LETO XXIX. ŠT. 39 Ptuj, 30. septembra 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA Predsednik slovenske skupščine na obisku v Ormožu PRETEKLI TEDEN 22 SEPTEMBRA 1976. JE ORMOŠKO OBČINO OBI- SKAL PREDSEDNIK SKUP- ŠČINE SR SLOVENIJE MARIJAN BRECELJ S SO- DELAVCI M ARO ŽLEBNl- KOVO, BENOM ŽUPAN- ČIČEM, ŠTEEANOM NEM- CEM IN DARKOM MARI- NO M. S PRESTAV NI KI OB- ČINSKE SKUPŠČINE. DRU- ŽB ENO POL ITIČNIH OR - CA NIZA CIJ IN S A MOU- PRA VNIH INTERESNIH SKUPNOSTI SE JE POGO- VARJAL O DRUŽBENO- EKONOMSKI SITUACIJI IN RAZVOJU ORMOŠKE OB- ČINE TER O URESNIČE- VA NJU DEL EGA TSKEGA SISTEMA IN DE LEG A TSKIH ODNOSOV! Kol je uvodoma poudaril pred- sednik slovenske skupščine je namen obiska v (em, da je sloven- j ska skupščina seznanjena s celotno politiko slovenskih občin. Smisel obiska v Ormožu je (udi la, da poli- tiko s področja (gospodarstva in družbenoekonomskega življenja republika pravilno usmerja. Gre torej /a pravilno usmerjanje in na- ravnanje naše republike. Republiš- ka skupščina ne more reševati vseh občinskih problemov in težav, mi lahko svetujemo, usmerjamo ter na osnovi občinskih predlogov in pro- gramov vodimo politiko gospodar- jenja, je uvodoma - poudaril Marijan Bretelj. Ormoško občino in njen 5-letni ra/voj je gostom predstavil Franc Križmančič, načelnik za gospodar- stvo in urbanizem SO Ormož. Kasnejši ra/pravljalci so gostom še razložili tunkcioniranje delegat- skega sistema v občini, spregovorili so o trenutkih gospodarskih gi- banjih in o nastalih izgubah v neka- terih delovnih organizacijah in TO/I) v občini. Predsednik slovenske skupščine je v svojem uvodnem govoru poudaril, da je pred našimi očmi kar naprej prisoten petletni razvoj republike. I*r\i uspehi razvoja so že vidni, vendar še premal<» konkretni in intenzi>ni. Manj razvite občine se bodo lahko razvile z mobilizacijo lastnih sil in seveda / republiško ,,splošno" pomočjo. V Ormožu je čutiti razvoj, je nadaljeval Marijan Brecelj. v občini bo potrebno reševali tudi migracijski problem. S konkretnim programom se mora zaustaviti padec odseljevanja. V nadaljevanju je spregovoril tudi o razvoju kmetijstva in poudaril pomembnost pridelovanja hrane. Politika slovenskega kmetijstva je jasna, potrebno je samo slediti izdelanim programom in uspehi bodo tudi vidni. Ikno Zupančič, podpredsednik slovenske skupščine je ocenil dele- gatski sistem in poudaril daje le-ta živ in prinaša nekatere izredno d«»bre rezultate. Republiška skupščina ni telo, ki bi delovalo sanut, potrebna ji je zunanja pomoč. In prav občinske skupščine so vir življenja republiški skupšči- ni. Pobude prihajajo iz baze, od tu v občinske skupščine in od tu na re- publiško raven. Občina je tista, ki bi morala s svojo delegacijo vpliva- ti na pcditiko republiške in celo zvezne skupščine. Po prijetnem in dobro pripravljenem pogovoru so si pred- stavniki slovenske skupščine in ob- Dr. Marijan Brecelj s sodelavci v razgovoru s predstavniki ormoške občine Foto: B. Vugrinec čine Ormož ogledali Tovarno plastičnih in optičnih proizvodov, rOZl) Oplvl, kjer so jih strokov- njaki te tovarne seznanili s proiz- vodnim procesom. zk Zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Ptuj Na skupnem zasedanju vseh treh zborov skupščine občine Ptuj, ki je bilo v petek, 24. septembra 1976, je imela uvodno poročUo o izvajanju resolucije o družbeno- ekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v I. polletju 1976 in o oceni enake resolucije za SR Slovenijo, Jožica ČARMANOVA, članica IS SO Ptuj. Poročilo v zvezi z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu je dal Janko BEZJAK, predsednik ob- činskega sveta ZSS Ptuj, njegov podpredsednik Franc KLEMEN- CIC pa je dal informacijo o poteku solidarnostne akcije za fomoč prizadetim po potresu v osočju. Posameznizbori so po- tem na ločenih sejah razpiavljaU in sklepali o nakazanih vprašanjih. Vsi zbori so sprejeli poročila in več ali manj v enakem besedilu tudi sklepe, stahšča in predloge, katcrDi osnutke je pripravil izvršni svet SO Ptuj. GOSPODARSKA RAST ODSTOPA OD ZAČRTANE SMERI Podatki o gospodarskili gibanjih za I. polletje 1976 kažejo, da se dogovorjena razvojna politika uresničuje Ic na področju zunanje trgovine, zaposlenosti, likvidnosti in cen, , gospodarska rast pa odstopa od začrtane smeri, produktivnost dela v industriji stagnira, ne uresničujejo se predvidena razmerja v deUtvi bruto dohodka gospodarstva, kar je močno zmanjšalo njegovo reprodukcijsko sposobnost. Vzpodbudno je le to, da jiCKiatki"* za julij in avgust že kažejo, da proizvodnja v industriji narašča in se razmere na splošno zboljšujejo. Mimo vseh usmeritev resolucije naraščajo sredstva za osebne dohodke, ki so se oblikovala neodvisno od doseženega dohodka in produktivnosti dela. To je med drugim vphvalo na zmanjšanje ostanka dohodka in na povečanje poslovnih izgub. Osebni dohodki so bolj sledili rasti življenjskih stroškov kot pa merilu rezultatov dela in uspešnosti. V bodoče bo OD nujno bolj vezati na doseženo produktivnost in na realizirane rezultate TOZD. Na podlagi navedenih in drugih ugotovitev so zbori skupščine občine Ptuj zadolžili vse CH-gani- zacije združenega dela, posebno tiste, ki so ob letošnjih poostrenih pogojih gospodarjenja zašle v težave, da povečajo napore za izhod iz težav z lastnimi silami in si tako zagotovijo pogoje za liitrejši dolgoročni razvoj. Zato morajo sprotno analizirati rezul- tate poslovanja in ustrezno ukrepati. O rezultatili in uspeš- nosti sprejetih ukrepov marajo OZD, ki so v I. polletju 1976 izkazale izgubo, poročati občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu ob zaključnem računu za k to 1976. O sprejetih stališčih in predlaganih ukrepih bo izvršni svet obvestil vse temeljne organi- zacije združenega jiela, samo- upravne interesne skupnosti in druge delovne skupnosti. Vsi zbori SO Ptuj so tudi sprejeh oceno izvajanja resducije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v I. poUetju 19.76. Izvršnemu svetu SR Slovenije so predlagaU, da je gjede na ugotovljena neugodna gospo- darsl^ gibanja, potrebno čimprej rešiti odprta vprašanja in pro- bleme na nekaterih ključnih področjih. Zlasti je treba pospešiti oblikovanje že predvidenih in še odprtili sistemskih rešitev, to je še posebno pereče na področju zunanjetrgovinske menjave, kre- ditno monetarne politike in cen, predvsem še cen kmetijskih proizvodov. NE SME OSTATI LE ENKRATNA AKCIJA SINDIKATOV V zvezi z oceno javne razprave o osnutku zakona o združenem delu so zbori občinske skupščine v celoti sprejeli sklepe občinske konference sindikatov občine Ptuj. V njili je poudarjeno, da javna razprava o osnutku zakona o združenem delu ni in ne sme ostati enkratna akcija sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij, pač pa zahteva stalno stopnjevanje družbenopoUtične aktivnosti. Razpravo mcrajo po- noviti povsod tam, kjer ni bila usklajena s sprejetimi stališči, ki jih je n^.kazoval akcijski program. Izvršni odbori OOS in sindi- kalnih konferenc v OZD morajo takoj skupaj z 00 ZKS, ZSMS in z odbori za izvedbo javne razprave izdelati temeljito oceno javne razprave v svoji organizaciji združenega dela. Pri tem mcarajo posebno kritično oceniti analizo lastne samoupravne organizira- nosti in dohodkovnih odnosov. Te ugotovitve je treba začeti takoj uresničevati skozi samoupravne Cfirgane v OZD. Delovne organizacije, vključene v SOZD so v analizah ugotovile neučinkovitost sedanje organi- ziranosti, zato morajo preko svojDi DPO in samoupravnih organov kritično oceniti vzroke in odgovornost posameznikov. Vod- stveni in vodilni kadri morajo zagotoviti ustrezne spremembe obstojcčili samoupravnih aktov v smislu novosti, ki jih prinaša osnutek zakona o združenem delu. Pri vseh fazah dopolnjevanja samoupravnih aktov od osnutka do predloga, mora biti zagotovlje- no samoupravno vključevanje vseh delovnih ljudi in občanov. Boljše delovanje dcle^tskega sistema zahteva aktivnejše delo- vanje in povezovanje družbeno- političnih organizacij in samo- upravnih organov v OZD in v krajevnih skupnostih. Za krepitev samoupravnih odnosov v samo- upravnih interesnih skupnostih moramo v priliodnjc oblikovati več posebnih dele^cij, saj se splošne delegacije mso uveljavile zaradi preobremenjenosti in širine delokrog?. FF Skupščina občine Ptuj je na zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, 24. septembra 1976, po tem, ko so obravnavah informacijo o poteku solidarnostne akcije za pomoč prizadetim po potresih v Posočju, ki jo je pripravil Izvršni svet občinske skupščine in po tem, ko so poslušali poročilo Občinskega sveta ZSS Ptuj o konkretnem izvajanju akcije, sprejela PRIPOROČILO K IZVAJANJU SOUDARNOSTNE AKCIJE ZA POMOC PRIZADETIM PO POTRESIH V POSOČJU 1. Vse tiste temeljne in druge oiganizacge združenega dela, ki še niso izpolnile svojih obveznosti v soUdamostni akciji za pomoč prizadetim po potresih v Posočju naj to obveznost izpolnijo takoj. 2. Skupščina občine Ptuj izreka priznanje vsem tistim temeljnim in drugim oiganizacijam združenega dela, ^ei občanom v krajevnih skupnostih, ki so se ponovno in samoiniciativno vključiti v zbiranje pomoči. Vse ostale temeljne in druge organizacije združenega dela in občane pa poziva, da pomagajo prizždetim po zadnjem potresu v okviru svojih možnosti in v skladu s smernicami, ki jih bosta posredovala Občinska konferenca SZDL Ptuj in občinski svet ZSS Ptuj. 3. Stab za odpravo posledic po potresu in Občinski svet Zveze sindikatov naj o poteku akcije za pomoč prizadetim v Posočju še nadalje obveščajo javnost. Predsednik Skupščine občine Ptuj Branko GORJU? 1. r. Sprejeli nov akcijski program Občinska konferenca ZSMS Ormož je v soboto na volilno-pro- gramski konferenci izvolila novo predsedstvo OK ZSMS in sprejela nov akcijski program dela ormoške mladine. Na konferenci je bilo na oceno dela dvoletnega mandatnega obdo- bja izrečeno precej kritičnih ocen. Razpravljalci so poudarili neodgo- vorno delo nekaterih osnovnih organizacij, ki niso izvajali spreje- tih stališč in programov OK ZSMS Ormož. Poudarili so tudi objektiv- ne težave, ki so mlade spremljali ob njihovem delu. Še vedno se ukvar- jajo s problematiko kadrov in pro- storskimi težavami. Mladi v občini Ormož so si v pre- teklem mandatnem obdobju zasta- vili naslednje naloge: povečati pro- duktivnost dela v delovnih organi- zacijah, zboljšati delovno discipli- no, razvijati samoupravne odnose ter izboljšati organizacijo dela in informiranje. V sleherni delovni or- ganizaciji sO| se mladi vključili v akcijo oz. tekmovanje: izbiramo najboljšega delavca — samouprav- Ijalca in v javno razpravo osnutka zakona o združenem delu. Na konferenci so sprejeli nov akcijski program, v katerega so vključili programe izobraževanja in boljšega ter smotrnejšega dela mla- dih v krajevnih skupnostih. Izvolili so tudi novo predsedstvo OK ZSMS Ormož, ki šteje 19članov. V novem mandatnem obdobju so mladi za predsednika izvolili Ivana Vajdo, za sekretarja pa Vero Za- bavnik. zk Ormož DRUŽBENA SAMOZAŠČITA -NEDELJIVA SESTAVINA SAMOUPRAVLJANJA Podpisniki druibenega dogovora smo se 16. septembra letos sporazumeli, da bomo v občini in vsak na svojem območju ali področju razvijali tak sistem ukrepov in aktivnosti, s katerimi bomo organizirano in usklajeno zagotavljali uresničevanje nalog s področja družbene samozaščite. Družbena samozaščita je kot najširša osnova za zagotovitev družbene varnosti nedeljiva sestavina samoupravljanja v občini Ptuj. Uresničevanje družbene samozaščite pa ustavna in samoupravna pravica in dolžnost slehernega delovnega človeka in občana, vseh organizacij, skupnosti in organov v občini Ptuj. Podpisniki družbenega dogovora bomo družbeno samozaščito uresničevali predvsem tako, da bomo zagotavljali varstvo ustavne ureditve pred raznimi oblikami delovanja notranjega in zunanjega sovražnika, predvsem dejavnosti sovražne emigracije, tujih obveščevalnih služb in drugih oblik sovražne dejavnosti. Naša stalna naloga je varovanje samoupravnih socialističnih družbenih odnosov in samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov pred slehernimi poizkusi zlorabe ali izkoriščanja kot tudi zoperstavljanje tistim, ki delujejo s protisamoupravnih in antisocialističnih pozicij. Varstvo temeljnih pridobitev NOB in revolucije, zlasti bratstva, enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter varnost nemotenega razvoja samoupravne socialistične družbe; nemoten proces združenega dela ter varovanje premoženja in osebne varnosti delovnih ljudi in občanov, varstvo družbene lastnine — vse to je trdna osnova že omenjenega družbenega dogovora o organiziranosti in uresničevanju družbene samozaščite v občini Ptuj, ki ga je 16. septembra podpisalo 373 pooblaščenih predstavnikov skupščine občine, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter družbenih organizacij in društev v občini Ptuj. Nosilci družbene samozaščite v krajevnih skupnostih si bodo prav tako prizadevali predk odbora za družbeno samozaščito, da bodo nenehno krepili varnost na območju sleherne krajevne skupnosti, za javni red in mir ter z vsemi oblikami vzgojnih metod spodbujali med mladino pozitivne družbene aktivnosti ter krepili varnostno kulturno občanov. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bo osrednja naloga varovanje samoupravnih socialističnih odnosov ter krepitve samoupravljanja v združenem delu, fSri čemer je potrebno še bolj opredeliti vlogo samoupravne delavske kontrole. Odločno bo potrebno narediti konec slehernemu nevestnemu poslovanju ali malomarni obrambi družbenega premoženja, objektov in prostorov ter opredeliti naloge in odgovornost posameznih delavcev. Ne sme nam biti vseeno kdo zaseda odgovorna delovna mesta in če so iz njih odstranjeni posamezniki, ki nimajo moralno-političnih kvalitet in ki jim interes delavskega razreda in delovnih ljudi ni osnovno vodilo pri sleherni izmed sprejetih odločitev. Organizacije, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem ter družbenopolitične organizacije se morajo zavzemati, da bosta varnostna vzgoja in vsebina družbene samozaščite postala sestavni del idejnopolitične in strokovne vzgoje delovnih ljudi in občanov. Podpisniki samoupravnih interesnih skupnosti bodo v svojih okvirih posvetili posebno pozornost varnostnim področjem kot so: požarno varstvo, vzgoja in izobraževanje, zaposlovanje in problematika zdomstva, kultura in telesna kultura; družbenopolitične organizacije pa bodo med svojimi člani uresničevale in krepile varnostno kulturo ter sproti ugotavljale negativne in sovražne pojave, njihove vzroke in nosilce ter družbenopolitično ocenile stopnjo odgovornosti takih nosilcev Skupščina občine in njeni organi pa bo usmerjala in vodila uresni- čevanje družbene samozaščite tako, da bodo dajali orientacijo, zago- tavljali materijalne in druge pogoje ter zagotavljali koordinirano delo in dogovarjanje nosilcev družbene samozaščite. Z namenom, da bi manifestitali podružbljeno skrb za varnost kot samoupravno pravico in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, bodo podpisniki družbenega dogovora v občini vsako leto delovno proslavljali teden varnosti in družbene samozaščite in sicer v tistem tednu, ki vključuje 13. maj. Uresničevanje tega dogovora pa bo stalno spremljal odbor za notranjo politiko in družbeno samozaščito, ki ga imenuje občinska ^kupščina. m. ŠnebergerJ Pobuda, vredna posnemanja Prejšnji torek se je v Stopercah sestala delovna skupnost osnovne šole. Največji del razprave so posvetili temeljitim pripravam na referendum za občinski samoprispevek za Sofinanciranje šolskega prostora. Pri tem velja posebej poudariti sklep te delovne skupnosti, da bo vsak član kolektiva prispeval kot posojilo za gradnjo Srednješolskega cen trav Ptuju po 1000 dinarjev. Torej, na enak način kot so delovni ljudje ptujske občine prispevali posojilo za gradnjo turistično gostinskega centra v Ptuju. To je prva - ne le pobuda, temveč že konkretna odločitev te vrste v ptujski občini, zato zasluži pohvalo m posebno pozornost, s^ je lahko zavz^ed vsem ostalim delovnim ljudem in občanom. mš... i 2. stran TEDNIK - četrtek, 30. septembra 1976 OB LETOŠNJI TRGATVI Vreme v mesecu septembru je ugodno vpbvalo za zorenje grozdja, kar je vodilo upravne organe, ki so po zakonu o vinu pristojni, da določijo rok trgatve, da so za letošnjo trgatev določili naslednje roke: za rane sorte (rizvanec, ranina, mu3cat otcKiel, Portugalka in nekatere druge) 16. september, srednje rane sorte (beli borgundec, frankinjo, modri bor- gundec in nekatere druge) s 1. oktobrom 1976, ostale pozne sorte pa šele 10. oktobra letos. Strokovnjak kmetijskega zavoda Maribor, ki po sporazumu z občinsko skupščino nadzoruje tudi zorenje grozdja, kar pomeni prirast sladkornih stopenj v grozdju in kisline, je opravil kontrolni pregled v vseh vinograd- nih in vzorčU ter dal upravnemu organu SO Ptuj tudi ustrezne strokovne podatke po katerih se je le ta ravnal pri določanju začetka tr^tve. Svoje delo so opravile tudi naše inšpekcijske službe in ugotavljajo, da nekatere trditve kmetovalcev, da je grozdje v zelo slabem »zdravstvenem" stanju ne drže v vseh primerih, temveč le v nekaterih, kot je dejal kmetijski in vinarski inšpektor skupščine ob- čine Ptuj - Ciril Šatej in nadaljeval: „Zato menim, da je rok trgatve glede na vremenske razmere in stanje vinogradov povsem umesten." Zakon o vinu tudi določa, da morajo vsi pridelovalci vina in grozdja prijaviti vsako leto proizvodnjo 10 dni po končani trgatvi. To je določeno predvsem zaradi nadzorstva nad kvaliteto naših vin in zato, da bi lahko kmetovalcem, ki prodajo svoj pridelek družbenim delovnim organizacijam, izplačah tudi ne- koliko višjo ceno. Pridelek morajo prijaviti vsi zasebni proizvajalci in vse delovne organizacije in sicer v n^bližji krajevni pisarni ali pa v sprejemni pisarni skupščine obči- ne Ptuj. V prejaijih letih nekateri kmetovalci pridelka niso prijavili, kar se jim je pozneje maščevalo, ker mošta ali vina niso mogli prodati delovni organizaciji in ne zasebnim gostihiičarjem. Zakon o vinu tudi določa, daje lahko v prometu le vino, ki je vpisano v register proizvajalcev, kar velja tudi za mošt. Register vodi pristojni oigan za kmettjstvo pri skupščini vsake občine v okviru katere ležijo vinogradi. V prejšnjih letih in letos je bilo veliko takaiih primerov, da zasebni proizvajalci lanskoletnega pridelka niso vpisah v register in ga niso mogli gostilničarjem prodati kot odprto vino. Bila pa sta le dva primera, kjer zasebni gostilničarji niso spoštovali pred- pisov. Mošt in vino zahtevata posebno nego, posebno čistočo in v največ primerili pride do pokvarjenja prav zaradi nehigiene. Najboljši način zaščite pridelanega grozdja, mošta in vina je ta, da ga čimprej spravimo v promet in prodamo tistim strokovnim delovnim orga- nizacijam, ki jih naši vinogradniki že imajo in navodila strokovnih služb naj bodo tudi letos poroštvo, da bomo pih dobro in zdravo vino. SM Po čem bomo letos kupovali krompir Poslovna skupnost za krompir SR Slovenije je pred dnevi izdala dogovor o cenah krompirja ter o stroških in prodanih pogojih za krompir letine 1976. Ta dogovor med drugim določa, da bodo članice poslovne skupnosti za krompir kupovale pri proizvajalcu jedilni krompir sorte igor, maja, Viktorija, draga, dobrin, dezire in urgenta po ceni 3,20 za kg, katerega kakovost mora ustrezati postavkam pravilnika o kakovosti sadja, zelenjave in gob ter sadnih, zelenjavnih in gobjih izdelkov. Mesečni privesek odkupni ceni za krompir, dobavljen do 30. no- vembra, pa bo znašal še n^več 0,10 din za kg za vsak mesec, — to so stroški kaJa in skladiščenja, ki pa se priznajo dejanskemu skla- diščniku. Z vsemi mogočimi stroški - po številnih dogovorili, ki spominjajo že na pravo mešetarjenje - so se dogovorih, da bo cena za ozimni krompir 4,25 din za kg; po tej ceni pa ga bodo prodajali od 20. septembra do 31. oktobra. Svoj mošnjiček je pristavila še trgo- vinska mreža na drobno z za- htevkom stro9cov in marže v znesku 75 par pri kg, to pa pomeni, da bo letošnji krompir v prodaji na drobno po 5 din za kg. Gornja cena velja do 30. no- vembra, po tem datumu bo mesečno naraščala za 10 par. O kalkulaciji prodajne cene krom- pirja bi lahko razpravljali in še razpravljah, ugotovitve bi bile vedno iste, zakaj takšni delež prometa s trgovino v strukturi prodajne cene krompirja, če pase proizvajalcu plača le 3,20 za kg? MG Kako Strokovne službe SIS Na seji predsedstva skupščine občine Ptuj, ki je bila prejšnjo sredo, so namenili največ razprave delovanju samoupravnih interes- nih skupnosti in formiranju njihovih skupnili služb. Ugotovili so, da priprave na združitev m oblikovanje skupnih služb tečejo vse prepočasi, saj se zadeva ze skoraj dve leti ni premaknila bistveno naprej. Poudarjeno je tudi bilo, da je odločno treba najti najprimea:- nejšo in najcenejšo rešitev. V zvezi s predvideno sistemizacijo delov- nih mest skupnih strokovnih služb SIS občine Ptuj so sprejeli predvsem naslednja staUšca in ugotovitve: Samoupravne interesne skupno- sti morajo čimprej v svojili skupščinah sprejeti potrebne akte o združitvi teh služb na samoupravni način, kar je treba opraviti najkasneje do konca letošnjega leta. Cc to ne bo urejeno bo občinska skupščina Misiljena sprejeU ustrezni odlok, car pa naj ne bi bila primerna rešitev v praksi samoupravnega dogovarjanja in sprejemanja odlo- čitev po samoupravni poti. Predlagali so, da bi se naj v prihodnje sistemiziralo delovno mesto samo enega sekretarja, za posamezne SIS in področja pa bi naj bUi zadolženi strokovni sodelavci z ovrednotenimi delov- nimi mesti in s primernimi osebnimi dohodki. Zato so koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL in kadrovski komisiji pri komiteju OK ZKS priporočili, da že sedaj začnejo s postopkom kadrovanja novega sekretarja samoupravnili interesnih skupnosti; slednjim pa so priporočili, da naj ne odpirajo novih delovnih mest in ne nameščajo no vili delavcev. ZavzeU so enotno stališče, da je treba organizirati visokostrokovne službe in vsestransko učinkovitost dela, racionalno razporeditev na delovna mesta in gospodarno uporabo denarja, ki je v glavnem namenjen za konkretne akcije posameznili samoupravnih interes- nili skupnosti, ne pa za plačevanje pretirano razsežnega administra- tivnega aparata. V prihodnje je treba bolj pritegovati strokovnjake s posameznih področij že obstoječih institucij in jili vezati kot občasne sodelavce za čas, ko določena akcija teče. Obseg dela mora biti merilo za sleherno odločitev, interesi delav- ca v združenem delu pa osnovno vodilo za slehernega delavca, je v svojih stališčili poudarilo predsed- stvo skupščine občine Ptuj. M. ŠNEBERGER MAČEHA Prejšnji petek se je sestal na skupni seji izdajateljski svet Tednika in programski svet Radia in se tako simbolično,, integriral", kar so de- lavci obeh kolektivov dejansko opravili že februarja letos in od takrat deluje enotni zavod Radio-Tednik Ptuj. Obravnavali so poglavje iz osnutka statuta zavoda, ki govori o nalogah tega družbenega organa, o vsebini ustanoviteljskega akta in delno o programski usmeritvi. Največ razprave pa je bilo o materialnem položaju zavoda, ki ni rožnat. Raz- prava o tem ni bila končana, temveč prekinjena do naslednje seje. Za mnoge udeležence je bila to tisti dan že druga ali tretja seja, od katerih je vsaka zahtevala miselni napor in aktivno sodelovanje, zato ni čudno, da se je pri nekaterih odražala določena nervoza, pri drugih pa resignacija, brez dvoma pa je razprava vse angažirata k nekoliko globljemu razmišljanju. Ta razmišljanja bodo prav gotovo prišla polno do izraza na naslednji seji, ki mora biti, po enotnem mnenju udeležen- cev, tudi bolje pripravljena. Za kaj dejansko gre? Delavci pri sredstvih obveščanja so že od oblikovanja samoupravnih interesnih skupnosti naprej vključeni v kulturno skup- nost občine Ptuj. V 68. členu ustave SR Slovenije je zapisano, da se de- lavci in drugi delovni ljudje organizirajo v temeljno skupnost za uresni- čevanje določenih skupnih interesov, da v njej uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese. Osnutek zakona o združenem delu v svojem 371. členu zadevo bolj konkretizira, ko pravi, da samou- pravne interesne skupnosti na področjih družbenih dejavnosti ustanav- ljajo delavci in drugi delovni ljudje neposredno ali prek svoje samou- pravne organizacije in skupnosti kot uporabniki skupaj z delavci orga- nizacij združenega dela, ki opravljajo dela v teh dejavnostih kot izvajalci in uresničujejo v njihovih okvirih svobodno menjavo dela, združujejo delo in delovna sredstva ter skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi. . . Iz navedenega sledi, da bi se delavci pri sredstvih obveščanja v okviru ,,svoje", to je kulturne skupnosti morali dogovarjati z združe- nim delom tudi za financiranje svoje dejavnosti. Žal temu doslej ni bilo tako. Že ob ustanovitvi so se delavci v zavodih kulturnih dejavnosti protivili vključevati sredstva obveščanja v svojo skupnost. Toda, zako- nodajalec je tako odločil in delavci v zavodih obveščanja so kot,,pasto- rek" ostali interesno povezani v kulturni skupnosti. Potrebe za finan- ciranje kulturnih dejavnosti, zlasti še v naših razmerah (zgodovinski Ptuj z mnogimi kulturnimi ustanovami in objekti) so znatno presegale naše dejanske zmogljivosti. Zato tudi za delovanje zavodov na podro- čju obveščanja v kulturni skupnosti ni bilo denarja. V finančnem načrtu Kulturne skupnosti Ptuj za leto 1976 je od vseh proračunskih sredstev namenjeno za dejavnost Radio-Tednika le 1,9 % /// In še to bi naj bilo le za sofinanciranje kulturne strani v Tedni- ku in za kulturne oddaje po radiu. Ali lahko ob tem govorimo, da naši delavci, kot izvajalci nalog na področju obveščanja, uresničujejo svo- bodno menjavo dela v okviru interesne skupnosti? Razumemo položaj zavodov in delavcev v njih na področju kulture, menimo pa, da ni kulturno" v svoj program dejavnosti za leto 1976 zapisati: ,,Izfinan- cirajo naj se prvenstveno osebni dohodki 56 delavcev v kulturnih insti- tucijah v višini 4,138.329,80 din", ob tem pa vemo, da od tistih 4 in to- liko milijonov dinarjev 1/4 (ena četrtina!),,pastorkov v kulturni skup- nosti" ne bo dobila ničesar! Nobenega smisla nima drug drugemu segati v skledo, ko pa vsak zase nima dovolj, toda rešitev je treba najti. Padajo očitki, da so v sred- stvih obveščanja tudi športne rubrike, vzgoja in izobraževanje, delo društev, družbeno-poliličnih organizacij itd., zato naj tudi vsi ti prispe- vajo za svoj prostor v radijskem programu ali na straneh časopisa. To- da delavci v združenem delu dajejo sredstva za delo tudi tem, zakaj naj potem sredstva obveščanja prosijo za ,,drobtine" pri njih? Pri tem pozabljamo, da je v vseh teh prizadevanjih potrebno imeti stalno pred očmi delovnega človeka kol nosilca družbenega odločanja. Zato naj tudi on sam odreže ustrezen košček kruha za dejavnost obve- ščanja, ki je posebnega družbenega pomena. Če smatra, da si tega ne zaslužijo, tudi prav, vendar—odloča naj tisti, ki sredstva ustvarja, ne pa drugi. Edina resnična pot rešitve tega problema je v oblikovanju samou- pravnih interesnih skupnosti za obveščanje. To pomeni, da je treba vgraditi samoupravne odnose v vse dejavnike sistema obveščanja in za- gotoviti družbeni vpliv na delovanje teh sredstev. Te razprave o obliko- vanju celovitega družbenega sistema obveščanja v SR Sloveniji je treba povezati še z oblikovanjem informacijsko-dokumentacijskih centrov v občinah. Franc Fideršek Zdravstvo v denarni stiski Danes teden je bila v domu Franca Krambergerja 11. skupna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosri Ptuj. Seja je bila pomembna po vsebini, saj so obravnavah proračunske presežke glede na reaUzirana resoludjska razmerja v lanskem letu, za tem pa so razpravljah o informaciji poslovanja zdravstvenih skupnosti vil. polletju letošnjega leta. Iz anahz na podlagi podatkov skupnosti zdravstvenih delovnih organizacij SRS za prvo polletje je razvidno, da sta tako bolniaiica, kot ZZD maksimahio izpeljala stabilizacijski program in se dosledno držala resolucije o družbenoekonomski poUtiki in razvoju za letošnje leto. Prav tako se je dvignila storilnost in so se znižaM stro3ci poslovanja na vseh področjih na skrajno dopustno spodnjo mejo. Kljub vsemu pa ti ukrepi niso zadostovaM, da bolniaiica ne bi ob poUetju izkazovala poslovne izgube v višini 620.000 din in po plačani realizaciji 4,217.000 dinarjev s cenami iz lanskega leta. Tudi na področju republike Slovenije zapada zdravstvo v velike finančne izgube, saj ima 160 milijonov poslovne izgube po neplačani realizaciji. Ptujski zdravstveni dom pa posluje na robu rentabilnosti in bo do konca leta prav gotovo zašel v poslovno izgubo. Po razpravi sodeč je iskati glavne vzroke temu v strogo odmerjenih sredstvih za zdravstvo od prispevka za zdravstveno varstvo, ki je za celo Slovenijo enak, ne glede na stanje v manj razvitih občinah. Število zavaro- vancev je v porastu, .traven tega imajo le ti skoraj neomejene pravice. Vzporedno s tem raste tudi število zdravstvenih delavcev, kot posledica neugodnih gospo- darskih gibanj v republiki, pa so zvišani tudi življenjski stroški teh delavcev, ki imajo v poprečju nizke osebne dohodke. Tako poslujejo zdravstvene organizacije pod izredno težkimi pogoji, neizogibna posledica temu je bilo soočenja z izgubo. Edini izhod bi bil večja namenska sredstva za zdravstvo. Zato je potrebno ponovno ugotoviti realno potrebo zdravstvenih organizacij in v skladu s tem dati zahtevek po zvišanju prispevka za zdravstveno varstvo. Na seji so med drugim sprejeli sklep o še večji pozornosti pri potrošnji sredstev, o zmanjšanju čakalne dobe, o tesnejšem sodelovanju z delovnimi organi- zacijami pri odločitvi za delovni stalež delavcev. Nadalje, da je treba urediti kadrovsko poMtiko zdravstvene službe na sploh, urediti pa je potrebno tudi odnose med invalidsko pokojninsko skup- nostjo in zdravstveno skupnostjo, najprimernejši bi bil samoupravni sporazum z regionalno zdravstve- no skupnostjo. Nastajajo namreč nepotrebni denarni izdatki v breme zdravstvene skupnosti, ki mora kandidatu za invahdsko upokojitev plačevati invalidsko penzijo iz svojih sredstev vse od tedaj, ko zdravstvena komisija ugotovi nezmožnost kandidata za delo in do sklepa invalidske pokojninske skupnosti, da kan- didat dobiva invahdsko pokoj- nino. Ta proces traja dva do tri mesece, včasih tudi do šest. Ce po^edaroona trenutno stanje, je sedaj na našem področju 17 takaiih kandidatov, to pa so že precejšnja sredstva, ki nepotrebno bremenijo zdravstveno skupnost. Zato so na seji sprejeh sklep, da se ta problem čimprej uredi s samoupravnim sporazumom. M.Ozmec Pomoč za Posočje Ormož Pri občinski konferenci SZDL Ormož se je sestal koordinacijski •tdbor /a pomoč /rt\am elementar- nih nesreč in prej^ledal položaj /biranja sredstev /a Posočje. De- lovni ljudje ormoške občine so /hrali na poseben žiro račun 2,729.400 dinarjev. Igotovili so, da je sredstev /brano premalo, saj je predvidena vsola nižja za okrog 100 tisoč dinarjev. Koordinacijski odbor se je tako p(»n<»no sestal in sklenili so, da je potrebno poravnati obveznosti in se skupaj s sindikatom vključiti v novo akcijo zbiranja denarja in materialnih sredstev. V drugi krog /hiranja sredstev sta se takoj od/vali Slovin—Jeruzalem Ormož in Industrijsko gradbeno podjetje OGRAD Ormož, ki sta že na potresno območje poslali prikolici. \elja omeniti, da je koordinacijski odbor sprejel sklep, da 13 delovnih organizacij čimprej i/vede sprejet dogovor o odvedenem enodnevnem zaslužku na poseben žiro račun. Problem je, kako organizirati zbiranja sredstev za Posočje v krajevnih skupnostih, kjer še niso dosti napravili. zk S situacijo, s kakršno se tudi v letošnji jeseni srečujemo na pod- ročju pridelka jabolk, smo se v preteklosti srečdi nič kolikokrat, nauki, ki nam jih je zapisala pa so ostali pozabljeni! Po poteh obilne sadne letine z napredkom družbe kot celote, je upadla tudi potro&ija manj kvahtetnega sadja, kj je tudi občutno cenejše. Na tone in tone jabolk gnije po sadovnjakih, pač zato, ker je obeleženo kot „manj kvahtetno". Kmetu res ne preostane drugega kot da ga položi v korito svinji ali stisne iz njih jabolčnik. Takšna je ena stran, druga skrajnost nas vodi do spoznanja, daje v naši sredi še nešteto družin, ki si dragega sadja ne morejo kupiri; zakaj jim ne ponudimo roke? Sindikalne organizacije bi na tem področju morale storiti več kot doslej, mladino je treba vključiti v te in podobne akcije. Minuli potres v Posočju, - zak^ ne bi nabrali jabolk za te prebivalce, namesto, da gnijejo po tleh . . . Pri obratu za kooperacijo Jože Lacko KK Ptuj, nam je Miran Glušič povedal, da imajo tudi letos podpisane pogodbe za odkup le za 200 ton industrijskega sadja, z ostalim pridelkom pa kmetje sami „razpolagajo' in ga vnovcujejo kakor vejo m znajo. Po dogovoru na poslovni skupnosti za sadjarstvo Slovenije bo odkupna cena za jabolka I. razreda. plantažnega in kmečkega pridelka 5,20 din za kg franco pridelovalec, grosisticna cena franco kupec pa 5,40 za kg. Za ozimna jabolka, ki jih bo moč kupiti pri grosistu ali pridelovalcu bo veljala enotna cena 6,40 kg; veljala pa bo od 20. septembra do 31. oktobra, v grostistično ceno je všteta tudi cena embalaže. V prodaji na drobno pa bodo veljala jabolka I. kvahtete 7,80 din za kg; s tem, da bodo drugo kvalitetna jabolka za 20 odstotkov cenejša. Za kg industrijskih jabolk bo dobil pridelovalec 0,70 do 0,90 din za kg odvisno od kakovosti. V Jugoslaviji bomo letos pridelali okrog 17.000 vagnoonov jabolk I. kvalitete, od tega v Sloveniji okrog 1500 vagonov. Letošnja proizvodnja jabolk prve kvahtete je za okrog 33 odstotkov večja kot lani. O tem, koliko bo pridelka manj kvahtetnih jabolk pa ni podatkov. Predelovalna industrija Slovenije pa namesto, da bi kupovala jabolka za industrijsko predelavo doma, jih išče v drugih repubUkah, pa tudi v uvozu, - tako naš sadjar ostaja še vedno prikrajšan pri prodaji svojega pridelka. MG Družbeno izobraževanje v »Perutnini" v organizaciji Delavske univerze Ptuj je bil 24. in 25. septembra 1976 na Borlu seminar, ki ga jee pripravil Mesokombinat Perutnina Ptuj za svoje delavce. Predavanja na seminarju so poslušali člani samoupravnih organov, vod- stev družbenopolitičnih orga- nizacij in vodilni delavci. Program je obsegal 7 tem s področja družbenega plana SRS in položaja kmetijstva in živilske industrije v njem, o organizaciji sindikata in zako- na o združenem delu, o delitvi dohodka in OD, o vlogi družbenopditičnih org^ni- Milovan Zidar, republi9d sekretar za kmetijstvo zacij iii o delegatsKem sistemu v samoupravni socialistični družbi, o združenem delu in krajevni skupnosti, o zaščiti samoupravnih pravic in druž- bene lastnine ter vlogo delavske kontrole in o SLO in družbeni samozaščiti. Alojz Gojčič, sekretar koad- teja in Drago Čater, vodja seminarja Foto: R Teme so tolmačili ugledni družbenopolitični delavci: Mi- lovan Zidar, rep. sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Pavle Gantar, re- publiški sekretar za delo, Slavko Grčar, sekretar RS ZSS za organizacijo, Zdravko Troha, direktor centra za družbeno izobraževanje pri RS ZSS, Alojz Gojčič, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj, Jože BotoUn, član IS SO Ptuj in Karel Žmavc, komandant štaba TO pri SO Ptuj. f TEDNIK - četrtek, 30. septembra 1976 3. stran Ekipa je na koncu morala dekontaminirati še sebe, možje so hrabro stopiU pod mrzel „tuš" Besedilo m sUka: M. Ozmec Vaja enot civilne zaščitd v Kidričevem Po protestnem zborovanju so številni Kidričani in predstavniki občinskega štaba za civilno zaščito prisostvovali odlično izvedeni vaji enot civilne zaščite Kidričevo. Po zračnem napadu so biU prvi na vrsti gasilci, ki so požar pogasili, za njimi pa je uspešno izvedla svojo nalogo eldpa za dekontaminacijo zemljišča. „Že več kot tri desetletja prijateljuje s čistočo" Kdo ga ne bi poznal, Ignaca Rebemaka. Že v zgodnjih jutra- njih urah, ko se večina nas še vedno zadržuje v toplem zavetju doma, prične njegov delovni dan. Lahko bi ga mimo imenovaU tudi inšpektor ptujske tržnice. Se preden pridejo zjutraj pro- dajalci je treba skrbno pregledati vse stojnice, če so čiste ah ne, šele nato lahko sprejmejo prodajalca. Naš sogovornik se hudomušno nasmiha, ko pripoveduje, da iniajo stojnice v nočnih urah pogosto tudi obiskovalce. Zjutraj človek najde dokaj čudne reči v teh »postojankah", namenjenih za prodajo sadja, zelenjave, mleka, mlečnih izdelkov in drugega. Ve- liko mero strpnosti je treba imeti v vsakdanjih stikih s prodajalci, med drugim pov Ignac Rebemak. Včasih je treba,biti tudi vsiljiv, ljudje zelo radi delajo mimo tržnega reda; vsak si ga skuša krojiti po svoje. Tako je za prodajalce mlečnih izdelkov dolo- čeno, da lahko prodajajo le-te le, če imajo na glavi belo čepico in privezan bel predpasnik. S svojimi stalnimi opozorili, da ne mečejo gnilega sadja po tleh in drugih odpadkov, si je nakopal jezo številnih prodajalcev; ti so se mu v preteklosti večkrat celo „zahva- lih" na dokaj čudne načine: tako ga je neka prodigalka krepko oplazila z vencem luka, spet druga Za prodajo na tržnici je treba odšteti določen prispe- vek . .." Foto: R mu je vrgla jajce v obraz itd. Zelo rad se spominja dogodka z neko prodajalko, ki mu je vztrajno zatrjevala, da ne prodaja jajc. Na trg je prišla z dvema cekarjema in neprestano zatrjevala, da nima jajc in mu nato zvrnila vsebino enega od cekarjev na prodani pult - bila so jajca . . Za letošnjo ,,prodajno izbiro" na ptujski tržnici pravi, daje kljub suši srednja; le gob in borovnic je bilo letos zelo malo; glede gob bodo jesenski dnevi delno nadok- nadili zamujeno. Prodajalcev je iz leta v leto manj, ti pa, ki ostajajo, so zvesti prodaji na ptujski tržnici že desetletja. Ignac Rebemak ne skrbi samo za čistočo na ptujski tržnici, nadzoruje še skupino čistilcev mestne snage, ki dan za dnem prijateljujejo z metlo po ptujskih ulicah. Svoje delo zelo rad oprav- lja, čeprav je včasih treba ugrizniti v trd oreh, kot sam pravi. Želi si le, da bi ljudje bolj skrbeli za čistočo tako v svojem domačem okolju kot tudi na javnih mestih. MG Pionirsko varčevanje Na območju ptujske občine je 29 osnovnih šol, ki jih obiskuje 8'.789 učencev. Na 26 šolah delujejo pionirske hranilnice, nad katerimi ima patronat KBM, podružnica Ptuj. Ob koncu leta 1975 je bilo vključenih v pionirsko varčevanje 4.484 pionirjev — varčevalcev, privarčevana vsota pa je znašala 275.731. dinarjev. Do konca šolskega leta 1975/76 se je število varčevalcev povečalo na 4.900 varčevalcev, privarčevana vsota pa na 522.656,55 dinarjev. Ti podatki nam kažejo, da se poslovanje v pionirskih hranil- nicah vedno bolj povečuje. To je zasluga učencev, ki delajo v pionirskih hranilnicah, še posebej pa mentorjev, ki poleg obreme- njenosti s pedagoškim delom najdejo tudi čas za delovanje v pionirski hranilnici. Poslovanje v pionirskih hranil- nicah vodijo in nadzorujejo mentorji, ki sestavljajo zbor mentorjev. Iz zbora mentorjev Je bil izvoljen pet članski svet mentorjev, ki se sestaja večkrat letno, medtem ko zaseda zbor le dvakrat letno. Na zadnji seji sveta mentorjev, ki je bila na začetku tega šolskega leta, smo sprejeli sklep, še naprej širiti in utrjevati pionirsko varčevanje ter tako že mladega člana družbe vzgajati v varčnega občana, ki bo znal koristno razpolagati s pridobljenim. Danica Strelec Vedno skromen v življenju - skromen in tih v praznovanju svoje 60-letnice rojstva, je pred nekaj dnevi v krogu svoje družine praznoval FRAN JO MASTEN, upokoojenec, dolgoletni direktor Trgovsko industrijskega podjetja LES v Ptuju. Pred 60 leti se je rodil bolj v proletarski kot pa v kmečki hiši v osrčju Sloveni^h goric, v Bre- brovniku pri Ormožu. Že kot mladenič je okušal vse tegobe in trdote življenja, saj je moral kot mladi kvaUficirani mizarski de- lavec s trebuhom za kruhom. Ni slučajno, da gaje prav to privedlo med NOV, v vrste borcev za bo^ši jutrišnji dan. Takoj po osvoboditvi ga srečamo kot vidnega družbenopo- litičnega delavca v Ormožu in Ljutomeru, kjer je opravljal vrsto odgovomih dolžnosti in nalog. To isto je kot direktor podjetja LES nadaljeval v Ptuju v raznih dnižbenopolitičnih organizacijah, v občinski skupščini kot odbornik in drugod. Tudi upokojitev ga ni odvrnila od aktivnosti v organizaciji ZB NOV, krajevni skupnosti, kot delegata v SIS in v dmgih organizacijah in organih. Vsi prijatelji in znanci mu k jubileju iskreno čestitamo in mu želimo, da bi še dolga leta bil srečen, zdiav in zadovoljen v krogu svoje družine, prav ttJco pa še naprej aktiven na družbeno- političnem področju. Md. Po protestnem zborovanju so pionirji v protestnem pcrfiodu ob^i naselje v Kidričevem Spoštovani sosedje, izpolnjevanje 7. člena je neizogibno - pot, ki jo ubirate je zgrešena v soboto dopoldan so se ob spomeniku Borisa Kidriča v Kidričevem zbraU na protestnem zborovanju mladi, pionirji osnov- ne šole in številni drugi krajani te krajevne skupnosti. Protestno pismo, ki so ga naslovih na avstrijski konzulat v Ljubljani, je prebrala Anita Kopušar, predsednica osnovne organizacije ZSMS Kidričevo. V njem izražajo ogorčenje proti ravnanju avstrijske vlade do manjšine na Koroškem in z žalostjo ugotavljajo, da so temačne sile prevladale nad zdravim razumom in dobrososed- skimi odnosi. Sprašujejo se ah Avstrijci ne zardevajo, ko govo- rijo, da ima vsak v demokratični Avstriji svobodo mnenja in zaradi te „svobode" njihovi čuvarji reda matretiraio, pretepajo in trpinčijo člane slovenske manjane, ki skupaj z njimi poskušajo graditi močnejšo in krepkejšo Avstrijo. Svoje pismo zaključujejo z velikim upanjem, da razumnejši del Avstrije le ne spi in da bo ta storil vse, za rešitev problemov, ki segajo v zgodovino. Mladinka Irena Mihelič je nato v svojem govoru orisala in razčlenila zgodovino problema koroške manjšine, aktiv mladih komunistov je v svojem recitalu fovoril o ljudeh, o številkah, tevihii transparenti v rokah mladih, pionirjev, tabornikov in ostalih krajanov pa so dokazovali, da naši rojaki na avstrijskem Koroškem ne bodo nikoh ostali sami v svojem boju za osnovne pravice. Besedilo in slika: M. Ozmec Stoperc^ Referendum mora uspeti Prejšnji teden se je sestala dele- gacija krajevne skupnosti in obrav- navala vsa aktualna področja de- lovanja na svojem območju. Zadolžili so se /a neposredne nalo- ge, ki jih bo v naslednjem obdobju treba opraviti, ko bo vsak nosilec javne funkcije v kraju moral biti polno angažiran. Beseda je tekla predvsem o pri- pravah na referendum za občinski samoprispevek za sofinanciranje gradnje šolskega prostora v ptujski občini, (lani delegacije so poudar- jali, da referendum mora uspeti, saj je med občani tega hribovitega območja ptujske občine ugodno razpoloženje. V polni meri se zave- dajo odgovornosti pred mladim ro- dom, zalo dileme med za ali proti samoprispevku ne bo, poudarjali so, da glede na nujnost in potrebe usmerjenega izobraževanja glasov proti sploh ne bi smelo biti. Na seji delegacije so tudi razpravljali o združevanju nekate- rih manjših šolskih zavodov v večje zavode. Menili so, da ne bi smelo ostati samo pri tem, združiti bi se morale vse osnovne šole v ptujski občini v enoten zavod, saj bi na ta način lahko pocenili upravo in or- ganizirali boljše strokovne službe od psihologa do socialnega delavca in podobno. mš . . . Na delo Z novimi močmi | Po počitnicah se je tudi naša osnovna organizacija ZKS gimnazijci Dušana Kvedra znova spoprijela z aktualnimi nalogami, ki so postavljene 1 ^red njo. Žal smo lahko ugotovih, da seje naše članstvo zmanjšalo za 24J članov, kar pa je vsakoletni pojav. Vsako leto nas namreč zapustijo j četrtošolci. i Naloge pred katerimi stojimo so naslednje: obdelati moramo : problematiko neuvrščenosti še posebej po konferenci v Colombu. j ''^erjetno bomo priredili Javno tribuno, razprava pa bo stekla tudi po i razredih. Naša najvažnejša naloga pa je sedaj - agitacija pri izvedbi i referenduma za gradnjo šolskega prostora. Zato bomo organizirali i roditeljske sestanke, kjer bodo predavatelji seznanili skupno starše in i učence o tem našem občinskem problemu. Vzporedno pa bo seveda \ Potiebno, da naše delovne organizacije povedo kakšne profile kadrov ■ bodo Dotiebovale. ' Ze sedaj se začenjamo pripravljati za teden Komunista, ki bo do 7. i do 14. novembra pod geslom: Človek, delo, kuUura. Pod tem geslom se j bomo vključih v akcijo čiščenja okolja, organizirati bomo razgovor s | Pisateljem, ogledah si bomo razstavo maiksistične litetature, ob proslavi j 9. novembra pa bomo priredili razgovor z borci. ■ Ker smo kot mladi komunisti dolžni spremljati aktualne probleme v; domovini in svetu in hkrati proučevati marksistično hteraturo, bomo ' tudi letos organizirali marksistični krožek, ki bo uresničeval te naloge ' Organiziran po interesnih skupinah. \ Koro3ci problem pa bomo obravnavah.s prof. Messnerjem. i Takoj smo reagirali in pomagati Tolminski: nakazali sredstva iz! sklada skupne porabe, delovni ljudje pa so se odločih ponovno pomagati \ z enodnevnim zaslužkom. Prav tako seje akciji takoj odzvala mladina.' Razredne skupnosti so finančno podprie prizadete ljudi, -aj v takih j Primerih solidarnost ne sme biti vprašanje, marveč dejanje! _ ] Igor Čuhalev] KRATKE NOVICE odločil: STOPERCE: Na seji delegacije krajevne skupnosti so obravnavali tudi j^ereč §roblem vzdrževanja krajevnih cest proti Grdini in proti Čermozišam. prašujejo, kaj je s sredstvi, ki so bila v ta namen že nakazana, obenem pa so predlagali, da bi v bodoče morali tudi pri takih delih poiskati najugodnejšega ponudnika in najcenejše izvajalce. Bojijo se jesenskega deževja, ko v razmočeni ilovici ne bodo dosti zalegle še tako velike količine gramoza. Poudarjajo, da bo predvidena dela treba opraviti še pred referendumom; mš . . . CIRKOVCE: Krajevna konferenca SZDL je pripravila akcijo zbiranja krompirja za prebivalstvo na potresnem območju. Delo so si razdelili po vaških odborih, ki so doslej zbrali že nad 6 ton krompirja. Z akcijo zbiranja krompirja za Posočje še nadaljujejo. Vredno posnemanja. zk a) Trgatev ranih sort: rizvanec, ranina, muškat otonel, portugalka, šentlovrenka, g^me in rani rdeči ventlinec, kakor tudi podbiranje močno nagnitlh grozdov se odbori s 15/9-1976. b) Trgatev srednjeranih sort: beli burgundec, neuburguvec, frankinjo, modri burgundec se odobri s 1/10-1976. c) Trgatev vseh ostaUh vmskih sort se dovoti po 10/10-1976. KIDRIČEVO: Na zadnjem sestanku članov OO ZKS v TOZD tovarne ^inice so se podrobneje dogovorili o izvrševanju sprejetih sklepov na konferenci vseh članov ZK v TGA, ki je analizirala dosedanje delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Ugotovili so, da vsi člani pri izvrševanju sklepov niso bili dovolj dosledni, zato so opozorili na dosledno izvajanje sprejetih sklepov pri uresničevanju nalog, ki niso majhne. FM Pred dnevi je bila v prostorih kluba mladih^ volilna delovna konferenca organizacije ZSMS. Med drugim so poslušali tudi poročila aktivov iz Apač, Kungote ter naselij Kidnčevo ena in dve. Iz poročil je bilo ugotoviti, da so dosegali mladi pri delu lepe uspehe. Pričakujejo pa več spodbud in pomoči od starejših in tudi od drugih organizacij, kar ne sme ostati le pri obljubah. FM SLOVENSKA BISTRICA: Prejšnji teden je bila v domu kulture redna krvodajalska akcija, katero izvaja zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Od planiranih 200 odvzf^mov krvi, so opravili kar 340 odvzemov. Krvodajalci so bili iz Slovenske Bistrice in okoliških krajev: Laporrje, Šentavec, Preloge, Zg. Ložnica, Tinje in Šmartno na Pohorju. To kaže na organizacijsko sposobnost organizacij RK, razumevanje ljudi za to pomembno humano clejavnost pa tudi večji posluh vodstev delovnih organizacg. Tako so v letošnjem letu na območju občine Slov. Bistrica opravili že 75 0 odvzemov krvi, čeprav je bil plan za to obdobje le 600. VH PTUJ: V okviru četrtih ptujskih kulturnih srečanj je bil v soboto zvečer v ptujskem gledališču ,,večer folklore", v katerem se je ptujskemu občinstvu predstavila folklorna skupina Ogranka seljačke sloge iz Lupoglava in kulturno umetniško drušWo Posavka iz Oborova. MG# Na seji izvršnega odbora izobraževalne skupnosti občine Ptuj so se dogovorili o načinu financiranja oddelka za odrasle, ki še nimajo končane osemletke. Izhajajoč iz načela, daje osnovna šola brezplačna, je bilo potrebno tudi v šolskem letu 1976/77 na ustrezen načm urediti financiranje šolanja odraslih, ki želijo končati osemletno osnovno šolo, mš . LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU: Kmetijska zadruga „Dravsko polje" je te dni nabavila dva nova tovorna avtomobila, znamke TAM. Ta 5-tonska kamiona bo KZ uporabila predvsem za prevoze krompirja, ki ga odkupuje pri kmetih in za prevoze premoga ter za druge potrebne prevoze. zk CIRKOVCE: Osnovna šola ,,Jože Krašovec" se je vključila v akcijo zbiranja pomoči za potresno območje. Učenci in učitelji zbirajo denar in obleko za prizadete ljudi v Posočju. Doslej so zbrali že okrog 4000 dinarjev. zk STUDENICE: Mladi iz vaškega aktiva ZSMS zavestno skrbijo tudi za rekreativne dejavnosti, V času od 20. do 22. septembra so organizirali 3-dnevni izlet po Gorenjski. Udeležilo se ga je nad 30 mladih, ki so obiskali poleg turističnih tudi kulturno zgodovinske znamenitosti, s posebno pozornostjo pa so si ogledali spomenike NOB. VH SLOVENSKA BISTRICA V osmih mesecih letošnjega leta je občinski odbor RK na območju občine izvedel 25 tečajev prve pomoči za voznike motornih vozil, ki so trajali poprečno 10 ur, obiskovalo pa jih je skupno 430 kandidatov. Podatek kaže, da imajo občani veliko zanimanja ludi za pridobitev vozniškega dovoljenja, VH OBRAZLOŽITEV: Vsled oblice padavin v mesecu avgustu in septembru je v vinogradih nastopilo močno gnitje ranih in srednje ranih sort grozdja. Vse navedene sorte so že v stanju zrelosti in bi s prepozno trgatvijo izgubile preveč kishne, ki je za naša vina neobhodno potrebna. Nadaljnje odlašanje tigatvc bi povzročilo občutno gospodarico škodo. Načelnik odd. za gospodarstvo in urbanizem Jože BOTOLIN, gradb. ing. 1. r. Odddek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, kot za kmetijstvo pristojen organ je na predlog organizacij združenega dela proizvajalcev grozdja z območja občine Ptuj po 5. členu Zakona o vmu (Ur. Ust SRS, št. 16/74) v zadevi določitve roka začetka trgatve grozdja za predelavo v vino 4. stran TEDNIK — četrtek, 30. septembra 1976 NOGOMET Aluminij - Pragersko 2:1 (1:0) Aluminij je dosegel prvo zmago v medobčinski ligi nad borbeno ekipo Pragerskega 75. Domača ekipa je vseskozi igrala zelo napadalno, :;aj ni dcusila slasti zmage že dve prvenstveni koH. I-izicno močnejši, toda tehnično malo slabši gosti so se skušali zoperstaviti z napadalno igro, *oda v tej nameni niso uspeh. Ustvarili so si sicer nekaj priložnosti, toda niso jih uspeli realizirati, domači vratar pa je dobro posredoval. Prav tako jim niso ostali dolžni domačini, ki so po strelu Teodoroviča dosegli zadetek. To je spodbudilo goste, da so še bolj napadali, tako da je bila obramba Aluminija na ,,trnih" do konca polčasa. Domačini so si v drugem polčasu ustvarih nekaj zrelih pnložnosti in v 65 minuti je Marjan Vindiš dosegel drugi zadetek za domačo ekipo. Gosti pa so 5 minut kasneje znižali. Po tem zadetku je postala igra ostrejša, zato je precej slab soodnik pokazal tri rumene kartone. Pred okoh 150 gledalci je slabo sodil Dainiš iz Maribora. Postava domačega moštva: KJajnšek, Hodler, Horvat, Murat, Muratovič, Vindiš J.. Kokot (Mostič), Huseinovič (Primožič), Teodorovič, Vindiš M., Kajič. Aluminij: NK Slivnica (St. pionirji) 4:2. Danes so domači pionirji premagati fizično moč- nejše goste iz Slivnice s 4:2. Danilo Klajnšek ROKOMET Podravska rokometna liga člani Kamnica - Velil.116:&4. Sodila sta Zule iz Slovenske Bistrice in Emil Toplak iz Ptuja, ki je tokrat sodil svojo prvo pomembno tekmo in se odlično izkazal. Koše so dati: Musič 28, Sreč kovic 23, Marčič 21, Dobrijevič 18, Marčič M. 12, Šerona, Filipič in Segulin 4, in Bedrač 2. V. K. Drava-Konjice 81:52 (37:25) v sredo, 22. septembra so se člani KK Drava v Slov. Konjicah pomerUi s KK Konjice. Ptujčani. so ves čas voditi z visoko razliko košev in zmagali z rezultatom 81:52 (37:25). Sodila sta Galun in Jurečko, oba iz Slovenske Bistrice. Ker je bil trener članov KK Drava, Aco Kravina odsoten, g^ je odUčno nadomestil Janko Bedrač. Od igralcev je bil najuspešnejši Stanko Šerona, ki je dal 20 košev, prav gotovo pa je dobra igra vseh pripeljala do zmage. Uspešni pa so biti Bedrac 16, Marčič Z. 12, Dobrijevič 9, Marčič M., Fitipič, Srečkovič in Musič po 6. Muta-Drava 61:57 (35:23) Člani KK Drava so v soboto, 18. septembra igrati s KK Muta. Kljub prizadevanju vseh, igralcev in trenerja, so tekmo izgubiti. Domačini, KK Muta so imeti vnete navijače in so vodili ves prvi polčas (35:23) in zmagati z rezultatom 61:57. Za Dravo so biti uspešni Dobrijevič 12, Sotler in Bedrač 9,Marčič M. in Srečkovič 6. Sodila sta Brumen iz Domžal in Komenšek iz Maribora. VK Delo aerokluba v soboto je bila 10. redna seja UO Aerokluba Ptuj. Seje se je udeležil tudi sekretar ZLOS Mu:ko Bitenc. Razprava je tekla v zvezi s srednjeročmm programom ZLOS-a in Aerokluba Ptuj, ki je sestavni del tega programa. Plani so sicer skrbno pripravljeni, vendar ugotavljajo, da bo reatizacija zahtevala znatna fi- nančna sredstva. Vse panoge letalstva, ki so za SLO izredno pomembne, zahtevajo dobro izurjen kader. Tehnika je precej draga in vezana na uvoz oz. na devizna sredstva. Ne glede na to bo treba storiti vse potrebno, da bo razvoj Aerokluba in vzgoja mladine na tem področju potekala nemoteno. Acroklub Ptuj je eden najmasovncjšUi in kvatitctnih v Sloveniji. To priznanje je na seji izrekel sekretar repubtiške zveze, kar pa pottjujejo tiidi rezultati dela posameznih sekcij, ki dosegajo izredne uspehe. Aeroklubi se morajo tesno povezovati s telesno kulturnimi skupnostmi, tako da bodo v njihovih programih močnejše zastopani. Razprava je tekla tudi o programu dela in akcij za leto 1977. Program je bil okvirno sprejet, realizacija pa bo vsekakor odvisna od finančnih možnosti. Ena od pomembnih akcij, 4. padalski pokal v Podlehniku, je letos izredno dobro uspel. Ena od osnovnih skrbi aero- kluba so kadri za učenje. Zato bo klub poslal na tečaje za učitelje motornega in padalskega letenja take, ki bodo pogodbeno ostali določen čas v klubu. Glede na to, da je fluktuacija kadrov, predvsem profesionalnih pilotov, zelo velika je tako zagotovilo nujno potreb- no. Plan razvoja letalske mreže Slovenije načrtuje tudi naše letatišče kot vzporedno, ki bi se ukvarjalo s turističnimi in drugimi prevozi. V ta namen bo napravljena posebna študija z utemeljitvijo, da je to za naš turistični in gospodarski razvoj nujno. To jc prav tako eden od sklepov upravnega odbora, ki bo posredovan pristojnim organom, to je občinskemu izvršnemu svetu, da zav7,ame svoje stališče, ki bo nato posredovano predlagateljem tc^ programa. Zaradi tega bo tteba letališče v ta namen opremiti in pa ločiti dejavnost v športno in komercialno, ki se bodo pa med seboj dopolnjevale. Razprava je tekla ftidi v reviji Krila. Sklep UO je, da moramo revijo obdržati, jo razširiti ui prispevati več vesti, novic in zanimivosti iz življenja in dela našeg3 kluba. To naj ne bodo samo doseženi rezultati, pač pa način, kako smo jih dosegli in pa delež ter športna vnema posamez- nikov. m. g. Judoisti bistriškega IMPOLA najuspešnejši v nedeljo 19. septembra, so pričeti z novo tekmovalno sezono tudi judoisti severovzhodne Slo- venije, ki so se zbrati na blazinah v telovadnem domu TVD Partizan Slov. Bistrica. Nova tekmovatiia sezona je za judoiste prinesla tudi pomembno novost. Čeprav velja to samo za tekmovanja v SR Sloveniji pa pomeni velik napredek na pod- ročju razvoja judo športa. Na- mesto v dosedanjih petih se bodo odslej pomeriti judoisti v sedmih kategorijah, kar pomeni širše mož- nosti i^tivnega vključenanja, s tem pa tudi pridobivanja tekmo- valne rutine. Ta novost je poka- zala uspeh že na prvem turnirju zlasti, da so judoisti severovzhod- ne Slovenije počitiuške mesece izkoristiti za pridobivanje novih spretnosti in kvatitet. Tudi tokrat se na domačih blazinah člani judo kluba IMPOL iz Slov. Bistrice niso dati prese- netiti. Zabeležili so pomembne zmage in tako pridobili že na prvi stopnici letošnje tekmovalne se- zone pomembno prednost. O njihovi premoči kaže podatek, da so domačini na prvem jesenskem turnirju pobrali vse najvišje lovo- rike. V največ kategorijah so finalni boji predstavljali le novo preizkušnjo damačih tekmovalcev. Ekipru vrstni red turnirja v j udu, ki gaje organiziral IMPOL je bil naslednji: 1. JK IMPOL Slov. Bistrica 39 točk, 2. JK Maribor 7 točk, 3. JK Branik-Maribor 5 točk, 4. do 5. JK Rače ur JK Kostroj s po 3 točkami, 6. JKIvo Reya 2 točki ter 7. do 8. JK Drava Ptuj in JKM. Sobota s po I točko in 9. JK Velenje O točk. V. Horvat ŠAH Šahovsko društvo ,Jzbira" Ptuj je v okviru tekmovanja za društve- no brzopotezno prvenstvo prire- dilo dva prvenstvena brzotumirja. Doseženi so bili naslednji rezul- tati: Bohak 18 točk, Čič 16,5 točk, Polajžer 13,5 točk, Habja- nič in Šcruga 11,5 točk, Pernat 9,5 točk, Kneževič 8,5 točk itd. oz. Bohak 21 točk, Habjanič 18 točk, Šorli 17 točk, Čič 16 točk, Šeruga 15,5 točk, Kneževič 15 točk, Bakuš 12,5 točk itd. Po skupno desetih turnirjih je stanje na tekmovanju za društveno brzopotezno prvenstvo naslednje: Bohak 92 točk, Habjanič 72,5 točk, Cič 65 točk, Šeruga 58,5 točk, Kneževič 51,5 točk, Po- lajžer 38,5 točk, Podkrajšck 34 točke itd. Na turnirju za prvenstvo Šahov- skega društva ,Jzbira" Ptuj sode- lujejo razen Podkrajška in Kneže- viča skoraj v.si najboljši ptujski šahisti. Na tekmovanju, ki je izredno borbeno, je bilo odigrano šest kol ter doseženo nekaj prese- netljivih rezultatov (Habja- nič:Polajžer 1:0, 3enkič:Skarja 1:0). Ostali pomembnejši rezutiati so naslednji: Šeruga:Habjanič 1:0, Bohak:Polajžer remi, Bohak:Maj- cenovič remi, Šeruga:Šegula remi, Habjanič:Scgula 1:0, Pernat:Še- ruga 1:0. Po šestem kolu sta v vodstvu Polajžer in Šeruga s 4,5 točkami pred Bohakom, ki Lma 4 točke in eno preloženo partijo, sledijo: Pernat 3(2), Habjanič 3(1) m Majcenovič 2,5 (3) itd. bj PODLEHNIŠKI RIBNIK IN NJEGOV PAZNIK Vsak dan je ob podlehniškem ribniku vse polno ribičev in obiskovalcev, pa tudi turistov iz bližnjega motela. Jesen je že začela barvati krošnje dreves, jesenski podlesek krasi pobočja okrog ribnika, ribnik sam pa najbolj krasijo ribe, ki jih je za vsakega ribiča več kot dovolj. Skratka zares lepa idilična podoba se nudi vsakemu obiskovalcu od blizu in daleč, ki jih je vse več. Zato so pri Ribiški družini Ptuj, katere last je ribnik, že lani redno zaposlili paznika Franca Drobnica. Ta se je z dušo in telesom posvetil temu odgovornemu delu in kot sam pravi, brez tega sedaj ne bi mogel živeti. Njegov delovni dan se začne čim se začne svitati, ko so ob jezeru že prvi ribiči, ki so se odločiti za nočni lov na soma. Sam pravi takole: „Zelo vesel sem, ko tinam to delo. Res je sicer da imam večkrat samo totiko časa, da skočim gor na hrib domov in si potešim lakoto, res pa je, da me to delo strašio navdušuje in sem mu do konca predan. Moj delovni dan je kratico malo vsak lep dan in se začne, ko sonce vzide, konča pa ko zaide. Včasih je še dlje. Zjneraj, kadar so ob jezeru ribiči, sem tu tudi jaz. Malo pokramljam z njimi, kasiram lovnino, jim zaželim dober prijem in grem dalje na svoj obhod. V letošnjem letu je bilo največ obiska pomladi, tako, da sem komaj zmogel svoje delo, poleti je bilo zaradi dopustov nekaj manj obiska, jeseni pa zopet pričakujemo lep obisk in mislim, da bo oktobra najboljši v celem letu. Takrat namreč ribe n^bolj prijemajo. Najtežje ribe, ki so jih v našem jezeru potegniti na suho je 12 kg som - trofeja našega gospodarja Petra Zmazka in pa pred kratkim ulovljen 10 kg krap, ki ga je s težavo spravil iz vode turist iz Krapine. Sicer pa je dnevni ulov rib od 15 do 20 krapov, včasih še več, kar je seveda odvisno od vremena in prijema. Počasi se že čuti btižinaMotela, r,aj je od tam iz dneva v dan več obiskovalcev in občudovalcev našega ribnika in idiličnega haloškega okolja. Odkar sem na tem delovnem mestu še nisem prišel v konflikt z ribičem, pa tudi z nadrejenimi se dobro razumem in mishm, da so z mano zadovoljni. Ne glede na to pa zares rad opravljam svojo ddžnost, delo, ki mi bo pozimi dalo cele 4 mesece počitka.' Je končal vesel in nasmejan, v zeleno odet , varuh" podlehniških ribic in rib Franc Drobnič. ____________________________________M^OaafiJL TEDNIK - četrtek, 30. septembra 1976 5. stran Most prijateljstvaje močan in nepozabno je srečanje z zdomci Folklorna skupina ,,Vinko JCorže" je bila gost jugoslo- vanskega kluba ,i:dvin Zdovc" v Weissenburgu. Ple- salci starih vzhodnoslovenskih plesov in ansambel Toneta Celana so navdušili zdomce in domačine. Dva nepozabna na- stopa in nešteto prijetnih srečanj. Solze, topli in močni stiski rok so vezi, ki obvezu- jejo. Močno zanimanje za nastop Slovencev je vladalo med meščani Weissenburga Sredi 75u let starim mestnim obzidjem in gotskim zidov je m je zvenela slovenska beseda in pesem Lepo je v Weissenbur- gu, pravijo Jugoslovani, a še lepše je v Kamniku, Zavrču, Ptuju, Ormožu, Sarajevu, Ba- nja Luki, Skopju in drugih jugoslovanskih mestih. Mejni prelaz v Šentilju. Ura je natanko petnajst minut preko polnoči. Carinikov zamali z roko pomeni, da je odprt m st zbliže- vanja in prijateljstva med jugoslo- vanskimi narodi. Avtobus odpelje. Pot nas vodi skozi avstrijska mesta in vasi. Naš cilj je najprej M nen- ehen, nato staro in ljubko nemško mestece Weissenburg. Na nemoči meji povemo, da smo povabljeni v njihovo deželo, da smo folklorna skupina iz Cirkovc, skratka da smo Ptujčani in da smo pravzaprav nekakšen most med delavci v Jugoslavgi in delavci zdomci v Weissenburgu. Nobenih težav ni na mejah. Avtobus drvi po avtocesti in zjutraj smo že v Muenchenu, kjer nas pričakata konzul Andrej De- benak in Franc Dobič, predstav- nika jugoslovaiskega kluba v Weissenburgu. Že ob prihodu prve drobne solze sreče. Ideja o ustanovitvi jugoslovan- skega kluba je nastala lani, ko je v Weissenburgu tudi prvo srečanje zdomcev iz Španije, Grčije, Itahje in Turč^e. Ustanovitev kluba je ideja širšega kroga organiziranih zdomcev. Namen ustajiovitve je bil ta, da bi se vsi naši delavci, ki so na začasnem delu v tujini lahko kje srečevali, pogovarjali v mate- rinem jeziku, se zabavah, r.kratka živeli takšno življenje, ki ga živgo doma. Klub je namenjen vsem Jugoslovanom, je pribežahšče v frostem času. Kot nam je povedal rane Dobič, iniciator ustanovitve Na glavnem trgu se je zbralo mnogo zdomcev in domačinov. kluba ,v:dvina Zdovca", bo klub- ska dejavnost zaživela in zadihala s pohiimi pljuči, ko bodo dobili nove prostore, ki jim jih obljublja mesto, predvsem člana koordi- nacijskega odbora za delo s tujci Margaretta Raab in Auemheimer Friedrich. Od mesta in mestnih oblasti mnogo pričakujemo, mno- go tudi zahtevamo, je nadaljeval Franc Dobič, a prepričan sem, da bomo prostore v kratkem dobih. Seveda nastaja finančni problem. Obmih se bomo na konzulat v Nuembergu in Muenchenu, pred- vsem na Andreja Dcbenaka, Sime JeUča in Zlatka Kopso. Konzuli nam že sed^ pomagajo. In prav Andrej Debenak je bil prvi človek, ki je omogočil, da smo se mi zdomci in Ptujčani srečah ob prazniku. S prostorom bomo reših najosnovnejši problem. Omeniti velja, da je Franc Dobič doma iz Cirkovc, da je na začasnem delu v VVeissenburgu že šesto leto, da je bil iniciator ustanovitve kluba, da je član koordinacijskega odbora za delo s tujci v mestu Weissenburg in daje sploh organizator številka ena v klubu Jugoslovanov. Ne bi rad govoril koliko truda je vložil, daje nastop folklorne skupine „Vinko Korže" uspel in daje sploh prišlo do tega nepozabnega srečanja z zdomci. Vsi ga poznajo v VVeissen- burgu. Prijeten človek je, pravijo. Dober in vedno priprav^en po- Nastop folklorne skupine „Vinko Korže" \ magati. Franc ne pozna besedice ne, so mi zatrjevah naši zdomci. Klub je bil ustanov^en 21. februarja letos in si kasneje nadel ime po tragično umrlemu konzulu Edvinu Zdovcu. Klub ima svoj statut. Dejavnosti v klubu so različne. V statutu so zapisaU, da prek športa, kulture in zabave naše ljudi odvračajo od kriminala in postopanja po mestu. IGub mora našemu delavcu nuditi do- mačnost, mora jih usmerjati, za- bavati in celo izobraževati ter seznanjati z družbenopohtičnimi dogajanji v domovini. Neverjetna moč je v nekaterih jugoslovanskih delavcih, mnogo ustvarjalnosti in prizadevnosti je v teh utiujenih telesih. In vse to delajo za naše ljudi, zase in za domovino. Vabijo, da se vsaj nekaj ur počutijo kot doma, govorijo, da ne pozabijo na materin jezik. Prvi nastop plesalcev in an- sambla Toneta Celana je bil najprej v soboto zvečer pred 300 zdomci. V nedeljo popoldne je bil program na glavnem tigu, kjer so se domačinom in zdomcem pred- stavili še Španci, ItaUjani, Grki in Turki. Vsaka folkloma skupina je pripravila daljši program, s kate- rim je navdušila ne samo zdomce, temveč tudi domačine. Bila je to pravzaprav bogata revija narod- nega blaga, domačini so za takšen nastop bih pripravljeni in so se ga v vehkem številu udeležbi. Na glavnem tigu je bilo postavljenih tudi pet paviljonov, v katerih so prikazovati zanimivosti dežele, jih postregU s pijačo in jedačo. Najštevilnejši in največji je bil naš in turški paviljon, sledil je italijan- ski, španski in grški. Brhka dekleta so ponujala sir, grozdje, vino in seveda slovensko slivovko, čevap- čiče in kranjske klobase. Vsega je bilo na pretek. Tudi velikih lepakov, ki so ,j:eklamirali" pri- hodnje voUtve, ki bodo 3. oktobra v ZRN. Tako z lepakov požirajo kot fihnske ali pop zvezde Brandt, SCHMIDT, Strauss in še mnogo drugih strankarskih obrazov. VVeissenburg je torej tiste dni bil v znamenju srečanja zdomcev in bhžnih volitev. VVeissenburg je staro mesto. Okrog 750 let je, kar je pričeto mestece živeti neprekinjeno živ je- nje. Mesto je zelo zanimivo. Stmjeno je v krogu, znotraj so stare gotske in baročne zgradbe, okrog pa so strnjene modeme stanovanjske hiše, tovarne in raz- lične druge zgradbe. Na hribu nedaleč od mesta je trdnjava, kije zgrajena v obliki petokrake zvez- de. Slaven je grad, slaven že zaradi bogate zgodovine in slaven po tem, ker je bil v njem med I. svetovno vojno zaprt Charles de Gaulle. Na gradu je tudi vodnjak, ki so ga kopah sužnji, globok je 166 metrov. Neverjetno kako je zgrajen. Pogled komaj doseže gladino vode. Kot kovanec za pet dinarjev je videti površina vode v tem mogočnem vodnjaku. Poleg teh najstarejših zgradb je tudi nekaj sodobnega in modernega. Kar neverjetna je namreč arhitek- tura modeme krščanske cerkve. Med abstiaktnim in fantastičnim ; se skriva še košček krščanstva, to I je srce ... Ljudje so različni. Delavni, tudi bogati, srečni in nesrečni pač ljudje, kot jih srečamo skoraj na vsaki pedi naše zemeljske oble. Meščani in okobčani so bih te dni videti malo zmedeni m celo jezni. Na njihovih poljih, v gozdovih in travnikih so se podili tanki, i>vtomobiU, helikopterji, oklopniki vojaških sil NATO pakta. Veliko zemlje je bilo uničeno, mnogo blata je še bilo po ulicah mesta. Srečati smo tudi čmega ameri- ^ega vojaka, ki je začudeno zrl v ^ slovenskega, v folklorno oblačilo, oblečenega fanta. V večernih urah se pogovarjamo s predstavniki družbenega živgenja mesta Weissenburg. Predstavniki oblasti, kulture in turizma so prijazni in gostobesedni. Pogo- vorom prisostvujejo tudi konzuli iz Nuemberga m Muenchna. V^udni so in zanima jih kakaio je naše mesto, kakšen je Ptuj, koliko je star in podobno. Prijaznost gre tako daleč, da predstavniki mesta celo predlagajo, da bi takšno sodelovanje razširili, da bi se mesti Weissenburg in Ptuj pobratila. Ideja je prav gotovo vredna razmisleka. Stane Stanič razloži, da bo idejo prenesel v občino Ptuj, kjer bo razložil in povedal vse, kar smo se med seboj dogovarjali. Vsi smo za sodelova- Nepozaben španski flamingo. Foto: zkodrič nje. V nekaj stavkih povemo zgodovino mesta, razvoj mesta Ptuja po vojni in trenutno situaci- jo - družbenoekonomsko in poli- tično ko Ptuj postaja razvitejše območje v Sloveniji. Z zani- manjem poslušajo, potiho se nav- dušujejo in čutiti je rahlo rado- vednost kako izpeljati idejo o pobratenju. Dekleta in fantje so po dveh dol^ in napornih nastopih utiu- jeni, vendar še najdejo toliko moči, da si ogledajo središče Na svečanem sprejemu. Od leve: Stane Stanič, Andrej Debenak, tovarišica Jeličeva, Širne Jelič, Maijan Šneberger in Zlatko Kopsa. mesta, da posedejo po lokalih in poskušajo nem^co pivo. Vsi se dobro počutijo, tudi tisti, ki ne znajo nemško. Srečujejo se z zdomci in se pogovaijajo o nji- hovem delu, o bližnji vrnitvi v domovino in druge zanimivosti. Zdomci so prijazni in so svoje povabljene goste iz domovine dobro pogostih v času, ko so le-ti prebivah v njihovih skromnih domovih. Naših delavcev je v okohci Wcissenburga in v samem mestu okoU 450. V samem mestu je 254 delavcev, ki so Z£q)osIeni v gradbenih podjetjih, strojnih de- lavnicah, " tovarnah pohištva m drugod. Mnogo jih je zaposlenih pri zasebnikih, ki se ukvarjajo z m^lmo proizvodnjo. V nedeljo zvečer je slovo. Kar nič ni pričakovano, boleče je, slovo se zavleče, dolgo se poslav- ljamo od naših. Avtobus je pobi, na sedežih so naši zdomci, naša dekleta so jim všeč. Besede postanejo redkejše, stiski rok močnejši, solze spolzijo po Hcih. Voznik avtobusa z zvočnim signa- lom opozori, da se bhža resnično slovo. Pozdravimo se in solze, ki so bile na nekaterih hcih povedo, da je prijateljstvo tesno in močno, da obvezuje in prenaša tople pozdrave domovini. Noč preživuno v avtobusu. V ponedeljek se poslovimo še od Andreja Debenaka. Ogledamo si olimpijsko mesto, ki je za vse nas skorajda fantastično. Potem nas stisne srce. Smo v zlo^asnem koncentiacijskem taborišču Da- chau. Vehke fotografije pričajo o gnusnem pokolu yudstva, o „ve- ukih in imenitnih" poskusih nem- ške medicine. Kup teles pretie- sejo vsakogar med nami. Stisnemo zobe in se sprehodimo skozi čas. Zunaj vebke barake. Za barakami in preko zelenega potočka ceHce smrti in krematoriji. Nič kaj prijetno slovo od nemške dežele. Pohitimo, kajti do polnoči mo- ramo biti doma, v Grkovcah. Morda drugo leto spet na svkienje, veseli smo bib vašega obiska, je rekel ob slovesu pred- sednik kluba ,f dvin Zdovc' Mi- lan Vujemilovič. Kulturno m prijateljsko poslanstvo je uspelo, kab že ženejo . . Anton Brglez, dolgoletru vodja folklorne skupine iz Cirkovc je ob tem še rekel: takšnih vezi ni lahko zatreti. zk Ivan Kreft: spoivnNi NAZADNJE DNI ŠPANSKE REPUBLIKE (Nadaljevanje in konec) Se/nam mi je bil potreben le takrat, ko je prišel sredi noči uka/, da se moramo zbrati in eventnelno umaknili. Za tak primer je dobil Ivan Kokal že prej od Kajna poM-lje, da mora / nekaj inierhrigadisti, časno /apiislili (tgro/eno vas. Res so prav listo noč nekateri naši tovariši lako trdo spali, (la sem moral nekatere celo po dvakrat buditi, listi, ki so bili pravočasno na nogah, so odkorakali v str- njeni formaciji, zamudnike pa so počakali na določe- nem meslu nekaj kilometrov stran od vasi. Manjkal ni nihče, le eden ali dva sla se izgubila pozneje. Ivan kokal, ki je bil po činu kapelan. sicer pa artilerijski inštruktor, jc ostal na preži pred vasjo. Za nosilca brede si je izbral .lugoslovana inierhrigadisla poročnika. \ začetku se je poročnik obotavljal nosili niilraljez. češ, da ga je boljše takoj onesposobiti, da Ra ne bi dobili v roke fašisti ali celo na sami meji francoska ,.garde mobile". Toda ko mu je Kokal 'aupal, da bi nam naj varoval umik. si ga je poročnik naprtil na ramena. Zadnje povelje je bilo lako izvrše- no in Kokal je pred prekoračilvij(» meje med Francijo in Španijo lahko ponosn«) stopil pred Anreja V1arty- ja in mu strumno raportiral, da je pctslednje povelje i/vršil. Zgodilo se je, česar Jugoslovanom sicer nena- klonjeni Martv ni pričakoval, da mu je kot /adnji raportiral Jugoslovan. Kako sem postal na meji vodič španskih otrok, ki so ostali brez staršev in so se skupno z republikansko vojsko umikali v Francijo, sem že opisal v knjigi ,,lch petdeset let". Nisem pa smel do spremembe re- žima v Španiji izdati, da sem ves čas poskušal obdr- žati, oz. obnovili stike tudi z odporniškim gibanjem v sami Španiji. Na kongresih jugoslovanskih španskih borcev smo se srečavali samo s Španci, ki so imeli vo- dilno vlogo v državljanski vojni in so zaradi tega mo- rali v emigracijo. Sam pa sem leta l%3 dobil zvezo ludi s takimi, ki so se izkazali v boju proti Francu po letu l"W. Omenim naj le Jose Ortego, ki je za časa držav- ljanske vojne komaj doraSčal, pa se je vključil v od- porniško gibanje kot komunist po Francovi zmagi. Potem, ko je prestal petletno zaporno kužen, je sicer pobegnil iz Španije, toda kol kurir se je ilegalno večkrat vračal. leta l%6 mi je poslal zbirko štiride- setih grafik, ki so od takrat razstavljene v hiši Biser- jane šl. 2 v Vidmu ob Ščavnici. (irafike prikazujejo hoj španskih kmetov pr«)|i španskim veleposestni- kom. \ se obiske iz Španije, ki so beljali bodisi Jolan- di Kvasovi, vdovi po španskem pesniku Diego Peroni de la l'lana, ki počiva na ljubljanskih Žalah, bodisi da so se oglasile naravnost pri meni, sem vodil v Vi- dem oh Ščavnici. listi, ki so prišli iz Španije v Slove- nijo po letu 1972, so položili cvetje pred spomenikom inierbrigudistom, ki stoji na videmskem trgu in je de- lo Milana Kristana, in pred spomenik, ki obeležuje boj v Španiji v letih 1936-1939 in v NOB v letih 1941 do 1945. Ta drugi spomenik je delo madridskega umetnika (rislohala. Pristne stike pa smo navezali ludi z borci iz baskovske dežele. Prva skupina je bila v \ idmu ob Ščavnici leta 1973, druga pa naslednje le- to. \odil jo je znan baskovski kipar, ki je izdelal glo- bok relief s štirimi borci. Španski narodi se bojujejo za svobodo že štiride- set let. To je dolga doba. Omagali pa niso in ne bodo, saj je z njimi solidaren malodane ves svet, naši narodi pa so bili in ostali na njihovi strani od prvega dne, kar dokazujejo tudi grobovi slovenskih in jugo- slovanskih borcev, razkropljeni po vsej Španiji. Sedma razstava ptujske slikarske kolonije Udeleženci ptujske umetniSke kolonije so v pretekUh dneh na gradu Borlu pospravili svoje rekvizite in z bogato bero v svojili bcležnicah in mapah odšh na svoje domove. V paviljonu Dušana Kvedra jc ostala le še razstava lanskoletnih udeležencev kolonije - sedma po vrsti, ki bo tudi v tem tednu zaključena. Razstava ob otvoritvi kolonije Ptujčanom predstavlja skoraj že neke vrste kulturni praznik, vsekakor pa svečan dogodek, kije bil obeležen s številno prisotnostjo občanov, kar je bilo zares impozantno in dokaz, da razstava to tudi zasluži. Kako široka je bila skala kreativnih navdihov, ki so vpUvali na ustvarjanje umetnikov in kako zanimiv jc izbor obravnavanih motivov, ki se vrstijo od najpogosteje zastopane krajine do človeka, ki v njej prebiva, Rokazujejo razstavljena dela. [ckatcri ustvarjalci se posebej zanimajo za haloškc griče, tok Drave, za ravnino ob njej in tipične vasi Ptujskega pofja ter valovite Slovenske gorice s bogatimi etnološkim gradivom, da še posebej ne poudarjamo starega Ptuja, njegovih arliitektonskih m kulturnih značilnosti. Drugi zopet pose^jo nazaj v tradicijo in se omejujejo, na kurente, še vedno živo prisotne v ptujski okotici, ki s svojim davnim pcsreklom, mistiko in morbidnostjo vzbujajo umet- nikovo pozornost, fantazijo in kreativno navdušenje. Razstavljalci, ki jili je devet po številu, so zastopani v oljni tehniki, pastclu, akvarelu in z risbamL Med njimi so večina, če ne že vsi, stari znanci Ptujčanov, ki so že nekoč sodelovati v koloniji aU pa razstavljati v našem mestu. Na o^ed so dati štirideset eksponatov: Ljubljančan Peter Adamič, Mariborčan Bojan Golja, Viktor Goričan, domačin iz Haloz, ki žh^i v Zagrebu, Kamilo Lcgit iz Tržiča, Milia Mak;š iz Ljubljane, mariborski stikar Lud- vik Pandm, Ivan Scljak-Copič, ki živi v Ljubljani, Janez Vidic iz Maribora in Koprčan Sbivko Batista, ki je med udeleženci edmi kipar. Nekdiko stikarjev nastopa kot čisti krajinarji, med njimi: Peter Adamič, Bojan Golja, Viktor Goričan, Kamilo Le^t in Ivan Seljak-Čopič. Adamiča zanimajo prodeti pod Borlom ob Dravi, ki nudi nešteto kolorističnih mož- nosti, kar je znal umetnik mojsttsko izkoriščati v dobro obvladani tehniki akvarela. Le^t, ki živi v planinskem svetu, se tudi tukaj ni mogd odreči pcstiim motivom haloškega gričevja. S plemenitos^o tonov odkriva pravi zvok njegovih prisojnih vzponov in poetski odmev zelenih nižav. Haloški pokrajini v pesteih tonih in oljni tehniki vso svojo pozornost posveča tudi Viktca: Goričan. V njej risarsko zelo uspešno odkriva lepoto starih liiš Bojan Golja, dočim Ivan Scljak- Copič svoj izbor v akvarelu namenja ttadicionalnemu Ptuju, kjer odbtia motive izključno med staro arlutekturo. Svoje zanimanje za krajmo, oziroma vasi Ptujskega polja uspešno poudarja Milia Malcš, ki pa nastopa tudi s figuraliko. Haloški človek je tudi gjavna tema, ki jo v svojih pastdih na poseben način obravnava Ludvik Pandur. Največ poslulia za lokalne značilnosti, podane v posebni tehniki, pokazuje Janez Vidic, že tako znan po tematiki iz Ptujskega polja pri čemer ga najbolj vznemirjajo kurenti, če- prav izredno razumevanje posveča še ljudem, ki tukaj živijo. Za kurente se je pri izboru motiva odločil tudi kipar Slavko Batista, ki v lesu obbkuje velike monohromne maske izven realnih okvirov, kar je značilno tudi za ustvarjanje Janeza Vidica. Za prihodnje razstavljanje pa si je treba z letošnjimi udeleženci kolonije poželeti vsaj tak, če ne še bolj efekten kreativni odmev, kot je bil tokrat, ki gotovo ne bo izostal. Dr. Štefka Cobdj 6. stran TEDNIK — četrtek. 30. septembra 1976 Tlladi dopisniki KOROŠKA Rož, Podiuna,Zila, venec tren dolin, moja domovina, narod moj trpin. Da, mnogo stoletij se je v teh dolinah ohranjal koroški človek. Ohranjal je materini jezik - domačo besedo in jo negoval kot dragocenost, ki se ne sme izgubiti, ki se ne sme utopiti v množici nasilnega potujčevanja. Matere so pele otrokom slovenske pesmi, kmetje so v svojih domačgah ohranjati domačo besedo. Prišel je čas boja proti fašizmu in dnevi so btii še težji. Po zmagi ni prišla rešitev. Potolažiti so jih z obljubo, da bodo lahko hoditi v slovenske šole, da bodo imeli svoje pravice. Toda ostalo je žal pri obljubah. In sedaj, v času mti-u, po dvajsetih letih, ko so Slovenci zahtevati svoje pravice, so se Avstrijci spomniti, da bi jih prešteti, da bi ugotovili kotiko jim je uspelo te slovenske kraje ponemčiti. Toda ne dajo se. Ker niso številke, ker so ljudje, ker narod nosijo še vedno v sebi, ker pripadajo tej zemlji in tej domači besedi. Tuia Žirovnik, dopisni krožek, OŠ Franca OsojnikaPtuj SAMOPRISPEVEK ZA ŠOLE V ptujski občini se že dolgo časa govori, da rabimo srednje- šolski center. Zanj bo potrebno mnogo denarja, zato bodo uvedti samoprispevek. V nedeljo, 21. novembra, bodo votitve ati referendum. Vsi občani se bodo izjasniti, če se strinjajo s samoprispevkom. Tudi mi, šolarji, bomo svojim očkom in mamicam rekti, naj privotijo in glasujejo ZA. Ta šo ski center bo zelo pomemben za vse šolarje. Prenekateri učenec bo takrat laliko hodil v šolo v Ptuj, ko se sedaj vozi v Maribor ati celo v Ljubljano. Delež denarja iz sam prispevka bo šel za zidavo novih ali popravilo starih osnovmh šol. Zato želimo, da bi vsi, od prvega do zadnjega voUlca 21. novembra biti enotni ZA, da bi referendum uspel 100 %. Andrej Men oni, dopisni krožek, OŠ „Franc Osojnik", Ptuj PRIJATELJSKA POMOČ Vsak človek si želi prijatelja. Dober prijatelj je le tisti, ki rad pomaga v stiski. Ko sem se neki dan peljala s kolesom v šolo, sem doživela Milanovo prijateljstvo. Bilo je že pozno, zato se mi je mudilo. Naenkrat se mi je pokvarilo kolo. Veriga se je tako namotala okoh kolesa, da ga nisem mogla niti premakniti. Začela sem jokati. Takrat se je po cesti pripeljal sosedov MUan. Takoj se je ustavil in mi priskočil na pomoč. Ker je MUan spreten, mi je popravil kolo. Zelo sem mu bila hvaležna za prijateljsko pomoč in se vsa srečna odpeljala v šolo. Milan mi je pomagal v hudi stiski, zato vem, da je dober P"j^^^y Sonja Kelenc, OŠ Franca Belšaka, Gorišnica ZAKAJ NAM DELAJO KRIVICO? Vsak dan izvem iz časopisa in radija, kaj se dogaja v Avstriji. Tujci ne pustijo naštin rojakom uporabljati materine besede. Oskrunjujejo zgodovinska obe- ležja, na katera smo zelo ponosni. ICrivica, ki se godi našim rojakom, je vetika ui vsi v Jugoslavgi se borimo proti temu. Nikoti se ne bomo sprijazniti, da tiočejo s preštevanjem in drugimi dejanji odvzeti in poteptati vse pravice naših rojakov. SAM NA SVOJ NAClN IN S PRIJATELJI PROTESTIRAM PROTI RAVNANJU AVSTRIJ- SKE VLADE. Udeležujem se protestnih zborovanj in s tem izražam svoje mišljenje. ŽELIM SI, DA BI AVSTRIJA NE KRŠILA MEDDRŽAVNE PO- GODBE IN DA BI MOJI VRSTNIKI V AVSTRIJI MISLILI IN DELAU TAKO KOT JAZ. Vem, da bomo s skupnimi m očmi j in s svojimi zahtevami dosegU, da < bo Avstrija zavzela pravUno j stališče do našili ljudi, ki živijo v \ Avstriji. Filip Kovačič, | dopisni krožek, j Franca Osojnika, Ptuj I Tako smo delali v brigadi Slovenske gorice 76 En dan v brigadi Slovenske gorice 76 Foto:S.Pičerico Že dalj časa sem si želela vsaj za en dan obiskati brigadirje v Domavi. Želja se mi je izpol- nila .. BUa je sreda, 25. avgusta. Ta dan sem vstala že ob pol štirili. Hitro sem se oblekla, nato pa me je očka zapeljal v Domavo pred brigadirski štab. Tam sem na hodniku počakala pri dežurnem do pol petih, ko imajo brigadirji vstajanje, nato me je komandant določil v notranjski odred. Ob 6. uri smo se z avtobusom odpeljali na delovišče preko Dra- ve. Med kopanjem ui odmeta- vanjem „šodra' sem spoznala rrmogo mladih iz Ljubljane, Po- stojne, Murske Sobote in drugod, vsi so biti povečirti študentje, a vajeni dela in vročine, ki je proti deseti uri dopoldne že tako pritiskala, da smo si vsi želeti, naj bi se sonce vsaj malo skrilo. Okrog desetih smo dobiti mali- co. Vsi smo se dobro najedli, nato pa nadaljevali z delom. Dekleta so celo bolje ,,vrtela" lopate kot fantje. Posebno vztrajno je delala Mojca, že prekaljena brigadirka, saj je bila v brigadi že četrtič. Pa tudi Sonja, Jožica, Viki, Tone in drugi niso prav nič zaostajati. Ob dveh se je avtobus vrnil po nas. Srečni, da smo nekaj narediti, rmo se vrniti v tabor, kjer je bilo kosilo. Popoldan nismo odšti na traso, zato so se brigadirji začeli pripravljati na kviz iz znanja o NOB. Nekateri so šti igrat košarko in rokomet, nekateri zelo utrujeni pa sfiat. Spoznala sem, da je življenje v brigadi zelo pestro, da ne samo delajo, ampak se tudi poveseUjo, posebno zvečer, ko imajo „na sporedu ples". V šoti sem prijateljem že pripo- vedovala o življenju v brigadi; mnogim se zdi prijetno in so se že sedaj odločili, da bodo nekoč tudi sami postati brigadirji. Sama si to zelo žetim in skleiula sem, do bom željo tudi uresničila. Slavica Pičerko, 8/b, OŠ Mark ovci 29. september - dan pionirjev Pionirji 30 pionirskih odredov iz ptujske občine so Dan pionirjev - 29. september proslavili z delovno konferenco, ki je bUa včeraj v domu Frana Kramber- gerja v Ptuju. Po tem ko so skupaj pregledali delo v minulem šolskem letu, ro sprejeti še okvirni program dela za šolsko leto 1976/77. Letošnje obeležje dneva pionirjev se razlikuje od praznovanj iz prejšnjih let, saj so pionirji v praznovanje svojega dneva vnesti še obiske pri občinskih družbeno- političnih organizacijah in pri nekaterih intereaiih skupnostih ter se tako v neposrednem razgovoru seznaniti s svojo bodočo vlogo v našem družbeno- političnem življenju in delu. Obenem še z nalogami, ki so pred njimi v sedanjem trenutku. MG Pragersko Priznanja in pokali ob krajevnem prazniku Preteklo nedeljo, 26. septembra 1976 so prebivalci krajevne skupnosti Pragersko praznovali svoj prvi krajevni praznik. Ob tej priložnosti, so na zaključni sveča- nosti podelili tudi prva priznanja posameznikom, društvom in orga- nizacijam na območju te krajevne skupnosti, za izredne dosežke na ustvarjalnem in družbeno-poli- tičnem področju v prizadevanjih za napredek in razvoj KS Prager- sko. Med posamezniki so prejeli pri- znanje Avgust Stupan, Slavko Dajčman, Stanko Ogrinc, Andrej Debevc, Štefka Vršič, Stane Skrbiš, Helena Godec, Avgust Vidmar, Feliks Jerič, Maks Peklar, Viktor Suša, Ivan Mikložič, Alojz Lorber, Štefan Rojs, Štefka Lur- šak, Marija Sabec, Marija Kovač, Marija Vidmar, Marjan Munda, Erika Berčnik, Tilčka Repnik, Milica Peklar, Majda Vindiš, Alojz Luršak, Jože Jurman, Ivan Roškar, Fredi Tramšek, Ivan Poljane, Anton Suša, Rudolf Tomanič, Metod Skamlič, Franc Greif, Elica Finžgar, Zvonko Vi- vod, Adi Žunec, Ivan Lah, Andrej Godec, Adolf Lah, Feliks Vindiš, Štefan Auer in Andrej Gerbič. Med društvi pa so prejela to naj- višje priznanje krajevne skupnosti Pragersko: Športno društvo ,,Pragersko 75", društvo upoko- jencev Pragersko, krajevna orga- nizacija RK Pragersko in odbor za splošni ljudski odpor in civilno zaščito Pragersko. V. Horvat Teden otroka -od 4. do 10. oktobra Letošnji teden otroka, bo potekal pod geslom: „Ustvarjajmo družbene pogoje, v katerih bo otrok razvU svoje sposobnosti in se razvil v zdravo in kulturno osebnost z visoko družbeno zavestjo. Naša dcrb za otroka pa ne sme biti sama sebi namen, "oditi jo moramo skozi vso leto, k^ti le tako bomo žeti zdrave sadove svojega dela v priihodnjih letih. Ne more nam biti vseeno kako bo rasel naš otrok, kako se bo izgrajevala njegova sociatistična samoupravna osebnost." Budno spremljanje dela občin- ske zveze društev prijateljev mladine Ptuj je tej nalogi že dalo določeni pečat. Na konferenci, ki jo bo pripravila j)a bo s kritičnim pogledom prečesala dosedanje delo in izluščila napotke za v priliodnje. V delo se bodo v polni meri tudi vključila društva prijateljev mladine v 14-krajevnih skupnostih ptujske občine. Ob številnih prireditvah, Id bodo stekle v tednu otroka pa bo nenehno prisotna tudi misel na uspešen referendum za gradnjo šolskega prostora v ptujski občini in seveda prizadevanja za urejanje pogojev za zdravo življenje otrok in mladine. MG Po^čane Uspešnih 22 let godbe napihala v okviru dejavnosti kultumo- umetniškega društva KUD , Janko Živko" Poljčane, letos že 22. leto uspešno deluje godba na pihala. Na predlog ljubiteljev te zvrsti glasbe je bila godba na pihala ustanovljena leta 1954. Takrat je štela 16 članov, od tega največ iz vrst neposrednih proizvajalcev in kmečke mladuie. Takšna sestava godbe prevladuje še danes, le, da so njihova leta že krepko presegla fantovsko obdobje. Vsa leta nji- hovo delovanje podpirajo vsi kra- jani, delovni kolektivi ui organi- zacije Poljčane z okolico. Skozi vse obdobje delovanja pa godbo spremljajo težave financi- ranja lastne dejavnosti, kar ob- vezno vpUva tudi na njen razvoj. Skromna sredstva, s katerimi raz- polaga KUD „Janko Živko" Polj- čane, ne zadostujejo za kritje vseh potreb pri uresničevanju progra- mov njihove letne dejavnosti, zato se morajo godbeniki, da bi zago- toviti man_^ajoča sredstva, vklju- čevati v vrsto dejavnosti, da zaslužno sredstva za napredek in nadaljnji obstoj godbe. Njihova dejavnost, vredna vse pohvale, se odraža tudi v rezul- tatih. V letu 1974 so si uspeli kupiti nova glasbila. Kupili so jih pri enem proizvajelcu, s čemer so odpraviti težave raztično uglašenih instrumentov in od različnih pro- izvajalcev. Poljčanska godba danes šteje 22 godbenikov v večini starejšili. Vodi jih kapetitik Ivan Tkavc mlajši. Kljub temu, da je večina godbenikov iz vrst neposrednih f)roizvajalcev in kmetovalcev, de- ujejo zelo usklajeno in predvsem na osnovi dobrih prijateljskih odnosov. Najstareja med njimi je 68 letni Kondrad Babic, ki igra ze preko 50 let, najmlajši godbenik pa ima komaj 16 let. V lanskem letu so poljčanski ,godbeniki zabeležili nov uspeh. Iz astnih sredstev in s pomočjo drugih organizacij v Poljčanah in Srši okoUci, so uspeti kupiti nove s\'ečane uniforme. Godba je ne- pogrešljiva na vseh svečanostiih in prireditvah v vsej dolini od Makol do Slov. Konjic. Njihova želja je, da bi svoje vrste izpopolniti z novimi, predvsem mlajšimi kadri, kar bi jim zagotovilo nadaljnji obstoj. Podatek, da so se v zadnjih dveh letih predstaviti na raznih svečanostih ui drugih prireditvah v Poljčanah in okolici kar preko lOO krat zgovorno priča o nuj- nosti njihovega nadaljnjega ob- stoja in razvoja v kulturno umet- niScem življenju Poljčan in nje- gove širše okolice. Besedilo in slika: V. Horvat Gabernik Kako molzejo moški Prejšnjo nedeljo je bilo v organizaciji gasilskega društva v Gabemiku tekmovanje mo^cih v ročni molži krav. Osem pogumnih kmečkili mož in fantov je vleklo osem pogumnih krav za njihove najbolj občutljive in najproduktiv- nejše dele telesa. Krave so sicer malo začudeno obračale oči, kajti navajene so bile, da so to delo opravljale ženske. Pa so molžnjo le prestale, prestati so jo tudi tekmovalci in ugotovili, da ima največ mleka v škafu Branko Firbas iz Molčanje. Bile so sicer neki pripombe Občinstvo je vneto bodrilo: ,JLe vleči Franci, vleči, sq ma mleko!" Foto: J. S. opazovalcev češ, daje bilo v 3cafu preveč znaja, ki ga je ubogi Branko prelil v razmeroma kratkem času pa so se pozneje ob smehu le zediniti, daje bil Branko najboljši, kajti domačinoma Ja- nezu Ciglarju in Franju Cušu je bilo, kar malce nerodno, da sta se uvrstila šele za njim. ^Hec je hec", so dejati, saj je navsezadnje čisti izkupiček prireditve namenjen gradnji novega gasilskega doma v Gabemiku, OM Danes popoldne posvet vodij dramskih skupin Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Ptuj je za danes popoldne sklicala posvet vseh vodij dramskih skupin, ki bodo delovale v sezoni 1976/77. Na posvetu bodo vodje in režiserji v sodelovanju s poklicnim režiser- jem Marjanom Kovačem ter s komisijo za dramatiko pri ZKPO razpravljati o delovanju mentorst- va ter obravnavali repertoame predloge za posamezne dramske skupine, ki delujejo v občini. Takšen posvet je vsekakor nujen, kajti potrebno je izobti- kovati takšno kulturno in umet- niSco poslanstvo, ki bo v dcvuih kulturnega izobraževanja in usmerjanja. Mnogokrat doslej so v nekaterih sredinah delovale takšne dramske skupine, ki s prikazo- vanjem dramskih del nunajo nič skupnega z umetniškim in kulturnim poslanstvom. Takšen posvet je dobrodošel pri prepreče- vanju širjenja šunda, ki je večkrat že zašel na amaterske odre. Na posvetu se bodo tudi dogovoriti o dramskih tekstih, kdo bo delo režiral, kdaj se bodo vaje pričele in tudi določiti približni datum premiere. zk Tekmovali so za pokal krajevne skupnosti Pragersko v preteklih nekaj dneh se je v Pragerskem, v okviru praznovanj prvega krajevnega praznika, odvi- jalo več športnih srečanj. Med najzanimivejšimi sta bila prav gotovo nogometni turnir in interni turnir v šahu. Nogometnega turnirja so se udeležile štiri ekipe. Pokal kra- jevne skupnosti Pragersko pa je osvojila enajstorica NK Pragersko, pred NK Osankarica iz Slov. Bistrice, NK Oplotnico in NK Poljčane. V tekmovanju šahistov je osvojil zmagovalni prehodni pokal, domačin Ivo Boroš. V. H. TEDNIK - četrtek, 30. septembra 1976 7. stran KOLEDAR OSVOBODILNEGA BOJA našega območja za september 4. 9. 1941 - V Celju ustrelijo Nemci med desetimi talci tri iz ptujskega okrožja; Tomaža Meska (31), gostinca u Dornave, Tomaža Kiepača (43), sedlarskega mojstra in Vladimirja Satlerja (27), davčnega uradnika, oba iz Ptuja. Pri vseh je okupator našel orožje in jih zato obsodil na smrt. - izdajo Nemci tiralico za narodnega heroja Vinka Megla, krojaškega pomočnika, doma v Tomažu pri Ormožu, organizatorja OF v ormoškem in pomurskem območju. (Primejo in ustrelijo ga junarja 1942) 6.9. 1944 — V noči na ta dan zapleni velika skupina partizanov na občinah Podgorcih in Osluševcih dva pisalna stroja, radioaparata, harmoniko, pušk o, perilo in koče ter poškoduje opremo. (Nemško orožnisko poročilo) 8. 9. 1944 - Pripadniki SS enot ustrelijo partizane Janeza Vinceka iz Stojnc, ubežnika iz nemške vojske, ki je bil partizan-terenec Natašine skupine. Nemci so ga prijeli na partizanski javki. 11.9.1941 — Iz ptujskega okraja mora v izgnanstvo deset zavednih SliA^encev, iz radg()iiski>-lJutomerskega pa štirje. 12. 9. 1941 — Partizani iz Ptuja v Pohorski četi sodelujejo pri napadu na Fišerjevo vilo na Pohorju. V vili zaplenijo živež in druge potrebščine, nato pa stavbo požgejo, da bi ne služila Nemcem za oporišče. 13.9. 1941 — Nemci aretirajo Miha Anžela (28(, štud. agronomije in organizatorja osvobodilnega gibanja iz Žabjaka pri Ptuju. (Ustrelijo ga oktobra 1941) 15.9. 1943 - Po dvajseti uri ubije skupina moških Antona Laha (43) v Žerovincih pri Ormožu, ki je bil četni poveljnik vermanov v Ivanjkovcih. (Orožnisko poročilo). 15. 9. 1944 — Sovražnik ustreli v Tomaševem pri Varaždinu Martina Skolibra (34), ekonoma, ki so ga Nemci izgnali iz Ormoža leta 1941. V Zagrebu je deloval v osvobodilnem boju in ustanovil udarno brigado DRAGO. Ustaši so ga prijeli marca 1944. 17. 9. 1941 - Na Klopnem vrhu na Pohorju se v spopadu Pohorske čete z Nemci odlikuje mitraljezec Karel Arnuš iz Ptuja. Četašteje tedaj 23 partizanov, med njimi so poleg Karla Arnuša-Savinskega iz Ptuja še Zvonko Sagadin (21), Jože Sagadin (5 8), Rudi Znidarič (35), I'rane Peršon (36). 17. 9. 1944 se prične v Halozah na območju Stoperc, Grdine, Siteža, Nadol, Čermožiš, Bolfenka in Narapelj mobilizacija bataljona Sercerjeve brigade. Mobilizacija v teh krajih traja tri dni in je uspešna. V NOV pristopi lepo število domačinov. V Narapljah priredijo partizani miting pri Juriju Šalamunu. 19. 9. 1943 - Na meji med ptujskim in radgonskim okrožjem se pojavijo partizani v občinah Mihalovciin Ljutomer. Zasleduje jih 500 mož dveh kompanij vermanov, ena iz Ljutomera, druga iz Ptuja, vermanski tečajniki iz Ljutomera in orožniki iz Ptuja in Radgone. Verman Stamtz iz Ptuja je že prejšnji dan streljal s karabinko na dva moška pri ljutomerskem pokopališču, ki se nista hotela predati, pač pa streljala na Nemce iz pištol. Knega so Nemci hudo ranili v glavo, drugi je pobegnil. (Orožnisko poročilo). 19. 9. 1944 - vdere 12 kurirjev 8 TV postaje v hišo krajevnega kmečkega vodje ()rtsbauernfuhrer) v Dražencih in mu zapleni živež in nekaj obleke, kar mora domači hlapec odpeljati z vozom do Doklec. (Orožnisko poročilo.) 20. 9. 1943 — Okrog deset partizanov izprazni trgovino pri Miklavžu na Dravskem polju. Oboroženi so s strojnico in ročnimi bombami. (Orožnisko poročilo.) 20. 9. 1944 - Oblastni komite za Štajersko napiše poročilp poverjeništvu PO OF za vzhodno Štajersko in za CK KPS. V njem beremo, da bo odšla skupina, ki jo bo vodil Tone Znidarič-Štefan, ki je član poverjeništva za vzhodno Štajersko - na to območje.V poročilu čitamo, da je ukinjeno poverjeništvo za jugovzhodno Št^ersko (JCozjansko), ker je tam osvobodilni boj že usidran. 21. 9. 1944 - V noči na ta dan napadejo borci Zagorske in Tomšičeve brigade nemška oporišča, orožniške in graničarske postojanke v Žetalah, ki sta utrjeni z bunkerji, posebnimi zidovi in z verigo strelskih jarkov. Čeprav napada postojanke okrog 500 borcev, ne morejo sovražniku do živega. Pade nekaj Nemcev, na partizanski strani pa en borec. 22.9. 1944 - Nemci ustrelijo v Cirkulanah partizana Andreja Krajnca (22), ubežnika iz prisilnega dela v Nemčiji in partizana od 1. septembra 1944. 23. 9. 1941 — Med desetimi talci v Mariboru ustrelijo Nemci Alojza Štrafela (2 1), ključavničarja, zaposlenega do maja 1941 v skladišču trgovine Vuga v Ptuju. Nemci ga zaprejo najprej v Ptuju, nato pa na Borlu, kjer ga hudo mučijo. 23. 9. 1944 — Nemci aretirajo okrog 40 domačinov v Framu. Aretac^e vodi vojni zločinec Kurt Stage, komandant varnostne službe in policije v okupirani Štajerski. Med aretiranimi so trije člani okrajnega odbora OF Fram-Pragersko. 24. 9. 1944 - V noči na ta dan zaplenijo kurirji 8 TV postaje cigarete pri trgovcu Jurgecu na Hajdini, uničijo Hitlerjevo sUko in zastavo s kljukastim križem^ Te noci vržejo partizam zažigalne bombe na Koroščevo žago v Sp. Hajdini, da zgori. To storijo, da bi žaga ne delala več za Nemčijo. Znano je, daje lastnik žage Korošec bil povezan s partizani - Nemci obkolijo vas Planico nad Framom, požgejo 7 domač^ in šolo ter ustrelijo Franca Vranjeka (64). Njegova žena zgori živa v hiši. Več vaščanov zapro in pošljejo v taborišče. 25. 9. 1941 - Iz ptujskega okrožja morata v izgnanstvo dva zavedna Slovenca, iz radgonsko-ljutomerskega pa štirje. 27. 9. 1941 — Iz ptujskega okrožja mora v izgnanstvo 13 zavednih Slovencev, iz radgonsko-ljutomerskega pa dva. S tem so uradne selitve na območju severne Slovenije,zaključene; oktobra pa jih Nemci nadaljujejo v brežiškem in trboveljskem okrožju. 27. 9. 1944- Oblastni komite KPS za Štajersko napiše poročilo CK KPS. V njem beremo, da je komite razdelil Štajersko na pet okrožij: Ljutomer, Maribor^ Celje, Dravograd in Kozje. Po novi razdelitvi je ptujsko okrožje preimenovano v pkraj in spada v meje mariborskega okrožja. Sekretar mariborskega okrožja je Tone Ulrih-Kristl, med člani pa je tudi Franc Belšak-Tone iz ptujskega okraja. 27. 9. 1944 - V Halozah se prične pri Dežnem in konča v dolini Dravinje v Zg. Pristavi največji partizanski boj v ptujskem okraju, v katerem padejo trije partizani in dvajset Nemcev. Med padlimi partizani so: Komandir 8 TV kurirske postaje Stane Petrovic-Ivan (25) s H^dine, Jože Korošec-Zvonko (31) iz Spuhlje in Franc Petek—Andrej (2 1) iz Cvetkovec. V bojuje sodelovalo po mnenju partizanov okrog tisoč nemških vojakov in policistov, ki so partizane na Dežnem obkolili z več obroči. Več partizanov je bilo ranjenih, najbolj pa Jožko Korpar-Srdan iz Osluševec. Boja se je udeležil na partizanski strani, kjer je bilo zbranih 17 partizanov in ena partizanka tudi komisarV. relejne linije HI. sektorja - Zoran. 29. 9. 1944 - Nemci napadejo blizu Makol Šerceijevo brigado, ki se pomika proti Sv. Ani. Po katkem boju se sovražnik umakne. Vzhodno od Sv. Ane Nemci brigado spet napadejo. Sovražnik ima v (5)eh spopadih hude izgube, partizani pa dva ranjena. 30. 9. 1943 — V Halozah pri Makdah se pojavi skupina okrog 50 do 60 moških, ki korakajo proti vzhodu. Vodi jih moški v orožniški uniformi Skupuia premore le okrog sest pušk. To navaja nemško orožnisko poročilo, ki ga je razjasnil tov. Belšak Franc—Simon iz Muretinec, organizator osvobodilnega boja. Pravi, da je bila ta skupina, skupina Hrvatov, ki so pobegnili iz Nemčije najprej na Pohorje, nato pa jih je patrulja pohorskih partizanov vodila na Hrvaško. Med partizani je bil Simonov sin Franc in neki partizan z imenom Gašper. 30. 9. 1944 — V noči na ta dan napadejo borci Zagorske brigade občinski urad v Dubravi pri Zavrču. Zaplenijo sto vermanskih uniform, pisalni stroj; štirideset nemških zastav pa uničijo in tudi veliko arhiva. Napadalce vodita domačina Jože Pungračič iz Zavrča in Franc Bratuša iz Goričaka. Iste noči napadejo partizani Zagorske brigade skladišče obmejnih vojaških enot pri Zavrču in tam zaplenijo živež in tudi v trgovini v Gpričaku. Ob vrnitvi na Hrvaško zaplenijo na nemškem posestvu v Hrastovcu 16 glav goveje živine, 4 svinje in razne druge potrebščine. Brez navedbe dneva so tile septembrski dogodki, povezani z osvobodilnim bojem: 1941 - Nemci aretirajo člane skupine OF na Pragerskem, ki namerava v partizane. Tri od teh pozneje ustrelijo. — V začetku septembra pride na Pohorje skupina ptujskih partizanov: Zvonko Sagadin, Jože Sagadin in Karel Arnuš. Okrog 26. septembra pa odideta nazaj na ptujsko območje Zvonko Sagadin in Karel Arnuš. Arnusa primejo na koncu meseca Nemci pri materi v Polencih. (Ustrelijo ga oktobra). , — V Makolah ustanovijo pri Antonu Golnerju odbor OF, ki ga vodi Ivan Skale. 1942 — Ruška četa, v kateri je komisar Franc Osojnik, bivši komandir Slovenskogoriške čete, obračuna z nacistom - upravnikom zaplenjenega Hojnikovega posestva v Zg. Polskavi. — V ptujskih zaporih je zaprtih 120 jetnikov, med njimi 73 političnih, večina od njih je bila sodelavcev Slovenskogoriške čete. — V ustaškem. taborišču Jasenovcu umorijo kaplana Jakoba Sema (34), ki je služboval pred okupacijo v Cirkulanah. 1943 - PK KPS za StJijersko pošlje v ptujsko okrožje Štefko (Cvetko Praprotnik), da prevzame vodstvo OF. Z njo se v okrožju mudi član PK KPS Tone Znidarič-Štefan. — V Ptuju ustreli nemški vojak Janeza Bezjaka (24) iz Markovec, ker se upira aretacp. 1944 - Nemška orožniška poročila navajajo obdo partizanskih akcij na območju ptujskega okrožja. Partizanske skupine, v katerih so tudi ženske, izvajajo ekonomske akcije, akcije za orožje, mobilizirajo v NOV, uničujejo nemške arhive, zastave in firerieve slike^ širijo pa tudi osvobodUni tisk. V Stogovcih zgradijo bunker za Tehniko Lacko. Iz Ptujskega polja se preseli k Bolfenku v Haloze okrožni odbor OP' in okrožni komite KPS. Na Planici v sedanji občini Slovenska Bistrica pa prično graditi partizansko bolnišnico Jesen. POPRAVEK: V koledarju osvobodilnega boja za avgust se je vrinila tiskovna napaka. Navedeno je, daje Anica Kaučevič umrla v Osvviecimu (Auschvvitzu) 7. avgusta 1942, prav pa je 7. avgusta 1943. V. R. V počastitev obletnice je bilo v Krapini srečanje delavcev iz sedmih hrvaških in slovenskih občin. Med gosti tudi Humbi Gačnik, sekretar republiškega sveta ZSS. Povsod prisrčna srečanja delavcev iz dveh sosednjih republik in številne kul- turne prireditve. V prijazni Krapini, ki je te dni bila vsa v znamenju kajkavske kul- ture, so se v petek zbrali na sreča- nju delavcev delovni ljudje iz občin Cakovcc, Koprivnica, Krapina, Or- mož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin in s tem počastili 15. ob- letnico uspešnega sodelovanja. Slo- vesnost se je pričela na trgu Ljude- vita Gaja v Krapini, kjer je udele- žence proslave pozdravil sekretar tamkajšnjega občinskega sindikal- nega sveta Vjekoslav Solman. Za njim je spregovoril sekretar medobčinsko-medrepubliškega od- bora občinskih svetov ZSH in ZSS, Feliks BAGAR, ki se je občini Kra- pini, ki je letos nosilec in organiza- tor 15. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva, zahvalil za vložene napore pri uresničevanju odgovor- nih nalog na področjih medobčin- sko-medrepubliškega sodelovanja. ,,Sodelovanje v minulih 15 letih je bilo plodno in vsebinsko zelo bogato, spletene so bile pristne pri- jateljske vezi med delovnimi ljudmi hrvaških in slovenskih občin. To je pa tudi dragocen prispevek pri utr- jevanju pridobitev NOB in sociali- stične revolucije — bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Več deset tisoč delavcev je v teh letih izmenjalo izkušnje v gospo- darskem, samoupravnem in poli- tičnem življenju. Uspešno so bile organizirane tudi kulturne in šport- ne prireditve, ki so iz leta v leto vsebinsko bogatejše in vse bolj obi- skane. Deset in deset tisoč delav- cev, kmetov, borcev NOB, mladine in pionirjev se je srečevalo na de- lavskih, proslavah, ob obletnicah delavskega samoupravljanja ter ob obletnicah drugih mejnikov iz naše skupne revolucionarne preteklosti in socialističnega samoupravlja- nja," je poudaril Feliks BAGAR in nadaljeval: ,,Zato se lahko ob 15 letnem ju- bileju s posebnim ponosom in za- dovoljstvom oziramo na prehojeno pot, ki jo imenujemo bratstvo, prijateljstvo in enotnost. Doseženi uspehi in pridobljene izkušnje nas obvezujejo, da še bolj smelo stopa- mo po začrtani poti, po poti, ki sta nam jo začrtala ZKJ in naš dragi tovariš TITO." Po slovesnosti na trgu Ljudevita Gaja v Krapini, so udeleženci sre- čanja delavcev obiskali delovne ko- lektive v krapinski občini. Povsod so bili lepo sprejeti in spletene so bile nove prijateljske—bratske vezi. Delavci iz bratskih hrvaških in slo- venskih občin pa so se udeležili tudi prireditev, ki so jih v Krapini pri- pravili v okviru tedna kajkavske kulture. Na osrednji proslavi v počastitev 15 srečanj bratstva in prijateljstva so obsodili protijugoslovansko go- njo v Avstriji in izrazili vso pod- poro našima manjšinama v njunem pravičnem boju. Ob tem so prebrali protestno pismo, ki so ga poslaH avstrijski ambasadi v Beogradu, Zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve in Zvezi sindikatov SFRJ. Predsedniku tovarišu Titu pa so poslali pozdravno pismo! Ob koncu naj še zapišemo, da so poleg uspelih prireditev, ki so jih v Krapini pripravili v okviru tedna kajkavske kulture, izvedli še uspel program člani kulturno-umetniških skupin iz vseh hrvaških in sloven- skih sodelujočih bratskih občin. F. G. Naloge ob tednu požarne varnosti Velike škode, ki jih povzročijo požari, te so v nenehnem porastu, kažejo, da moramo na področju požarnega varstva še več storiti. Gasilske organizacije vlagajo mnogo truda, požrtvovalnosti in denarja za zagotovitev boljše požarne varnosti. Uspehi delo- vanja gasilstva se kažejo v stati- stičnih podatkih, ki zgovorno govore, da število požarov iz leta v leto pada. Da bi skrb za požarno varnost še povečali je vsako leto en teden namenjen požarni varnosti. Letos je ta teden od 27. septembra do 3. oktobra. Teden požarne varnosti ima širok pomen v prizadevanjih za boljšo požarno varnost. V tem tednu se delovanje na področju požarne varnosti še posebej kaže, ne le pri gasilskih organizacijah temveč tudi pri vseh občanih. Gasilci, povezani v občinski zvezi Ptuj, smo si za teden požarne var- nosti zadali širok ptogram delo- vanja. Organizirali bomo s hišnimi sveti, po dogovoru, gašenje z ročnimi gasilnimi aparati, ki so nameščeni v stanovanjskih zgrad- bah. Obenem bom.o zbranim obča- nom dali strokovne nasvete glede uporabe teh aparatov. Po vseh gasilskih društvih in gasilskih centrih bodo potekale okrepljene vaje skupaj s pripadniki civilne zaščite. Organizirali bomo strokovna predavanja za člane gasilskih orga- nizacij, in tudi za vse ostale občane, da bi s tem pripomogli k dvigu požarno-varnostne kulture. Organizirali bomo pisanje šolskih nalog in likovno upodabljanje v osnovnih šolah na temo o požar- nem varstvu in gasilstvu. S tem bomo nadaljevali že začeto delo pri vzgoji mladih na področju požarnega varstva in gasilstva. Zraven teh nalog, ki smo si jih zadali gasilci v ptujski občini bomo opravili v letošnjem letu še vrsto drugih nalog. Končati želimo z izpiti pionirjev v vseh gasilskih društvih. Organizirali bomo kviz znanja na temo o požarnem varstvu in gasilstvu za pionirje, organizirali tečaj za gasilske čast- nike in predavanja za šolsko mla- dino. Vse naštete naloge so namenjene enemu samemu cilju — zagotoviti čim večjo požarno varnost in se s tem priključiti geslu: ,,Zmanjšanje požarnih škod, krepi družbeno in gospodarsko moč!" Štefan ing. Vidovič Hajdoše Nočemo cestesmrti HITRA CESTA MARIBOR - MACELJ VSE BOLJ OGROŽA ŽIVLJENJE LJUDI OB NJEJ s pojavo hitre ceste Maribor- Mace^ je na področju, kjer so vasi tik ob cesti vse več nesreč in žal vse več takih, ki se kcmčajo s smrtnim izidom. Ljudje ob teh vaseh so zato povsem upravičeno ogorčeni, saj ^re za življenja njihovih sovašcanov. Smrt je neizprosna, žrtev na cesti ne izbira, umreti morajo stari, zadnja žrtev pa je bil 12-letni šolar. Zato so se v petek zvečer v prostorih kulturnega doma v Hajdošah zbrali vasčani Hajdine, Skorbe in Hajdoš, z namenom, da seznanijo širšo javnost o nesrečah s smrtnimi izidi, ki jih je bilo v zadnjih dveh letih na tem področju že osem in zahtevajo primemo ureditev bankin, napelja- vo razsvetljave, postavitev promet- nih znakov, varnejših prehodov za pešce, predvsem za šolarje pri hajdinski šoli, v naselju Skorba in na cesd Hajdina-Kidričevo, ter še in še; zahtev je bilo veliko, morda preveč, kajti sprijazniti so se morati z dejanskuni možnostmi reatve najnujnejših problemov. Močno so prizadeti predvsem šolarji, ki obiskujejo osnovno šolo Hajdina, doma pa so iz okotiScUi vasi. Nova cesta je speljana tik ob šoti in ogroženi so tako učenci, kot učitelji. Edini prehod čez cesto je speljan pri Skokovih in je širok le 1,5 m, da pa je težava še večja je na vhodni strani že tri leta kup gramoza, la prehod čez omenjeno cesto še otežuje. Nekateri učenci zaradi varnosti raje uporabljajo prehod pod cesto, to je i m širok kanal, v katerem se lahko upravičeno čutijo vamejše- Avtomobiti, tovornjaki pa ne- usmiljeno drvijo skozi vasi. Utrujeni od dolge vožnje in v želji, da bi čim prej prispeli na svoj cilj, vozniki največkrat pozabijo na svojo odgovorno nalogo, zato so bile zahteve, naj bi prometna mitica takšne, bolj pogosto nadzorovala in jih morala izločila iz prometa, če je to potrebno. Ob cesti naj se zgradijo počivališča. Nujno pa so potrebni nadvozi čez cestišče, kot je to urejeno na drugih hitrih cestah, kajti bankine so neurejene in jih ni možno razširiti. Vaščani ogroženih vasi se sprašujejo, zakaj ni cesta speljana tako, kot je to bilo predvideno v prvomem načrtu, mimo vseh vasi. Takrat je bilo rečeno, daje zaradi pomanjTcanja denarja cesta spelja- na skozi vasi samo začasna rešitev in da bo v najkrajšem času to urejeno, ta cesta pa naj bo še naprej le regionatiia. Ta cesta je obenem edina pot, po kateri lahko nekateri kmetje z vprežntin vozom jridejo do svojih njiv. Tako je ahko začuden in nezadovoljen voznik avtomobila, še bolj pa je užaljen kmet, ki rnu iz avtomobila „kazejo osle". Žal je tako in zaenkrat druge rešitve ni. Krajani in vaščani ogroženih vasi pa pravgo da morajo odgovorni družberu dejavniki v občini in republiki, morda tudi v zveznem merilu, najti rešitev v najkrajšem času, kajti v nasprotnem primeru bodo enotno sedeli na cestišču tako dolgo, dokler te rešitve ne bo. Dejstvo je, da je cesta Maribor-Macelj repubtiScega in tudi zveznega pomena. V srednje- ročnem programu je zapisano, da predvidevajo modernizacijo ati morebitno novo traso ceste mimo vasi le v obdobju po letu 1980. Do takrat pa bodo po vsej verjetnosti ,jeklene pošasti" še naprej podirale plotove in luše ob cestišču in kar je najhuje, gotovo bo ugasnilo še marsikatero življenje - mlado ati staro, k^ti smrt je neizprosna. M. Ozmec osebna hromita RODILE SO: Marija Valant, Kočice 48 - dečka; Marija Habjanič, Suha veja 6 - dečka; Marjeta Prelog, Mala vas 2 - dektico; Marija Munda, Bresnica 10 - deklico; Etizabeta Perša, Sakušak 8 - Klemena; Katarina Pevec-Stajnko, Pristava 34 - Roka; Zdenka Cihal, Potrčeva 23 - Vesno; Sonja Slana, Anželova 15 - deklico; Ida Belovič, Jadranska 15 - Danijela; Kristina Korošec, Zg. Hajdina 2 - Benjamina; Marija (3omjec, Rot- man 56 - Martina; Marija Fištravec, Bukovci 40 - Franca; Ana Stumberger, Domava 4 - Roberta; Pavla Hojnik, Novinci 2 - Draga; Vida Gajzer, Jiršovci 74 - deklico; Slavica ligl, Žabjak 21 - deklico; Zinka Ivan čič. Vel. CMcič 10 - Dejana; Anica Rožmarin, Nova vas 34 - Andreja; Angela Pavlovič, Videm 31 - dečka; Ana Miklošič, Mali Ck.ič 18 - dečka; Vesna Kamenšek, Ptujska 97 - deklico; Dragica Šmid, Tomšičeva 15 - Gorazda. POROKE: Friderik Zemljarič, Stojnd 65 in Angela Bezjak, Bukovci 46; Josip Vrabec, Ciomja Voča 106 in Kristtiia Zelenik, Stojnci 124; Jožef Fideršek, Tržeč 34 in Nada Majcen, Gerečja vas 48; Stanko Cucek, Vitomarci 18 jn Jožefa Pucko, Hvaletinci 19;Ivan Golob, Formin 4 in Jerica Visenjak, Prvenci 3; Franc Zafošnik, Mihovci 41 in Jožefa Pernat, Pleterje 30;Ivan Tušek, Dravinjski vrh 8 in Frančiška Kolar, Apače 188. UMRLI SO: Franc Lah, Podgorci 75, roj. 1938, umrl 19. septembra 1976; Neža Rihtarič, Mezgovci 72, roj. 1905, umrla 20. septembra 1976; Marija Kristovič, Maribor, Vrazo- va 19, roj. 1911, umrla 23. septembra 1976. vreme do nedelje, 10. oktobra 1976 Prvi krajec bo v četrtek, 30. septembra ob 12.12. NAJPOVED: Za konec tedna so verjetne plohe in ohladitve, sledi spremenljivo vreme in okrog 6. cJctobra izdatnejši dež v nižinah in sneg nad tisoč metrov višine. Spremenljivo in vetrovno vreme bo držalo še v nedeljo, 10. oktobra, nato bo daljše obdobje lepej^ vremena. Alojz Ostnik TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo m uprava: telefon (062 ) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov m storitev v prometu spada TEDNIK nned proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Pragersko Protesti in ogorčenja Prebivalci krajevne skupnosti Pragersko in gostje, ki so se v nedeljo, 26. septembra, v velikem številu udeležiti zaključnih svečanosti ob prvem krajevnem prazniku, niso pozabiti na brutalno ravnanje avstrijskih oblasti v odnosu do uveljavljanja pravic po 7. členu državne pogodbe, nad koroškimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati. Ogorčeno so ocenib ravnanje avstrijske vlade in poslati avstrijski ambasadi v Beogradu in državnemu sekretariatu za zunanje zadeve protestno pismo, v katerem zahtevajo takojaijo uresničevanje 7. člena državne pogodbe.