MURSKA SOBOTA, 30. OKT. 1958 Leto X — Štev. 43 Cena din 10.— POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Z zadnje seje 00 SZDL za Pomurje AKTIVNEJŠE IN KONKRETNEJŠE DELOVANJE Na razširjeni seji OO SZDL za Pomurje — bila je preteklo soboto v Soboti —so razpravljali predvsem o pripravah za volitve zadružnih svetov in upravnih odborov KZ, kakor tudi o nalogah SZDL pri izvajanju teh volitev. V razpravi o kadrovskih in organizacijskih vprašan jih je dosedanji predsednik tega političnega foruma Ivan Horvat, ki odhaja na službeno mesto nazaj v beltinsko občino, podal odstavko, ki so jo navzoči sprejeli, in izvolili za novega predsednika sekretarja OK ZKS Jana Rosa. Politično ocenjevanje priprav za volitve zadružnih svetov je bilo vsestransko — v referatu sekretarja OK ZKS Jana Rosa in v dokaj živahni razpravi ostalih odbornikov. Pokazalo je tudi na vrsto subjektivnih slabosti, ki jih bo potrebno odpraviti čimprej, če hočemo dobiti kadrovsko močne zadružne svete, ki bodo s svojim odločanjem in upravljanjem, uveljavljali resničen napredek svojih organizacij in njihovo gospodarsko-proizvodno vlogo v našem kmetijstvu. V nekaterih občinah so bile dogovorjene seje politčnih vodstev dokaj kasno in šele po posredovanju okrajnega političnega foruma; povsod tud: niso dovolj analizirali obstoječega stanja in so bile seje bolj formalnost kot pa temeljita priprava za akcijo. Tako je bilo ponekod tudi delovanje občinskih političnih aktivov. Številna politična vodstva v občinah pa so doumela, da je treba pridobiti za aktivno sodelovanje širok krog ljudi in ustanoviti ob KZ sposobne in prepričevalne politične akt:ve. V teh občinah so že v dosedanjih pripravah za vollitve zabeležili nekatere ugodne uspehe, ki se kažejo zlasti- v uspešnem sklepanju pogodb o kooperaciji in pravočasnem izpolnjevanju jesenskega setvenega načrta (Gornja Radgona, Čepinci), uspešnem vključevanju novih članov, zlasti še žena in mladih pridelovalcev v KZ (radgonska, ljutomerska in beltinska občina), intenzivnem političnem delovanju pr; sestavljanju kandidatnih list (Radgona, Beltinci) itd. Važna je vsekakor ugotovitev, da smo v pripravah za volitve zadružnih svetov dosegli premajhno širino, da so bile posamezne akcije premalo konkretne in premalo posledica enotnega nastopa vseh odgovornih činiteljev v občini in da smo marsikje v teh pripravah premalo upoštevali konkretne razmere v posameznih KZ. Nedopustljiva slabost je na pr., da nekateri ObLO še sploh niso razpravljali o volitvah zadružnih svetov in se zategadelj tudi vsi odborniki še niso vključili v samo akcijo, so pa celo primeri, da so posamezniki nastopali proti. Polletni občni zbori so bili doslej opravljeni v 38 KZ. med katerimi jih je bilo 26 sklepčnih po prvem, 11 po drugem in 1 šele po tretjem sklicanju. Udeležba zadružnikov na zborih se je gibala med 9 in 65 odstotkov, a razprave so bile kaj različne: ponekod dobre in kritka konstruktivna, drugod slabe, brez vsebine in često zgolj kritikantske. Slabo udeležbo je treba delno pripisati tudi nujnim jesenskim opravilom na polju, toda očitna pasivnost v ne- katerih KZ vzbuja upravičeno zaskrbljenost, kajti nemogoče si je zamisliti dobro gospodarjenje kmetijske zadruge brez aktivnega sodelovanja članov pri njenem upravljanju in gospodarsko-proizvodnem usmerjanju. Na teh zborih in množičnih sestankih SZDL je bilo tudi premalo konkretnih razprav o perspektivnih in akcijskih programih zadrug, čeprav so sicer marsikje govorili o bodočih nalogah. To je dokajšnja slabost, (Nadaljevanje na 2. strani) OB MEDNARODNEM DNEVU VARČEVANJA PRI NAS 10.000 VLAGATELJEV PREDLANI NEKAJ ČEZ 100 MILIJONOV. LETOS 188 MILIJONOV HRANILNIH VLOG V POMURJU - DENARNI ZAVODI PREDVIDEVAJO PROPAGANDNO AKCIJO OB DNEVU VARČEVANJA - UGODEN RAZVOJ DENARNE-GA VARČEVANJA MED ZADRUŽNIKI Predlani, meseca septembra, je bilo na območju našega okraja vloženih pri denarnih zavod h 100 milijonov 500 tisoč dinarjev hranilnih vlog. Letos do konca septembra se je povečalo število vlagateljev kot hranilnih vlog, tako da so znašale denarne naložbe ob koncu septembra 188 milijonov 362 tisoč dinarjev, vlagateljev pa je bilo 9816. Po podatkih Narodne banke ima shranjen svoj denar pri Narodni banki 2195 vlagateljev s skupno višino vlog 63 milijonov, 57 tisoč dinarjev, pri vseh štirih komunalnih bankah je 4912 vlagateljev v skupni višini vlog 94 milijonov 428 tisoč dinarjev, pri Zadružni hranilnici 628 vlagateljev s skupno vlogo. 2 milijona 783 tisoč dinarjev. Stalen porast vlog je zaslediti tudi pri hranilno - kreditnih odsekih kmetijskih zadrug. Teh je v tem okraju 46 z 2081 vlagatelji, ki imajo 28 milijonov 94 tisoč dinarjev hranilnih vlog. Banke na območju soboškega okraja pripravljajo za 30. oktober — mednarodni Dan varčevanja — splošno propagandno akcijo. Zadružna hranilnica jr predvajala v ta namen film »Lepo je biti mlad« s predfilmom »Dinar na dinar — palača«. Predstave so bile pretekli četrtek in petek. Prav tako so razpisalli v soboških šolah nagrado za najboljšo nalogo o denarnem varčevanju. V vsakem razredu bodo nagradili po 3 naloge. Kot okrajna Komunailna banka, so tudi vse njene podružnice razpečale večje število propagandnih lepakov in razstavile v izložbah trgovskih podjetij lične hranilnike. Razprava o problemih zdravstva na zasedanju OLO M. Sobota Najvažnejše naloge v prihodnjem letu Ob koncu minulega tedna je bilo v G. Radgoni zasedanje OLO Murska Sobota. Zasedanju pod vodstvom predsednika OLO tov. Rudija Čačinoviča sta prisostvovala tudi zvezna ljudska poslanca tov. Janez Hribar in Ivan Kreft. O tekočih problemih zdravstva je poročala predsednica Sveta za zdravstvo tov. Marija Vildova, o delu socialnega varstva pa je podal poročilo predsednik Sveta tov. Jože Uršič. Poročilo Sveta za zdravstvo hovo rešitev, ne posega pa v OLO Murska Sobota o tekočih podrobnosti posameznih vej problemih zdravstva zajema zdravstvene zaščite. Glede TBC problematiko v grobem. V glav- obolenj v našem okraju je princm nakazuje probleme in nji- šel Svet do ugotovitve, da ta nekoč tako težko ozdravljiva bolezen upada. Res je sicer, da pristojni zdravstveni delavci odkrivajo vedno več bolnikov TBC, vendar pa jih ob že kar dobro razviti zdravstveni mreži in številnih protituberkuloznih dispanzerjih odkrijejo takoj v začetku. To pospešuje zdravljenje in mu zagotavlja uspešnost, hkrati pa je manj nevarnosti, da bi se okužila bolnikova okolica, ker je omogočeno zdravljenje odprtih primerov v bolnišnici. Na preglede naj bi jih pošiljale ambulante in odseki za delo pri ObLO. Pri trahomu ni tako hudih problemov. To velja predvsem za Prekmurje z izjemo občine Petrovci. Zato pa Svet opozarja na potrebo po organizaciji te službe v Apaški kotlini, kjer se je ta bolezen razširila po naselitvi. O problemu nalezljivih bolezni ugotavlja Svet, da so v Pomurju še zmeraj precej razširjene. Po statističnih podatkih je teh obolenj ,pri nas manj kot je republiško povprečje, vendar je treba upoštevati, da zdravstvena služba za mnoga obolenja sploh ne zve. Posamezni ljudski odbori so z načrtnim delom pri asaniranju vodnjakov, stranišč ,in obcestnih jarkov že precej pripomogli k uspešnemu zatiranju nalezljivih bolezni. Vendar bodo motali upravni organi zdravstvenih ustanov in občinski svet! za zdravstvo pokazati več zanimanja za te probleme kot doslej. Več sodelovanja je potrebno tudi z organizacijami RK. Več nalezljiv'h bolezni beležimo na levem bregu Mure. zato čaka občinske svete za zdravstvo teh občin še dovolj trde ledine pr zdravstvenem prosvetljevanju in asanaciji. OTROŠKI ODDELEK SOBOŠKE BOLNIŠNICE NUJNO POTREBEN Za zdravilišče Slatina Radenci je znano, da kolektiv letos ni dobil na natečaju posojila za napeljavo centralne kurjave. Z njo bi lahko zavod posloval vse leto in bi se s tem postavka režijskih stroškov znatno znižala, dohodki podjetja pa zvišali. Potrebno bi bilo, da se za stvar v prihodnje zavzameta ObLO Radgona, a tudi OLO ter s skupnimi sredstvi in sklad, premakneta zadevo z mrtve točke. Glede soboške bolnišnice ugotavlja med drugim poročilo Sveta za zdravstvo OLO Murska Sobota, da je le-ta tudi letos napredovala v svoji sistematični rasti. Pridobila je predvsem srednji medicinski kader, ki ga pred dvema letoma skorajda ni imela. Zdaj so preureditvena dela v sedanji bolnišnici v glavnem zaključena. Rešitev problema otroškega oddelka, ki bi bil nujno potreben, je po sodbi Sveta najvažnejša naloga upravnega odbora bolnišnice in okrajnega Sveta za zdravstvo. Kakor je znano, naj bi bili otroški oddelek prvi objekt nove bolnišnice. Zato je Svet zaprosil OLO, da prispeva iz svojega rezervnega sklada sredstva za začetek gradnje. ZBOLJŠANI DELOVNI, POGOJI ZDRAVSTVENIH ZAVODOV Dalje ugotavlja poročilo Sveta porast števila oskrbnih dni v bolnišnici in opozarja na večjo kontrolo nad bolniki, za katero plača zdravljenje družba. Kaže namreč, da ležijo nekateri bolniki v bolnišnici dlje kot je treba, Hkrati bodo morali občinski sveti za socialno varstvo bolje skrbeti za nego sirot in starčkov, ki so pod socialnim varstvom, da ne bi prihajali v bolnišnice v skrajno zanemarjenem stanju. Pogosto se dogaja, da ležijo taki bolniki, po tedne v bolnišnici po nepotrebnem, ker nihče ne skrbi za njihovo oddajo v dom onemoglih ali za oskrbo pri kakšni kmečki družini, kar bi bilo za občino vsekakor ceneje. O zdravstvenih ustanovah po ukinitvi zasebne zdravniške prakse ugotavlja poročilo Sveta, da so se njihovi upravni odbori zavzeli za materialno osnovo, niso pa še v zadostni mer (Nadaljevanje na 3. strani) Pred I. kongresom telesne vzgoje Zdaj, ko smo tik pred prvim kongresom telesne vzgoje v Jugoslaviji, slišimo vse temeljitejšo razpravo o športu v športnih in političnih krogih. Tudi disciplinski postopki proti prekrškom so se pomnožili in zavzemajo poročila o njih vedno večji obseg v dnevnem časopisju. Ko govorijo o nesorazmerju med vrhunskimi športi in telesno vzgojo, omenjajo predstavniki telesne vzgoje zlasti kritiko nezdravih pojavov, ki so jo izrekli naši voditelji tudi na VII. kongresu ZKJ. Če izrazimo nesorazmerja v dinarjih, pride do ogromnih razlik. Tako omenjajo, da odpade na posameznika v telesni vzgoji okrog 40 din, medtem ko na primer odpade na enega nogometaša okrog 17.000 d.n. Seveda je podobno tudi nesorazmerje med telesno vzgojo in drugimi vrhunskimi športi. Prvi kongres telesne vzgoje bo gotovo razčistil mnoge nepravilnosti in dal osnovo za hitrejši razvoj množične telesne vzigoje. S tem sicer ne bo omejen vrhunski šport, vendar bodo izdani predpisi o nagrajevanju in tekmovanjih, česar doslej ni bilo in je prišlo marsikje do večjih manipulacij z denarjem, ki so ga uprave klubov zbirale v športne namene. V večjih klubih so namreč veliko denarja razdelili med športnike in jih tako pridobivali za svoj klub. Vsekakor so to sllabo navado prenašali tudi v manjše klube. Vsepovsod pa se je kazala težnja po vključevanju čim večjega števila direktorjev v uprave, ki so seveda na osnov; svojih poslovnih zvez lahko zbirali znatne količine finančnih sredstev, s katerimi so uprave potem ravnale dokaj neodgovorno. Prav od tod so potem izvirale nešportne posledice. Športni klubi več niso marali sodelovati. Nešportni odnosi so nastajali med športniki, ki so začeli izjavljati, da rh športna politika ne zanima, ker igrajo le za denar in podobno. Športna vzgoja se je torej marsikje umaknila težnji po zmagah za vsako ceno, potem, da bi prišli v boljšo skupino tekmovanja in podobno. Prvi kongres telesne vzgoje bo torej prinesel pomembno prelomnico v športnem življenju ,pri nas. Radgona, kjer je zasedal OLO Mlinska industrija v Pomurju v zagati Premalo in preveč Število mlinskih obratov je preveliko, zmogljivosti pa neizkoriščene Na nedavni seji Sveta za industrijo in obrt OLO so razpravljali med drugim tudi o mlinski industriji v Pomurju. Znano je, da s 1. julijem letos ne veljajo več pooblastile mlinskim podjetjem v Pomurju o predelavi in prodaji mlatilniške merice. Problem mlinske industrije je bil v Pomurju pereč že prej, v novem položaju pa tarejo mline v našem okraju tudi še finančne težave. Po ugotovitvah posebne komisije je v Pomurju preveč mlinov. Samo v marijanski občini pride na en mlin 465 prebivalcev. Zmogljivost vseh mlinov v Pomurju znaša nad 900 vagonov in je večja od pridelka. Posledica tega so neizkori- ščene zmogljivosti. Kot primer lahko navedemo mlin v Beltincih, ki ima le eno tretjino zmogljivosti izkoriščene. Najbolj so izkoriščene zmogljivosti električnega valjčnega mlina v Lendavi in soboškega mlina, vendar delata oba mlina v kooperaciji z mariborskim podjetjem »Mlin-Testenine«. V lendavskem mlinu je stanje 10 % : 90 %, v soboškem pa 50% : 50%. Zato ni čudno, če so vsi manjši mlini končali letošnje prvo polletje z izgubo, izgubo pa je imel tudi lendavski mlin. Dalje je znano, da je vedno več novih zasebnih mlinov, medlem ko družbena kontrola nad prometom z žitaricami ni zadostna. Tudi stanje osnovnih sredstev mlinov v Pomurju je izredno slabo — razen v Lendavi in v Soboti. Pričakujejo, da bo v drugem polletju izguba v mlinih zaradi izpada meljave mlatilniške merice še večja. Tudi soboški mlin ni v rožnatem položaju, saj opravlja le usluge za že omenjeno mariborsko podjetje, prej pa so sodili v njegovo dejavnost tako odkupi kot predelava in prodaja. Hkrati je soboški mlin povsem izgubil stik s tržiščem, a tudi finančno se to že odraža. Svet za industrijo in obrt pri OLO M. Sobota se je zavzel za to, da dobi soboški mlin potrebno pooblastilo, kakršnega ima sedal le omenjeno podjetje v Mariboru. Vendar Svet sodi, da je treba rešiti tudi problem večjih socialističnih obratov mlinske industrije v Pomurju, Kaže. da bi bila najboljša rešitev združeno podjetje z obrati v Lendavi, Ljutomeru in Apačah, oziroma kooperacija soboškega mlina z ostalimi socialističnimi mlini. Glede zasebnih milinov Svet sodi, da jih bodo morali lastniki urediti ustrezno pred- Zvedeli smo ... da so v novi vinski kleti pri Kapeli te dni montirali in napolnili prve orjaške sode z moštom. Nove sode neprestano pripravljajo in jih nameščajo na posebej pripravljene cementne postavke v že urejenih kletnih prostorih. Z močnim ventilatorjem dovajajo v klet sveži zrak, ker bi sicer bilo v kleti nevzdržno zaradi plinov, ki nastajajo pri vrenju mošta Hkrati pa že tečejo zaključna gradbena in inštalacijska dela. VG pri Kapeli pričakuje nadpovprečen pridelek vina. Vreme jim je pri trgatvi najprej delalo neprilike. Takoj po dežju trgatve niso nadaljevali, ker bi mokro grozdje kvarno vplivalo na kakovost vina. Razen svojih stalnih ima posestvo najetih še precej sezonskih delavcev, ki vsak dan od jutra do večera pridno trgajo grozdje, da bodo lahko pravočasno opravili trgatev. OBVEZEN RENTGENSKI PREGLED SEZONCEV PRED ODHODOM NA DELO Pri delu dispanzerjev opaža Svet, da so uspehi večji tam, kjer dela dispanzer za območje ene občine. Na ta način je namreč lažje reševati tako finančne kot socialne probleme. Posebno socialnim problemom bi morali po mnenju Sveta skrbstveni organi pri ObLO posvečati več pozornosti in vplivati bi morali na bolnike, da bi se zares zdravili. V prhodnje bo treba najti tudi sredstva za večje investicije, kot so nabava aparata za globinsko slikan je v Murski Soboti in rentgenskega aparata za gorički predel Prekmurja. Prav poseben problem predstavljajo v borbi proti tuberkulozi sezonci, ki odhajajo na delo nepregledani. Mnogi od njih se čez nekaj časa vrnejo hudo bolni in sicer že s kaverno. Zato je svet sprejel sklep o obveznih rendgenskih pregledih vseh sezoncev v dispanzerjih. psom posameznih pristojnih inšpekcij, kar velja tudi za ostale mlinske obrate. Sicer pa Svel priporoča razširitev asortimana drobljenja zrnja in predelavo krmil, hkrati pa je treba poostriti kontrolo nad drobilci. b.š NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Koča Popovič na uradnem obisku v Angliji Obisk jugoslovanskega zunanjega ministra Koče Popoviča v Veliki Britaniji, ki se je začel 28. okt. in bo trajal do 1. novembra, ocenjujejo v Londonu za dogodek, ki sodi med takšne dogodke, ki po svojem pomenu n značaju obračajo nase vidno pozornost političnih in diplomatskih krogov. Na službeni obisk v Anglijo je povabil Kočo Popoviča britanski zunanji minister Selwin Lloid v času svojega bivanja v Jugoslaviji v preteklem letu. To je samo nadaljevanje srečanj med najivišjimi predstavniki obeh držav, ki so se zvrstila v zadnjih letih. Britanski premier Antony Eden je obiskal Jugoslavijo 1952. leta. naslednje leto je obiskal predsednik Tito Veliko Britanijo a leta 1955 je obokal Veliko Britanijo podpredsednik Edvard Kardelj. V času sedanjega obiska Koče Popoviča v Veliki Britaniji bodo govorili o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih, ki so vzajemnega interesa za obe državi. To je toliko pomembnejše. v kolikor vemo za mnenje, ki je v Veliki Britaniji službeno izraženo z besedami: » Jugo- slavija zavzema posebno mesto v mednarodni politiki, zato Britanija pripisuje mišljenju jugoslovanske vlade posebno velik pomen«. Med drugim je predvideno tudi srečanje Koče Popoviča in britanskega ministra za trgovino. To pomeni, da bo posvečena posebna pozornost tudi gospodarskim odnosom med obema državama. Velika Britanija je eden od največjih uvoznikov jugoslovanskih konzerv in lesa. Na jugoslovanskih uvoznih spiskih pa imajo najpomembnejše mesto kmetijski stroji in oprema. Jugoslavija kmetijske stroje zelo potrebuje še v večjem obsegu, med tem pa je za Britanijo zelo pomembna razširitev trga v sedanjem obdobju. Potemtakem lahko pričakujemo v tem smislu nekatere pomembne sklepe. Atžirci čakajo nove predloge V Alžiriji je že nekaj časa bilo mogoče opaziti nagnjenje k zmernemu sporazumevanju s Francijo. Gotovo je k temu prispevalo pričakovanje, da bo general de Gaulle vnesel v politiko proti Alžiriji nekaj povsem novega. Toda generalov predlog, naj bi bila pogajanja v Parizu, in namigovanja na brezpogojno predajo, so razburila predstavnike alžirske osvobodilne vojske. Torej ni nič čudnega, če so sklenili v alžirski vladi, da bodo odklonili sporarumevanje na osnovi generalovih predlogov in pogojev. V francoski javnosti so nekateri sicer skušali prikazati tako odločno stališče alžirske vlade kot odklonilno stališče proti Franciji, toda alžirska vlada je pojasnila, da ni proti razgovorom. temveč da odklan ja generalove predloge, ki so zanjo nesprejemljivi. Alžirska vlada po tem pričakuje, da bodo v Franciji prstali na razgovore na nevtralnem ozemlju in da bodo našli sprejemljive predloge za sporazumevanje. Nesoglasja v NATO Med različnimi povodi, ki kalijo odnose v NATO, je predvsem kritika, ki jo izrekajo ljudje kot sta maršal Montgo-meri, ki meni da je Atlantski pakt preglomazna organizacija s preveč vodilnega kadra, in vesti o tem, da je de Gaulle predlagal nekakšno reorganizacijo v NATO s tem, da je predlagal Eisenhowerju in Mac Millanu, naj bi Velika Britanija, ZDA in Francija prevzeli politično, vodstvo atlantskega •zavezništva. Poluradna poročila iz Francije potrjujejo stike z Mac Millanom in Eisenhowerjem, toda ne govorijo o podrobnostih, med tem ko drugod o tem ne dajejo izjav. Vsekakor je nekaj na stvari in se govori o tem tudi med šefi drugih držav in predstavniki NATO. Spor okrog Cipra te nekaj časa trajajo v NATO podajanja o zahtevah Cipra po neodvisnosti, četudi v sklopu britanske skupnosti narodov. To pomeni popuščanje grške vlade, ki je pred tem vztrajala na priključitvi Cipra h Grčiji. Toda Anglija se, iz razumljivih vzrokov, ne strinja s samostojnostjo Cipra in si prizadeva ohraniti na otoku, čim dalje je mogoče, takšno stanje, kakršno je zdaj. Na angleški strani je tudi Turčija, kajti nekaj ciprskih prebivalcev je tudi turške narodnosti. Po tem mnenju naj bi bil otok razdeljen med Turke in Grke, ki pa doslej niso našli sožitja. Ciper je zn angleške agresivne težnje še vedno zelo pomemben, saj vemo, da so s Cipra napadli Suez in da so od tam poslali svoje enote tudi v Jordanijo. Ciper je torej odskočna deska za zavarovanje angleških koristi na Bližnjem vzhodu, kot « tem govorijo v Veliki Britaniji. Širše obravnavanje ciprskega vprašanja ne bi bilo ugodno za Veliko Britanijo, zato nepopustljivo vztraja pri tem, da ostanejo razgovori med tremi »partnerji«: Grčijo, Turčijo in Veliko Britanijo. Grška vlada pa je drugačnega mnenja in ne bo sodelovala na konferenci v zvezi s Ciprom. kjer ne bodo tudi vse ostale članice NATO in morebiti tudi predstavnik ZDA, ki bi imel zagotovljeno le pravico predlagatelja. Umik z obalnega otočja? Po zadnjih poročilih s celine in obalnega otočja Kitajske bo menda tudi na tem območju nastopila doba pomirjevanja. Celinska Kitajska je sicer nedavno znova začela obstreljevati otoka Macu in Kvemoj, toda nedavno je sklenila, da bo z obstreljevanjem nadaljevala le vsak drugi dan, da bo prebivalstvo lahko skrbelo za svojo preskrbo. Istočasno smo zvedeli, da formoška vlada pripravlja počasno evakuiramje vojakov z obmejnih obalnih otokov, kjer je trenutno okrog 100.000 Čankajškovih vojakov. Iz prestižnih vzrokov bo ta akcija kar se da najbolj neopazna. Volitve v Ameriki Ameriški volilci bodo 4. novembra izbrali 436 novih članov predstavniškega doma, tretjino članov senata in 34 guvernerjev zveznih držav. Volilne priprave trajajo približno tri mesece, toda kot kaže, bi republikanci najraje ta rok še znatno podaljšali, kajti demokrati so v vo- lilno kampanjo zelo učinkovito vpletli ameriške zunanjepolitične težave, zlasti one okrog Formoške ožine, le po tem lahko sklepamo, da se tokrat zbirajo okrog demokratov vedno večje skupine ameriških volivcev, ki so za mir in pomiritev izredno občutljivi. Umik iz Libanona in Jordanije Kot poročajo, so se zadnji ameriški vojaki že vrnili iz Libanona v svoje baze v Zahodni Nemčiji. Prav tako se je nadaljevalo umikanje angleških vojakov iz Jordanije na svo- ja prejšnja mesta na Cipru. Tako kaže tudi v tem delu. da je razvoj privedel do pomiritve s spremembami. ki so nastale na Bližnjem vzhodu. Tudi v M. Soboti enotno društvo učiteljev in profesorjev Sredi minulega tedna je bil v Murski Soboti občni zbor Društva učiteljev in občni zbor Društva profesorjev in predmetnih učiteljev. Na skupnem občnem zboru sta se obe društvi združili v enotno Društvo učiteljev in profesorjev, kar so drugod storili že prej. Za predsednika društva so izvolili soglasno profesorja Frana Hajnška, zbranim pa je spregovoril tudi ravnatelj prof. Janko Liška. O dosedanjem delu obeh doslejšnjih društev in nalogah novega društva bomo poročali prihodnjič. USPELO PREDAVANJE V SOBOTI OB 13-LETNICI OZN Društvo pravnikov LRS, podružnica za Pomurje v Soboti je prejšnji petek zvečer priredila uspešno predavanje v počastitev 13. obletnice ustanovitve Organizacije združenih narodov. O temi »Ob 13. obletnici OZN« je predaval dr. Beguš. Predavanja se je udeležilo okrog 50 ljudi, kar je za soboške razmere že kar precej. Načrtno gospodarjenje Občinski ljudski odbori so že sprejeli načrte o perspektivnem razvoju gospodarstva v svojih okoliših za dobo petih let; v teh načrtih so določili osnovno smer gospodarskega razvoja, dolžnost gospodarskih organizacij pa je, da o splošnem določene naloge povsem konkretizirajo in prilagodijo svojim gospodarsko-proizvod-nim razmeram. Industrijska, obrtna in druga podjetja so sestavila svoje perspektivne načrte in so o njih razpravljali že tudi organi delavskega upravljanja, v kmetijskih zadrugah, ki so po novih zakonskih predpisih urejene gospodarske organizacije na podeželju, pa še nismo prišli daleč s tem načrtovanjem, dasi so stvarne potrebe tolikšne, da bi KZ že morale imeti natančno precizirane načrte s svojega področja gospodarskega delovanja. Za ta- ko delo pa je že tudi skrajni čas, saj je treba upoštevati, da predvidevamo dolgoročne naloge in da sta o dobo petih let všteti tudi leti, ki bosta letos z 31. decembrom že mimo nas. V naslednjih treh letih bo treba torej s pospešenim delovanjem na vseh področjih kmetijstva opraviti redne naloge, predvidene v načrtih za to časovno obdobje, mimo tega pa še nadoknaditi zamujeno, saj lahko samo od popolne izpolnitve okrajnega in občinskih perspektivnih načrtov pričakujemo tudi uresničenje predvidevanj v zvezi s povečanjem narodnega dohodka in splošnim izboljšanjem življenjskega standarda. Naj zadostuje samo en primer: letos smo zasejali okrog 1.300 ha ali 10 odst. vse setvene zemlje z zelo rodno pšenico italijanskih in domačih sort, toda o vsej predvidevani petletni proizvodnji je to komaj šestina tistega, kar bomo morali doseči o petih letih. Pri sestavljanju perspektivnih načrtov KZ ne bomo predvidevali kampanjskih, marveč stalne in dolgoročne naloge z vseh področij kmetijstva. Vse kmetijske stroke, ki so značilne v določenem zadružnem okolišu, bomo obravnavali enakopravno, prednost pa dajali zlasti tistim, od katerih lahko pričakujemo največ otipljivih gospodarskih koristi. V živinoreji n. pr. že vrsto let po osvoboditvi zastavljamo vse sile in sredstva za učinkovito plemensko odbiro živine, ki je sicer važen pogoj za izboljšanje živinoreje kot celote, vendar pa še vedno premalo, če upoštevamo tisto, kar priznavajo tudi strokovnjaki: namreč, da krava doji pri gobcu. Torej ob lem prizadevanju tudi večji napori za izboljšanje travništva in pašništva, da bomo dobili več kakovostne krme za živino, kajti od travnikov in pašnikov, ki jih že desetletja gnojijo samo škrjančki, pač ne moremo pričakovati, da nam bodo dajali več kot nam lahko v svoji naravni stihiji. V naši pokrajini so ugodni pogoji tudi za semenarstvo, dalje za sodobno obnovo in obdelavo vinogradov in sadovnjakov itd. Vse te naloge morajo dobiti dostojno mesto o zadružnih perspektivnih načrtih, pri tem pa kajpak ne bomo spregledali niti skupnih nalog, ki jim ena sama zadruga ni več kos (n. pr. gradnja semenskega skladišča obrata za predelavo perutnine itd.). Pri takih akcijah večjega obsega bodo potrebna skupna prizadevanja večjega števila zadrug, pa bo treba to z ustreznimi postavkami za beležiti tudi o perspektivnem načrtu sleherne izmed njih. Zato je odločno priporočilo, formulirano na zadnji seji OO SZDL, naj za to plačani strokovnjaki pospešijo svoje delo pri sestavljanju zadružnih perspektivnih načrtov, dobrodošlo in še ob pravem času, kajti že na zborih zadružnikov, kjer bodo potrjevali kandidatne liste za zadružne svete, je potrebno priti pred kmečke ljudi s konkretnimi sugestijami za vsak zadružni okoliš posebej, do projh sej zadružnih svetov pa bodo morali biti ti načrti že sestavljeni, saj predvidevajo, da bo razpravljanje o akcijskih programih prvo važnejše opravilo teh najvišjih organov zadružnega upravljanja. Na kraju še to: od perspektivnih in akcijskih programov KZ bo namreč precej odvisno, kako uspešno bodo lahko delovali sami zadružni sveti in upravni odbori, ki jih bodo prvi volili iz svoje sredine, dalje bo z njimi dano tudi poroštvo, da se bomo naposled le iznebili kampanjščine pri uveljavljanju važnejših ukrepov o kmetijstvu in da se bomo na take akcije lahko tudi pravočasno gmotno in organizacijsko pripravili, brez večjih nihljajev in subjektivnih slabosti, ki so bile nemala ovira s precejšnjimi posledicami tudi o pripravah za letošnjo jesensko setev. S. K. VZPODBUDEN USPEH v LIPI (Okrog 50 novih družinskih članov KZ) V Lipi (beltinska občina) so zadnje dni pridobili okrog 60 novih članov za kmetijsko zadrugo. Nove zadružne člane so pridobili tako, da so obiskali 115 hiš v kraju in se s kmečkimi ljudmi sproščeno pomenili tudi o doslejšnjem delovanju domače KZ in o možnostih za njene prihodnje gospodarske uspehe. Rezultat akcije, v kateri so družno sodelovali člani zadružnega upravnega odbora, vaške organizacije SZDL in krajevnega odbora je torej 60 novih zadružnih članov, med tem: 11 rednih. Med družinskimi člani prevladujejo žene, ostali pa so mladi pridelovalci. Sedaj je v tej prekmurski vasi precej možnosti, da bodo za zadružni svet lahko v večjem številu kandidirale tudi žene in kmečka mladina. Z zadnje seje OO SZDL za Pomurje (Nadaljevanje s 1. strani) saj bi morali že sedaj določiti konkretne naloge, ki jih bomo morali izpolniti že v jeseni, da bomo lahko spomladi uspešno izpeljali setev. Ponekod so se zadružniki ob sodelovanju političnih organizacij in aktivov že temeljito pomenili o kandidatih za zadružne svete — to še zlasti velja za radgonsko občino, kjer so v razpravah na polletnih občnih zborih dokaj aktivno sodelovale tudi žene in mladi zadružniki, rezultat te njihove aktivnosti pa je, da imajo oboji pre-cer svojih zastopnikov na kandidatnih listali — drugod pa o tem šele razpravljajo ali pa Vse skupaj prepuščajo zgolj ozkemu krogu ljudi. S takim tehnokratska delovanjem brez prave vsebine lahko izpolnimo nalogo samo formalno, toda to bo pozneje velika ovira pri uspešnem delovanju KZ. V radgonski občini na primer so razprave o kandidatih zajele velik krog ljudi, med njimi celo mladince predvojaške vzgoje, za katere so pripravili posebna predavanja o kmetijskem zadružništvu. Za takšno potrjevanje kandidatnih list so se odločili, tudi v beltinski občini. Tudi s pridobivanjem novih članov za KZ ne moremo biti posebno zadovoljni, saj je bilo doslej ustanovljenih komaj 7 novih aktivov mladih zadružnikov, toda nobena sekcija žena-zadružnic. Pri tem kajpada ne mislimo zgolj na število novih članov, marveč na novo vsebino dela s temi zadružniki; nekatere njihove organizacije so pr KZ zgolj na papirju ali pa se še vedno oprijemljejo okorelih in že preživelih oblik delovanja, oblik, ki na sedanji stopnji družbenega delovanja niso več aktualne in vabljive za kmečkega človeka. Vključevanje žena in mladine v zadruge je ponekod naletelo na razumevanje upravnih vodstev in starejših zadružnikov (radgonska občina, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci), drugod (Vel. Polana) pa posamezniki odklanjajo njihovo sodelovanje pri upravljanju zadruge, medtem ko sami odpovedujejo kandidaturo za zadružne svete. Taka ravnanje posameznikov za-služi ostro grajo javnosti in tudi ustrezne ukrepe političnih organizacij, ki so si povsod dolžne prizadevati, da bodo prišlo v le najvišje organe zadružnega upravljanja zares tak: ljudje, ki so že doslej z uspešnim sodelovanjem pokazali svojo zrelost za opravljanje tega odgovornega poslanstva in lahko njihovo pripravljenost in podporo pričakujemo tudi v prihodnosti. S. K. ZADRUŽNO HRANILNIŠTVO V POMURJU ob mednarodnem Dnevu varčevanja 31. oktobra proslavljamo mednarodni Dan varčevanja. Potreba za varčevanje obstoja že od nastanka človeka, zato je nujno in potrebno razvijati prostovoljno varčevanje. Samo s prostovoljnim varčevanjem se vzgajajo pravi varčevalci, katerim preide varčevanje v kri, tako da varčujejo ne samo svoje, ampak tudi drugo. S tem pa se razvija pravilni odnos do gospodarstva in skupne družbene imovine. Zato je treba stalno in vsestransko krepiti in širiti izobrazbo o važnosti in možnosti razširjevanja, kot tudi o potrebi pobijanja vsake vrste razsipavanja in nezadostnega čuvanja nad osebno in družbeno imovino. To je pa tisto, kar je tako nam, kakor tudi naši socialistični izgradnji najbolj potrebno. Hranilništvo je bilo v Pomurju že pred drugo svetovno vojno zelo razširjeno, saj je skoraj vsak večji kraj imel svojo hranilnico in posojilnico. Zaradi slabih izkušenj v stari Jugoslaviji in menjavanja denarja med vojno je misel o varčevnnju med kmečkim prebivalstvom skoraj zaspala. Oživljati se je začela šele z ustanavljanjem hranilno kreditnih odsekov pri kmetijskih zadrugah. Po reorganizaciji, ki je še v teku, ostane v Pomurja 48 KZ, od katerih ima 39 hranilno kreditne odseke. Kmetijske zadruge v Beltincih, Lendavi, Križevcih pri Ljutomeru, Gornji Radgoni, Gornjih Petrovcih, Puconcih, Črensovcih in še nekatere druge so spremenile svoje hranilno kreditne odseke v svoje hranilnice in posojilnice. Hranilno kreditni odseki in hranilnice in posojilnice kmetijskih zadrug ne zbirajo samo hranilnih vlog, ampak dajejo iz zbranih vlog tudi posojila. Razen lego pa posredujejo kmetovalcem posojila za dvig kmetijske proizvod nje iz družbenih sredstev. V ta namen je bilo letos dano okrog 30 milijonov dinarjev kreditov. Zadružno hranilništvo v Pomurju ima svoj osrednji denarni zavod: Zadružno hranilnico in posojilnico v Murski Soboti, ki so jo ustanovile zadruge in katera povezuje celotno zadružništvo in kmetijstvo v Pomurju. Zadružna hranilnica in kmetijske zadruge so zbrale do sedaj 11.802 vlagatelja z 61 milijoni hranilnih vlog in naložb na obračunskih knjižicah ,preko katerih poslujejo kmetje s svojo zadrugo. Skromen je sicer ta znesek, toda če upoštevamo, da je bilo zbranih na koncu leta 1955 le 8 milijonov vlog, na koncu leta 1956 18 milijonov, n na koncu leta 1957 že 42 milijonov in do konca septembra 1958 61 milijonov dinarjev vlog, moramo priznati, da misel za varče- vanje počasi, a zanesljivo prodira v zavest naših delovnih ljudi. Misel za varčevanje bi se širila še hitreje in porast vlog bi bil še večji, če bi imeli v vseh zadrugah dovolj za to sposobnega kadra. Vendar se tudi ta ovira postopoma odstranjuje s prirejanjem razih seminarjev, tako da lahko pričakujemo v najkrajšem času krepak razmah hranilništva v našem zadružništvu. KAMEN DO KAMNA PALAČA ZRNO DO ZRNA POGAČA! Dijaki! Kdor redno vlaga, mu imovina raste. Zato vsak dinar na mladinsko hranilno knjižico ZADRUŽNE HRANILNICE IN POSOJILNICE MURSKA SOBOTA ali najbližje kmetijske zadruge O M. Pomurski vesnik. 30. okt. 1958 Društvo ekonomistov v Murski Soboti »NEKOLIKO MANJ KOT SMO PREDVIDEVALI« V soboškem društvu ekonomistov delujeta dve sekciji: ekonomska in računovodska. Člani računovodske sekcije so opravili letos več predavanj o zaključnih računih in polletnih obračunih v M. Soboti, Radgoni in v Ljutomeru. Ekonomska sekcija je pripravila 5 predavanja: o merjenju produktivnosti in medobratna primerjava, organizacija upravljanja in vodenja ter predavanje o perspektivnem planu razvoja kmetijstva v naši republi- Člani društva so se udeležili med drugim tečaja za knjigovodje, ki je bil v Rogaški slatini, o čemer so kasneje predavali v Ljutomeru, Radgoni in v Na letnih konferencah aktivov LMS povsod razpravljajo o letošnji — in bodočih, novih delovnih akcijah naše mladine. Že letos je sodelovalo pri gradnji avtne ceste nekaj stotin brigadirjev iz Pomurja. Kaže, da jih bo v prihodnje še več. Na sliki zgoraj: brigadirji, brigadirke in ostalo osebje ene izmed MDB, v kateri je bilo večje število mladih graditeljev iz Pomurja ..Sodobno gospodinjstvo“št. 10 Letošnja deseta številka »Sodobnega gospodinjstva«, ki je pravkar izšla, prinaša mnogo pestrega gradiva z vseh osnovnih področij gospodinjstva in gospodinjskega dela. V uvodnem članku »Nekatere oblike pomoči družini v stanovanjski skupnosti« so povzete osnovne misli s posvetovanja ob Tednu otroka, ki so ga organizirale Zveza prijateljev mladine. Zveza ženskih društev. Centralni zavod za napredek gospodinjstva in Glavni odbor zveze sindikatov. Poglavje iz gospodinjske ekonomike zajema članke o tem. kaj lahko nudi trgovina potrošniku (v zvezi s posvetovanjem o trgovini na Konferenci mest v Beogradu), ki ga je napisala tovarišica Cilka Malešič. Kdor si ureja stanovanje, ho ob teh člankih in nazornih ilustracijah prišel na marsikako misel, n. pr. o ureditvi samske sobe in otroške sobe. Posebno opozarjamo na praktično omaro s popolno garderobo za eno osebo. Vprašanje, kako obleči otroke doma, dela staršem mnogokrat preglavice. Skice krojev za domače delo pri čiščenju, kuhi ipd.. bodo marsikateri mamici prišli prav, ker si lahko kroj naroči na Zavodu. V rubriki za zdravje in lepoto je priobčen tehten in koristen članek »Prva pomoč otroku pri vsakdanjih nezgodah in nesrečah« izpod peresa dr. Ane Krakerjeve. Članek obravnava ureznine, vbodnine, opekline in oparine, zlome in zvine, tujke ter razne druge poškodbe in nesreče v gospodinjstvu. Precej prostora je v tej številki posvečenega prehrani. Zanimiv je članek o debelosti in članek, namenjen kuharskemu osebju v bolnišnicah. Iz prejšnje številke se nadaljuje članek o pravilnem prehranjevanju mladine s posameznimi jedilniki. Na zadnji strani so kot navadno vključeni razni recepti, nekaj pletenja! (kvačena jopica), drobno gospodinjsko delo (delo na vrtu v novem bru) ter Vprašanja in odgovori. ki. Vsa ta predavanja so bila v Soboti, Radgoni in v Ljutomeru. Udeležba pri predavanjih je bila povsod zadovoljiva, le v Soboti se je predavanj udeležilo le okrog 15 ljudi. Razen tega sta predavala dva člana društva na seminarju za predsednike DS in UO, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet, dva člana pa sta določena kot predavatelja za študijski program ZK. V Radgoni je soboško društvo ekonomistov organiziralo tudi pripravljalni tečaj za ESS. Soboti. V letnem planu dela društva ekonomistov je bil tudi tečaj za knjigovodje kmetijskih zadrug, ki ga pa niso izvedli. Ekonomisti so se udeležili letos tudi ustanovnega občnega zbora društva knjigovodij LRS. Temu občnemu zboru je prisostvovalo 30 članov soboškega društva ekonomistov. Na splošno sodijo, da bo letna bilanca dela društva ekonomistov nekoliko skromnejša kol je predvideval delovni plan. Mopedisti in vprežna vozila Sprejem Cicibanov na Dan republike Na naši šoli smo sc resno pripravljali za Dan republike. Tega dne smo sprejeli cicibane med pionirje. Pevci so pripravili nekaj lepih pesmi, tovarišici v prvih razredih pa so pripravile šolarčke za sprejem v pionirsko organizacijo. Dan pred Dnevom republike smo imeli proslavo. Ogledali smo si raz- rn puškami. Zbrane je za tem pozdravil tov. Porekar. Pionirji so zapeli nekaj pesmi, dekalmatorji so recitirali. Za konec pa smo si še ogledali igrico »Kdo je najvažnejši?« Po tem programu so stopili na oder člani pionirskega štaba. Cicibani so za njimi ponavljali zaobljubo. Predsednik šolskega odbora je pri- Preteklo nedeljo je imel okrajni odbor združenja šoferjev in avtomehanikov v Radencih posebno posvetovanje, na katerem so razpravljali o nekaterih najbolj perečih vprašanjih prometa in strokovnega izobraževanja članov. Posvetovanja se je udeležilo 96 poklicnih šoferjev in avtomehanikov iz vseh podružnic združenja, razen Ljutomera. Na posvetovanju so sklenili, da bodo skupno s TNZ priredili v zimskih mesecih posebno izpraševanje poklicnih voznikov motornih vozil. Namen takih izpraševanj je predvsem v osvežitvi znanja o prometnih predpisih. Prav tako bodo organizirali čimveč predavanj o mazivih in gorivih. Na tem posvetovanju so ugotovili, da bo potrebno tesnejše sodelovanje združenja s TNZ. prav tako pa bi moralo združenje v sodelovanju z množičnimi organizacijami prispevati čim več k varnosti prometa. To predvsem zaradi močnega naraščanja števila motornih vozil na naših cestah. Letos je namreč v Pomurju okrog 350 tovornih avtomobilov, kar je za 150 odstotkov več kot lani. Člani združenja so poudarili, da bo potrebno še bolj zaostrit boj alkoholizmu med vozniki motornih vozil, saj je znano, da povzroči alkohol največ nesreč, vendar ne pri članih združenja. Med najbolj pereče probleme. o katerih so razpravljali, pa spada vprašanje mopedistov in voznikov vprežnih vozil, ki ustvarjajo na cesti največ prometnih nezgod. Člani združenja so tudi menili, da bi morali dobiti za svoje delo nekaj sredstev, ki bi se po njihovem mnenju bogato obrestovala, saj bi združenje tako lažje prirejalo različne tečaje, predavanja itd., kar bi zmanjšalo število prometnih nesreč in škodo, ki nastane na vozilih pri teh nesrečah. Drobiž iz občine Ljutomer Društvo Partizan v Veržeju je bilo med zelo aktivnimi. Nastopali so na okrajnih tekmovanjih, na festivalu v Ljutomeru in prirejali samostojne prireditve doma. Zadnje čase to društvo ni kdo ve kako aktivno. Nekaj članov vodstva je odstopilo, ostali pa se pritožujejo nad tem, da ne dobijo nobene dota- pel vsem novosprejetim pionirjem značke, fotograf pa jih je fotografiral. Pionirji so odšli nato v šolo. kjer so jih pogostili. Radi Pušenjak 5 b raz. osemI. »I Cankar« V ljutomerski knjižnici In čitalnici V ljutomerski knjižnici je proti zimi precej živahno. Ta razpolaga z 12.000 knjigami in čitalnica z različnimi revijami in vsem dnevnim časopisjem. Precej knjig so dobili ob letošnjem praznovanju 90. obletnice prvega slovenskega tabora od Društva bibliotekarjev iz Maribora. Takrat so tudi odprli lepo opremljeno čitalnico. Knjižnica ima 1947 članov iz vse ljutomerske okolice in mesta. Nekateri člani so celo iz Vidma. Razkrižja in podobno. Prva šolska zadruga v Sloveniji Prejšnji mesec so ustanovili na Srednji ekonomski šoli v Soboti dijaško zadrugo, v katero so se včlanili vsi dijaki. Predvčerajšnjim so imeli poseben sestanek na katerem so sprejeli zadružna pravila. Najprej so člani zadruge prepisovali podjetjem in ustanovam različne zapisnike, pravila itd., sedaj pa so se odločili, da bodo organizirali med drugim tudi nakup šolskih potrebščin: papirja In knjig. Razen tega bodo opravljali nekatere usluge: pomagali bodo v podjetjih pri zaračunavanju zamudnih obresti, sodelovali pri inventurah in opravljali še nekatera druga dela. Pravila zadruge določajo, da bodo pridobljena sredstva delili v posamezne sklade. Tako imajo sklad za kulturno delo. sklad za fizkulturo, investicijski sklad itd. S sredstvi investicijskega sklada bodo nabavili pisalne stroje in še drug šolski inventar, za katerega so proračunska sredstva šole prepičla. Že v prvem mesecu obstoja zadruge so zabeležili okrog 10 tisoč din prometa. Del pridobljenih sredstev razdelijo med cah opravili nekatera dela, ki jih bo organizirala zadruga. Tako so se že domenili s soboškim Agromerkurjem in s knjigovodskim centrom, kjer bo čez letne počitnice zaposlenih nekaj članov zadruge. Pomen zadruge je med drugim tudi ta. da se njeni člani seznanijo z organizacijo in z delom gospodarskih organizacij, ter si tako s praktičnim delom izpopolnjujejo v šoli pridobljeno znanje. Po dolgem, deževnem mesecu je vendar enkrat posijalo sonce — in malega Igorja je kar zaneslo po stezici cije od ObLO, da bi adaptirali telovadni dom, ki je tega potreben. * Nedavno je bilo v Ljutomeru zanimivo predavanje o vzgoji otrok k samostojnosti. Predaval je profesor Gustav Šilih iz Maribora. Predavanje je bilo namenjeno učiteljem itn staršem v okviru ljudske univerze. VERŽEJ Kmetijska zadruga Veržej ima svoje poslovne prostore v zadružnem domu. Predvsem zadnje čase, ko se je območje zadruge nekoliko povečalo, se je pokazala potreba po novih prostorih. Tako so pred kratkim pričeli urejati prizidek na dvoriščni strani zadružnega doma. Prizidek je dolg okrog 15 metrov, služil pa bo za stanovanje hišnika da za pisarne. S tem prizidkom bodo pridobili tudi prostore kjer je sedaj hišnikovo stanovanje. Da je bil sklep upravnega odbora zadruge ozi-davi potreben, kaže med drugim to, da imajo sedaj v kmetijski zadrugi za potrebe uprave samo en prostor. Ko bodo uredili omenjeni prizidek, bodo uporabili sedanje upravne prostore za trgovino z reprodukcijskim materialom. Primerno bi bilo, če bi uredili tudi prostor pred zadružnim domom. Sedanje stanje tega prostora kmetijski zadrugi ni nikakor v okras. Med najboljšimi TVD Partizan Ljutomer Gospodinjski koledar 1959 V založbi Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani je te dni izšel Gospodinjski koledar 1959. Koledar je grafično lepo opremljen in skrbno urejen ter vsebinsko bogat. Iz Vprašalnega lista, ki je koledarju priložen, je razvidno, da sta razpisani dve nagradni anketi, prva v zvezi z Vprašalnim listom, druga pa glede gospodinjskega knjigovodstva, ki je tudi letos priložen v posebej vezani brošuri. V koledarju je mnogo koristnega gradiva in poučnega ter zanimivega branja. Med posamezne mesece so vključeni jedilniki, nato sledi nad 20 strani receptov. Tekstni del obsega razne članke in razprave izpod peresa naših najvidnejših strokovnjakov, zlasti članke o vzgoji zdravstvu, družbenih vprašanjih, gospodinjstvu in gospodinjskem delu. domačem gospodarstva. tehničnih pripomočkih v gospodinjstvu, leposlovje itd. Omenimo le nekaj člankov, n. pr. razpravo dr. Jožeta Potrča »O socialistični vzgoji za družino«, članek Cilke Malešičeve o stanovanjskih skupnostih, dr. Sonje Kukovec »Dva nova zakona" itd. Zelo le po je napisan daljši prispevek dr. Boženo Merljakove-Lušicky »Drobni pomenki z mladimi bralkami. Precej je tudi vzgojnih člankov, n. pr. »Naš otrok je trmast«, »Tončka je strah«, »Zakaj otrok laže« ipd. V Gospodinjskem koledarju za leto 1959 je za vsakega nekaj. Gradivo je premišljeno izbrano ter dobro pretehtano in bodo bralci in naročniki veseli prijetnega in zanimivega branja v dolgih zimksih večerih. Cena koledarja je 300 dinarjev. Letos so zelo aktivnemu TVD Partizan v Ljutomeru pridružili tudi kegljišče, na katerem redno vadijo. Aktivno telovadi v društvu 240 članov v raznih športnih vejah. Poleg mladine redno vadijo tudi starejši. Zadnje čase je precej aktivnih tudi med vajensko mladino. Društvo je v tej jeseni priredilo samostojni telovadni večer, na katerem je nastopilo okrog 200 članov. Nekateri oddelki, se že pripravljajo na Zvezni zlet v Beogradu. V načrtu imajo še telovadno akademijo in obdaritev otrok ob Novem letu. V domu TVD Partizan so pred kratkim uredili vodovod, umivalnico in stranišča. Potrebno bo popraviti še ostrešje. člane zadruge, ki so opraviti neko delo. Člani zadruge imajo svoje vodstvo. Predsednik je Mira Slavič. Razen predsednika imajo še tehničnega vodjo, ki organizira delo, v upravnem odboru pa ima vsak razred svojega zastopnika. Člani šolske zadruge na ESS so sklenili, da bodo v šolskih počitni- S temi problem: se je ukvarja! občinski in okrajni odbor Prešernove družbe v Ljutomeru in v Murski Soboti. Člani obeh odborov so bili mnenja, da bodo morali pomagati pri širjenju Prešernove knjige predvsem sindikatu. V vseh krajih kjer Prešernova družba doslej n imela poverjenikov, so bili ti imenovani. Predvsem kmečkim naročnikom bo treba še pojasnjevati, da izdaja kmečka knjiga strokovne in leposlovne knjige, ki se jih bodo naši ljudje s pridom posluževali. KAKO NAJ PRIDEM V SOBOTO? Med tem, ko dandanes stremimo za čimvečjo udobnostjo in boljše zveze v prometu, se dogajajo na nekaterih avtobusnih progah še stvari, ki ne spadajo več v naš čas. V naslednjih vrsticah, ki jih povem, je mnenje mnogih ljudi od Grada, ki želimo, da se stvar z našim avtobusom, nekako uredi. Sem v službi pri Gradu in ker učim ves dan, le težko najdem dan, da lahko grem v Mursko Soboto. Vsakih par mesecev en dan. Dvakrat sem imel to srečo in dvakrat ostal prod zaprtimi avtobusnimi vrati. Vprašujem se, kot tudi več drugih ljudi: ali bi se ne dalo tako urediti. da bi bilo omogočeno tudi par ljudem od Grada priti v Mursko Soboto? Tudi ljudje od Grada imajo dopoldne opravke v Soboti. Ali ni mogoče nekaj sedežev ali prostora zagotoviti potnikom, ki vstopajo pri Gradu? Dvakrat so ostali doma celo dijaki! To komentarja ne potrebuje. To sem zapisal zato, ker se ljudje sprašujejo ali je avtobus na razpolago le tistim potnikom, ki pridejo na odhodno postajo, torej v Kuzmo? Od tam je namreč avtobus navadno že povsem poln, tako da pri Gradu sploh več ni prostora. Naprošamo. da to SAP nekako uredi, če tega sam sprevodnik ne more urediti. Ob tem pa še želimo, da ima sprevodnik nekoliko več uvidevnosti do potnikov. Janko Kondrič, Grad POMURSKI VESTNIK, 18. dec. 1958 To pa je pionirski pevski zbor osnovne šole v Bakovcih. Lepo so zapeli ob otvoritvi prvega paviljona svoje nove šole stavo tehnike im prometa, ki smo jo sami priredili. Cicibani so si z navdušenjem ogledovali ladje, avtomobile in druge zanimivosti. Nato smo se zbrali v dolgo vrsto: spredaj je šel pionirski štab za njim pa nasmejani učenci s titovkami ruticami Skrb za poživitev Prešernove družbe 4 31. decembra kam Odgovor v prihodnji številki Predelovalna industrija, kmetijstvo in šolstvo — POVSOD BO DOVOLJ DELA RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OLO RUDIJEM ČAČINOVIČEM Na vprašanje kakšne so perspektive in možnosti razvoja za gradnjo tovarne metanola in formaldehida v Pomurju je tov. predsednik odgovoril, da smo glede tega pred dokončno odločitvijo bančnih organov v Beogradu. Investicijski predlog »Nafte« je v primerjavi z vsemi dosedanjimi predlogi vsekakor izredno rentabilen. Predlagana izvedba instalacij daje popolno jamstvo, da bodo opravljene hitro in strokovno. Skupna investicija znaša 800 milijonov dinarjev in je pri dosedanji zmogljivosti plinskih najdišč v Lendavi edina rentabilna. Tako bi podjetje povečalo letni proizvod za 700 milijonov, letni dobiček pa bi dosegal okrog 500 milijonov dinarjev. Jugoslovanska petrokemija bi dobila izredno važne proizvode za industrijo sintetičnih smol in lepil, plastičnih mas in druge predelave. V nadaljnjem razgovoru o vplivu podjetja »Nafta« na izpolnjevanje družbenega plana je predsednik OLO dejal, da nizka proizvodnja negativno vpliva tudi na izpolnjevanje družbenega plana, in sicer s 3 odstotki. Vpliva pa prav tako na neizpolnjevanje predvidenih obveznosti do družbene skupnosti, kar se odraža v skladih in ostalih dohodkih. Perspektivni plan podjetja določa nova proizvodna in raziskovalna vrtan ja v Pomurju in izven njega. OLO pa je prav zaradi nižje proizvodnje nafte zainteresiran, da bi začeli rentabilneje izkoriščati tudi plin, ki v modernem gospodarstvu ni nič manj pomembenkot nafta. Kot proizvod tovarne metanola in formaldehida bi predstavljal že visokovreden proizvod. Na vprašanje glede rekonstrukcije slatinskega podjetja v Radencih je tov. Čačinovič poudaril, da je rekonstrukcija tega podjetja poleg tovarne mesnih izdelkov v Murski Soboti najvažnejša. Za to smo dali — je nadaljeval — na razpolago okrajna in lokalna sredstva. Po rekonstrukciji bi se povečala proizvodnja slatine za 10 milijonov steklenic, ter bi tako krila dve tretjini jugoslovanske proizvodnje mineralne vode. Upajmo, da prihodnje leto potrošniki in tuji turisti ne bodo razočarani zaradi pomanjkanja mineralne vode. Povečali pa bi lahko tudi izvoz v Italijo in v Avstrijo. O razvoju predelovalne industrije je tov. predsednik omenil, da je prva industrija v Pomurju zrasla že pred desetletji na podlagi domače surovine. To je tovarna mesnih izdelkov v Soboti. Njen razvoj ni bil važen samo zaradi vrednost: same proizvodnje in zaposlitve kvalificirane delovne sile, temveč ima izredne zasluge za splošen razvoj živinoreje. saj je danes število glav živine v Pomurju glede na hektarski donos na najvišji evropski ravni. Ta tovarna je predolgo čakala na rekonstrukcijo, tako da je danes ni moč več odlašati. S tem so se strinjali tudi pristojni republiški organi in v tem smislu je razpravljal gospodarski-odbor skupščine. Zategadelj so OLO, ObLO in podjetje zbrali maksimalna lastna sredstva za finansiranje in se nadejajo, da bodo z rekonstrukcijo kmalu kliko začeli. Tudi tovarna mlečnega prahu je velikega pomena, ter z ljutomerskim »Mlekoprometom« stalno pospešuje proizvodnjo mleka, oziroma predeluje tržne presežke. OLO je podprl napore, da bi z manjšimi dodatnimi instalacijami in maksimalnim izkoriščanjem dosedanjih zmogljivosti te tovarne v Soboti prav kmalu lahko prešli na redno predelavo sadja in povrtnin ter nekaterih novih mlečnih proizvodov. Prav tako bi naj poiskali podobne možnosti v Ljutomeru. Taka kombinirana proizvodnja je rentabulnejša, je dejal tov. predsednik, in bolj primerna kot pa so velike investicije. Slkupno z ObLO Radgona je OLO podpiral tudi gradnjo vinske kleti pri Kapeli in se zavzema za uresničenje povečanja proizvodnje šampanjca v Radgoni. murju. — Težave so gmotne in kadrovske — je dejal. Večji del okraja se bori s posledicami madžarskega sistema eno ali dvorazrednic v vsaki vasi. Ob prehodu k reformirani šoli se zategadelj moramo boriti, tu še z večjimi gmotnimi težavami in ponekod tudi z zaostalostjo ljudi, ki hočejo šolo v vsaki vasi. Šolski prostor, ki obsega na enega učenca 1 m2 je vsekakor premajhen. Razen tega imamo v šolah, kjer deluje tudi kmetijsko-nadaljevalna šola, kar tri izmene dnevno. Pri enajstih šolah smo tretjo izmeno odpravili z ureditvijo bivših gostiln, obrtnih delavnic, gasilskih in zadružnih prostorov. Pomurje tudi ni imelo do nedavna svojega učiteljišča, zategadelj je bila velika večina učiteljev iz drugih pokrajin Slovenije. Mnogi so izkoristili letošnje možnosti ter si poiskali službena mesta v domačih krajih ali v večjih središčih. Tako so ostala posebno v obmejnih in bolj oddaljeni hkrajih prazna mesta. V nekaterih občinah je odšla polovica učiteljev. Rane zdravimo, vendar bo treba mnogo truda še precej let. Letos smo ustanovili v Soboti učiteljišče s tremi prvimi oddelki ter skušamo zagotoviti čim več sredstev za šole in stanovanja prosvetnih delavcev itd. Najhuje je v Petrovcih. Zaradi pomanjkanja kadra je občinski ljudski odbor moral zapreti dve šoli. V tej občini so pričeli že pred leti graditi lepo šolo, ki bi bila središče tega del. Goričkega. Med gradnjo je bila investicija prenešna od republiškega na lokalne sklade, ki pa ne zmorejo tako velike i ves ti cilje in je gradnja že dve leti prekinjena. To povzroča materialno in moralno škodo. Morda bi se lahko našla premostitev v dolgoročnem kreditu, ki bi ga občina rada prevzela. V ostalih kraji Pomurja so začeli reševati pomanjkanje prostorov z gradnjo paviljonov, kjer je način gradnje preprost, poceni in omogoča mobilizacijo krajevnih finančnih sredstev in prostovoljne delovne sile. Tak primer je moderen paviljon v Bakovcih. OLO posveča sedaj posebno mnogo skrbi strokovnemu šolstvu (vajenskim, kmetijskim im drugim šolam) ter bo v ta namen skušal zbrati še več sredstev. Napredek je v zadnjem času tudi v manjšinskem šolstvu kjr je priskočila na pomoč tudi republika. Poseben problem pri tem pa je vzgoja ciganskih otrok. Več družbene kontrole Rudi Čačinovič — predelovalna industrija, kmetijstvo, šolstvo, povsod bo dovolj dela Za tem je potekal razgovor o kmetijstvu in pogodbenem sodelovanju. Za tako izrazito kmetijski in poleg tega še gosto naseljeni okraj kot je Pomurje, je dejal, je povečanje hektarskih donosov še važnejše kot za katerkoli drugi okraj v naši republiki. Tega ni moč doseči z zastarelimi obdelovalnimi metodami. prav tako pa tudi ne z nazadnjaškimi in zastarelimi odnosi na vasi. Zategadelj je bil OLO že od vsega začetka akcije za pogodbeno sodelovanje kmeta z zadrugo mnenja, da je to pri sedanjem razvoju Pomurja najvažnejša naloga vseh gospodarskih in družbenih činiteljev sploh. Za nabavo mehanizacije je tudi OLO dal na razpolago svoja sredstva in podprl akcijo poslovnih zvez in posameznih zadrug. OLO je na svojih sejah in preko različnih organov poudarjal ,da je pridelovalno sodelovanje za Pomurje sedaj edina možnost, da zagotovi čimprej višji življenjski standard svojim ljudem. Samo s'predvidenimi posevki italijanske pšenice in hibridne koruze bomo lahko v nekaj letih dvignili vrednost kmetijske proizvodnje v Pomurju za približno milijardo dinarjev. Podobno sodelovanje pa razvijamo tudi v živinoreji Ob koncu je predsednik OLO tov. Rudi Čačinovič odgovoril še na nekatera vprašanja, ki se nanašajo na šolstvo v Po- Na okrajnem zavodu za socialno zavarovanje ugotavljajo, da so storitve zadravstvene službe iz leta v leto dražje. Leta 1935 je znašala povprečna cena teh storitev v naših ambulantah in zdravstvenih domovih 145, predlani 182, lani 186, letos pa kar 306 dinarjev. In še nekoliko bolj podrobno: hišne obiske so zaračunavali pri Gradu po 200, v Radencih po 540 dinarjev; nočne obiske pri Gradu po 500, v Lendavi po 810 dinarjev; za porode v Lendavi 3.800, v Radgoni, kar 11.388 dinarjev. In še babiški obiski: v Radencih po 100, v Radgoni po 500 dinarjev. Primerjava teh podatkov kaže, kakšna nesorazmerja so v cenah ambulant v posameznih krajih, čeprav ni dolgoročnem zavarovanju (pokojnin« in otroški dodatek) 1 milijon 42 tisoč, predlani 30 milijonov 563 tisoč, lani 27 milijonov 824 tisoč, letos do konca oktobra pa 80 milijonov 730 tisoč dinarjev. Z oktobrom letos znaša zguba socialnega zavarovanja brez pozavarovanja in za zdravstveno zavarovanje 50 milijonov, pokojnine in otroški dodatek 80 milijonov dinarjev, celotna zguba pa 130 milijonov dinarjev, Ob taki finančni bilanci sevedo ni mogoče misliti še na zavarovanje kmečkega prebivalstva. Celo tako: če se razmere v zdravstveni službi ne bodo izboljšale, bo potrebno zvišati prispevek za social-n ozavarovanje, kar pa ob trenutnih razmerah ne bi bilo v prid splošnemu izboljšanju zdravstvene službe, niti v prid življenjskim pogojem prebivalstva, kajti nekje je jama, ki . . . povprečja, nekoliko manj pregledov v vseh ostalih ambulantah, tako da znaša povprečje v našem okraja 3,7 pregleda na uro, dočim je slovensko povprečje 5 do 6 pregledov. V nekaterih zdravstvenih postajah pa ugotavljajo na uro le po 2 pregleda. Ob tem pa niso osamljeni primeri, da odobravajo pristojni organi zdravnikom še nadure. Se bolj čudno zvenijo ob nepopolni obremenitvi zdravstvenega kadra različne honorarne zaposlitve, pri čemer je mogoče trditi, da jih opravljajo v rednem delovnem času. Vse to se je močno razbohotilo po ureditvi zasebne zdravniške prakse. Ker ni težko izraziti visokih stroškov zdravstvenih postaj v cenah uslug, nekateri zdravstveni delavci naravnost izsiljujejo visoke kilometrine, honorarje in posebne dodatke. Problematika zdravstvene službe in zdravstvenega zavarovanja je nedvomno vredna vse pozornosti organov družbenega upravljanja. Zato je razumljivo, da je o razmerah v zdravstvu razpravljal na svoji nedavni seji svet za zdravstvo pri OLO, vprašanje zdravstva in zdravstvenega zavarovanja je bilo na dnevnem redu zasedanja Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota, včeraj pa so o teh problemih razpravljali tudi na okrajni skupščini zavoda za socialno zavarovanje. V pričajočem sestavku posredujemo našim bralcem nekatere bistvene ugotovitve zavoda za socialno zavarovanje o' stanju v naši zdravstveni službi. mogoče trditi, da vplivajo na te raizlike posebne objektivne okolščine, pač pa gre tu za nekatere nepravilnosti v delovanju naše zdravstvene službe. Razumljivo je, da morajo ob tem naraščati tudi izdatki zavoda za socialno zavarovanje. Leta 1935 so znašali stroški za zavarovance in njihove svojce 202 milijona 718 tisoč, predlani 250 milijonov 633 tisoč, lani 301 milijon 93 tisoč, letos do oktobra pa že 281 milijonov. Računajo pa, da se bodo letošnje stroški zvišali do konca leta na 390 milijonov dinarjev. V Ilustracijo glede poslovanja zavoda za socialno zavarovanje še to: leta 1955 je znašala zguba zavoda pri V Kopru je pred dnevi prvič pristala velika čezoceanska ladja — prvi del velikega novozgrajenega koprskega pristanišča je bil s tem izročen pomorskemu prometu. Slovenci pa smo si z njim odprli nova, velika vrata o svet. Med glavne vzroke, da v naši zdravstveni službi nekaj ni v redu, spada sam sistem obračunavanja zdravstvenih storitev. Te obračunavajo individualno, brez kakršnega koli gospodurskega okvira glede sredstev. Tako da je sedanji način obračunavanja zdravstvenih uslug zdravstveni službi pečat trgovine v najslabšem pomenu besede, saj ni mogoče trditi, da so v tem ali onem kraju pogoji tako različni kot to kažejo cene posameznih zdravstvenih ustanov. Trditi pa je mogoče, da se je v zdravstvu res uveljavil rek: — zavod za socialno zavarovanje ima blagajno, zdravstvena služba pa ključ! — Zanimivo pri tem je tudi to, da zdravstveni službi ni nikoli težko uveljaviti podražitve uslug. Dovolj je grožnja, da bo nnstalo zgubo plačal občinski ljudski odbor. Ta grožnja ima torej čudodelno moč. Ob tem se moramo nekoliiko zamisliti. Kritiziramo pojave podražitev v trgovini, nezaslužene premije, previsoke zneske izplačil dohodka gospodarskih organizacij za plače nad tarifnimi pravilniki itd., cene zdravstvenih uslug pa sprejemamo, kot da bi bilo to nekaj, kar je samo po sebi umljivo. Torej ni čudno, če so v nekem zdravstvenem domu podražili ambulantne storitve samo zato, ker je bilo v poletnih mesecih zaradi dopustov zdravstvenega kadra premalo zdravniških pregledov! Ker so kalkulacije v zdravstvenih ustanovah izven javne kritike, je mogoče ugotavljati še kaj. Statistični podatki kažejo, da opravijo razen v ambulantah Beltinc in Lendava, kjer obremenitev na zdravnika enaka slovenskemu Tako znašajo v nekaterih primerih ti dodatki k plači kar za tri plače. Ce upoštevamo ob tem število pregledov na uro, lahko trdimo, da je velik del teh prejemkov pravzaprav le nadomestilo za ukinjeno zasebno zdravniško prakso. Sedanji način obračunavanja v zdravstveni službi ima med drugimi še eno slabost. Ker ni glede sredstev in potreb neke določnejše meje, vedo to izkoriščati tudi zavarovanci. Brez dvoma pa je te razvade delno kriva tudi zdravstvena služba. Specialni pregledi, bolniški staleži, napotnice v bolnico, klimatska in druga zdravljenja, vse to so zadeve, ki jih poskušajo zavarovanci pogostokrat izrabljati. Če hoče biti zdravnik dober, Če si hoče pridobiti »ime«, mora biti pri tem zelo radodaren. Ni tudi malo primerov, da v podjetjih ne bi pripisovali krivde za visok bolniški stalež zaposlenih zdravstveni službi. Ob taki praksi je to mogoče. Znani so primeri, da so »bolniki« ozdraveli že kar v pisarni svojega podjetja. Ni tu mišljeno kakršno koli kratenje pravic zaposlenih do uslug zdravstvenega zavarovanja, gre le za pravilno vrednotenje pomena zdravstvene službe v naši družbeni ureditvi. Če bi taki bolniki prišli v ambulanto, bi bili brez dvoma deležni nekajdnevnega bolniškega staleža, zdravil, pregledov itd. Ni pa mogoče trditi, da takih bolnikov vendarle ni, vendar so redki primeri ali pa jih sploh ni, da v ambulanti po pregledu nekomu ne bi predpisali niti zdravila, niti bolniškega staleža. K tem trditvam samo kratko pripombo. Morda se bo ta ali oni zdravstveni delavec zgražal nad laičnostjo teh trditev, ko pa je znano, da pogostokrat ob povprečnem ambulantnem pregledu ni mogoče takoj razločiti tako imenovanih »zabušantov« od resničnih bolnikov. To je res, toda vse te trditve nimajo izbcTišča prav v tem kočljivem vprašanja, marveč v namenu in pomena zdravstvene službe, ki je ni mogoče deklarirati v nekaj stavkih. Da pa tudi ti drobčki kazijo pomen zdravslvene službe, ob že navedenih podatkih ni potrebno še dokazovati. Ob vseh teh podatkih in ugotovitvah je mogoče trditi, da zdravstvene usluge niso samo drage, marveč tudi slabe. In to ne daje zdravstveni: službi nobenega ugleda. Kljub temu, da postavlja zakon o zdravstvenih domovih na prvo mesto preprečevanje bolezni, je zaradi navedeni razmer prav obraillno: raje zdraviti kot bolezni preprečevati. Enostavno zato, ker preventivna služba vendarle ni povezana s takšnim številom kilometrov, honorarjev in dodatkov, tem bolj pa z nenehno skrbjo zdravstvenega kadra za zdravstveno prosvetljevanje ljudi, kar je pravzaprav bistvo zdravstvene službe. Vsekakor bo potrebno, da zavejejo v našem zdravstvu predvsem po ukinitvi zasebne zdravniške prakse bolj sveži vetrovi, ki bodo uveljavili zdrava načela zdravstvene službe. K temu bodo morali pripomoči v največji meri organi družbenega upravljanja v zdravstvu. Da pa bo to mogoče urediti in spraviti zdravstvo na pravi tir, bo potrebno urediti predvsem obračunavanje zdravstvenih uslug. Bolj primaren 'kot dosedanji bi bil pavšalni obračun, ki bo prisilil zdravstveno službo do tega, da bo po načelu: — zdravstvena služba je zaradi zavarovancev — najsmotrneje uporabljala družbena sredstva v preprečevanja in zdravljenju bolezni. Končno vodi sedanja praksa v zdravstveni službi v brezperspektivnost in v lov za pregledi, bolnikov. V primeru, da bi se uveljavili pavšalni obračun med zdravstveno službo in zavodom za socialno zavarovanje, bo moral zavod zagotoviti zdravstveni službi sredstva. Predlagani pavšalno obračun bo imel kot ugodno posledico to, da bi se zdravstvena služba otresla sedanje prakse in bi skrbela tudi za preventivno službo. Z urejenim finančnim poslovanjem med zdravstveno službo in zavodom za socialno zavarovanje bo mogla zdravstvena služba izvajati tudi določene investicije na področju preventive. Ob koncu še to: Našo javnost brez dvoma ta problematika živo zanima, sai jo posredno ali neposredno tudi čuti. V tem je tudi osnovni namen tega sestavka. Ne bi pa bilo napak, če bi slišali o teh problemih še strokovno mnenje. POMURSKI VESTNIK, 18. dec. 1958 v zdravstveno službo RAZPRAVA O PROBLEMIH ZDRAVSTVA NA ZASEDANJU OLO MURSKA SOBOTA Izčrpno in razgibano poročilo tov. Marije Vildove je dalo pobudo za več predlogov v razgibani razpravi. Med drugimi je dr. Nikolaj Lanščak poudaril, da le deloma odgovarjajo resnici govorice, češ da je vedno več obolenj TBC in raka. Znano je namreč, da se prav javna zdravstvena služba poslužuje vseh razpoložljivih sodobnih pripomočkov, zato odkritja novih obolenj ne pomenijo naraščanja le-teh. Potem, ko jo poudaril zboljšanje ambulantne službe v okraju, je dr. Lanščak omenil gradnjo otroškega oddelka soboške bolnišnice in se zavzel za novogradnjo paviljona v Rakičanu. Ljudska poslanka tov. Marija Levarjeva je v nadaljevanja plodne razprave omenila predvideno in delno že izpraznjeno poslopje za zdravstveno postajo v Sl. Radencih. Zagotovila je, da bodo v kratkem opravljena ustrezna popravila. Omenila je tudi oddaljeni negovski okoliš in otvoritev pomožne zdravstvene postaje v Negovi. Med problemi zdravstvene službe v radgonski občini je po sodbi tov. Levarjeve tudi ureditev zobozdravstvene službe, kar zajema tudi petletni perspektivni plan. Tu gre predvsem za otvoritev zobne ambulante v Sl. Radencih in zn zobno zdravljenje šolskih otrok v ob- čini. Radgonski ObLO se je namreč odločil za temeljito reševanje teh vprašanj in tako bo že letos do popolnosti zajeta glede temeljitih zobozdravstvenih pregledov šola na Kapeli. Kakor kaže, bo za težje primere v prihodnje prihajal specialist iz Ljubljane, ker dosedanja le ena zobna ambulanta ne zmore vsega. Glede preventivne službe je omenila tov. Levarjeva težave s pitno vodo v Apaški kotlini, zlasti kadar poplavlja Marn. Kakšen problem so nalezljive bolezni v Apaški kotlini, je znano, perspektivna rešitev pa je le v gradnji vodovoda. ZASEBNA ZDRAVNIŠKA PRUSA SE JE PREŽIVELA Zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft je med drugim poudaril, da pristojni zvezni organi že imajo pripravljen osnutek zakona o zdravstvenih organizacijah (zdravstveni domovi itd.) v pripravi pa je tudi ustrezni zakon. Priporočal je takšno delo v javni zdravstveni službi in urejanje njenih problemov, ki bo v skladu s tem, kar predvideva zakon. Zvezni ljudski poslanec Janez Hribar je med dragim poudaril, da zasebna zdravniška praksa ne more nuditi tega, kar lahko nudi javna, ker se je skratka preživela. Zato pa je važno vprašanje nagrajevanja zdravnikov javne zdravstvene službe. Poudaril je, da nima nobena država v svetu s takšnim narodnim dohodkom, kot je naš, tako visoko organizirane javne zdravstvene službe. To dokazuje veliko skrb naše družbene skupnosti za človeka. Dalje je tov. Hribar omenil predvidevanja, kako bo urejeno kmečko zavarovanje in dodal, da bo moralo sloneti na gospodarski osnovi in onemogočiti izkoriščanje. Tov. Hribar je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da družba že tako ogromno vlaga v bolnišnice itd. Ljudski odbornik Karel Lutar je omenil in podprl predloge Sveta za zdravstvo OLO o izgradnji objektov bolnišnice v M. Soboti. Izrazil je sodbo, da je treba hkrati, ko razpravljamo o uvedbi kmečkega zavarovanja, razpravljati tudi o izgradnji teh objektov. Glede gradnje otroškega oddelka je omenil, da bi bila adaptacija v bistvu dražja in bi pomenila le izhod za silo. Pozval je OLO, naj smatra izgradnjo soboške bolnišnice kot perečo družbeno potrebo in najde za to tudi potrebna sredstva. Predsednik OLO Rudi Čačinovič je pojasnil, da OLO lahko zagotovi lastno udeležbo iz proračunske rezerve, nato pa sta oba zbora v načela sprejela predloge Sveta za zdravstvo OLO M. Sobota. KLIMATSKO zdravljenje otrok V razpravi po poročilu Sveta za zdravstvo je dr. Nikolaj Lanščak podprl predlog o ureditvi obeh domov v Rakičana in Lukavcih, ker pomeni predlagana rešitev pridobitev tako za naše psihiatre, kakor tudi finančno olajšanje bremen prizadetih občin. Socialno ogroženi se sicer zatekajo v bolnišnice, kar pomeni velike finančne izdatke. Ljudski odbornik Stefan Šabjan je omenil primere nepravilnega urošenja sredstev, namenjenih za socialno varstvo ter okoriščanje in zlorabe s strani neupravičencev. Najbolj zgovoren je primer 100% invalida iz Dobrovnika, katerega invalidsko prejemke trošijo neodgovorni ljudje za pijančevanje itd. Dalje je govoril ljudski odbornik Šabjan o trošenju sredstev za klimatska zdravljenja otrok. Zdravniki so ugotovili, du je še mnogo otrok, ki so potrebni klimatskega zdravljenja, vendar jih ne pošiljamo zmeraj tja, kamor bi bilo treba. Dejal je, da je novi dom v Baški letos že služil svojemu namenu, treba ga je le še opremiti in dokončno uredili. Letos so znašali stroški za tritedensko letovanje enega otroka 13.000 dinarjev, sodijo pa, da bodo prihodnja leta še nižji. Ljudski odbornik Tone Truden je nato predlagal, da bi se o obeh domovih posvetovali predstavniki Sveta za zdravstvo OLO ter občinskih Svetov M. Sobota in Ljutomer kakor tudi predstavniki bolnišnice. Podpredsednik OLO tov. Joško Slavič je govoril nato obema zboroma o cenah, preskrbi in plačah, na dnevnem vredu pa so bila tudi še imenovanja in volitve, o čemer poročamo na drugem mestu. bš Za večji ugled javne zdravstvene službe Ljudski odbornik tov. Lojze Valenčič je poudaril, da je uvedba kmečkega zavarovanja nujnost, ki jo zahteva naš razvoj. Ko bo kmečko zavarovanje urejeno, bodo prihajali i deželo v industrijo zdravi ljudje. Opozoril je na pravočasne priprave in opomnil navzoče, da bodo nastale, če ne bomo vsega pravočasno pripravili, težave v administraciji, ki pa ni najvažnejša. Dalje je tov. Valenčič poudaril pomen dobre organizacije zdravstvene službe in opozoril, da stroški za zdravila naraščajo, da so honorarne zaposlitve zdravstvenih delavcev boljše plačane od ostalih itd. Glede investicij v zdravstvu je omenil težnjo finančno sposobnejših občin, ki pa zmeraj ne gledajo stvari kompleksno, ter priporočal Še več pozornosti preventivi, sicer bi bila uvedba kmečkega zavarovanja nemogoča. Pri ambulantni službi je dodal, da ni dovolj samo razširitev, temveč tudi spremenjena organizacija dela. Po njegovi sodbi je način zdravljenja še zmeraj isti, pregledi so premalo temeljiti, njihovo število pa narašča v začaranem kroga. Tov. Valenčič je dalje omenil, da je bilo doslej premalo skladnosti v delu družbenih organov, upravnih organov zdravstvene službe in organov službo socialnega zavarovanja. Dodal je, da bo treba v začetnem obdobju kmečkega zavarovanja skupaj reševati vse pereče probleme. Potem, ko je ugotovil, da pomeni bližnja uvedba kmečkega zavarovanja revolucionaren skok v razvoju naše javne zdravstvene službe, je tov. Valenčič izrazil sodbo, da glede kadra ne bo težav, saj so se kmetje zdravili tudi že doslej, poskrbeti pa bo treba za ustrezno organizacijo dela in pravilno nagrajevanje. S kmečkim zavarovanjem bodo odpadle vsote, ki so jih doslej izdajali kmetje za zdravljenje in jih bodo lahko uporabili za povečanje kmetijske proizvodnje. Seveda pa bo treba po njegovi sodbi ob uvedbi kmečkega zavarovanja še dvigniti in utrditi ugled javne zdravstvene službe. Marija Vildova z poročila o delu socialnega varstva MILIJONI ZA ČLOVEKA V našem okrajni znaša v prvih osmih mesecih letošnjega leta prispevek za socialno zavarovanje 407,9.46.905 dinarjev. Za zdravljenje je izplačanh 208,000.000 dinarjev, 349 milijonov pa je bilo izplačanih za otroške doklade in pokojnine. Skupnih izdatkov je torej 557 milijonov. Razlika, ki znaša 150 milijonov, je bila krita iz sredstev republiškega sklada. Posebej je izplačal invalidski odsek pri OLO 70 milijonov dinarjev za invalidnine, dodatke im zdravljenje invalidov. In če dodamo še sredstva, ki jih dajejo ljudski odbori za kritje raznih bolniških oskrbnih stroškov in raznih socialnih podpor, ki znašajo v našem okraju letno 185 milijonov, pridemo do Ugotovitve, da so ta sredstva večja kot vse investicije v okraju. Svet za socialno varstvo OLO Murska Sobota skuša reševati vse probleme z razumevanjem in skrbjo. Tu velja omeniti med drugim rejniško službo, delo občinskih svetov za varstvo družine in socialno varstvo, delo upravnih organov, delo domov onemoglih, prispevke okrajnega in občinskih proračunov za del socialnega varstva, zdravstvena letovanja, skrb za otroke in mladino, skrb za šolške mlečne kuhinje itd. Zaradi boljšega in hitrejšega reševanja problemov in pritegnitve širokega kroga državljanov k sodelovanju je Svet imenoval Štiri komisije, ki so zbirale in pripravljale problematiko s posameznih področij varstvenega dela in dajale konkretne predloge Svetu in upravnemu organu. Vse štiri komisije po svojih močeh uspešno delujejo, član; Sveta pa se udeležujejo sej občinskih svetov ter tudi aktivno delajo na terenu kot socialni delavci. Kaže, da bo treba imenovati tudi komisijo za zaščito družine. Njena naloga bo zbirati in proučevati stanje in ustrezne probleme ter pripravljati gradivo in predloge za seje Sveta s svojega področja dela. V okraju Murska Sobota deluje pri reševanju socialno varstvenih problemov 16 svetov za varstvo družine in socialno varstvo. V teh svetih delo 112 članov, najbolj aktivna pa sta sveta v Murski Soboti. V letošnjem letu skrbijo varstveni organi za 191 otrok. Od teh je na obveznem šolanju okrog 65 otrok, drugi so že na srednjih in višjih šolah ali se kako drugače izpopolnjujejo. Pred dvemi leti so morali skrbeti za 329 otrok. Od 21.000 šoloobveznih otrok dobiva dodatni topli obrok malice v šoli nad 1500 otrok. Svet sodi, da morajo upravni in družbeni organi nenehno in pravilno skrbeti za načrtno trošenje materiala, ki ga prejemajo od mednarodnih organizacij za pomoč otrokom. Vrednost pomoči, prejete v letošnjem letu, znaša že sedaj 74 milijonov dinarjev. Žal nam prostor ne dopušča, da bi objavili tudi ostale zanimive in poučne izvlečke iz poročila Sveta za socialno varstvo na zadnjem zasedanju OLO. Za zdaj bi omenili le to; praksa je pokazala, da bi bilo treba enega izmed obeh domov onemoglih v Rakičanu in v Lekavcih preurediti v dom zaprtega tipa. V obeh domovih je namreč precej oskrbovancev, ki so duševno defektni ter zato kvarijo razpoloženje in mir ostalih oskrbovancev. S tako rešitvijo bi bila oba domova polno zasedena tudi v prihodnje, popravilo pa bi se neprijetno vzdušje, ki vlada v obeh domovih. V zvezi s tem sta občinski in okrajni svet za socialno varstvo že storila potrebne korake pri Svetu za socialno varstvo pri ObLO Ljutomer. IZ RADGONE VIČ NAROČNIKOV PREŠERNOVE DRUŽBE V Radgoni je bil včeraj razgovor o tekočem delu poverjenikov Prešernove družbe. Sestanka so se udeležili poverjeniki in prosvetni delavci, razgovor pa je vodil tajnik Glavnega odbora Prešernove družbe iz Ljubljane. Razpravljali so o nalogah poverjenikov, o vsebini knjig ter o razširitvi poverjeniške mreže Prešernove družbe. NOVI KMETIJSKI STROJI Letos so si zadruge v videmski občini nabavile tri traktorje s priključki in večje število manjših strojev. Traktorje so koristno uporabili pri jesenski setvi, ki je v glavnem končana. Kmetje, ki so pristali na pogodbeno pridelovanje pšenice, so pravočasno prejeli ustrezna semena in umetna gnojila. ODKUP SADJA V občini Videm zadnje čase zadovoljivo poteka odkup sadja, Največje povpraševanje je za zim. sadjem boljše kakovosti, medtem ko za industrijskim sadjem ni večjega povpraševanja. Kmetje so po končani trgatvi tudi že prodali manjše količine mošta. Cena se giblje od 40 dinarjev navzgor. Sklenili so, da bodo izpopolnili in poživili delo že obstoječega občinskega odbora Prešernove družbe. Pregledali bodo dosedanje delo in se pripravili za bolj sistematično delo za zbiranje naročnikov za drugo leto. Poskrbeli bodo, da pridobe v občini čimveč temeljnih in podpornih članov. Ika. NAJVAŽNEJŠE NALOGE V PRIHODNJEM LETU (Nadaljevanje s 1. strani) poskrbeli za pravilen odnos do bolnikov. Njinova skrb bi morala veljati tudi celotni problematiki o zdravstvenem stanju prebivalstva in strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenega kadra. Glede štipendij sodi Svet, da bi jih naj dobivali le povprečno dobri dijaki in taki, ki jih delo na tem področju tudi veseli. Praksa je namreč pokazala, da je bila mnog m štipendija le izhod v sili itd. Doslej se je namreč dogajalo, da so nekateri dobivali štipendijo več let, svoji delovnih mest pa niso zasedli nikoli. Ko omenja poročilo stanje zdravstvenih zavodov in postaj, ugotavlja med drugim skrb občin za zboljšanje delovnih pogojev zdravstvenih zavodov. V letih 1955—1957 so dobili nove prostore zdravstveni domovi in postaie v Ljutomeru, Radgoni in Vidmu. Omejitev zasebne prakse je to dejavnost še po- spešila. Veliko razumevanje za potrebe zdravstva je pokazala občina Murska Sobota, ki, je začela z gradnjo paviljona za enoto zdravstvenega doma. V kratkem bodo dograjeni prostori za zdravstveno postajo v Križevcih pri Ljutomeru, primerne prostore pa je dobila zdravstvena postaja pri Gradu. V Dobrovniku gradi jo vaščani stanovanje za zdravnika ter bodo tako pridobili ordinacijske prostore. Tudi v Lendavi in na Cankovi gradijo za potrebe zdravstvene stužbe. Nujno je, da dobita večje in več prodorov zdravstveni postaji v Beltincih in Radench, ki še vedno gostujeta v tesnih prejšnjih zasebnih ordinacijah. Prihodnje leto: šola za bolničarje Poročilo Sveta za zdravstvo OLO Murska Sobota navaja naposled tudi podrobne podatke o štipendiranju zdravstvenega kadra, o zdravstveni zaščiti že- na in otrok ter o uspešnem delu sanitarne inšpekcije itd. Svet si prizadeva, da bi s finančno pomočjo republiškega Sveta za zdravstvo v prhodnjem letu odprli šolo za bolničarje in ureja stvari s pravilniki o plačah po novem zakonu o javnih uslužbencih, ker so posamezni zavodi vnašali nezakonita določila o posebnih dodatkih in podobno. Svet sodi, da so najvažnejše naloge za razvoj zdravstvene službe v prihodnjem letu kadri, inšbrumentarij in prostori za usposobitev vseh zdravstvenih zavodov za kmečko zdravstveno zavarovanje. V ta namen naj se zagotovijo najnujnejša sredstva v proračunih ter smotrno vlagajo lastni skladi zavodov. Svet priporoča obč. ljudskim odborom, da skrb jo za razvoj zdravstvene službe po občinskih petletnih načrtih in sproti izpolnijo vse naloge, ki so na zdravstvenem področju pred njimi. Zasedanje Zvezne ljudske skupščine Enakomerni in harmonični razvoj gospodarstva Zvezna ljudska skupščina je predvčerajšnjim začela svoje delo z obravnavo poročila Zveznega izvršnega sveta o gibanju gospodarstva, o poročilu podpredsednika ZIS Mijalka Todoroviča. Pomembna je ugotovitev, da se je kmetijska proizvodnja na osnovi kooperacije povečala celo v primerjavi' z najugodnejšim letom po vojni, kakršno je bilo lansko leto. Delovna storilnost se je povečala za 3 odst. Zaposlenost pri nas naglo narašča in s tem se tudi hitro spreminja socialni sestav prebivalstva, toda to ima za posledico rahlo naraščanje delovne storilnosti. Obenem s tem je zapaženo naglo širjenje prej zapostavijenih panog za proizvodnjo potresnega blaga (obrtništvo, komunalna, stanovanjska in drugih). Na osnovi sprememb, nastalih v gospodarski politiki, smo to tudi pričakova- Kaže, da smo prišli v obdobje bolj enakomernega in bolj harmoničnega razvoja gospodarstva ter vzporednega naraščanja življenjskega standarda. Kar se tiče naših gospodarskih stikov s tujino in zunanje trgovine, je opaziti, da bo celotna menjava v petletnem obdobju večja, kot pa je predvidena s petletnim planom. Uspeh zunanje trgovine je izražen v zmanjšanju primanjkljaja plačilne bilance, toda v manjši meri, kot je bilo predvideno. To je posledica poslabšanih pogojev v mednarodni menjavi. Računali smo tudi z znatnimi vsotami tujih kreditov za izgradnjo nekaterih osnovnih objektov plana, toda del predvidenih in že zaključenih kreditov je odpadel. Nastal je torej problem finansiranja teh objektov iz drugih virov. Morali smo razširiti program kreditov in posojil v zahodnih deželah. To je povzročilo že znatne težave, kljub nekaterim uspehom. Vsekakor se moramo še bolj osloniti na lastne moči. Investicije se čez predvidevanja povečujejo zlasti v kmetijstvu in družbenem standardu, kar zahteva povečano previdnost, da se ne bi ponovile izkušnje prejšnjih let. Tudi v letošnjem letu pričakujemo večjo potrošnjo prebivalstva. Proračunska potrošnja nenehno narašča in je postala trajen gmotni vir v prispevku iz osebnih dohodkov prebivalstva. Skupni proračunski izdatki so lani in letos narasli za okrog 30. odst. Prišlo je do globalnega uravnovešenja proračuna ljudskih republik in dela proračunov iz okrajnih in občinskih ljudskih odborov. Novi sistem razdelitve dohodkov se še ni v celoti uveljavil. Še nobena gospodarska organizacija praktično ne razdeljuje svojega čistega dohodka na nov način. Smo šele na začetku prizadevanja«, da začnemo izkoriščati možnosti, ki nam jih nudi; nov sistem razdelitve dohodka. Polletni obračun je pokazal zlasti občutne neenakopravnosti v ravni minimalnih osebnih dohodkov. To zahteva temeljito proučevanje delovanje slehernega elementa novega sistema razdelitve dohodka. V torek, 28. t. m., je nadaljevala skupščina svoje delo na ločenih sejah obeh zborov, kjer sta sprejela nekaj odlokov, nekaj osnutkov odlokov in zakonov. V razpravah je prišlo do nekaterih zanimivih ugotovitev. Za nas je najpomembnejša vest, da bo izšel osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju kmečkih proizvajalcev pred koncem letošnjega leta. Na poznejši skupni seji obeh zborov so ustanovili med drugim tudi nov odbor Zvezne ljudske skupščine za družbena sredstva. PETNAJSTA OBLETNICA I. KONGRESA SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ZVEZE ŽENA SLOVENIJE PROSLAVLJENA V NOVEM MESTU Proslave se je udeležilo 10 delegatk iz Pomurja V Novem mestu je bilo v nedeljo svečano zborovanje v počastitev 15. obletnice I. kongresa Slovenske protifašistične zveze žena. Govoril je tudi predsednik Izvršnega sveta LRS tovariš Boris Kraigher. Zborovanje je pričela predsednica Glavnega odbora Zveze ženskih društev Slovenije tov. Angela Ocepek, ki je pozdravila vse delegatke, zlasti one iz Trsta in Koroške. Kot goste je pozdravila tudi predsednika izvršnega sveta LRS Borisa Kraigherja, podpredsednika izvršnega sveta LRS dr. Jožeta Vilfana, podpredsednico Glavnega odbora SZDL S1ovenije tov. Vido Tomšič in druge. Med govorom tovarišice Ocepkove je delegacija žena odnesla vence pred spomenik padlih borcev v Novem mestu. Po njenem govoru so pozdravili udeleženke proslave novomeški pionirji. V imenu prebivalcev Dolenjske je pozdravil vse navzoče sekretar okrajnega komiteja Jože Borštnar. Nato je pozdravil udeleženke še predsednik glavnega štaba mladinskih delovnih brigad, ki je ob velikem odobravanju povedal, da sta asfalt in beton na avtocesti že povezala Ljubljano in Zagreb. Ob drugem nacionalnem kongresu zn zaščito otrok VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE MLADE GENERACIJE - NAJPOMEMBNEJŠI NALOGI Predvčerajšnjim se je začel v Beogradu II. nacionalni kongres za zaščito otroka. Kongresa se je udeležilo okrog 1800 delegatov in mnogo gostov. Med njimi so bili tudi predsednik Zvezne ljudske skupšči-ne Peter Stambolič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Rodoljub Čolakovič, predsednik Izvršnega sveta Srbije Miloš Minič, člani Zveznega izvršnega sveta Lidija Šentjurc, Krsta Popivoda in Krsta Crvenkovski in drugi. Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal kongresu pozdravno pismo, ki ga prebral predsednik centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije in član delovnega predsedstva kongresa Mika Tripalo. Po izvolitvi treh komisij in sprejetju poslovnika dela kongresa je imela uvodni referat »Vzgoja mladih generacij — nedeljiv: del borbe za socialistične odnose«, predsednica od- bora za prosveto Zvezne ljudske skupščine Milka Minič. Glavna tema II. nacionalnega kongresa za zaščito otrok je bil problem vzgoje mladih v naš: deželi. Pri tem so mišljeni tudi rezultati I. nacionalnega kongresa za zaščito otrok, družbeno politični problemi mlade generacije in družbena odgovornost vseh činiteljev, ki zavestno in organizirano delujejo pri vzgoji otrok kakor tudi nujnost njihovega povezanega in enotnega delovanja. Ta tema upošteva tudi pozv VII. kongresa ZKJ vsem odgovornim družbenim činiteljem, naj si prizadevajo uresničiti cilje in načela socialistične vzgoje mladne. Namen kongresa je bil med drugim tudi ta, da razgiba še širše kroge prostovoljni družbeni delavcev, članov šolski odborov, delavskih svetov in drugih, da še bolj organizirano doprinašajo svoj delež k uresničevanju ciljev socialistične vzgoje mlade generacije. OBVESTILO Naročnike »POMURSKEGA VESTNIKA«, ki so v zaostanku za naročnino za leto 1958, prosimo, da to poravnajo najkasneje do konca meseca novembra, ker jim v nasprotnem primeru ne bomo mogli več pošiljati lista. UPRAVA Pomurski vestnik, 30. okt 1958 3 IZPOLNJEVANJE DRUŽBENEGA PLANA V BELTINSKI OBČINI Proizvodnost narašča Pregled polletne realizacije družbenega plana v beltinski občini kaže, da je družbeni sektor izpolnili svoje planske postavke po vrednosti proizvodov s 46%, narodni dohodek pa s 48%. Tu moramo ugotoviti, da je večina podjetij sezonskega značaja in je drugo polletje zaradi tega v proizvodnji in ustvarjanju narodnega dohodka veliko močnejše. Zato lahko pričakujemo, da bo družbeni sektor gospodarstva plan izpolnil. Nekatera podjetja (»Žaga« in »Mizarstvo«) so letni: plan izpolnil nad polovico, le »Ključavničarstvo«, ki ni sezonskega značaja, zaostaja z realizacijo prav tako kot »Sodarstvo«. ki je ob polletju izpolnilo svoje naloge le s 15%. Tudi kmetijske zadruge so izpolnile polletni plan. Nekatere so plan celo presegle, le KZ Bistrica je dosegla ob polletju le 34% plana. Kmetijske zadruge opravi jo večino svojih uslug na jesen in ker je tudi odkup v drugem polletju neprimerno večji od onega v prvem imajo KZ pogoje, da bodo plan do konca leta dosegle, nekatere pa tudi presegle. Trgovina je izpolnila svoj tetini plan po vrednosti s 56%, narodna dohodek pa s 48%. O Proizvodnost se je v letošnjem prvem polletju povečala v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 20%. V povečanju proizvodnosti je na prvem mestu podjetje »Pletilstvo«. V tem podjetju se je vrednost proizvodnje povečala v primerjavi z lanskim prvim polletjem za trikrat, medtem ko Je število zaposlenih ostalo isto. »Mizarstvo« je povečalo proizvodnjo za dvakrat. Kmetijski zadrugi Gančani in Lipovci sta povečali svoj bruto dohodek za 124%, KZ Beltinci pa le za 8%, zaposlenost pa za 60%. Plan proizvodnje v kmetijstvu v devetih mesecih je izpolnjen z 89%. Tu se proizvodnja še nadaljnje. Živinoreja, predelava in krmne rastline bodo do konca leta prispevale predvidoma več, kot predvideva plan. Posamezne kmetijske dejavnosti so letni plan izpolnile: poljedelstvo 101%, sadjarstvo 61%, vinogradništvo 183%, živinoreja 77% in predelava 66%. Poslovni uspehi nekaterih podjetij' so dobri. Ob polletju so izkazali tudi dobičke — z izjemo nekaterih, ki. so prikazali izgubo. KZ so dobro gospodarile. Razen amortizacije so ustvarile nad 3 milijone dinarjev sredstev za razne sklade. A. H. ŠTUDIJ KONGRESNEGA GRADIVA V zimskem času bodo imeli v ljutomerski občini reden študij v dveh centrih, in sicer v Ljutomeru in v Križevcih. K študiju ne bodo prihajali le člani ZKJ. Na take sestanke bodo vabili tudi člane SZDL. Na sestankih bodo predvsem proučevali program ZKJ in delo ter pomen kmetijskih zadrug na vasi v smislu novih gospodarskih predpisov. ob Priprave za volitve zadružnih svetov v beltinski občini Nad 200 članov zadružnih svetov Kmetijske zadruge v beltinski občini so že pristop le k imenovanju volilnih komisij. Tudi kandidatne liste že pri pralvljajo. Pri izbiri kandidatov ne pozabljajo na žene in mladino. V občini bo v petih kmetijskih zadrugah izvoljenih nad 200 članov v zadružne svete. Zanimanje za volitve je veliko, kar kaže dejstvo, da so kmetijske zadruge pridobile precej novih članov (KZ Lipa 50). Te dni so kmetijske zadruge imele polletne občne zbore. Na zborih so pregledale predvsem dosedanje uspehe. Razpravljali so tudi o bodočem delu — pospeševanju kmetijstva, sprejemali sklepe o nabavi kmetijskih strojev — traktorjev, sejalnic. mlatilnic itd. Sprejemali so tudi nova zadružna pravila. Zadružniki so pokazalii za nova pravila dokajšnje razumevanje in so jih po razpravah in pripombah tudi sprejeli. Udeležba na polletnih občnih zbor h je bila dobra, predvsem v Beltincih in Lipi-Odrancih. Zadružniki so se precej zanimali tudi za položaj in namen novih zadružnih svetov. Ena izmed ugotovitev na občnih zborih je tudi ta, da so letos kmetijske zadruge uspešno izvajale škropljenje krompirišč in tudi razna druga škropljenja. Vse kmetijske zadruge so v prvem polletju z majhno izje- Žalna svečanost Na dan mrtvih bo priredila krajevna organizacija ZB Križevci žalno svečanost pri spomeniku v Križevcih. Žalna svečanost bo tudi na skupnem grobu padlih partizanov na pokopališču itn ob spominski plošči pri Žaliku v Logarovcih. nb mo KZ Bistrica ob Muri dobro gospodarile. Izpolnile so polletni družbeni plan, nekatere pa so ga celo presegle. V času do volitev zadružnih svetov bodo upravni odbor kmetijskih zadrug sklicevali skupaj s Socialistično zvezo in drugimi organizacijami še sestanke, na katerih bodo razpravljali o nadaljnjem delu zadruge in o dokončni izvedb’ volitev. A. H. Skupina vnetih obiskovalcev KGŠ Kapela Novice s Kapele „Dobra volja je najbolja... Pred kratkim je pri Kapeli uprizorila domača igralska družina igro »Rokovnjači«. Da je bila uprizoritev uspešna, najbolje potrjuje dejstvo, da je bil pri obeh predstavah obisk zadovoljiv. Nedvomno bi bil obisk še večji, če bi prireditev ne bila ravno v času trgatve. Z uprizoritvijo »Rokovnjačev« so pri Kapeli otvorili letošnjo igralsko sezono. To je razmeroma zgodaj, če upoštevamo, da sodelujejo pri igri tudi delavci, tamkajšnjega vinogradniškega posestva, kjer imajo prav v jeseni največ dela. Tov. Pavle Podlesek, šolski upravitelj, ki je igro režiral, in njegovi požrtvovalni igralci dokazujejo, da je z dobro voljo in vztrajnostjo moč premagati še tako velike težave. In končno — uspeh poplača ves trud. Kot marsikje drugje imajo tudi pri Kapeli težave zaradi pomanjkanja odrskih rekviz- RODITELJSKI SESTANEK je bil te dni v Križevcih pri Ljutomeru. Na sestanku se je zbralo nad 150 staršev. Poslušali so zanimivo predavanje dr. Špindlerja o alkoholizmu. Tema je bila zelo posrečeno izbrana, kar velja zlasti za letos, ko je bilo veliko pijače. Starši so se med drugim zelo zanimali za razne oblike dela v šoli, ki jih prinaša šolska reforma. Podprli so tudi prizadevanje šolske mlečne kuhinje, kateri so sami pripravljeni pomagati. nb tov. V novem zadružnem domu imajo sicer lepo dvorano in oder. potrebno pa bo urediti še marsikaj. Čeprav se zavedajo, da to v kratkem času še ne bo mogoče, se domači prosvetni delavci trudijo, da bi s priredi- tvami zbrali toliko lastnih sredstev, da bi vsaj oder opremili z najnujnejšim. Nedvomno bo učinek njihovih iger tedaj še večji. Prepričani so, da bodo z dobro voljo to dosegli. T. S. KGŠ ljutomerske okužene v letošnjem šolskem letu Tudi letos bodo v ljutomerski občini nadaljevali z zimskim izobraževanjem kmečke mladine. Odločili so se, da bodo imeli na devetih KGŠ, kolikor jih je v vsej občini, samo drugi letnik. V šolo bosta hodila letnik 1942 in 1943. Vseh prijavljenih mladincev je 256. Občinski sivet za šolstvo bo tudi poskrbel za do- bre predavatelje, predvsem za dobre kmetijske slrokovnjakepraktike. Poskrbel bo tudi, da se bodo ti kmečki mladine vključili v aktive mladih zadružnikov, ki pri nekaterih zadrugah že koristno delujejo. Pouk bo vse štiri zimske mesece po dvakrat tedensko. nb Ta posnetek je prav tako iz Ljutomera. Kaže nam najbolj prizadevne in disciplinirane šoferje IZ RADGONE Za zboljšanje higiensko tehnične zaščite pri delu Pred dnevi je bila v Radgoni skupščina podružnice socialnega zavarovanja. Mnogo so razpravljali tudi o zboljšanju higienske tehnične zaščite našega delavca. V občini so v vseh večjih podjetjih (le po številu) komisije za HTZ, ki pa še niso našle za svoje delo pravilnega razumevanja. Za HTŽ je vložilo še največ sredstev (okrog 7 milijonov dinarjev) slatinsko podjetjne v Radencih, med najslabšimi pa je podjetje -Mizarska delavnica« v Apačah. BRALCEM POMURSKEGA VESTNIKA Odbor za pripravo proslave 10-letnice Pomurskega vestnika pri ČZP »Pomurski tisk« je sklenil, da izda sindikalna podružnica podjetja skupno z novinarsko podružnico v Murski Soboti ob 10. obletnici našega lista, t. j. za 18. februar 1959 poseben humoristični zbornik. Zato prosimo za sodelovanje vsakogar, ki nam lahko posreduje pristne domače šale in anekdote. Prispevke pošljite na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika, Murska Sobota, z oznako na pisemskem ovitku: »Za humoristični zbornik«. Za zboljšanje higienske tehnične zaščite pri delu so sprejeli na skupščini več sklepov. Za prevzgojo zavarovancev bodo v podjetjih predavanja o HTZ. Poskrbeli bodo za potrebna finančna sredstva in ustanovili obratne menze, kjer jih še ni. Ves mesec april prihodnjega leta bodo posvetili higienski zaščiti dela. Takrat bodo pregledali tudi uspehe komisij. Posebno skrb bodo posvetili mladim proizvajalcem, vajencem in delovnim invalidom. Ika TUDI V BOGOJINI AKCIJA ZBIRANJA SADJA Na pobudo Glavnega odbora RK in LMS, ki sta pozvala pionirje v »Pionirskem listu« k nabiranju sadja za mestne šole, so tudi bogojinski učitelji sklenili, da bodo izvedli to akcijo. V razredih so se učitelji pogovorite z učenci o vsem potrebnem in vsi učenci so obljubili, da bodo prinesli po pet jabolk. Že drugi dan so nekateri učenci prinesli polne torbe jabolk. Skupno so prinesli 500 kg jabolk, ki so j lih nato odposlali neki ljubljanski šoli. Take nabiralne akcije so velikega pomena in otroci jih z veseljem izvedejo. Take akcije služijo jo tudi boljšemu spoznavanju in medsebojni pomoč . S. M. Vlagajte pri KOMUNALNI BANKI MURSKA SOBOTA in njenih podružnicah • GORNJA RADGONA • LJUTOMER • LENDAVA ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — SPOR kljub porazu-ugodna ocena Branik: Sobota 11: 6 (6: 4) Mariborskii Večer je že v soboimi številki, ko je v kratkih potezah komentiral uspehe igralcev Sobote v predzadnjem srečanju z enajstorico Jesenic na domačih tleh, napovedal, da bo mariborski Branik imel v nedeljo za nasprotnika moštvo, ki ga nikakor ni mogoče podcenjevati, če zaigra v svoji najboljši formi. Nedeljska tekma za prvenstvo v slovenski conski nogometni ligi med Branikom in Soboto v Mariboru je to potrdila, saj je bila to tekma, ki jo mariborski ljubitelji nogometa že dolgo niso videli. Okrog 2000 gledalcev je bilo zadovoljnih, saj je padla kar 17 golov! Rezultat je v resnici podoben letošnji obilni beri grozdja. Poglejmo, kako so padali goli! Prvi gol so dali igralci Sobote, takoj za tem pa so jim domači napadalci zapovrstjo vrnili kar štiri Zadetki Plaznika (dva), Hanzla in Cekova so bili lepi udarci s 16 metrov! Pet’ gol je dosegel Gabrijan, potem pa je Sobota spet dvakrat zatresla Eterlovo mrežo. Do konca prvega polčasa sta bila uspešna še Belcer in za Soboto požrtvovalni Zeliko z 11-metrovke. Do konca igre so Belcer, Hanzel, Cekov in dvakrat Eelsner dosegli še pet golov, pa rud: igralci Sobote so domala vsak svoj napad zaključili z zadetkom. Vratar Eferl je moral nekajkrat odločno posredovati, da je ubranil nekaj nevarnih strelov na njegova vrata. Mod igralci Sobote so se zlasti odlikovali: strelec treh golov Maučec, veteran Zelko z 2 in Sečko z 1 golom. Sodnik Aljančič iz Ljubljane je po mnenju igralcev Sobote sodil dobro in vsekakor ni bilo na mestu posredovanje prenapetih gledalcev, ki so hoteli z njim obračunata Njihovo nakano pa so uspešno preprečili domači funkcionarji. V predtekmi so se srečali mladinci Branika in mladinci Sobote. Zmagali so prvi z rezultatom 5:1 (3:1). Delavske športne igre tudi v Soboti Prehoom pokal za Panonijo Tudi letos je občinsko sindikalno vodstvo v Soboti priredilo delavske športne igre v počastitev občinskega praznika. Zanimanje za medsebojna srečanja moštev sindikalnih podružnic je bilo veliko, saj se je za tekmovanje prijavilo 27 izmed 46 podružnic. V nogometu je tekmovalo 9, v odbojki. 10, v keglareju 12, v streljanju 21, v šahu 14 in v lahki atletiki 2 moški in 2 ženski tekmovalni skupini. Objavljamo imena prvouvrščenih moštev v posameznih disciplinah. NOGOMET: 1 Panonija, 2. Trgovci in KZ. 3. Pomurski tisk. ODBOJKA: 1. Državni uslužbenci TNZ, sodišča in javnega tožilstva, 2. Sograd in Zidar. 5. Agromerkur. KEGLANJE: 1. Panonija, 2. Trgovci in KZ. 3. Pomurski tisk. STRELJANJE: 1. Rafimus. Blisk, Strojnik, 2. Državni uslužbenci OLO, ObLO, ZSZ in revizijskega zavoda, 3. Državni uslužbenci TNZ sodišča in javnega tožilstva. ŠAH: 1. Državni uslužbenci banke, 2. Državni uslužbenci TNZ, sodišča in javnega tožilstva, 3. Državni uslužbenci OLO. ObLO, ZSZ in RZ. LAHKA ATLETIKA: 1. Panonija. 2. Pomorski tisk. Vsa na prva mesta uvrščena moštva so dobila prehodne pokale občinskega ljudskega odbora in spominske diplome občinskega sindikalnega vodstva, spominsko diplomo pa so prejeli tudi Drago Kolmanič kot najboljši strelec, ki je dosegel povprečno 84 krogov, Anton Humar, delavec iz Panonije — v moški konkurenci s 1566 točkami na prvem mestu v peteroboju — in delavka Aranka Kakaš iz Panonije za prvo mesto v ženski konkurenci. Prehodni pokal je prejelo moštvo Panonije, ki se je v generalni razvrstitvi moštev uvrstilo na I. mesto s 15 točkami, njemu pa sledijo: 2. Državni uslužbenci TNZ, sodišča in JT z 12, 3. Trgovci in KZ z 8, 4. Državni uslužbenci OLO, ObLO. ZSZ in RZ s 7. 5. Pomurski tisk s 6 točkami itd. Prireditelj je tudi z letošnjimi delavskimi športnimi igrami dosegel svoj namen, saj je že to velik uspeh, da je samo v konkurenci tekmovalo 516 članov sindikata. V podjetjih, v katerih so se sindikalne podruž- nice odločneje zavzele tudi za športno in drugo izživljanje delavcev in uslužbencev, je bil odziv zadovoljiv, le v obrtnem podjetju Kroj ni šlo po sreči; člani sindikata so želeli, tekmovati za časten naslov najboljšega v občini, za kar so imeli tudi pogoja in možnost, toda uprava podljetja jim tega ni omogočila, zato so morali odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. »Kako dolgo še tako?« se sprašujemo. Mar so sindikalne podružnice nekomu samo privesek ali nameček? Pričakujemo, da bo audi bližin ji kongres telesne kulture v Beogradu določil telesni vzgoji pravo mesto v delovnih kolektivih in odločno zavrnil take pojave. Občinsko vodstvo izreka zasluženo priznanje vsem, ki so sodelovali v tem športnem tekmovanju ali kakorkoli drugače prispevali k temu skupnemu uspehu. Š. D. Ženski rokometni turnir v Soboti ESŠ s 3 točkami — prva V Tednu ženskega rokometa, ki je bil v začetku tega meseca, je Pomurska rokometna podzveza priredila turnir, v katerem so sodelovale ženske tekmovalne skupine SAG, Učiteljišča in ESS. Posamezne tekme so se končale takole: ESš : SAG 4:1 (1:0), ESS : Učiteljišče 1:1 (1:0), SAG : Učiteljišče 2:0 (0:0). Najbolj zanimiva je bila druga tekma, predvsem zaradi borbenosti obeh tekmovalnih skupin. Igralke ESS so v I. polčasu že vodile, vendar pa so pozneje komaj dosegle neodločen rezultat. Tako je I. mesto zasedla ESS s 5, II. SAG z 2 in III. Učiteljišče z 1 točko. Najboljši strelki sta bili Bagarijeva (ESS) in Hermanova (SAG) s po 2 goloma, najboljša igralka na turnirju pa M. Zankoč (ESS). V zmagovitem moštvu ESS so igrali: M. Krošl, C. Glavnik, A. Komaricki. H. Bagari, M. Marenče, K. Hajdinjak in M. Zankoč. SREDNJEŠOLCI : PARTIZAN 11:8 (4:4) Po končanem turnirju se je reprezentanca srednješolcev pomerila z moštvom Partizana. Tudi na tej tekmi je malo manjkalo, da srednješolci niso »obrnili« svojih tekmecev. Zmago so si igralci Partizana priborili na kraju igre. Najboljši strelec Partizana je bil Stanko Kovačič, med srednješolci pa Mirko Tuš. Sodil je A. Šiftar. 4 Pomurski vestnik. 50. okt. 1958 Frančeku Škafarju in Marjeti Žalik iz Murske Sobote — na skupni življenjski poti, mnogo sreče — prijatelji. Nedelja, 2. novembra — Dušanka Ponedeljek, 3. novembra — Silva Torek, 4. novembru — Drago Sreda, 5. novembra — Savina Četrtek, 6. novembra — Lenari Petek, 7. novembra — Zdenka Pobota, 8. novembra — Bogomir Nočni dežurni zdravnik na domu od 3. XI. do 9. XI. dr. Nikolaj Lanščak. VREMENSKA NAPOVED za čas od 31. okt. do 9. nov. Konec oktobra ali v začetku novembra padavine z močno ohladitvijo, sneg deloma do nižin, nato bo prevladovalo lepo vreme, vendar okrog 4. nov. in okrog 8. nov. prehodno poslabšanje ali celo padavine. Jurček se smeji Jurček je od takrat, ko se je dal takole slikati, že spet nekoliko porasel. Ko so ga hoteli fotografirali, se ni nič ustrašil. Nasprotno, kar ves je ho- tel zlesti v aparat in to dobesedno, s prstkom naprej. Nikakor ni hotel ostati na določenem mu mestu. Pa se je domislil njegov humoristični očka, da ga bo ugnal takole, kot ga vidite naslikanega. Jurček se ni razjezil na očetovo hudomušnost in se ni razjokal. Celo ugajalo mu je, saj se smeje. ROJSTVA, POROKE IN SMRTI od 20. do 28. okt. Rodile so: Ana Ajlec iz Selišča, dečka; Marija Kurbus z Radenskega vrha, dečku; Vereš Irma iz Rankovce, deklico; Terezija Zemljič iz Pe-tanjcc, dečka; Marija Filipič iz Lu-kavec, dečka; Sidonija Barbarič iz Petišovec, deklico; Rozalija Cvetko iz Murske Sobote, deklico; Marija Cener iz Borejec, deklico; Antonija Fridau iz Gor. Radgone, dečka; Marija Maruško iz Črnec, deklico; Marta Ferčak iz Renkovec, deklico; Helena Šiftar iz Strukovec, dečka; Gi-zela Pestner iz Crnelavec, dečka; Marica Cavhte iz Celja, deklico, Angela Novak iz Kuštanovec, dečka; Rozalija Novak iz Murske Sobote, deklico; Marija križanič iz Gančan, dečka; Angela Muršič iz Filovec, dečka; Anica Kodela iz Rakičana, deklico, Anica Gjergjek iz Bukovec, dečka, Ana Fodor iz Fokovec, dečka. ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, prodam. Bačič Aleksander, Šalamenci št. 50, p. Puconci. M-1003 SREDNJE POSESTVO z zidano hišo in gospodarskim poslopjem v okolici Križevci ugodno na prodaj. Poizve se pri Matijo Horn. Boreci, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1004 GORICE s cepljenim trsjem, s hišo in gospodarskim poslopjem na Vaneči prodam po ugodni ceni. Informacije: Lendavska 2, Murska Sobota. M-1012 PLINSKO PEC na zelena drva, Čistilnike, valjarje zn mletje, dolge 25 cm, prodam. Janez Rajh. mlin, Spodnja Ščavnica. M-101? MOTORNO KOLO, 250 ccm. znamke »Hoffmnnn« (Box mašina) v odličnem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-1020 MOTORNO KOLO »Victoria 200«, brezhibno, na nožni priklop, novejši tip, prodam tudi na obroke. Jože Benko, Tešanovci. M-1005 HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Posestvo«. M-1007 MLATILNICO MAV 90 v odličnem stanju, cena 400.000 din. Kupi lahko socialistični ali privatni sektor. Proda: Agencija Murska Sobota, Titova II. M-I014 PREKLIC Preklicujem neresnične besede, katere sem izrekel zoper Nedok Mihaela iz Presike št. 8 in Crnager Jožico iz Nunske grabe. Franc Hriberšek, Presika. Poroke: Cvetko Jože, mizarski pomočnik iz Murske Sobote Lu Horvat Rozalija, šivilja konfekcije iz Murske Sobote; Fister Anton, poljedelec iz Bakovec in Žilavec Amalija, šivilja konfekcije iz Bakovec; Škafar Franc, uslužbenec iz Murske Sobote in Žalig Marjeta, uslužbenka iz Murske Sobote; Štiblar Alojz, gradbeni delavec iz Bakovec in Bagari Petro-nela, poljedelku iz Bakovec; Gomboši Jože, poljedelec iz Kroga in Novak Marija, šivilja konfekcije iz Bakovec; Ratnik Ludvik, mesarski delavec iz Murske Sobote in Kranjec Irena, šivilja konfekcije iz Murske Sobote; Bavčar Ladislav, uslužbenec iz Murske Sobote in Kumin Helena, uslužbenka iz Markišavec. RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) mesto direktorja elektrotehničnega podjetja »BLISK« v Murski Soboti Pogoji : elektroinženir ali tehnik s prakso v vodstvu podjetja ali visokokvalificirani delavec elektrotehnične stroke z vsaj petletno prakso v vodstvu podjetja. Konfortno družinsko stanovanje zagotovljeno. Kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja, spričevali o strokovni izobrazbi in potrdilom o nekaznovanju je vtložiti najpozneje do 10. novembra 1958 pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota. Smrti: Papič Marija, stara 58 let iz Bakovec, Rubin Anton, star 63 let iz Murske Sobote; Kološa Štefka, stara 29 let iz Lendave; Lanšček Marta, stara 52 let iz Ptuja; Zrini Irena, stara 29 let iz Kuzme; Grabar Franc, star 62 let iz Kroga. KRVODAJALCI od 20. 10. do 25. 10. 1958 Zoltan Šiitar, Stefan Antalič, Stefan Hajduk, Mirko Kotnik, Ludvik Jančarič, vsi iz Veterinarskega zavoda Murska Sobota. Terezija Lege-nič, Anton Lesjak, Dušan Cerneka, Janko Hukl, vsi iz Murske Sobote. Marija Smodiš, Petanjci (četrtič), Mirko Balažič, Dokležovje, Koloman Cifer, Moravci, Karel Kelemen. Nemčavci. Emilija Tešič, Rakičan (četrtič). Ludvik Rajnar, Bakovci. V imenu bolnikov se najlepše zahvaljuje vsem krvodajalcem Transfuzijska postaja Murska Sobota. Komisija za razpis delovnih mest pri ObLO Gornja Radgona razpisuje delovno mesto ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE pri Zdravstvenem domu v Gornji Radgoni Nastop službe 1. decembra 1958 Prejemki po ZJU in pravilniku Stanovanje preskrbljeno O-1016 MURSKA SOBOTA — od 29. do 30. oktobra madžarski film »Vrtiljak«; od 31. oktobra do 2. novembra avstrijsko-francoski barvni film »Cigan baron«; 3. in 4. novembra ameriški film »Kdaj zima pride«; 5. in 6. novembra japonski film »Sedem samorajev«. LJUTOMER — od 28. do 29. oktobra ruski film »Pomladni mraz«; od 1. do 2. novembra ameriški barvni film »Overland-pacifik«; od 5. do 6. novembra ameriški film »Upornik«. GORNJA RADGONA — 20. in 30. oktobra francoski film »Ne umira se tako«; 1. in 2. novembra ameriški film »Buntovnik«. LENDAVA — 28. in 29. oktobra ameriški film »To je ljubezen«; od 31. oktobra do 2. novembra ameriški dokumentarni film »Južno od Sahare«; od 4. do 5. novembra jugoslovanski film »Deklica in hrast«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 29. oktobra italijanski film »Obtož-bu«; 1. in 2. novembra kitajski film »Belolaso dekle«; 5. novembra francoski barvni film »Lisbon-ske noči«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 1. in 2. novembra angleški film »Gospod Hulot na počitnicah«. ČEPINCI — 2. novembra »Frede-rich Chopin«. GRAD — 2. novembra francoski film »Edvard in Karolina«. VERŽEJ — 29. oktobra italijanski film »Neprilike mladoporočencev«; 1. in 2 novembra ameriški film »Robin Hood Avstralije«; 5. novembra francoski film »Lepotice noči«. RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij ČZP »Pomurski tisk« v M. Soboti razpisuje delovno mesto KOREKTORJA V TISKARNI Pogoji : 1. visokokvalificirani ali kvalificirani ročni ali strojni stavec ali 2. absolvent popolne srednje šole, ki dobro obvlada slovenski jezik. Plača po tarifnem pravilniku podjetja Nastop službe takoj Pismene ponudbe poslati do 10. novembra 1958 na naslov: ČZP »Pomurski tisk«, Murska Sobota, Kocljeva 7 V nedeljo v Soboti: SOBOTA — MARIBOR V nedeljo se obeta soboškim ljubiteljem nogometa zanimiva tekma za prvenstvo v okviru slovenske conske lige med domačim klubom in gostujočim Mariborom. Tekma se bo pričela ob 14.30 uri. V predtekmi, ki se bo pričela ob 13. uri, pa se bodo pomerili mladinci obeh moštev. TURNIŠČE : PUŠČA 3:3 Nedeljska prijateljska tekma med Turniščem in Puščo na igrišču Sobote se je končala z neodločenim rezultatom. Turniški igralci so prevladovali na igrišču v I. polčasu, igralci Pušče pa so se zbrali v II. polčasu in vrnili nasprotniku tri gole. Tekma jo potekala v dokaj razburljivem vzdušju, saj sta se obe enajstorici trudili, da bi tudi tokrat ohranili vsaj neodločen rezultat. Dosojenega prostega strela tik pred koncem igre Pušča ni izkoristila, ker je sodnik Ciril Klajnšček prej zaključil tekmo. Obveščamo vse interesente, da smo prevzeli ZASTOPSTVO TOVARNE MOTORNIH KOLES TOMOS KOPER in da prispe prva pošiljka KOLIBRIJEV 2. novembra 1958. Reflekanti pohitite! Na zalogi bomo imeli stalno rezervne dele za vsa motorna vozila TOMOS, kakor tudi za TMZ in avtomobile TAM TRG. PODJETJE »ŽELEZO« MURSKA SOBOTA Na zalogi imamo omejeno število PUJSKOV v teži od 20 do 25 kg za rejo, po zmernih cenah. Kmetovalci, pohitite z nabavo, dokler traja zaloga, ker pozneje pujskov za rejo ne bomo več prodajali! Kmetijsko gospodarstvo Rakičan Imate pokvarjen radioaparat? Strokovno vam ga popravi ŠTEFAN HORVAT radiomehanik MURSKA SOBOTA. Trg zmage 2 Upravni odbor Lekarne Ljutomer objavlja razpis delovnega mesta RAČUNOVODJE Plača po zakonu o javnih uslužbencih, položajna plača po pravilniku lekarne. Nastop službe takoj. Rok prijave do 15. novembra 1958. O-1006 POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 160, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, 1-365 M. Sobota, številka 605—70 — Tisk Pomurske tiskarne v Morski Soboti Bojan Šinko Mrlič v avtu »Kako?« je vprašal Manzini. Onič je pričel govoriti o svojih ugotovitvah. Komisar je neverno majal z glavo. Bila je podoba, da mu Oničev zagovor ni pogodu. Že je hotel nekaj reči, toda v zadnjem trenutku se je premislil. Vso noč ni zatisnil Peter Onič v svoji celici oči niti za hip Naslednje jutro so mu sporočili, da je Syl Parkerjeva, ko je zagledala mrliča, prav tako izjavila, da mrlič ni njen oče, čeprav je imel na sebi njegovo obleko, perilo, dokumente itd. Opoldne je doživel Peter Onič še eno presenečenje. Ko je použil svojo mineštro, ki mu je še kar teknila,so se odprla vrata njegove celice. Na pragu se je pojavil dr. Peter Krauss. Za njegovim širokim hrbtom je spoznal Peter komisarja Manzinija. Ta je zašepetal Švicarju nekaj na uho, na kar je slednji spregovoril: »Dragi Peter, prihajam kot tvoj rešitelj, čeprav nimam pri tem nobenih zaslug. Stvari so se namreč zasukale tako, da te bom čez nekaj minut pospremil na svobodo.« Peter je od začudenja odprl usta. Ni bilo prvič v njegovem življenju, da se mu je zgodilo kaj takega. Zato je tudi molčal. Vedel je, da je molk pogosto, čeprav ne zmeraj, donosna naložba, ki se slej ko prej bogato obrestuje. Dr. Kraušs je stopil k Petru. Toplo in krepko mu je stisnil roko in vrh vsega še potrepljal po ramenu, češ: »Če sem jaz zraven, je vse v redu!« Tudi komisar je stopil sedaj iz sence na hodniku v celico. »Z vas je izbrisan ves sum,« je dejal, »in upam, da nam boste oprostili nevšečnosti, ki so nastale zaradi moje poklicne vneme. Priznati boste morali, zlasti ko vam bomo zaupali vse podrobnosti, da je bil zunanji videz močno proti vam. Upam. da vaše mnenje o tržaški kriminalni policiji ni preslabo.« Peter bi skoraj mislil, da sanja. Vendar je na komisarjevo opravičilo odgovoril z zamahom roke. Manzini mu je segel v roko in dejal: »Obžalujem, morali boste ostati še nekaj dni pod našim nadzorstvom. Lahko se boste popolnoma neomejeno gibali, toda za zdaj moramo vedeti za sleherni vaš korak. Ko bo čas za to, se vam bomo še podrobneje opravičili. Do takrat pa, prosim, ne sprašujte preveč, kaj se je zgodilo usodnega večera z vami. To bi lahko škodovalo vaši osebni varnosti.« Onič je spoznal, da bi bilo nespametno, če bi se upiral. Po resnem izrazu komisarjevega obraza je sodil, da se je preveč zapletel v zadevo, da bi lahko pobral šila in kopita ter nadaljeval svojo pot domov. Čeprav je bil še zmeraj dokaj zmeden, je sklenil, da se bo vdal v usodo. Tako mu je svetoval tudi prijatelj Benedikt, ko sta zapustila mračno poslopje zaporov. V odgovor je Peter globoko vdihnil vase poletni tržaški zrak. ki mu je nekoliko zadišal po morski soli. To mu je brž pomirilo živce. Peter Onič je bil zmeraj takšen. Če se je za nekaj odločil, ni več krenil z določene poti in četudi je vodila naravnost v prepad. * Ko se je Syl vrnila iz mrtvašnice v svojo pusto hotelsko stanovanje, je bila po eni strani vesela, da mrlič, ki so ji ga pokazali, ni njen oče. Po drugi strani pa je bila za očeta zelo v skrbeh. Usodnega večera ji je namreč oče po večerji rekel, da bi se rad nekoliko sprehodil sam samcat. Odšel je in potem ga ni videla več. Da se je odločil za samoten sprehod, se ji ni zdelo nič čudnega, saj je bila to njegova stara navada, ki se je doslej še zmeraj končala brez vsakršnih zlih posledic. Globoko zamišljena je stala pri oknu in zrla na prosto, ko je zaslišala trkanje na vrata. Na njeno dovoljenje je vstopil hotelski sel. Izročil ji je brzojavko. Odprla jo je in brala: »Pridi Padova pension ,Perpetuum. Stop. Oče.« Syl ni dolgo oklevala. Po kratkem preudarku je poklicala hotelskega vratarja in ga vprašala po odhodu vlakov v Padovo. Ni pa bilo nobenega, ki bi jo dovolj naglo pripeljal v Padovo. »Koliko bi potreboval za isto pot avto?« je vprašala. »Ta več, drugi manj. Zavisi od vozila in šoferja.« »Prosim, naročite mi takoj avto.« Ko je deset minut pozneje hitela skozi hotelsko vežo, je pristopil k njej neznanec. »Gospodična Parker?« je vprašal. Prikimala je, me da bi mu privoščila pogled. Toda neznanec ji je dejal, da ga pošilja komisar Manzini z nalogo, naj jo na potovanju spremlja. Policija da ji želi v njeni nesreči, ko so ji, kot kaže, ugrabili očeta, pomagati in varovati, je dodal. Preden pa je prav stopila na pločnik, je prihitel hotelski vratar in ji sporočil, da jo kliče telefon. »Zelo se mudi,« se je brž vmešal neznanec, ki se je pred nekaj trenutki izdal za policista. »Menda ni niti nič važnega.« »Ne verjamem,« je odvrnil vratar in jo odpeljal v telefonsko govorilnico. Dvignila je slušalko. Neki neznani glas na drugem koncu žice ji je sporočal: »Govorim iz direktorjeve pisarne. Sem prvi hotelski detektiv in poučen sem o nesreči, ki vas je doletela. Kar vam moram sporočiti, je zelo resna zadeva. Mož, ki vas spremlja, vam je dejal, da je od policije, ali ne?« »Da! Zakaj?« »Ali ste se prepričali na policiji, da ne laže?« »Ne. Zakaj?« »Mož laže. Opazoval sem ga. Že ves dan se potika tod naokrog. Prosim, počakajte pri telefonu. Če vas morda skozi steklena vrata opazuje, se pretvarjajte, kot da bi še govorili.« Syl Parker je čakala s strahom v srcu. Minuta ji je bila daljša od večnosti. Nato je spet zaslišala detektivov glas: »Tako je, kot sem vam rekel. Na policiji sploh ne vedo zanj. Ne vznemirjajte se! Pojdite k vratarju in ga zaradi videza poučite, kam naj za vami pošlje pošto. Tako bom imel dovoli čase. da si malce ogledam moža, ki vas nadleguje in ga primem za vrat, kot si zasluži.« Syl je storila, kar ji je svetoval detektiv. Toda moža, ki se ji je hotel vsiliti kot spremljevalec, ni bilo nikjer več. »Draga gospodična, prosim vas, da nujno upoštevate moj nasvet. Ne potujte v Padovo,« jo je prepričeval detektiv. »Kaže, da vas resno ogroža tolpa zlikovcev in to takih, ki ne spoštujejo nobenih sredstev, če to zahteva njihova korist. Zdi se mi, da vas je hotel neznanec za vsako ceno odpeljati. Vedite, da se možje ne bodo zadovoljili z enim samim poskusom.« Syl pa ni hotela na vsem lepem spremeniti svojega sklepa. Edino, na kar je pristala, je bilo, da jo bo spremljal član policije. Razlika je bila le v tem, da ga je tokrat zares poslala policija. Nekaj minut pozneje je zdrvela iz Trsta popolnoma nova limuzina. Čez pol ure ji je sledila še ena. V prvi sta sedela na prednjih dveh sedežih šofer in policist in na zadnjem Syl Parkerjeva. Potnika iz druge sta bila Peter Onič in dr. Benedikt Krauss. Iz previdnosti je pustil Peter svoj »vžigalnik« v Trstu. Kakih petdeset kilometrov med Trstom in Padovo sta Onič in dr. Krauss dohitela prvo limuzino, ki se je morala ustaviti zaradi neke okvare. Brž sta stopila k mladi ameriški lepotici in njenemu spremljevalcu. »Jugoslovan sem,« je dejal Onič Syl, ko je bil obred predstavljanja za njimi, »in zdi se mi. da vam bom v vaši nesreči lahko v pomoč, če bo potrebno. Verjemite mi. prosim, če vam rečem, da sovražim vsako vsiljivost.« Zastrmela se je vanj. »Nekje sem vas že videla,« je rekla. »Da, gospodična Parkerjeva. Pred časom na bernski železniški postaji in predvčerajšnjim v Trstu.« »Da, zares!« Nemara se je spomnila, kako sta skoraj trčila drug v drugega v vrvežu pred hotelom. Pomurski vestnik, 30. okt. 1958 5 VSA RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA ZA POTREBNE OBJEKTE Podpredsednik OLO tov. Joško Slavič: »Čas je že, da vsa sredstva, ki jih imamo, vložimo v objekte, ki ne bodo samo reprezentančni, temveč bodo predvsem služili nadaljnjemu razvoju.« V prejšnji številki smo objavili prvi del razgovora našega sodelavca s podpredsednikom OLO tov. Joškom Slavičem o nekaterih večjih problemih v zvezi s perspektivnim planom Pomurja. Danes objavljamo drugi del tega razgovora. VPRAŠANJE: Tovariš podpredsednik, kako kaže s povezavo Pomurja z Mariborom, itd.? ODGOVOR: Kar zadeva povezavo Pomurja z Mariborom, moram omeniti uporabo sedanje trase s popravki pri Lenartu in manjšimi na desnem bregu in eventualno tudi na levem bregu Mure. Tako bi bilo možno v nekaj letih dobiti solidno zvezo gornjega dela Pomurja in Goričkega. Spodnji del bi bilo mogoče urediti z izdelavo linije Murska Sobota—Lendava in Radgona.—Ljutomer oziroma po obstoječih cestah. Bolj zapleteno je vprašanje povezave z Ljubljano, kjer je tudi v predlogu posebej omenjena povezava preko Ptuja z ozirom na potrebo, da bi razbremenili mariborski most, kar bi prišlo v poštev tudi v primeru modernizacije trase v Maribora samem. To se ujema tudi s težnjo po najbližji cestni zvezi. Do sem je še vse v redu. V redu je tudi to, da se poišče stična točka, ki bi se preko Sloven- Joško Slavič skih goric najbolj približala vsem štirim glavnim središčem Pomurja — v Murski Soboti, Radgoni, Lendavi in Ljutome- Po mojem mnenju je treba poiskati takšno traso, ki bo zahtevala najmanj vzponov in se približala ekonomičnosti, t. j. najmanjšim gradbenim stroškom za čim večji promet. Po predlagani republiški varianti naj bi tekla ta trasa preko novega mostu v smeri Krog—Bučečovci, Jamna in Grabšinci, tam pa bi se priključila obstoječi povezavi Ptuj—Ljutomer. Ta varianta pa popolnoma zanemarja vprašanje lendavskega kota, ki je po mojem mnenju prometno najbolj odrezan od ostale Slovenije in ki ga moramo rešiti kot prvega. Nezadovoljiva je taka rešitev tudi za Ljutomer, tako da je ta kraj bolj navezan na jug kakor na zapad. O tem bomo morali razmišljati in če že govorimo o potrebi gradnje mostov, potem je treba zgraditi mostove tam. kjer bodo prometno res nekaj pomenili. Z graditvijo mostu pri Bakovcih bi imelo gornje Pomurje tri mostove, spodnje pa nobenega na območju naše republike. Smatram, da bo treba o tem še temeljito razpravljati, ker se ti problemi tičejo vsega prebivalstva našega okraja. VPRAŠANJE: Omenili ste nekatere pojave v zvezi z raznimi javnimi gradnjami. Kaj bi lahko povedali o njih? ODGOVOR: V zvezi z raznimi javnimi gradnjami moram opozoriti na nekatere pojave, ki so nekje več ali manj moda. Mislim, da nima nihče ničesar proti temu, da imajo tudi razne ustanove primerne prostore, vendar pa ne morem mimo dejstva, da razne zbornice in zveze prihajajo stalno na dan s predlogi za gradnjo raznih dvoran in pisarniških prostorov. Čas je že, da vsa sredstva, ki jih imamo na razpolago, vložimo v objekte, ki ne bodo samo reprezentančni, temveč bodo predvsem služili nadaljnjemu razvoju. Predvsem mislim tu na strokovno šolstvo, ki bi ga naj pospeševale zbornice in razne oblike podpore konkretnega razvoja, ne pa, da razpravljajo o pisarnah in načrtih, kako bomo kupovali stavbe za članarino, ki jo te institucije pobirajo. Proti takim pojavom bo treba nastopati povsod tam, kjer bi se pojavili, denar v take namene pa se ne bo smel odobravati. Tako delajo tudi v bolj razvitih okrajih, kjer bi denar v take namene lažje pogrešali. Sodim, da je treba o tem javno spregovoriti, ker se zopet bliža doba občnih zborov raznih ustanov, itd. Dopisujte v POMURSKI VESTNIK! OBČNI ZBOR SINDIKATA PROSVETNIH DELAVCEV OBČINE LJUTOMER je bil minulo soboto. Iz poročil je bilo razvidno, da si je upravni odbor predvsem prizadeval za strokovno izobraževanje članstva in preko članstva vnašal nove učne in vzgojne metode v šolskem delu, zlasti, kar zadeva reformo šolstva. Dalje je skrbel za materialna vprašanja, skrbel za razvedrilo članstva ter reševal mnoge tekoče naloge. Zastopnik ObLO in sekretar občinskega političnega vodstva se je zelo pohvalno izrazil o tem delu. Za glavne bodoče naloge si je novoizvoljeni odbor postavil načrten študij programa ZKJ in nove ukrepe, ki čakajo naše kmetijstvo. nb Povečana proizvodnja in proizvodnost slatinskega podjetja v Slatini Radencih Na svoji zadnji seji so se člani Sveta za industrijo in obrt OLO Murska Sobota zelo pohvalno izrazili o poslovanju slatinskega podjetja v Slatini Radencih. Proizvodni plan podjetja za letošnjo leto znaša 15 milijonov 300.000 steklenic mineralne vode, v prvem polletju pa so napolnili 8,800.000 steklenic. To pomeni, da so dosegli svojo letno plansko nalogo s 56,8% (lani v istem obdobju 52,5 % ob za 1 milijon steklenic nižjem planu). Torej so po podatkih, s katerimi razpolaga Svet za industrijo in obrt OLO, nalili v slatinskem podjetju v letošnjem prvem polletju 1,195.595 steklenic mineralne vode več kot v istem časovnem razdobju lani. To predstavlja povečanje za 15,7%. Za proizvodnjo lanskega prvega polletja so potrebovali 346 tisoč 214 delovnih ur, za proizvodnjo v letošnjem prvem polletju pa 372.423 ur, kar predstavlja povečanje za 7,6%. Ker je proizvodnja v letošnjem prvem polletju v primerjavi z istim časovnim razdobjem lanskega leta večja za 15,7%, je iz tega razvidno, da se je proizvodnost povečala takole: O Lani v prvem polletju so nalili v eni uri 21.976 steklenic; O letos v prvem polletju pa v eni uri 23.681 steklenic. O Primerjava teh dveh učinkov v eni uri daje povečano proizvodnjo za 7,6°/o. V podjetju je bilo lani povprečno zaposlenih 305 delavcev, v letošnjem prvem polletju pa 328 delavcev, kar predstavlja povečano zaposlitev delovne sile za 7,6%, pri tem pa so se opravljene nadure v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta zmanjšale za 13.715 nadur. To zmanjšanje nadur je imelo za posledico povečano zaposlitev delovne sile, kar pa lahko smatramo glede na odvisno delovno silo v Pomurju samo kot pozitivno. Hkrati je podjetje prihranilo s tem, da ni izplačevalo 50% pribitka na uro, okrog brutto 350 000 dinarjev. Podjetje je v letošnjem letu izpopolnilo premijski pravilnik in s tem spodbudilo delavce k čimvečjemu prihranku potroš-nega materiala. Ruzultat, dosežen v prvem polletju letošnjega leta je zelo ugoden, saj znaša prihranek na potrošnen materialu v primerjavi z lanskim letom 5,045.508 dinarjev več. Pomanjkanje embalaže v tem letu ni občutno zaviralo proizvodnje, vendar kaže, da se bo morat.o podjetje oskrbeti zaradi stalnega povečanja proizvodnje z večjo količino embalaže. Nujno je tudi povečanje zmogljivosti, kar nameravajo doseči s predvideno rekonstrukcijo obrata Boračeva. Avtomatizacija TT PROMETA V POMURJU Razgovor našega sodelavca z direktorjem podjetja za PTT promet v Ljubljani tov. Jožetom Gerbcem — Avtomatizacija TT magistrale Maribor—Ptuj—Ormož— Ljutomer—Murska Sobota—Lendava — Avtomatizacija soboške TT centrale Ob otvoritvi novega poštnega poslopja v Ljutomeru, se je naš sodelavec razgovarjal z direktorjem podjetja za PTT promet v Ljubljani tov. Jožetom Gerbcem, ki mu je izjavil, da je ustrezen razvoj PTT službe tako v Pomurju kot drugje v Sloveniji mogoče le s pomočjo ljudske oblasti in gospodarskih činiteljev. Dalje je tov. Gerbec dejal, da je nujno potrebno izboljšati PTT promet zaradi naglega razvoja gospodarstva, v Pomurju pa še posebej kakovost TT prometa. Omenil je polaganje telefonskega kabla, ki bo povezal celotno Dravsko dolino in ves industrijski bazen Mežiške doli- Soboške telefonistke — ne z Mariborom. Ta naložba bo veljala več sto milijonov dinarjev, omogočila pa bo brezhibno TT povezavo z Mariborom in Ljubljano. Prav v zvezi s tem pa je treba po sodbi tov. Gerbca nujno povezati Maribor s Ptujem, Ormožem, Ljutomerom, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo. Za dobre lokalne in medkrajevne zveze pa so predvsem nujni stavbeni PTT objekti v teh krajih. Omenil je otvoritev nove pošte v Ljutomeru, kjer so lokalni činite-Iji z razumevanjem podprli prošnjo podjetja za PTT promet. Tov. Gerbec je dejal, da smo tako z združenji močmi naredili korak naprej k avtomatizaciji TT prometa v Ljuto- meru, s katero lahko računamo do leta 1961. Omenil je tudi prve potrebne korake za avtomatizacijo TT prometa v Ptuju in dodal, da so ustrezni razgovori z občinskim ljudskim odborom za zidavo nove pošte že v teku. Glede avtomatizacije soboške centrale je tov. Gerbec izjavil, da jo nujno potrebno — v kolikor hočemo do leta 1961 ali v poznejših letih avtomatizirati soboško centralo —, da ObLO in OLO Murska Sobota zagotovita sredstva za gradnjo novega PTT poslopja v Murski Soboti. S tem bi po njegovem mnenju padla zadnja ovira za avtomatizacijo prej omenjene TT magistrale. Kakor znano, že tudi v Ormožu adaptirajo pro- za avio matizacijo store v sedanji poštni zgradbi in s tem pripravljajo vse potrebno za avtomatizacijo. V Dolnji Lendavi so prostori že pripravljeni, vendar ne bomo mogli pristopiti k povezavi vseh teh central v avtomatično mrežno grupo kot pravimo, dokler Murska Sobota ne bo dobila ustrezajočega PTT poslopja. Ob konca razgovora je tov. Gerbec omenil sedanje napore in bližnje obete za avtomatizacijo TT službe v Sloveniji in hkrati dejal, da brez večjih investicij ne bo moč doseči tiste stopnje napredka PTT službe, ki jo zahteva nagel razvoj našega gospodarstva. B. S. Jože Horvat je za preizkušnjo naredil 20 oljnih slik v treh urah DEJANJE, KI SE ZDI POZNAVALCEM UMETNOSTI NEVERJETNO Jože Horvat, slikar-amater, ki je doma v Morski Soboti, a živi v Nazarju v Savinjski dolini, se je predstavil javnosti z razstavo v Varaždina. Potem je razstavljal tudi drugod, v Zagrebu in na Reki, namerava pa razstavljati še v Trstu, a povabili so ga celo v Pariz. Recenzent, ki je objavil svoj članek o Horvatovi razstavi na Reki v Primorskem dnevniku, je zapisal, da je najbolj neposreden občutek, ki ga je vzbudila Horvatova razstava na Reki — strah. »Strah, ki te ob pogledu na te slike organsko veže, ki se globoko vlega na vse tisto, kar imenujemo čustva, občutja, misli, pojmovanja itd. Strah pred nečim, kar lahko povzroči menjave v človekovi psihi. In navsezadnje strah pred slikarjevo barbarsko govorico, strah pred .džingiskanstvom njegovih umetnostnih nazorov . . .« V tem strahu je avtor omenjenega članka podvomil v umetniško zmogljivost Horvata, pomislil je na to, ali ta razstava ni očiten b I u f , drzna, nedopustna prevara. Vprašal se je, ali Horvat sploh zna risati, na primer glavo, konja, človeka ali sploh kakšno figuro. Vprašal se je, ali zna ravnati z barvami, kajti Horvatove slike so brez figur in dimenzij, sploh brez vsega in so vse nekakšen »kavni usedek«. O tem je v skopih besedah govoril s Horvatom in je o tem razgovora zapisal, da bi Horvatovi odgovori šokirali človeka z rahlimi živci. Horvat je odgovarjal približno takole: »Jaz sem edini slikar te vrste v Jugoslaviji. Jaz sem najboljši slikar v Jugoslaviji. Postavite na primer deset Murtičevih slik (Edo Murtič, ugle- Pozdrav iz Pirota Vojak Viktor Stešl, po rodu iz vasi Dolnji Slaveči, ki služi svoj vojaški rok v V. P. 9718 Pirot, pozdravlja vse svoje domače ter prekmurska dekleta in fante, zlasti pa soseda Jožeta Receka, kovaškega mojstra. 2eli mu tudi mnogo uspeha v njegovi stroki. Pozdravlja še bralce »Pomurskega vestnika« in uredništvo lista. Njegovim pozdravom se pridružujejo tudi Jože Ceglar, Janez Poljanšek in dragi. den hrvaški modernist mlajše dobe) in eno samo mojo, pa boste videli, da bodo ljudje gledali le mojo sliko.« Ob tem pa Horvat nima pojma o umetnostni zgodovini in ve le malo o slavnih slikarjih. Tudi Piccasa pozna le po imenu. Sicer pa je otroško prepričan v to, kar zatrjuje in zato ga človek ne more imeti za cinika in mu kaj takega zameriti. Da bi se recenzent prepričal o tem, ali je Horvat res to, za kar se izdaja, je naredil poizkus. Dal je Horvatu vezane plošče, ki so za ta namen lahko nadomeščale platna, in barve. Horvat se je zaklenil v sobo in naredil »čudež«. V treh urah je poslikal dvajset plošč, naredil je torej 20 oljnih slik v treh urah in vse takšne, kot smo jih vajeni videti na razstavah: pejsaže, idile, pokrajin- ske in drugačne, veliko rož v vseh barvah, avtoportret, konja, ki se ves razpenjen vzpenja, ženo. . . Celo malo razstavo, ki bi po mnenju avtorja, ki ga navajamo, brez nadaljnjega lahko bila publicirana. »Stvar je bila jasna,« je zapisal recenzent. »Ali je Horvat genij ali norec.« Med obojim namreč ni velike razdalje, čeprav je razlika ogromna. Tistih dvajset slik je recenzent pokazal uglednim umetnikom, ki pa kratkomalo niso mogli verjeti tega, da so te slike nastale tako, kot jim je on povedal. Ob tem omenja avtor kot zanimivost še dejstvo, da Horvata niso odkrili Slovenci, temveč Hrvati in da ga na Hrvatskem zelo dobro poznajo, medtem ko Slovenci komaj vedo zanj. Natečaj slovenske drame na Delavskem odru v Ljubljani Naše amaterske igralske skupine že dolgo vrsto let pogrešajo v svojem repertoarju izvirne slovenske dramsko tekste s tematiko, ki je last našega časa, s tematiko, ki obravnava naše življenjske probleme. Ta repertoarna kriza je zelo občutna in jemlje amaterskim igralskim skupinam nekaj tiste sočnosti in neposrednosti, ki jo prinese popolnoma nehote na oder vsak domači tekst. Zato se je v letošnji sezoni odločil Delavski oder v Ljubljani, da razpiše natečaj za izvirno slovensko dramo, komedijo, enodejanko, mladin- sko in otroško igro. Ta akcija Delavskega odra pa ima širši namen, kot bi se zdelo na prvi pogled. Predpostavljamo, da danes v Sloveniji mnogo ljudi piše in ustvarja drame, ki so take ali drugačne kvalitete. Vemo, da ne pišejo te drame, komedije in enodejanke samo tisti ljudje, ki jim je pisanje poklic. Vemo, da jih mnogo piše iz ljubezni do tega dela in iz ljubezni do slovenskega gledališkega ustvarjanja. Toda ti ljudje, kot je že stara in žalostna resnica, pri nas' nikjer ne morejo tega svojega dela plasirati. Malokdo se danes zanima za te tekste, za katere je očitno, da so pisani s srcem ne pa s potrebnim dramaturškim znanjem. Delavski oder ob svojem razpisu, ki se bo zaključil 1. novembra tega leta, nima samo tega namena, da bi poiskal, nagradil ali celo izdal najboljši dramski tekst, ki ga bo dobil. Ima namen, da poleg nagrad, ki so tri od 100.000 do 50.000 dinarjev, da s seminarjem, ki se bo organiziral pozneje pod vodstvom dramaturga ljubljanske Drame tov. Filipiča, pomaga tistim dramatikom, ki so idejno pokazali veliko smisla za ustvarjanje dramskih tekstov, pa jim primanjkuje osnovnega poznavanja dramske gradnje, da jim da strokovne nasvete, ki jim bodo v njihovem nadaljnjem delu mnogo koristili. Delavski oder upa, da se bo njegovemu razpisu odzvalo čim večje število dramatikov s svojimi dramami, ker ta natečaj interesira ne samo celotno amatersko gledališko javnost, ampak tudi dramatike same- Še k petdesetletnici pisatelja Miška Kranjca »Kako se je na nas spomnil?" »Poslušaj,« mi je dejala enajstletna sestrica in dvignila glavico iznad zvezka. Pisala je domačo nalogo. Poslušala sem radijsko oddajo Miška Kranjca za mladino: »Nekaj bi vam rad povedal«. Vedela sem, da nihče drugi ne more govoriti v jeziku našega človeka, da nihče ne more opisati misli, želja in bridkosti prekmurskega otroka, kdor sam ni bil ta otrok, kdor ni čutil bede bremena življenja in silnega hrepenenja po svetlih, sončnih dneh, želje po belem kruhu, po bonbonih in slaščicah, želje po novi obleki in čevljih, po plaščku, ki ga je pozimi imel le otrok iz »bogate hiše«. Da, tega otroka je znal opisati samo Miško Kranjec, ker je bil sam ta otrok. Molčala sem in gledala Anico, ki je stopila do radia ter z žarečimi očmi poslušala, vzklikala, se smejala in pritrjevala, ko je Kranjec govoril o obroku, ki je povsod odveč, ki je sam doma z majhnimi bratci in stoterimi opravili oziroma naročili matere in s silno željo — biti prost, se igrati in skakati. »Kdo se je le na nas spomnil?« je nenadoma zase dejala. »Pri nas je ravno tako. mar ne?« se je obrnila k meni. »Naša mama nam prav toliko tega naroči, prav tako moramo paziti na majhne otroke, na kure, na svinje in na sto drugih stvari. Mi prav tako hodimo od hiše do hiše. Kako je ta človek vse to vedel?« Ni in ni mogla razumeti, da bi nekdo dobesedno govoril o našem domačem vzdušju, o nas otrocih, o našem načinu življenja. Ko je bila oddaja končana, sem ji govorila o Mišku Kranjcu, ki nam je pravzaprav sosed, o katerem je že slišala, ga še nikoli ni tako neposredno doživela. Naše življenje zato tako dobro pozna, ker je tudi sam tako živel in delal. »Tudi jaz bi rada pisala o nas,« je rekla, »samo tako lepo ne bi nikoli znala kot Miško Kranjec.« »Si slišala, da je bil tudi on nekoč Miškec, ki je tako živel in delal kot ti, pa je iz njega zrasel Miško in tudi Anica bo še postala Ana, če bo tako pridna, kot je bil Miškec.« Ob tem se je zopet zamislila in videla sem, da jo je oddaja zelo prevzela. Drugi dan sem ji kupila zvešček, kamor je v kratkih stavkih beležila vse o štiriletnem bratcu Marjanu. Kako potem Miška Kranjca ne bi sprejel prekmurski človek, če ga je tako živo začutil l1-letni otrok? Res pa je, da mora to biti mali prekmurski človek, tisti, ki mu je Kranjec posvetil vsa svoja dela, ki je tako živel, hrepenel, upal in ljubil, kakor pisatelj sam. Ta se bo našel v njegovih delih in se bo čudil: »Kako se je Miško Kranjec prav name spomnil?«, pa še pomislil ne bo, da smo to vsi, ki hodimo po Kranjčevih poteh, združeni v enem samem človeku. C ZA SPOMIN BO OSTAL SIMBOL ČASA — ATOMIUM Končana 30. svetovna razstava v Bruslju Opolnoči v noč: od sobote na nedeljo so v Bruslju zaprli svetovno razstavo, ki je trajala šest mesecev in jo je obiskalo 41 milijonov ljudi Belgije: so porabili za to razstavo 50 milijard frankov. Dobili pa so za 41 milijonov vstopnic po 20 in 30 frankov okrog eno milijardo frankov, ne glede na različne druge, prireditve »vesele Belgije«, razne privlačnosti, carine itd. Poleg tega je dobilo glavno mesto Belgije 1000 novih stanovanjskih hiš, 800 pa so jih adaptirali. Tako je Bruselj edino evropsko sred:šče, ki ne pozna stanovanjske stiske. Razstava je pokazala sadove človeškega ustvarjanja v zad- njih desetletjih n je bila v znamenju miroljubnih teženj narodov in njihovega prizadevanja, da bi utrdili medsebojno prijateljstvo in sodelovanje. Bruslju pa bo za vedno ostal atomium, ki je spomenik človeških prizadevanj za mir in napredek. Ta simbol naše atomske dobe je 165 milijardna povečava kovinskega kristala z atomi. Vsaka od 30 dosedanjih svetovnih razstav je imela svoj stil in svoje simbole. Vendar je le trem takim razstavam uspelo ustvariti stalne simbole, ki so se ohranili. To so kristalna palača v Londonu, ki je bila projektirana 1854. leta. Eiffelov stolp v Parizu, postavljen 1889 leta in Atomium v Bruslju letošnjega leta. 6 Pomurski vestnik, 50. okt. 1958