožnost Križevega pota s prav lepo udeležbo, še posebno na cvetni petek, ko je bil postni nagovor dušnega pastirja, Križev pot pa je vodila mladina.
Na velikonočne praznike se je pripravljal tudi pevski zbor Slomškovega doma Ex corde, pod vodstvom Marte Selan Bru-
la. Za slavje Velikega petka v slovenski cerkvi Marije Pomagaj je zbor z odličnim izvajanjem povzdignil slovesnost in potrdil sloves napredujoče pevske skupine.
Na Veliko soboto je po slovenskih naseljih Velikega Buenos Airesa blagoslov velikonočnih jedil. Kar veliko košaric z „že-gnom" se zbere pred spominskim križem v Domu.
Na sam praznik Velike noči je slovesno bogoslužje ob mogočnem ljudskem petju in spremljavi na orgle prof. Mirjam Kle-menc Černe, opravil župnik Franci Cukjati, ki je nato po maši v gostinskih prostorih tudi blagoslovil skupni velikonočni zajtrk. Praznično misel in voščila organizacij v Domu je podala prof. Neda Vesel Dolenc.
Za pogostitev so se izredno potrudili mladina iz odseka SDO-SFZ in mladci ter mladenke pod vodstvom prof. Anke Smole Kokalj. Dekleta so namreč pod vod-
stvom Pavlinke Dobovšek Lenarčič spekle nad 20 raznovrstnih slastnih potic, mladci in mladenke pa so domače presenetili z lastnoročno pobarvanimi pirhi.
Letošnji Veliki teden bo prebivalcem Velikega Buenos Airesa ostal še dolgo v spominu. Na Veliko sredo zvečer je pustošila še posebno v zahodnih predmestjih orkanska burja, nepoznana v teh predelih. Tudi Slomškov dom je bil prizadet: porušil se je mejni zid in mreža ob igrišču. Množica mladih rok, ki je prihitela na pomoč je dokazala ljubezen do skupnega doma!
J. T.
MENDOZA
zadnja večerja
LILA PRAP V ARGENTINI
Pohvale in zahvale vredno je prizadevanje voditeljev skupnosti, da naše versko občestvo ob velikonočnih praznikih doživlja, v duhu podob in
tudi na odru, spomin dogodkov Jezusovega življenja, posebno trpljenje in tudi njegovo naročilo: »To delajte v moj spomin«. (Lk 22, 20).
»Kdo bi ne želel biti priča dogodkom iz svetega pisma? Biti med tistimi, ki so Jezusa videli in slišali?«
Gledališka skupina Društva Slovencev v Mendozi je na veliki četrtek 5. aprila 2012, po liturgičnih obredih in češčenju Evhari-stije, uprizorila, na našem odru, pasi-jonsko igro: v času obiskovanja, osem postaj Jezusovega poslanstva med nami. Letos smo doživeli tretjo sliko DUHOvNIK. Delo je napisal Edvard Gregorin. Pred vsako postajo je odlomek iz knjige prerokov, nakar sledi dejanje kot izpolnitev prerokbe.
Jezus govori samo besede, ki so zapisane v
evangeliju, ostale osebe sodelujejo na podlagi evangelija in dogodkov tistega časa. Dogaja se v veži in obednici Jožefa iz Arimateje. Prikaže nam pripravo zadnje večerje, kako Marija iz Magdale mazili Jezusa, umivanje nog, nastop Judeža in Jezusovo srečanje s svojo Materjo Marijo, bistven je razgovor z apostoli ter Jezusovo naročilo: »Ljubite se med seboj« in »To delajte v moj spomin«.
Vloge so izrazito odigrali mladi igralci, Jezusa: Frderik Šmon, Jožefa iz Arimateje: Marjan Šmon; Mater Marijo: Martina Šmon in ženo iz Magdale: Zofija Stumberger; Judeža: Tomaž Bajda, Petra: Friderik Stumberger ter ostale apostole: German, Emiliano in Nikolaj Nemanič, Robert Plat, Friderik Štum-berger, Niko Žumer, Adrian Llanos in Damijan Hirschegger. Razsvetljavo je posrečeno pripravil Pavli Nemanič; maskira-nje in kostume: Helena Hirschegger Štumberger in Anica Grintal Hirschegger. Sceno in režijo je spretno in učinkovito vodil Davorin Hirschegger.
Iskrena zahvala vsem ki so nam omogočili razmišljanje in doživetje velikega četrtka.
Ni lahka naloga najti čas in požrtvovalnost za uprizoritev vsake gledališke predstave. Zato posebne čestitke vsem sodelavcem.
Božidar Bajuk
program gostovanja
MLADINA NAŠEGA DOMA
Križev pot 2012
Tudi letos smo mladi iz San Justa na cvetno nedeljo pripravili križev pot v Našem domu. Potem smo ga ponovili v Slovenski hiši na veliki petek.
Čeprav je vsebina križevega pota enaka, kajti dogodki in resnica Jezusovega trpljenja se ne spreminja v teku časa, skušamo podati leto za letom različna premišljevanja o teh groznih trenutkih Jezusovega življenja. Predstavljeni prizori in besede naj bi poslušalce vabili k razmišljanju o naši odgovornosti spričo dogodkov Kristusovega trpljenja in smrti.
Postni čas smo začeli s pripravo tega križevega pota. Najprej smo poiskali besedila in odločili, kateri bi bili tisti, ki izražajo najgloblje misli za to priložnost.
Potem smo poskrbeli za osebo, ki bi nam pomagala pri bralnih vajah. Gospodični Danici Malovrh najlepša zahvala, ker je sprejela to odgovornost in nam pomagala doseči pravi naglas in poudarke ter smiselno branje. Bilo nas je 18 bralcev.
Treba je bilo tudi poiskati primerno glasbo, ustrezno vsaki postaji; slike, ki smo jih kazali s projektorjem; in seveda pesmi, ki jih vedno radi pojemo ob spremljavi kitar. Nekatere smo letos tudi prevedli iz španščine.
Kar precej pevskih vaj smo imeli, in končno tudi generalko v nedeljo zjutraj.
Najbolj razveseljivo je bilo vzdušje in dobro razpoloženje,
ki smo ga dosegli med vsemi, ko smo se skupaj trudili za dober uspeh. Čeprav so v številnih skupinah včasih mnenja drugačna, (sodelovalo nas je nad petdeset
mladih) smo se lahko z dobro voljo lepo pomenili.
Nekateri smo peli ali brali; drugi se ukvarjali z zvokom, ki bistveno prispeva k primernemu vzdušju za razmišljevanje; spet drugi smo bili za odrom z projektorjem, tretji nosili svečke pri vsaki postaji ali pa pomagali s pripravljanjem prostora. Vsem najlepša hvala! Brez te pomoči, ki je bila prisotna na Cvetno nedeljo v Našem domu ter na veliki petek v Slovenski hiši, tega ne bi bilo možno dobro izpeljati.
Upamo, da bodo prihodnji rodovi še naprej navdušeni za pripravo križevega pota, ki je temelj in smisel našega krščanskega življenja. S to pripravo se osebno in kot skupina mladih, ki deluje in preživlja skupaj svoj čas, utopimo v Jezusovo, za nas, odrešilno bolečino.
MND
Veleposlaništvo RS toplo vabi rojake, da se udeležijo dogodkov, ki bodo potekali v okviru Tedna slovenske ilustracije z Lilo Prap. Program je naslednji:
1.	Čaj z ilustratorji in srečanje z Asociacion ilustradores Argentina v ponedeljek, 23. aprila 2012 ob 15.00 uri, prostorih veleposlaništva (Avenida Santa Fe 846, 6 piso).
2.	Otvoritev razstave v prostorih knjigarne Yenny Grand Splendid v četrtek, 26. aprila 2012 ob 17.30 uri (Av. Santa Fe 1860). Uživali boste lahko v znani zgodbi Lile Prap, ki jo bo pripovedovala Veronica Alvarez Rivera. Potem bo sledilo podpisovanje knjig.
3.	Kako nastajajo ilustracije pri Lili Prap; za otroke slovenske skupnosti - v ponedeljek, 30. aprila 2012 ob 16.00 uri v
Slomškovem domu (Castelli 28, Ramos Mejia).
4.	Rišemo z Lilo Prap; za organizacijo APAER - Asociacion Civil de Padrinos de Alumnos de Escuelas Rurales - Escuela 16 „LA Barquita", Tigre, sreda 2. maj 2012.
5.	V sodelovanju z založbo Unaluna organiziramo konferenco z naslovom: Risanje zgodbe: proces oblikovanja knjige za otroke na knjižnem sejmu, ki bo potekala v salonu Javier Villafane (Pabellon Azul) v torek, 1. maja ob 17.00 uri. Sodelovali bodo tudi Poly Bernatene, Fernando de Vedia in Luciano Saracino.
6.	Lila Prap bo podpisovala knjige na knjižnem sejmu na stojnici založbe Unalu-na v soboto, 5. maja ob 17.00 uri.
Celoten
program je objavljen tudi na spletni strani veleposlaništva. Ogledate si lahko posnetek na youtubu: http://www.youtube.com/watch ?v=3lrnyCTS4ro&feature=relat ed, kjer boste dobili vtis o ilustra-torki.
Izjemna priložnost za sodelovanje
Spoštovani člani slovenske skupnosti!
Želite preizkusiti svoje znanje v konkretni praksi?
Bi radi inovativno delali v mednarodnem okolju? Bi radi ustvarjalno prispevali v organizaciji, ki ima dolgo tradicijo delovanja in močno mrežo sponzorjev, vplivnih argentinskih posameznikov?
Želite sodelovati v neprofitni organizaciji, ki je visoko cenjena v argentinski družbi?
Radi raziskujete in ste pripravljeni nameniti določen čas za profesionalni razvoj?
Na letni skupščini 24. februarja 2012 sem bila izvoljena kot predsednica mednarodne organizacije ADEA. Več informacij je na voljo: http://www.adeaargentina.org/.
To je mednarodna in nepolitična organizacija diplomatskih žensk iz 65 različnih držav. Imam argentinsko tajnico in organizacijski odbor ter kar precej pomočnikov iz vseh koncev sveta. V okviru posameznih projektov imamo določene odgovorne osebe, s katerimi so sklenjeni konkretni dogovori za delovanje. V ekipi smo izjemno odprti, inovativ-ni, ambiciozni in stremimo k profesionalnosti.
Od kandidatov se pričakuje, da bo upošteval dogovorjene roke. Z izbranim kandidatom bomo sklenili sporazum o sodelovanju in na koncu sodelovanja bo kandidat prejel priporočilo mednarodne organizacije.
Koristi, ki jih prinaša prostovoljno delo:
Učenje od članov organizacije, ki imajo različna znanja in praktične izkušnje
Spoznavanje in mreženje med argentinskimi institucijami, združenji in organizacijami
Delo z različnimi veleposlaništvi, možnost prenosa določenih kom-petenc, pridobivanje praktičnih izkušenj, možnost preizkušanja znanja in inovativnih idej
Pridobivanje socialne mreže
Razvoj tako na osebni kot tudi na profesionalni ravni.
Trajanje sodelovanja: od aprila 2012 do konca novembra 2012.
Delo je samostojno in poteka na podlagi usmeritev organizacijske odbora in obstoječih materialov. Izkušnje niso potrebne, so pa zaželene. Sodelovanje lahko poteka krajši čas za določen dogodek in možno je delo od doma.
Ne zamudite edinstvene priložnosti za pridobivanje praktičnih izkušenj v diplomatskem okolju.
Vse zainteresirane za sodelovanje vabimo, da nam pošljete svoj interes za delo najkasneje do petka, 27. aprila 2012. Prijave pošljite na naslov: darja.zorko@gmail.com
Mag. Darja Zorko Mencin Predsednica ADEA Soproga veleposlanika Slovenije
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
prva slovenska knjiga v avstraliji
... Za božič je izšla pesniška zbirka Humerta Pribac-a: Bronasti tolkač, kjer na prvi strani stoji, da jo je tiskala tiskarna Simon Špacapan, izdal in založil pa da jo je »Slovenski klub v Melbournu kot prvo slovensko knjigo v Avstraliji«
SLOVENCI V ARGENTINI
Letošnje vseslovensko romanje v Lujan bo 13. maja. Skupnega vlaka ne bo.
Družinska sreča. V družini Rajka Urbančič in njegove žene ge. Frančiške roj. Bergant v Caserosu se je rodil sinček, ki je bil krščen v nedeljo, 8. aprila v župni cerkvi Ntra. Sra. de la Merced v Caserosu. Dobil je ime Emil. Botra sta mu bila Mirko in Heda Bergant, krstil ga je pa č. g. France Bergant. Srečni družini naše čestitke!
Venezuela
Slovenci v venezuelski prestolnici Caracas zaradi majhnega števila ne bodo imeli lastnih velikonočnih obredov, pač pa bo na veliko noč v kapeli, kjer imajo redno slovensko mašo, blagoslovitev jedil. Ob tej priliki bo tudi obnovitev krstnih obljub.
OBVESTILA
Za krojni tečaj v San Martinu naj se intere-sentke javijo čimpreje pri oskrbniku Slovenskega doma. Tečaj bo ob sobotah ob uri, ki si jo bodo izbrale interesentke.
Svobodna Slovenija, 19. aprila 1962 - št. 16
RESUMEN DE ESTA EDICION
FALCON BODO SpET pOSKUSILI pRODATI
Vlada je sklenila, da bo vladno letalo falcon prodala. Prodaja bo potekala v skladu s predpisi o prodaji državnega premoženja, pri čemer prodajna cena ne sme biti nižja od ocenjene vrednosti, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal v. d. direktorja Urada vlade RS za komuniciranje Anže Logar.
plačevanje cestnine zaenkrat še z vinjetami
Moteče cestninske postaje na slovenskih avtocestah, predvsem čelne, bodo po zagotovilih ministrstva za infrastrukturo in prostor odstranjene v letošnjem letu. Cestninske postaje namreč predstavljajo nepotrebno motnjo v prostem prometnem toku in veliko nevarnost za udeležence v prometu.
Družba za avtoceste v RS (DARS) pa je zavrnila navedbe ministrstva. Začetek preurejanja se je časovno odmaknil s tem, ko je vlada sprejela sklep o zaustavitvi naročila za vzpostavitev elektronskega cestninjenja, dodajajo.
KOLEDAR ARBITRAžNEGA SODIŠČA
Potekalo je prvo srečanje arbitražnega sodišča, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Sodišče je sprejelo časovnico poteka postopka, kot sta ga predlagali strani. Dogovorili so se, da bosta obe strani hkrati predložili memoranduma 11. februarja 2013, odgovore nanju 11. novembra 2013, obravnava pa se bo začela spomladi 2014.
STO LET OD TITANICOVE TRAGEDIJE
Ob stoletnici potopa slovitega parnika Titanic si je tudi v slovenskih kinodvoranah mogoče ogledati istoimensko zgodovinsko dramo režiserja Jamesa Camerona, ki je tokrat predvajana v 3D tehniki. Na slovenske knjižne police pa je ob obletnici tragičnega dogodka prišla tudi knjiga norveškega pisatelja Erika Fosnesa Hansena Psalm na koncu poti. S Titanicom se je peljalo več Slovencev, od katerih sta se rešila le Franc Korun in hčerka Manica, doma v Miljah na Gorenjskem (nekateri viri navajajo, da sta onadva zadnji dve osebi, ki so ju rešili).
PO SVETU
SOJENJE
V Oslu na Norveškem se je ob strogih varnostnih ukrepih začelo sojenje skrajnežu Andersu Behringu Breiviku, ki je 22. julija lani v napadih v prestolnici in na otoku Uto-ya ubil 77 ljudi. Slednji je prvi dan sojenja poudaril, da ni kriv in da ne priznava sodišča. Breivik je potem, ko so mu ob prihodu v sodno dvorano odstranili lisice, pozdravil s pozdravom skrajne desnice. Kot je dejal, norveških sodišč ne priznava, ker dobivajo mandat od političnih strank, ki podpirajo multikulturalizem. Zavrnil je tudi sodnico, ker je po njegovih besedah prijateljica sestre nekdanje premi-erke in vodje laburistične stranke. Tožilka Enghova je prebrala seznam 77 ubitih in 42 huje ranjenih v Breivikovem strelskem pohodu. Slednji je priznal, da je izvedel poboj, a zanikal krivdo. Dejal je še, da so bila njegova dejanja »kruta a nujna«.
SODIŠČE O KATINU
Nekaj dni po obletnici odkritja množičnega grobišča poljskih častnikov na območju Katyna je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu razsodilo proti Rusiji zaradi nečloveškega ravnanja s svojci žrtev pokola. Ugotovilo je še, da Rusija ni v zadostni meri sodelovala s sodiščem. Nemški vojaki so 12. aprila 1943 pri Katynu odkrili množično grobišče poljskih častnikov. Do pokola je prišlo potem, ko je Sovjetska zveza septembra 1939 okupirala vzhodni del Poljske, ki ji je pripadal po dogovoru s Hitlerjevo Nemčijo. Rdeča armada je ob zavzetju tega območja zajela 22 tisoč poljskih častnikov in vojakov. Stalinova politična policija je po nekaj mesecih večino izmed njih pobila v Katynskem gozdu. Ko je nemška stran objavila novico o odkritem grobišču, je Sovjetska zveza odgovornost zanj pripisala Hitlerju. Šele aprila 1990 je takratni ruski predsednik Mfhail Gorbačov uradno priznal sovjetsko odgovornost. Svojci 12 tisoč žrtev pokola v Katynu, si že več let zaman prizadevajo, da bi od oblasti v Moskvi zvedeli, kaj se je zgodilo z njihovimi svojci. Ker ni bilo odziva, so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Sodišče v ponedeljkovi objavljeni razsodbi ugotavlja, da je Rusija v njihovem primeru, kršila tretji člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nečloveško ravnanje. Opozarja tudi na nezadostno sodelovanje omenjene države s sodiščem v Strasbourgu.
NADZOR pREMIRJA
Potem ko je Varnostni svet sprejel resolucijo o napotitvi opazovalcev v Sirijo, naj bi prva šesterica, ki je v nedeljo prispela v Damask, že začela s delom na terenu. Njihova naloga je nadzor uresničevanja prekinitve ognja. To je prvi
korak za nadzor premirja med sprtima stranema v Siriji, ki je po 13 mesecih nasilja začelo veljati pretekli četrtek.
SANADER
V Zagrebu se je začelo sojenje nekdanjemu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju in stranki HDZ v zadevi Fimi-me-dia. Ivo Sanader, nekdanji tiskovni predstavnik vlade in stranke Ratko Maček ter njen predstavnik Damir Sesvečan so na začetku sojenja zavrnili krivdo za največji hrvaški ko-rupcijski škandal znan kot Fimi-media. Obtožnica Sana-derja bremeni, da je zlorabil položaj in pooblastila predsednika vlade in HDZ ter organiziral skupino, ki je odgovorna za nezakonito financiranje stranke kot tudi za odtujitev denarja za lastno bogatenje.
SLOVESNOST
Severna Koreja je obeležila stoletnico rojstva ustanovitelja države in »večnega« voditelja Kim Il Sunga, dedka sedanjega voditelja. Vsako leto 15. aprila tako praznuje »dan pomladi«. To je priložnost za režim, da pokaže svoje dosežke na področju kulture in utrdi svojo moč. V sklopu slovesnosti v državi so v teh dneh potekali številni dogodki. Med drugim so odprli novo hidroelektrarno, pripravili bodo tudi vojaško parado, številne kulturne prireditve in izvedli sporno izstrelitev vremenskega satelita. Novi predsednik države Kim Džong Una je v petek tudi uradno postal vrhovni vodja države.
predčasne parlamentarne volitve
Grški premier Lukas Papademos je 10. aprila predsedniku Karolosu Papuliasu izročil svojo odstopno izjavo. S tem je odprl pot do predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo 6. maja. V skladu z ustavo mora predsednik zdaj razpustiti parlament in v 30 dneh razpisati volitve. Papademos je pred tem na seji vlade povedal, da so volitve nujne za izvedbo reform, ki bodo v Grčijo vrnile gospodarsko rast in zagotovile njen obstoj v območju evra. Nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke, ki je vodenje vlade narodne enotnosti prevzel pred petimi meseci, je še opozoril, da bo morala nova vlada pripraviti nov gospodarski načrt za obdobje 2013-2016 ter Grke po televizijskem nagovoru pozval, naj podprejo politike, ki bodo Grčijo obdržali v evrskem območju.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, g. Dane Vrečar, Metka Mizerit, Marko Vombergar, Jernej Tomazin, Pavel Brula, Božidar Bajuk, mladina Našega doma, Maksi Malovrh, veleposlaništvo RS in Rok Fink. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
CELEBRACIONES pASCUALES
El grupo de teatro de la Asociacion eslovena de Men-doza, tras los ritos liturgicos del Jueves Santo, represento la obra de Edvard Gregorin sobre la Pasion de Cristo. Antes de cada estacion, se leyo un fragmento de la Biblia y se prosiguio con la representacion. En el centro esloveno de Ramos Mejfa y San Justo tambien celebraron las fiestas pascuales. En preparacion a la Pascua, todos los vier-nes de cuaresma se rezo en Slomškov dom, el vfa crucis. Las cronicas, se remontan al Domingo de Ramos, con las tradicionales "butarice" que prepararon en cada uno de los centros. Por la noche, los jovenes de San Justo prepararon el Vfa Crucis meditado, que repitieron el Viernes Santo en la iglesia eslovena. El Jueves, Viernes y Sabado Santo los eslovenos se reunieron en la iglesia Marija Pomagaj. Allf, cada uno revivio el sufrimiento, muerte y re-surreccion de Cristo. En la primera jornada el padre Franci Cukjati ofrecio la misa. Los ritos del Viernes Santo y del Sabado de Gloria los realizo el delegado pastoral Dr. Jure Rode. El Sabado por la tarde, muchas familias se reunieron en los centros para que el sacerdote bendijera los alimentos; una tradicion eslovena que se mantiene aun hoy (en las canastas habfa jamon, potica, huevos y rafz picante). El domingo, dfa en que Cristo vencio a la muerte, se celebro en los diferentes centros eslovenos la misa de Resurreccion. Luego de la buena noticia, en Naš dom prepararon un acto alusivo tras lo cual siguio el desayuno con los alimentos bendecidos. Tambien hubo un desayuno especial en Slomškov dom. (Pag. 3)
LILA pRAp
La embajada de Eslovenia organiza La semana de la ilustracion eslovena, con la escritora, ilustradora y artista Lila Prap. El 26/4 a las 17:30 hs. se inaugurara una expo-sicion en la librena Yenny Gran Splendid (Av. Santa Fe 1860), tambien se narrara la traduccion de una historia de Lila Prap; firmara libros. El 30/4 a las 16 hs. se reunira con ninos eslovenos en Slomškov dom. El 1Q de mayo, 17 hs. en la Feria del Libro en el salon Villafane, co-orga-nizan con la editorial Unaluna, una conferencia sobre El proceso de creacion de libros para ninos junto a Poly Ber-natene, Fernando de Vedia y Luciano Saracino. El sabado 5, firmara ejemplares en el stand de la editorial. El cro-nograma completo esta en la pagina web de la embajada eslovena en Buenos Aires. No dejen de visitarla. (Pag. 4)
ARTE YUGOESLAVO
En los salones de la antigua embajada de Yugoeslavia, sobre la calle Rodnguez Pena, se exhibieron durante va-rias decadas obras de arte de artistas yugoeslavos. Entre ellos tambien eslovenos. La distribucion de los activos fue decidida por la nacionalidad de los artistas. Asf, la embajada eslovena en Buenos Aires recibio un cuadro de Vfc-tor Sulčič y otro de Riko Debenjak. De hecho, debenan ser tres, ya que tambien habfa una obra de Amalia Perez Molek, pero al "no ser eslovena", no se encuentra entre los artfculos eslovenos. (Pag. 6)
premio literario
En el pasado numero del semanario publicamos un ar-tfculo sobre el ganador del premio literario Vstajenje (Resurreccion) que se entrega anualmente en Trieste. El mismo esta destinado a poetas extranjeros y migrantes, escri-tores y cientfficos (todos de origen esloveno) cuyas obras al ser publicadas en el exterior muchas veces tienen menor respuesta del publico y por lo general no llegan a ningun reconocimiento. La comision evaluadora se reunio y revi-so dieciseis trabajos editados en 2011. El primer premio fue otorgado a Marjan Pertot por su libro "Lepa Vida ob Srebrni reki"; una importante investigacion sobre las acti-vidades culturales de los primeros emigrantes eslovenos, especialmente los de la region de Primorska, en la Argentina (desde 1882). Marjan Pertot es un bibliotecario pro-fesional, quien desde hace varios anos investiga sobre las actividades culturales de los eslovenos que residen fuera de Eslovenia (Italia, Gran Bretana, Canada, Argentina, etc.)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenij'a izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLIKE BIVŠE AMBASADE
em
turizem
TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 TTS VIAJES Alenka Vivod 5294/3884 155/660/0859 - avivod@ttsviajes.com
zobozdravniki
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
valutni tečaj v slovenji
18. april 2012
1 EVRO 1,32 US dolar 1 EVRO 1,31 KAD dolar 1 EVRO 5,84 ARG peso
poravnajte
NAROČNINO!
J facebook.com/mpzsj ^ mpzsj.blogspot.com
SOBOTA, 21. aprila:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
Biserna obletnica zavoda v Adrogueju, ob 19.30 sv. maša, nato pozdrav in zakuska v Slovenski hiši.
SKA vabi na predavanje dr. Aksinje Kermauner, ob 20. uri v mali dvorani v Slovenski hiši. NEDELJA, 22. aprila: Občni zbor na pristavi SREDA, 25. aprila:
Učiteljska seja, ob 19.30 uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 5. maja:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
Koncert MpZ San Justo, ob 20.30 uri v Našem domu. NEDELJA, 6. maja:
52. obletnica Slovenskega doma v Carapachayu SOBOTA, 12. maja:
Dan duhovnosti na srednješolskem tečaju RMB, ob
15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 13. maja:
Romanje v Lujan, ob 10. uri romarska sv. maša in ob 13.45 popoldanska pobožnost. SOBOTA, 19. maja:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 20. maja:
52. obletnica Slovenske doma v San Martinu Koncert MpZSJ, ob 20. uri v stolnici Avellaneda. NEDELJA, 27. maja:
žegnanje Marije pomagaj v Slovenski hiši.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V mestu Darwin, Avstralija,se je 10. aprila rodila Sara Markež, hči Valentina in Constanze, roj. Buccella. Srečnima staršema iskreno čestitamo!
Novi diplomant
Na buenosaireški univerzi je 13. aprila diplomiral San-di Žnidar in postal Licenciado en Ciencias Biolögicas. Novemu diplomantu čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Društvo Slovenska Pristava
vabi vse člane in prijatelje na
OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 22. aprila po sv. maši Potem prijateljsko kosilo
Vas pričakujemo!
Mešani pevski zbor San Justo vas prisrčno vabi na koncerta pred odhodom na turnejo po Sloveniji, Koroški in Trstu.
Sobota, 5. maja ob 20.30 uri v Našem domu.
Nedelja, 20. maja ob 20 uri v stolnici Avellaneda.
popravek? Dopolnilo?
Telefonski imenik Slovencev v Argentini
Vsak se lahko zmoti in vsako delo ima kakšno pomanjkljivost. Če niste navedeni v Slovenskem telefonskem imeniku, ali če je kak vaš podatek napačen, sporočite nam pisno, do 1. maja, na: esloveniau@sinectis.com.ar
in z veseljem bomo, na najprimernejši način, vaš popravek ali dopolnilo objavili v Svobodni Sloveniji.
Ne jugoslovanske, ampak slovenske
V prostorih bivšega jugoslovanskega veleposlaništva na ulici Rodriguez Pena, je bilo več desetletij razstavljenih kar ne-
kaj likovnih del umetnikov bivše Jugoslavije jugoslovanskih. Med njimi tudi seveda, Slovencev.
O razdelitvi skupnega premoženja se je odločalo po narodnosti umetnika, in tako sta bili dve sliki pred kratkim izročeni slovenskemu veleposlaništvu v Buenos Airesu. V resnici, bi morale biti tri, ker je tudi eno delo Amalie Perez Molek, a ker ni Slovenka, ta ni sodila med te »slovenske« predmete.
Ena od dveh slik je Sulčičeva. Ni gotovo kako so ta dela prišla do jugoslovanske ambasade, verjetno je sam avtor podaril to sliko. Čeprav poznan med nami, ali ravno zato, sledi nekaj podatkov o njem:
Viktor Sulčič je bil rojen 2. avgusta 1895 v Sv. Križu pri Trstu, umrl je v Buenos Airesu 9. septembra 1973.
Sin kmeta Jožefa in Marije r. Bogatec, je po osnovni šoli v rodnem kraju, v letu 1914 končal obrtno srednjo šolo v Trstu, nato študiral kiparstvo na Umetnostni akademiji v Firencah (prof. Domenico Trenta-costa) in diplomiral v Bologni 1922. Delal je kot arhitekt in se 1924 izselil v Buenos Aires. Tu je bil risar do konca 1925, se seznanil z inž. Delpinom in geometrom Besom ter ustanovil stavbno društvo De-lpini, Sulčič y Bes. V Buenos Airesu je bil podstarosta Sokolskega društva (1931), predsednik izseljeniške zaščite in (večkrat) Jugoslovanskega Doma na Dock-Sudu (Avellaneda); generalni tajnik Jugoslovanske narodne odbrane v Argentini med 2. svetovno vojno; soustanovitelj glasila Novi list za izseljence v Argentino.
Kot akvarelist je slikal slovenske krajine, zlasti gorske, »s potezami velike umetniške moči, jasnostjo barv, pravi čudež v simfoniji barv, svetlobi, njenih menjajočih se videzih« (prevedeno iz »El Magallanes« 1955, 6. apr., Magallanes, Chile).
Razstavljal je v: Buenos Airesu 1929 z
argentinskimi slikarji; 1954 Galerija Wi-tkomb, samostojno; Punta Arenas, Chile 1955; Bgd 1956. - V kastiljščini je spesnil, sam ilustriral in izdal pesniško zbirko Luces y sombras. 1965, napisal zbirko povesti La olla (1968) in napisal spomine na J. Benigarja, slovenskega antropologa - »El sabio que muriö sentado« (1970).
Drugo vrnjeno umetniško delo je slika R. Debenjaka.
Riko Debenjak je bil slikar, grafik, ilustrator. Rojen v Kanalu, 8. 2. 1908 je umrl v Ljubljani, 26. 12. 1987.
Sprva je delal kot železniški uradnik v Novem Sadu. V letih 193037 je študiral na Umetniški šoli in Višjem akademskem tečaju v Beogradu, 1937-39 in 1957 se je izpopolnjeval v Parizu, drugič v grafičnem ateljeju Friedlaenderja. Od 1937 je živel v Ljubljani in delal sprva kot slikar, pozneje pred-
vsem kot grafik. Od 1950 do upokojitve 1973 je poučeval na ALU, od 1960 je vodil katedro za grafiko. Bil je član umetniške skupine Grupa 69.
V slikarstvu je prešel od začetnega po-stimpresionizma do geometrijske stilizacije figur in krajin. Pomembnejši je kot grafik.
Svoje znanje je prenašal na številne učence, pripadnike t. i. ljubljanske grafične šole.
Prejel je Prešernovo nagrado (1977), Jakopičevo in Herderjevo (1977), ter več mednarodnih nagrad.
Umetniški sliki slovenskih avtorjev sta torej končno tam, kamor pripadata.
Rok Fink
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: NN
Ramos Mejia 3300.- pesov; Jože Kenda 500.- pesov; Štefka Gladek 100.-pesov v spomin Manici Omahna; Olga Omahna 100.- pesov v zahvalo. Darovalcem Bog plačaj!
Išče sorodnika
Gospa Elis Pavlica iz Slovenije išče strica, ki je med obema vojnama prišel v Argentino, oziroma ali njegove potomce. Imenuje se pirec Franc; rojen je bil 16. 10. 1892, v kraju Vojščica na Krasu. Njegova starša sta bila Pirec Alojzij in Katarina Masten. Vsak podatek je dobrodošel. Sporočite ga lahko na uredništvo tednika.
Hvala lepa
darujte v tiskovni sklad!
Slovenska kulturna akcija vas prisrčno vabi
-še posebno učitelje in profesorje -na srečanje in intervju s pedagoginjo
dr. AKSINJO KERMAUNER
V soboto, 21. aprila ob 20. uri, v dvorani Dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši.