Št. 93 V Gorici, v soboto dne 8. avgusta 1908. Te6»J XXXVIII. htaaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek pn sobeto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt rejemana ali v Gorioi ua dom pošiljana: vse leto .......; 15 K •/•...........10 » V,...........5 » PosamiCne številke stanejo 10 vin. „S0fiA" ima naslednje izredno priloge: Ob norem letu ..Kažipot po Gor'.5kem in 6radiStanskem" in „Raitpot po IJnblJani in kranjskih mestih", dalje dva krat v letu „Vosnt red teleBnicr^parelkor-ltiipBlttiik^' m*". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulicj štev. 7 L nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. GabrSbek a Na naroČila brez doposlane naročnina se ne oziramo Oglasi in poslanice se raSumjo po Petit-vrstah če tiskano l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat lž«.v„ .vsaka^ vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje 6rke po prostoru. — — Reklamo in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost »Vae za narod, svobodo in napredek U Dr. /C. Lmrič. Uredništvo se nahaja v Gospos'« ulici 8t. 7 v Gorioi v I. nad tt Z urednikom je mogoih govori« vaal dan od 8. "do 12' dopoludne ter od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. ITpravniStvo se nahaja v Go8poskiulioiSt.7vI. nadstr. na levo v tiskarni HaroBnino in oglase Je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere n« spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravniltvo. . »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočec vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča< in »Primorec« se prodajata v Gorici v naSih knjigarnah in teh-le tobakaraah: Sohwarz v Šolske ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSču Jos-Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici,! Matiussi v ulici Formica, I. Hovaflski v Korenski uUci St. 22; v Trstu v tobakarni Lavreučič na trgu della Casorma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talafoa it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabriček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal, »Katoliški" štnflenti y BoricL Ta mesec doleti Gorico velika sreča, Po-setijo jo „katoliškia študenti. V glavnem seveda slovenski »katoliški" Študenti, privesti pa hočejo 8 seboj nekoliko hrvatskih, čeških in poljskih študujočih »katoličanov". Pravijo, da jih bo 200. Vsi ti se hočejo ogreti na toplih tleh solnčne Gorice za svete katoliške ideje, priseči hočejo na katoliško zastavo, zbe rejo se pod katoliškim imenom, da bodo delovali katoliško za svoj katoliški narod* branili katoliško vero itd.; vse bo katoliško, tudi običajni študentovski „krok" in „maček" drugega jutra bosta tudi pristno katoliška.,.. Za sestanek so si napravili lep program, ki se bo izvajal dva dneva: 21. in 22. avgusta. Poglejmo si ta program: 21. avgusta: Predpoldne zborujejo združeni klubi katol. društev. — Popoldne ob 3. uri občni zbor »Slcvenske dijaške zveze«. — Zvečer ob 8. uri pozdravni vočor z volitvijo predsedstva. 22. avgusta:Ob >/»8. uri zjutraj: S v o t a maša. (Prejšnji dan jim ni treba iti k maši.) Ob Va*>. uri: 1. Katolicizem in modernizem. (Teolog And. Rustja, Gorica.) — 2. Znanstvena organizacija med Slovenci in dijaštvo. (lur. Mar. Malnerič, »Zarja«.) — 3. Ali je pri naB mogoča katoliška umetnost? (Pliil. J. Šile, »Danica«.) — Popoldne ob 3. uri: 1. Politične in dijaške struje s posebnim ozirom mi katoliške stranke. (Pliil. J. Punter, »Zarja«.) — 2. Narodnostni problem z ozirom na naše narodne, posebno goriške zahteve. (Iur. L. Kemperle, »Danica«.) — Zvečer komer/.. O katolicizmu in modernizmu bo predaval torej neki teolog Rustja. Pre-plankal bo svoje predavanje iz kake knjige in potem zdrdra doli, kar se nauči, kakor v Šoli. Naši teologi se učijo o katolic^mu in modernizmu le s svojepa ozkega obzorja, dočim jim je široko polje, kjer se vidi katolicizem z vseh strani j, popolnoma tuje; o modernizmu, pravem modernizmu, pa sploh nič ne vedo, ker niti razmišljati ne smejo pošteno o modernizmu, marveč jim je naloga, kar pobijati ga. Vidijo neki strah, kateremu pravijo modernizem ; vsi preplašeni, skačejo okoli njega ter se zaletavajo vanj. Vcepijo ee jim čisto napačna naziranja o modernizmu; zato pa taki ljudje sploh niso sposobni predavati o moder-nismu nepristransko, da bi bilo predavanje kaj vredno, marveč blebetajo in blebetajo; prekucujejo fraze, obsojajo in se zgražajo — polno besed, pa brez jedra. Pa če bi tudi le s svojega stališča govorili o modernizmu, je neobhodna potreba ta, da bi poprej temeljito proučili modernizem z raznih stranij, potem pa se poBtavili proti njemu s svojega stališča. Ali vsega tega ni pri naših častitih gospodih teologih; po semeniščih ni nikake temeljitosti, vse vprek se meče, in iz tega nastajajo take konfuznosti, kakoršnih so bogati posvečeni gospodje in oni, ki upajo biti posvečeni. Kar pove Rustja na zborovanju, bo kolobocija in nič drugega, pristna »katoliška" kolobocija. Pa drugače de tak »katoliški" sestanek tudi ne more začeti, če ne s kolobocijo. S kolo-bocijo začne, s kolobocijo skonča, Rustja obsodi s svojimi pajdaši modernizem ter bo poveličeval sedanji katolicizem. Pa naj ga le poveličuje; gotovo je, da prejalislej odklenka sedanjemu katolicizmu ter da zmaga modernizem. Skale se bodo zamajale in iz njih pri-cvete mogočno na dan pravo krščanstvo.... Drugo predavanje se tiče »znanstvene organizacije med Slovenci in d i j a š t v u. Pravi znanstvenosti so klerikalci od nekdaj najhujši nasprotniki. To spri-orjejo najbolje njihovi znanstveni listi. V teh delujejo aa vse mogoče načine proti pravi znanstvenosti. V znanstveno organizacijo bi radi uklonili dijaštvo, da dobijo tako naraščaj, ki bi nadaljeval klerikalno neznanstveno znanstvenost. Prav organizacija naj bi se izvedla, da bi trpela prava znanstvenost ter bi se pomagalo do veljave »katoliški" znanstvenosti, ki je skrajno omejena, ki je karikatura znanstvenosti. Zdi se nam, kakor da bi slišali poročevalca, kako bo razdeval znanstvenost, mlatil okoli sebe ter motil dijaštvo, naj nikar ne išče v znanstvenosti tega, kar dobi v njej še zadnji nezamrli dobri čut takega-le katoliškega človeka; marveč naj se postavlja proti pravi znanstvenosti že a priori ter išče vedno nekaj, kar naj bo v nasprotju z ostalim svetom, kar naj se potem, ko se vrže v svet, imenuje »katoliška« znanstvenost. Vse to je strašna, zaničevanja vredna reč, kajti klerika-lizem že skrbi, da so njega pristaši kolikor mogoče oddaljeni od prave znanstvenosti ter se izgubljajo po puščavah praznega, prisilnega ugibanja, v katero napenjajo vso svojo fanta-tazijo. Iz te pa se izcimlja taka znanstvenost, da 'se je Bog usmili. Klerikalci se trudijo med nami že dolgo vrsto let, da bi zastrupili inteligentno občinstvo s »katoliško" znanstve-nostjo, pa ne gre. In tudi v prihodnje ne pojde. Res, da se ob sedanjem velikem številu visokošolcev porajajo v večjem številu ljudje, dovzetni za katoliško znanstvenost, toda če jih je kaj več, je pa tudi odpor toliko večji, in že danes lahko rečemo, da je taka znanstvena organizacija, v katero bi bilo vpreženo kaj vredno dijaštvo, katero bi plesalo na klerikalni takt, prazna sanja in nič drugega. Če pa hoče par zaostalih klerikalnih akademikov kozolce preobračati z znanstveno organizacyo, svobodno jim. Tudi nimamo nič proti temu, če se prvi med njimi sloveči poročevalec Maln .ič v Gorici na Travniku na glavo postavi s svojo »organizacijo". (Pride še.) Praktično trumi . Na tretjem katoliškem shodu v Ljubljani je imel med drugimi tudi naš nadškof in knez obširnejši govor, kateri je naslovil »Slovenec" »praktičLO krščanstvo". Naslov »praktično krščanstvo" govori sam ob sebi dovolj. Pr&K&no krščanstvo bodi dober in trden temelj politični stranki t. j. »klerikalni" stranki. To praktično krščanstvo je pa še izpopolnil dr. Brecelj na shodu v Centralu dne 25. nov. 1. 1. z izjavo, da politične stranke ni naloga zasledovati, nadzorovati in ocenjevati, kako kdo vrši svoje verske dolžnosti. Prišle so volitve. Z vso srditostjo so še vrgli naši politični nasprotniki v boj in za bojno orožje jim je bilo vse dobro, vse pri-pravno, samo da bi bil strt ta> sovražnik, ki vedno in vedno prepreča nakane klerikalne stranke, ki nadzira njihovo delovanje z argu- sovimi očmi in ki mora biti uničen, da bo tem lepše rastla zlata pšenica izvoljenim in * poklicanim tudi na Primorskem. In bili bo poraženi. Začeli so misliti in iskati vzrokov tega svojega poraza in slednjič so dobili pravi vzrok. Bili so namreč premalo praktični. Spoznali so, da je ljudstvo na Goriškem še precej zavedno, in da ne gre na limanice ljudem, ki trde da je vera v nevarnosti samo en mesec pred volitvami. Ljudstvo je treba vse drugače pripraviti na volitve in na politično življenje, pričeti je treba z mladino, kajti mladina, dobro pripravljena (fanatizirinana) mladina zaraore biti v poznej-šem času trden steber stranki, ki hoče zavladati ves svet. Posledice tega razmišljevanja vidimo dan na dan. Kakor so se vrgli pred časom duhovniki na višji ukaz na volišče, tako delujejo sedaj na polju izobrazbe in mladinske organizacije. Ustanavljajo izobraževalna društva, svoja telovadna društva ne da bi mogoče res hoteli izobraziti mladino, pač pa da ostanejo ž njo vedno v dotiki ter da jo tako zastrupljajoč jo polagoma pripravljajo za visoko klerikalno politiko. Svoj Čas smo doslovno priobčili okrožnico na prečastite duhovnike, v kateri se jih je prosilo, naj pošlejo po dva ali tri mladeniče ali može na socijalni kurz v Gorico, na katerem se bodo naiidušili za socijalno delovanje na izobraževalnem polju, pri snovanju društev itd. in v kateri se jih tudi »puinpaa za denarno podporo, ker duhovniki so pač v prvi vrsti poklicani, da podpirajo taka stremljenja. Nekateri duhovniki so se odzvali, pripeljali s seboj svoje somišljenike v visoko društveno šolo, toda tudi .ta kurz ni mnogo pomagal. Klerikalci so bili vkljub temu tepeni. Ker pa ta okrožnica, podpisana samo od »Slovenske krščanske socijalne zveze", ni imela pravega uspeha, treba je bilo druge okrožnice in ta je tudi romala dne 24. marca 1908. s podpisom Frančišek Borgia, nadškof, vsem »prečastitim, preljubim bratom y Kristusu". Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ===== „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ===== ALBXANDRE DUMAS. ======= (Dalje.) — In sedaj, prijatelj Raoul, odpotujeva midva, gospod Vallon in jaz, kot poslanca, nadaljuje d'Arta-gnan. Ne morem vam povedati, kam, ker sam ne vem tega; toda če potrebujete česa, pišite gospe Madelon Turquaine, hotel Ghevrette, v ulici Tiquetonne in smatrajte to denarnico za Javno banko : seveda jo morate skromno porabijati, kajti povem vam, da ni tako polna kakor Emery-jeva. Nato objame svojega varovanca »par interim« ter ga prepusti Porthosu, in velikan ga dvigne od tal ter ga drži trenutek na svojem plemenitem srcu. — Sedaj pa na pot! pravi d' Artagnan. — In nato odideta proti Boulogne, kjer sta vstavila proti večeru svoja konja, vsa potna in peneča se. Deset korakov oddaljen od onega mesta, kjer sta se vstavila, je stal mlad, črno oblečen človek; videti je bilo, da nekoga pričakuje. Odkar je bil ugledal naša prijatelja, ni obrnil več očij od njiju. D' Artagnan se mu približa, in vide\ da upira Še vedno svoj poleg vanj, mu pravi: — Hej, prijatelj, jaz nimam rad, da me kdo ogleduje. — Gospod, pravi mladi mož, ne da bi odgovoril d'Artagnanu, prosim vas, ne prihajate li iz Pariza? D' Artagnan je mislil, da je kak radovednež, ki bi rad zvedel kaj novega iz stolnega mesta. — Da, gospod, mu odvrne z nekoliko milejšim glasom. — Ne nameravate li nastaniti se pri »Angleškem orlu c ? — Da, gospod. — Ne prihajate li po naročilu Nj. Eminence kardinala Mazarina? — Da, gospod. — Potem sem jaz tisti, s komur imate opraviti, pravi mladi mož; jaz sem Mordaunt. — A! vsklikne tiho d' Artagnan, oni, pred katerim me svari, Athos, naj se ga varujem! ~ A! zamrmra Porthos sam pri sebi, oni, ki hoče Aramis, naj ga zadavim! Oba pogledata pazno mladega moža. Ta ni razumel izraza njunih pogledov. — Morda dvomita o mojih besedah? jima pravi; v tem slučaju sem vama pripravljen dati dokaze. — Ne, gospod, odvrne d'Artagnan, ne dvomiva nič; razpolagajte z nama. — No, prav, gospoda; odpujemo brez odmora, pravi Mordaunt; zakaj danes je zadnji dan odloga, za katerega me je prosil kardinal. Moja ladija je pripravljena; in ko bi vaju ne bilo, bi bil odšel brez vaju, zakaj general Olivier Oromwell Čaka gotovo nestrpno mojega prihoda. — A, a! pravi d' Artagnan, torej k generalu Oli-vieru Cromwellu gremo? — Kaj nimate pisma zanj ? vpraša Mordaunt. — Imam pismo, čegar dvojni zavitek bi smel odpreti šele v Londonu; toda ker ste mi povedali, komu je namenjeno, mi ni treba tako dolgo čakati. In d' Artagnan odpre zavitev. Pismo je imelo res sledeči naslov: »Za gospoda Oliviera Ooimvella, generala čet angleškega naroda«. — Ah! pravi d' Artagnan, Čudna naloga je to! — Kdo pa je ta Olivier Gromweli? vpraša Porthos čisto tiho. — Neki bivši pivovarnar, odvrne d' Artagnan. — Morda hoče Mazarin napraviti špekulacijo s pivom, kakor sva jo midva napravila s slamo? pravi Porthos. — Pojdimo, pojdimo, gospoda, pravi Mordaunt nestrpno, odidimo! — O, o! pravi Porthos, brez večerje ? Ne more li gospod Gromwell malo počakati? — Da, toda jaz? pravi Mordaunt. — No, in vi? Kaj je z vami? pravi Porthos. — Meni se mudi. — O, če je zaradi vas, me to nič ne briga, odvrne Porthos, in večerjal bom se vašim dovoljenjem ali pa brez vašega dovoljenja. Nejasen pogled Mordauntov se razvname, in že se mu hoče zasvetiti v očeh, toda premaga se. — Gospod, nadaljuje d' Artagnan, oprostiti morate lačnima popotnikoma. Sicer vas pa najina večerja dosti ne zakasni, zdirjava naglo do gostilne. Pojdite peš do luke, midva malo zavžijeva in bova v luki ob istem času kakor vi. Marsikateri stavki iz te okrožnice so velezanimivi posebno sedaj, ko so trudi S. K. S. Z. v potu svojega obraza za izobrazbo našega ljudstva, sedaj, ko niso Se minili spomini na osnovanje posebne vseslovenske „Zveze mladeniSkih društev" v Škofji Loki. „Poraz nafie slovenske ljudske stranke pri zadnjih volitvah za deželni zbor goriški je nenaden udarec, ki da misliti" — tako začenja okrožnica. Vzrok temu je dejstvo, da napreduje naš narod posebno pa mladina v nestanovitnosti, lahkomišljenosti, surovosti in sovraštvu do cerkve in duhovnikov. Duhovnik mora ven . iz zakristije med svoje ljudstvo, mora pa tako živeti, da se mu ne more ničesar očitati, izven cerkve mora porabiti ugodne prilike v društvenem in v javnem oziru t „Pri zadnjih volitvah se je prav jasno pokazalo, da le tam ni j uspela naša stranka, kjer ni bilo posojilnic, hranilnic, kmetijskih zadrug, katoliških izobraževalnih in političnih društev, kakor n. pr. v kraški puščavi. — Že to dejstvo bi moralo odpreti starokopitnežem oči, da je treba dandanes duSno pastirstvo drugače opravljati ko nekdaj. Ako duhovnik ne pojde z ljudstvom, ali ako ga brez potrebe celo žali, žbada, nedostojno odganja, bo kmalu ostal v cerkvi sam z nekaterim ženskami, na volišču pa brez somišljenikov." Nadalje pravi škof, da: „našedelone bi imelo trajnega obstanka, ako izgubimo mladino" is »preočitna znamenja kažejo, da mladina po velikem delu ni z nami," Spominja se tudi srednješolske mladine, o kateri pravi: „In res oni, ki sos prepričanjem in srcem naši, so v veliki — manjšini." Agitiraza list j »Mladino", opozarja na 3S. K. S. Z." v Gorici in na njena voditelja dr. Breceljna in dr. Srebemiča kakor tudi na pred kratkim časom osnovano „Zvezo mladeniških društev" v Škofji Loki. — Še ta stavek je vreden, da se ga otme pozabnosti: »Prosim Vas še, da tiste sta-riše Vaše diihovnije. ki imajo sinove na srednjih Šolah, opozorite na nevarnost njihovih sinov-dijakov. Naj starisi kdaj osebno vprašajo pri poučenih osebah v Gorici, kako je z njihovimi sinovi v tem oziru, ter naj rabijo svojo očetovsko oblast, da jim zabranjujejo obiskovanje brez-verskih družb." Tu podajamo svojim čitateljem okrožnico, iz katere smo navedli važnejša mesta doslovno, druga pa v posnetku. Praktično krščanstvo obstoja torej v tem, da se ohranjuje pravo vero le potom katoliških društev, potom posojilnic, hranilnic, kmetijskih zadrug, političnih društev itd. Klerikalci se pa bahajo s svojo ljubeznijo do naroda, vse delajo le za ljudstvo, zavode ustanavljajo za kmeta, društva za mladino, vse aparat imajo na razpolago za dobrobit našega naroda. In ko bodo še kdaj kaj takega trdili, jim povemo, da jih je že nadškof postavil na laž, saj pravi sam, da »naša Stranka" ni vspela radi tega, ker ni imela posojilnic itd. Klerikalcem ne gre za narod, ne gre za ljudstva, ne gre za kmeta, njim gre le za stranko. V gospodarsko odvisnost hoče spraviti kmeta potom svojih posojilnic, zabraniti mu hoče s svojih društvih pravo izobrazbo, samostalno mišlenje, vkuvati ga hoče sploh v svoje verige, da bo dober in poslušen stran-kar, če tudi'slab katoličan. Klerikalni nameni so izdani in izdal jih je sam nadškof. Vprašamo pa tudi nadškofa, ali ni tudi on nadškof one večine, katera je zmagala pri zadnjih volitvah, in kako pride do tega, da ščuva manjšino proti večini, on, »apostol miru in ljubezni?" Kolika razlika med našim Škotom in škofom Bonomelli-jem v Cremoni, če-gar besede so našim čitateljem gotovo še v živem spominu! Iz te okrožnice pa tudi poznemamo, da klerikalcem v naši deželi še ni strt, da je poslal v boj nadškofa, naj ta pomaga zbirati po tleh razmetane kose in ude, kar je tudi vestno izpolnil z okrožnico drugače rečeno ukazom svojim duhovnim podložnikom. Največja nevarnost pa preti naši mladini, katero hoče klerikalizem ugrabiti v svoje železne kremplje, iz katerih ni skoro rešitve, Zatorej pa bomo mi na straži, da se skriti nameni goriških klerikalcev ne posrečijo, da nam je ne zastrupijo s svojimi društvi 1 DOPISI. Iz GirlGI. — »Naš glas" z dne 31. julija ima „Poslano", ki se tiče moje osebe in v katerej mi dopisnik „Bric" predbaciva, da ni- ! sem pri starašinstveni seji v Podgori dne 12. malega travna 1907. podpiral interese Pev-menske občine. Najprvo moram g. dopisniku sporočiti, da nisem tako občutljiv kot on meni in ako sem v svojem zadnjem odgovoru izrazil željo, naj g. dopisnik previdneje piše in naj ne imenuje oseb in korporacij ter naj pretresuje važne zadeve bolje, predno jih v javnost spravlja, sem to napravil iz ozirov do stvari same. Za stvarna in važna gospodarska vprašanja, ki zanimajo javnost sem pa rad na razpolago. Kadi tega tudi nerad danes odgovarjam ker gre za manjše lokalne zadeve, a vtem slučaju se mi zdi vendar potrebno pojasniti vzroke, da sem takrat „proti" občinskim interesom v starašinstveni seji govoril in glasoval in ti vzroki so: 1. Gosp. Fogar je vže pred omenjeno sejo nameraval napraviti javno tehtnico pri „ Mostu" in kakor sem bil informiran, mu je starešinstvo to tudi takrat od svoje strani bilo dovolilo. 2. Pripraven prostor za javno tehnico ima pri „Mostu" edino le gosp. Fogar in po-stavljenje iste na vsak drug prostor bi ne bilo praktično. 3. V istem času se je govorilo in nameravalo napraviti izvozni trg pri »Mostu" in imelo se je pred očmi kot pripraven prostor za to: zemljišče gosp. Fogar-ja. Ti razlogi so bili zame merodajni, da j sem bil za to, da ostane 1. starešinstvo mož beseda; 2. da se postavi tehtnica na edino primernem prostoru pri »Mostu" nasproti mesn» :-, 3. da se ostane z gosp. Fogar-jem v dobrih odnošajih, da bode pripravljen odstopiti svoječasno zemljišče za izvozni trg, tako da bi stala trg in tehtnica na najbolj pripravnem prostoru nasproti mesnice, kjer se stekajo vse ceste. Vrh« tega sem bil in sem še sedaj prepričan, da bi javse. tehtnica presneto malo čistega dobička donašala občini, ker bi režija skoraj vse pojedla, osobiti če bi ne stala na primernem prostoru. Te so bile takratne moje vodilne misli, in nič drugega. Pika. Franc Kocjančič, Iz goriške okolice. Iz Bllj. — Kaj so vse obijubovali „kle-roti" Orehovcem in Biljencem za časa volitev in jim še obljubljajo, spada prav za prav v kako Robinzanado. V pomoč Orehovcem, ki so zadolženi že do ušes pri posojilnici, obljubljajo opekarno — nadalje hočejo napraviti konzum, kjer se bo prodajalo vse, kar 4 se bo komu zijubilo, in zidati gospodarski dom. Pravijo celo, da bbdo prodajali v kon-zumnem društvu vino na debelo in drobno, — res vse zveni tako prijetno. G. Abram priznavamo vam izvanredne lastnosti, videli smo vas že kot govornika in znanstvenika, v kratkem vas upamo videti, kako boste zavihanih rokavov s predpasnikom in s čašo v roki točili svojim ljubljencem vina, na prsih „bo-tonček" abstinentov in rože za klobukom. — Skoro smo bili žalostni, ko ste nam svoje čase pridigali tako dolgo in ginljivo o abstinenci in kmalu bi vam bili zamerili, Oprostite, nismo vedeli, da se le šalite z nami in res, zelo nas veseli, ko vas vidimo v družbi naših vinskih bratcev dan na dan v krčmi. Ako-ravno najbrže tudi vam tu pa tam zapleše vinski duh okoli čase, vendar bi bili mi, kot vinogradniki, zelo veseli, ako bi nas ne prisilili, da vam kupimo obleko za junaško abstinenco, kakor ste obljubili svojemu ljubfiku, ki je vedno pijan. — Upamo da ne bodete tako neusmiljeni, kaj ne, g. Abram? Saj nam je staro srce še tako veselo, rado bi pelo, rado bi pilo, rado bi.... pa kdo ve povedati, kaj bi vaše srce vse hotelo! Pijanosti ni ueč Uzorec tega Cudemega izdelka „GOZA" se posije brezplačno. More se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu ali v jedilih ne da bi pivec to zapazil. Prašek „COZA" učinkuje čudovito tako, da se pivcu pristudi alkohol in vse alkoholne in močne pijačo. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotifinika, ne da bi on zapazil, kaj je resniCno provzročilo njegovo ozdravljenje. Prašek ..COZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je Že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudo-, delni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv. Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za lOsto Iz ajdouskega okraja. Veliki sokolski slainsst i Ajdovščini — Dne 8. septembra t. 1. se bode vršila v Ajdovščini, kjer se je ustanovil nedavno odsek „ Goriškega Sokola", velika sokolska slavnost, pri kateri bodo sodelovala vsa primorska sokolska društva. Opozarjamo že sedaj slavno občinstvo na to slavnost. Druge podatke in natančni vsporad se bode objavilo pravočasno. (Dalje v prilogi) S 1. septembrom se odda v najem novo stanovanje obstoječe h 3 sob, predsobe in kuhinje. Voda v lriši. Pozicija v sredini mesta. Najemnina kron 30, natančen naslou poue uprauništuo. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, — krojaški mojster In trgovec v Gorici tekallšče Josipa Verdi štev. 33 in v podražni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Crnigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznoursfnega blaga Iz avstrijskih in angležkih t o u a r e n najrazličnejših kakouosti za vsaki stan. — Kakor vama drago, gospoda, samo da odpotujemo, pravi "Mordaunt. — Tvoja sreda, zamrmra Porthos. — Kako se imenuje ladija? vpraša d'Artagnan, — »Standard«. — Čez pol ure bova na krovu. j In oba vzpodbodete konja ter zdirjata proti hotelu pri »Angleškem orlu«. — Kaj porečete o tem mladem človeku? vpraša d' Artagnan med potjo. — Da mi prav nič ne' ugaja, odvrne Porthos, in da me je silno mikalo storiti, kakor mi je svetoval Aramis. — Čuvajte se tega, dragi Porthos, ta človek je poslanik generala Cromwella, in mislim, da bi bil najin sprejem zelo klavern, ko bi mu povedala, da sva zavila vrat njegovemu zaupniku. — To je vseeno, pravi Porthos, skusil sem vselej, da je Aramis dober svetovalec. —Čujte, nadaljuje d' Artagnan, ko bo najina naloga končana.... — Potem...? — Če naju spremi nazaj v Francijo.... — No? — No, bomo že videli. V tem sta prišla prijatelja do hotela kjer sta večerjala z veliko slastjo! nato sta šla nemudoma proti luki. — Ladija z dvema jamboroma je bila pripravljena na odhod; in na mostu te ladije sta spoznala Mor-daunta, ki se je nestrpno šetal gor in dol. — Čudno je, pravi d' Artagnan, doSim ju je pe- ljal čoln na krov »Standarda«, čudno je, kako zelo je ta človek podoben nekomu, ki sem ga poznal, pa ne j morem povedati, komu. Čoln je priplul do stopnjic, in trenutek pozneje sta bila na ladiji. Toda vkrcanje konj je trpelo dalje nego vkrcanje ljudi j, in ladija je mogla odpluti Šele ob osmih zvečer. Mordaunt se je tresel nestrpnosti ter velel, naj se razpno vsa jadra. Porthos je bij ves ubit od treh prečutih nočij in od sedemdesetmiljne poti; odšel je v svojo kabino in spal. ~ D' Artagnan je premagal neprijetna čuvstva, ki mu jih je vzbujal Mordaunt; sprehajal se je z njim po krovu ter mu pravil tisoč stvari, da bi ga pripravil do tega, da bi govoril. Mousqueton je imel morsko bolezen. XXVII. L' ficossais, par j ure a sa foi, ' Pour un donier vendit aon roi.*) In sedaj morajo pustiti naši čitatelji »Standarda«, naj mirno plove dalj d, toda ne proti Londonu, kakor sta mislila d'Artagnan in Porthos, temveč proti Dur-hamu, kamor so klicala Mordaunta pisma, ki jih je dobil z Angleškega, dočim se je mudil v Boulogne; čitatelji naj nas spremijo sedaj v kraljevi tabor, ki je bil tostran rede Tyne, blizu mesta Newcastle. *) Škotec je vorolomen in proda za en vinar svojega kralja. Tn, med dvema rekama, na Škotski meji, toda še na Angleških tleh, stoje šotori male armade. Polnoč je. Možje, ki jih je spoznati po njihovih bosih ^;gah, po kratkih jopičih, po pisanih ogrinjalih in po peresih, ki dičijo njihove klobuke, za higlanderje, čujejo brezskrbno. Luna, ki se plazi mod dvema debelima oblakoma, osvetljuje skozi vsako luknjo, ki jo najde na svoji poti, puške straž ter čita jasno obrise zidovja, stolpov in streh mesta, ki ga je Kari I. ravnokar Vstopi! parlamentskim četam, a luna obseva tudi O: fort in Newart, ki sta bili Še kraljevi mesti ter se iiakfali, da se sklene kaka ugodna pogodba. Ha enem koncu tabora, poleg velikega šotora, ki je bil poln Škotskih častnikov, kateri so imeli neko posvetovanje pod vodstvom svojega poveljnika, starega grot-; Loevvena, spi na trati vitežko oblečen mož; desj/O eoko ima stegnjeno ob svojem meču. Petdeset korakov od tu kramlja drugi človek, tudi vitežko oblečen, z neko škotsko stražo; dasi je tujec, je videti vendar, da zna angleško, in tako mu je mogoče razumeti odgovore, ki mu jih daj a stražnik v narečju perthske grofije. Ko udari v mestu Ne\vcastle ena ura popolnoči, se vzbudi oni, ki smo rekli, da je spal; njegove kretnje so izprva Čisto take, kakor kretnje človeka, ki je odprl oči po globokem spanju ; nato se ogleda pazno naokoli: vidi da je sam, se dvigne, naredi ovinek ter gre mimo viteza, ki je govoril s stražnikom. Ta je brezdvomno že končal svoje izpraševanje, zakaj čez nekaj trenutkov se je poslovil od tega stražnika ter odšel kakor slučajno po isti poti kakor prvi vitez. Priloga Joče" it. 93. z dne 8> avgusta 1908. Domače vesti. Imenovanja. — Vadniška učitelja Anton Dukič in Adolf Komac, nadalje okrajni nadzornik Andrej Lasič, potem učiteljce na c. kr. ženskem učiteljišču Luiza pl. Baubela, Amalija Sirk in Zofija Travan-Hannel so pomaknjeni v IX. plačilni razred. Nan)BŠ5enl 80 po c. kr. okr. Šolskem svetu za gcr okraj^ sledeči jičitelji, -j)|iroma učiteljice : Solkan': Bajt Franc, Ajdovščina: Ple*sll-čar Pavel, Bihenberg: Pavlica Urh, Buko-vica: Musič Anton, Plave: Turk, Podgora: Zorn Emil, ČrniČe: Basa Fr., Branica: Ve-koslav Benko, Št. Tomaž : Viktor Zgonik, Ga-brije: Drofenik Josip, Čepovkn^erce Josip, Orehovlje: Lovrenčič Alojzij, Vogersko: Strel Jadviga, Bukovica: Plesničar Zofija, Sv. Križ : Mrevle Gabrijela, Ložice: Gp.bri-jelčič, Lokve: Stepančič, Sol^a: Jug An»> Vrtojba: Lasič, Levpa-Zavrh: Vodopivec Josip, Vitovlje: Murovec, Prvačina: Ljudmila Komac, Črniče: Srebrnič, Rihenberk: Furlani Olga, Štandrež: Bandelj Vinko, Vedrijan: Toroš Pavel, Zapotok : Toroš Josip, Založče: Golja Franc. IZ Vellkth ŽabBlJ nam poročajo, da je včeraj razsajala preko obrežja reke Vipave velika povodeuj. Poplavila je vsa polja in stem napravila veliko Škodo. Zjutraj okolu sedme ure bila je še Vipava v nežnem spanju kakor prejšnji dan. Kar naenkrat so pribrulili razburkani valovi in voda je narastia in prestopila svoj breg tako, da stari ljudje pravijo, da ne pomnijo še take povodnji. Deževalo je posebno v zgornjem delu vipavske doline. Iz Rlhembarga nam tudi poročajo o strašanski povodnji v braniški dolini in rihem-berški občini. Škode je skoraj nemogoče ceniti, kajti vse polje je popolnoma razdjano. Po trajajoči in vinograde vničujoči suši počelo je v četrtek lahko deževati. Dež je zmočil kakih 20 cm po polju. Vzrok ti strašanski katastrofi je to, da je v raški dolini izvanreduo deževalo včeraj od 8. uri zjutraj do poldne. Ob ednajstih je bil potok „Branica" poln, voda je prekoračila struge, rastla neprenehoma do lVi pop. in poplavila celo dolino, hiše itd. v pol uri časa, Na dva metra je stala v posameznih hišah. Živino se je rešilo, le dobro pitani prešici so plavali preko in nad poljskimi pridelki, katere je voda pobr&la iz hlevov. - Ljudstvo je obupano ter potrebno izdatne podpore. GoBpodje dežel, in držav, poslanci! -Sedaj lahko prepričate vlado, kako potrebna je regulacija Branice. — Pomagajte 1 Na državnem kolodvora se godijo čudne reči, tako čudne, da jih preiskuje zdaj celo kazenski sodnik. Vsemogočnost nekih oseb sega tako daleč, da so v svoji ošabnosti in predrznosti uganjale tam nedopustne reči. Več bomo poročali, ko bodo obdolžitve bolje pojasnjene. Kako nečloveški se postopa ondi z ljudmi, naj osvetli ta slučaj. Železniški ključavničar J e r i n a je umrl po 8 letih službe; zapustil je udovo in petero otrok v največji bedi. Železniška uprava jim je dala neznatno odpravnino ter jih prepustila usodi. Udova je prosila pomoči, aH še odgovora ni dobila; še več: niti do-komentov, katere je priložila prošnji, ji niso vrnili. — Udova Jerina je nekaj mesecev oskrbovala čiščenje kolodvorskih prostorov in stranišč; vse te delo je opravljala za — 40 kron na mesec. Odkar se uboga udova ni udala nekemu pohotnežu, ni imela ondi več miru — in končno jej je W i ©ser odpovedal še tisto službico, češ, da ni zadosti snažno držala kolodvorskih stranišč. Od 1. t. m. je sirota tudi brez tega zaslužka. Po smrti trafikantinje Marek je bila udova Jerena prosila za to trafiko. Dobri ljudje so ji dali kavcijo in jej zagotovili denar za trafiko, ki bi pošteno preživela ubogo rodbino, toda trafiko je dobil vratar Engliscb, ki ima fcud: ;;i garderobo in nima prav nič potrebe t. 'like. — No, zato pa je Engliscb takoj začel prodajati uži-galice »Stuimarkl" Ker je uboga Jerina bila tako predrzna, da je prosila za trafiko, je postala ondi tako nevarna, da jo je bilo treba odpraviti. In odpravili so jol Toda »svaka sila do vromena" I Prosimo vse, ki se jim je godila krivica, naj imajo toliko poguma, da nam pridejo povedat. Poskrbeti hočemo,, da se odpravijo nečloveške razmere na goriškem kolodvoru 1 KOlonikO fprašanjo bo obravnavna še pred jesenskim zasedanjem državnega zbora posebna komisjja, ki je bila sestavljena valed predlogov poslanca mons. dr. Faiduttija. Materijal, ki se zbira med tem časom, pride ves v rečeno komisijo. Prej pa še bodo sklicani na posvetovanje tudi gospodarji, kajti brez njih je nemogoča rešitev tega težkega vprašanja. Tu prihaja na tehtnico zasebno pravo, ki je pod varstvom naših zakonov. — Vsekakor je tudi v interesu gospodarjev, da se uredi kolonsko vprašanjev. Večina kolenskih posestev je zadolžena, da je dohodek zajso^ejjrejnčel, za gospodarje pa še pič-lejšLjRa^IeTitfev takih posestev ob sopomoči države bi bila le velika olajšava tudi za gospodarje- same. Na mesto zadolženih „vele-posestev" bo stopil mali posestnik, ki bi polagoma prišel do čistega posestvica, ki bi bolje redilo družino, katera ga upravlja. Seveda bo treba zakonom zabraniti nesmiselno zadolževanje in razkosavanje. — Tej pre-važni akciji želimo obilo uspeha ! Zadnji »Primorski lisi" hvali, čez vse pre-tege izobraževalna društva, kako lep uspeh imajo, da so odpravila nočno kričanje, pijan- i čevanje ic zapravljanja. Toda, glej ga spaka, vse te zdrave posledice izobraževalnih društev se prijavljajo le pri klerikalcih, na »liberalce"' nimajo nobenega blagodejnega vpliva, kakor meni »Prim. list". Svetujemo mu, naj se raje prej do dobra ioformuje, koliko društev drži skupaj pelična roka domačega duhovna in pa vedno polna steklenica iz kleti dušnega pa-stiria. Drugič noj raje »Primorski list", predno spravi v svet tako neosnovano zabavljanje na »liberalce", vpošteva nasvet neimenovane naročnice svoje, izražen v divni pesnici: »Dragi mi, »Primorski list", zvest tovariš moj, nič nikari se ne boj in pesem sv. Ane si zapoj!" Za »Primorskim listom" je pricapljal »Delavski tovariš" ter agitira na ustanavljanje novih katoliških društev.*Zdi se, kakor da bi vzeli klerikalci »izobrazbo" v zakup, da so napravili veliko trgovino ž njo v Gorici ter jo oddajajo v malih količinah v filijalkah po deželi.. Oni so na mah spoznali, da treba dati ljudstvu izobrazbe! Poprej se v njih vrstah nihče ni zmenil za to, med tem ko so napredni možje v tem oziru delali in delali, trudili se za prava izobraževalna društva, žrtvovali tem ves svoj prosti čas iu jih tudi materijelno podpirali. Za to pa pozor na taks društva, katerih ni rot 'la živa potreba, pač pa nervozna skrb za ojačenje klerikalne stranke. Perlnfilfi suspendiran. — Sporočajo nam, da , se je nadškof vendar enkrat toliko ojunačil ter suspendiral tega duhovnika. Toda za vse zlo, katero je on zakrivil tekom let, so odgovorni njegovi predstojniki. Vera peša, da: po farjih gor po farjih dol I Fika 1 »Plcoolu" ne da miru slavnost N. d. o., ki se bo vršila v nedeljo v Trstu. Ravno tako besen postaja, kakoršen je bil »Corriere" pred kolesarsko slavnostjo v Gorici. V srdu proti slovenskim someščanom sta si oba lista do pičice enaka. Istotako kakor je bilo v Gorici, tako je tudi v Trstu. Par neodrešencev, ki so zraven vsega še najmanj poklicani varovati italijanski značaj mesta, hujska in draži najprej po časopisih, potem, ko to nič ne pomaga, se zateče k brzojavkam na ininister-skega predsednika in na ministra za notranje stvari in ako vlada ne ugodi njihovim prošnjam, željam in zahtevam, se poda na ulico, vzame s sabo kamenje in palice in rešuje s takim orožjem italijanski značaj mesta, kateri je po njihovem mnenju v nevarnosti. V četrtek sta že bili iz Trsta odposlani brzojavki ua gorenja naslova z vsebino, da je slavnost N. D. O. provokacija in da opozarja ministre ne nevarnost možnega odpora in njegovih posledic. Radovedni smo, kaj ukrene v tem slučaju vlada, in če se tudi v tem slučaju vstraši groženj. Upamo, da je imela v Gorici pred enim mesecem lepo šolo, ki lahko iz-modri vsakogar. Državni poslanec dr. Falduttl obiskuje svoj okr&j v zapadnjih Brdih, da se prepriča o Škodi, katero je napravila velika nevihta posebno v Medani in Fojani. Ta nevihta — gosta toča — je do skrajnosti uničila razne pridelke v Fojani in Barbani, kar je zadelo tembolj tamošnje prebivalstvo, ker obstoji isto iz samih kolonov. Hotel »Ttlfljai" v Bohinjski Bistrici je dobil v gosp. Seidlu pravega moža, ki edini more spraviti to podjetje na vrhunec. Pos ežba je tu nad vsa pričakovanja dobra, a cene kratsu in malo niso pretirane. Seveda nikdo ne sme pričakovati, da bo kdo izhajal ondi ceneje nego doma ali v manjših gostilnah. Sezona je kratka, podjetje pa stane lepih novcev poleg drage režije. Upamo, da bo promet s tujci v Bohinju čedalje bolj živahen i Moikl In lanski zbor »Pevskega in glasbenega drušha napravi v soboto 15. t. m. izlet v Boh. Bistrico in k izviru »Savice", katerega spoji s pevskim večerom v hotelu »Triglav«. Udeležniki izleta prenoče po večini v Boh. Bistrici ter napravijo prihodnji dan v nedeljo razne izlete po lepej Gorenjskej. Želeti je, da se izletu »Glasbenega društva" pridruži kar,..»ajxe6. Ggričanov in prijateljev krasne narave in lepega petja. Odhod iz Gorice ob 625 jutraj. t. zlet gorenjskih sokolskih društev so bo vršil dne 15. avgusta t. 1. v Kranju. Vspored bo sledeči: 1. Sprejem došlih društev pri jutranjih in dopoldanskih vlakih. 2. Ob pol. 7. uri vežbanje redovnih vaj. 3. Ob 7. uri tekmovalna telovadba. 4. Ob pol 9. uri skušnje za popoldanski nastop. 5. Ob 11. uri sprevod in pozdrav Sokolov pred mestno hišo. 6. Ob 12. uri skupna kosila. 7. Ob pol 4. popoldne javna telovadba a) nastop ženskih oddelkov: Vaje z obroči; b) nastop deškega naraščaja: Vaje s palicami v dvojicah; c) nastop Članstva: 1. proste vaje, 2. orodna telovadba. 8. Nastop goestov in vzornih vrst. 9. Ob 6. uri ljudska veselica. Vstopnina: K tekmovalni telovadbi in skušnjam 20 v. — K javni telovadbi: Sedež na glavni tribuni 3 K, na stranskih tribunah 2 K, stojišče 1 K, dijaki in otroci 50 v. — K ljudski veselici 20 v, za dijake in otroke 10 v. Predprodaja vstopnin pri posameznih društvenih odborih. — Pri skušnjah, obedu, javni telovadbi in ljudski veselici svira »Narodna godba". Bratje Sokoli! Prijatelji SokolstvaI Prihitite dne 15. avgusta v Kranj na prvi praznik gorenjskih Sokolov. Na zdarl — Gorenjska Bokolska društva. Slavnost V Šempasu: Kakor že objavljeno prirede bojevniki iz bosanske okupacije dne 16. t. m. v Šempasu »pri Martinu" spominsko slavnost v proslavo 60-letnice vladanja Njeg. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. Vspored bo zelo zanimiv. Ob dveh pop. zahvalna pesem, nato odhod na veselični prostor. Razne godbene točke bo proizvajala godba c. kr. pešpolka Št. 47., pevske točke pa pomnoženi pevski zbor »Bralnega društva" iz Šemposa. Zvečer umetni ognji in živa slika iz bos. zgodovine. Veselica se prične točno ob 3. pop, in se vrši na obsežnem travniku. Za isto vlada med ljudstvom veliko zanimanje. Vspored se objavi v prihodnji Številki. — Pripravljalni odbor. Oivoritev krajevnega teletonskega omrežja v Čer- Vlnjanu. — Dne 0. avgusta t. 1. izročilo se je prometu omrežje v Červinjanu, ki je priklop-ljeno medmestni telefonski progi št. 37S7 Tržič na Primorskem Červinjan-GradeŽ. Predrzna tatvina. — v četrtek so udrii okoli 11. ure zvečer trije tatovi skozi odprto okno v stanovanje neke g. stanujoče v ulici Mattioli. Odnesli so v mali skrinjici shranjene sledeče predmete: dva zlata prstena, iglo, zaponko z srebrnim konjem, prstan s ponarejenim dijamantom, bisere. Vse skupaj tvori vrednost 60 K. Policija že zasleduje te predrzne tatove. Kmalu potem sta bita včeraj zjutraj že aretirana storilca. Aretiral jih je g. Kumar. Storilca sta Alojzij Adamič iž Škrbine, Viktor Turkovič iz Pingventa v Istri. Radi Zločina tatvine je bil obsojen včeraj 54 letni Agneluzzi iz Osoppa pri Vidmu radi tatvine. Ta Agneluzzi je bil v službi pri usmiljenih bratih in je ukradel 13. maja Valentinu Skertu 280 K, Še prej pa Andreju Vodopivcu srebrno uro. Sodni dvor ga je obsodil na 6 mesecev težke ječe z enim postom na mesec. Nesrečni padec. — 50-letni posestnik Andrej Skvarča iz Zakriža v cerkljanskem županstvu se je peljal po državni cesti na svojem vozu, padel pri tem iz voza in se ranil na kopici kamenja tako v desno stegno, da ni mogel vstati in da sta ga komaj dva popotnika spravila na voz ter ga odpeljala domov. Ker so bile poškodbe vedno slabše in slabše, so ga pripeljali v goriško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so dognali, da je desno stegno zmečkano in da ima bolnik tudi precejšnjih poškodb na glavi. Radi nevarne grožnje je bil obsojen Josip Cotič, 41-letni posestnik iz Orehovlja na 14 dni ječe z enim postom na teden. Tolminsko prostovoljno gasilno društvo priredi 15. t. m. ob 3 V* pop. aa novem trgu javno tombolo s sledečimi dobitki: kvaterna 40 K, činkvina 60 K, tombola 100 K. Vsaka srečka 20 v. Po tomboli ples. Tombola in ples se vršita ob vsakem vremenu. Veliki požar je 6. t. m. upepelil mnogo hiš in gospodarskih poslopij v Oervinjanvi. Zgorelo je veliko živine. Škode je 80.000 K, ki pa je precej pokrita po raznih zavarovalnicah. Poskusen samomor. — 25-letni pismonoša Karol Šircl iz Spodnje Šiške je poneveril 700 K ter vtekel. V četrtek je prišel ob 7. uri zvečer v Kanal, in petkrat streljal, na se s samokresom. Streli sd privabili vse polno ljudij na lice mesta, in slednjič so ga prenesli in pripeljali v goriško bolnišnico. Še prej je vse izpovedal kanalskim orožnikom o svojem nepremišljenem koraku. Tedensko Izvestje. — V tednu od 26. julija do 1. avgusta se je rodilo v Gorici 11 oseb, 12 jih je umrlo v mestu, eden v bolnišnici usmiljenih bratov, 4 manj kakor v istem tednu lanskega leta. Vse za FurlanljO. •— Z pomočjo vladine podpore razpisuje c. kr. kmetijska družba za Goriško nagrade po 70 K onim manjšim posestnikom po Furlaniji, ki nasade prihodnjo pomlad dobro sadno drevje, in sicer je dovoljeno vzgojiti le tri vrste zimskih jabolk in eno vrsto zgodnjih ali jesenskih hrušek; vrste sadja določi družba. Drevesca se lahko nasadijo kjersibodi, dotične jame pa se morajo skopati že v jeseni; drevesca da družba brezplačno in sicer največ 30 komadov po-samičniku. Nagrade se bodo razdeljevale v dveh obrokih, namreč po 30 K v tretjem letu nasada in po 40 K v četrtem letu. —-Prednost imajo oni koloni, katere priporoči gospodar zemlje in imajo najemninsko pogodbo za več let. Prošnje so vložiti do 15. septembra. Ali bodo te dobrote deležni tudi slovenski posestniki v Brdib in *na Krasu, ki spadajo pod okrajno glavarstvo gradiščansko, ali pa edino sami Furlani ? To noj blagovolita naznaniti predsednik c. kr. kmetijske družbe dr. Pajer in nje tajnik Hugues I Tujski promet In strokovni list »Promet In gostilni". — Te ini je minister dr. Gesmann s celim spremstvom propotoval z avtomobilom Tirolsko od severa do juga ter tam sprejemal različna društva in druge interesente za tujski promet. Kakor se kaže, se hoče vlada z vso silo vreči na tujski promet. Za to govori posebno dejstvo, da so postavili letos pol milijona kron za podpiranje tujskega prometa v državni proračun. Govori se, da se ta svota prihodnje ieto že podvoji, Mi Slovenci moramo paziti, ida tudi mi od teh državnih porfiOi dobimo primerni delež, ker so nnše dežele za to ravno tako prikladne kako? Tirolska. Te državne podpore bomo pa dobivali le, ako bomo organizovani in ako bomo imeli društva in ljudi, ki so sposobni za tujski promet kaj napraviti. Zato moramo biti hvaležni deželni zvezi za tujski promet v Ljubljani, ki že tri leta pridno in marljivo organizuje tujski promot na Kranjskem in je tudi v tesni zvezi z deželno zvezo goriško. Posebno pozornost pa zasluži strokovni list »Promet in gostilna", ki vsa ta prizadevanja podpira. Dosedaj izišle tri številke so — kar se tiče strokovnih Člankov in izvirnih ilustracij — prinesle toliko zanimivega, da moramo ta list toplo priporočati ne samo tistemu, ki se strokovno zanima za promet, temveč sploh naši inteligenci. Letna naročnina znaša le 5 K. List izhaja kot mesečnik in se naroča pri deželni zvezi za tujski promet v Ljubljani. Dirka S konjem. — V nedeljo 9. t. m. ob 3. pop. bo tekel dirkač Ante Ružič iz Spljeta z enim najboljših konj v Gorici na izvoznem trgu. — Vstopnina 30 v. Odprti lekiml. — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi peuočna služba v času od 9. do 16. t. m. Fantje na Trnovem prirede" v nedeljo 16. t. m. javni ples v. gostilni g. Viucenca Štrosar. Začetek ob 3. uri pop. Svira godba is Lokvi. .Rogaška Zlatlna. — Dne 26. julija se je vršila na slovesen način otvoritev novega vrelca. Slavnosti so prisostovali razni dosto-jansteniki, deželna zastopstva ter mnogoštevilna množica ljudstva. Med gosti so bili gg. dežel odbornik M. Stallner, nadškof Simeon Milinovič, dijakovski škof dr: Vorsak, Ekse-lenca pl. Bernath, predsed. kralj, kurije iz Budimpešte,, drž. nadpravdnik Amschl iz Gradca, zdraviliški zdravniki in uradniki. — Po maši, pri kateri je svirala zdravil, godba je blagoslovil župnik Korošec novi vrelec, kateremu so dali ime »Donatijev vrelec". Na to je govoril zdraviliški ravnatelj g. dr. Mulli. Povdarjal je velike zasluge dežel, zastopstva za procvit tega slovečega zdravilišča za po- žrtovanje in skrb povodom zidanja novega vrelca; izrekel priznanje inženirja tvrdke Dinbock g. Singu, kateri je vodil dela vestno in spretno. Na to je izročil novi vrelec zdra viliškemu ravnateljstvu ter ga slovesno otvoril občinstvu. Godba je stirala navdušene koračnice ; ijudsivo pa je hitelo kar trumoma k vrelcu, se divilo krasnim napravami in splošno mnenje je, da prekaša „Donatijev vrelec« glede zdravilne moti vse ostale vrelce. Kupujte vžigalice družit st. Cirila 1» Metodi — To je še toliko večja dolžnost, -tikar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi ..katoliškimi" vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res za obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za jo, da bi se škodovalo družbi sv. Cirila in Metoda. Družba pa ne sme trpeti škode, zato kupujmo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajmo m vžigalic klerikalne stranke, v politične namene pripravljenih. k TMirrMN iiitziM l« ¦»«» lz twl8lrt m (centifolia),- — V poletni vročini — na potovanju in izletih služi to izbornoiu priznano, sredstvo proti slabostim, vročini itd., zlasti pa v času, ko se uživa mnogo sadja in kumar, deluje ta balzam proti koliki, krču, motenju prebavanja, proti prehlajenju, proti raznim kužnim boleznim vsled slabe pitne vode itd. Mazilo je neprekosljivo za rane, bule# otekline itd. Obe sredstvi je dobro imeti vedno pri rokah. Seveda je paziti na to, da je zdravilo pristno. Naroča naj se naravnost pri A. T h ierry, lekarnarju v Pregradi pri Rogatcu (Hrv.) Moll-ov SeidlH je za na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenclcami. Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. rdoll-o.o Franu, žganje in sol za ribanje iivota. — BoleCine olaJluJoCe in okrepCoJoSe sta-roinano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsake vrste. Orij?. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna i. MOLL, c. in kr. dvorci založnik, Danaj, I. Tachlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, A. Gironcoli. Zveza narodnih društev. Veselica pevskega ii bralnega društva »Lijak« na Vogerskem se bo vršila v nedeljo 9. avgusta v prostorih g. Rubbia s sledečim vspo-redom: 1. Godba. 2. Nedved: .»Zvezna" poje domači pevski zbor. 3. E. Komel: „K petju oglasimo" poje pevsko društvo „Poflgora" iz Podgore. 4. Aljaž: »Občutki* poje društvo »Svoboda* iz Renč. 5. Dekiamacija. 6. Vilhar: »Bojna pesem" poje pevsko društvo iz Šem-pasa. 7. Godba. 8. Saloigra: „Brat Sokol8. 9. Srečolov.* 10. Ples. — Opozarjamo še, da bo imel g. dr. Pnc slavnostni govor. — Začetek veselice ob 3V2 popoldne. — K obilni udeležbi vabi odbor. Društve nlpaiau t Mlrnu prosi vsa ona si. društva, katera so bila vabljena k sodelovanju za dan 30. avgusta t. I., da sa čimpreje odzovejo vabilu, da se Vemo ravnati radi ve-seličnega prostora. Sokolska društva naj nam pa naznanijo približno koliko telovadcev nastopi pri prostih vajah. — Odbor. KMMMzrtrižMilis društvo t Kojrtea priredi drugo nedeljo t. j. 16. t. m. svoj prvi društveni ples v korist društva. Kolesarske društvo „fie-I rfct* priredi v nedeljo [ dne 9. avgusta t. 1. ob priliki velike delavske slavnosti izlet v Trst. — Zbirališče kavarna »Central*. — Odhod točno ob 5. uri zjutraj. — Oprava - Bednika: Edvard Rusjan in Alojzij Drašček. — Društvo je preskrbelo dovoljenje za ogled muzeja Revoltella, — Gg. člani so naprošeni, da se izleta v največjem številu udeleže. — Zdravo 1 Odbor. Jutri V Severe. — Kakor je razvidno iz veseličnega vsporeda, je društvo „NadaB v Sovodnjah spet pokazalo svojo navadno agil-nost. "Udeležencem veselice bo dano poslušati izbrane glasove petih društev iz naše okolice. Kakor vsakikrat tako tudi sedaj je poskrbelo društvo za »komične nastope" kateri so sploh j specijahVta društva »Nada". | Na splošno željo ponavljal se bode komičen nastop »Veseli Indijanci". -- Radi ugodne zveze z vlakom upati je obilne udeležbe, posebno od strani naših meščanov. S Planini pri Vlplll. - V nedeljo je napravil vrli pevski zbor pod vodstvom gosp. nadučitelja Kavsa iz Šmarij k nam svoj izlet. Umetno pete pesni, so nas kar navdušile. Hvala za izvanredni užitek. Le krepko, po začrtani poti! Vrli pevski zbor nam ni le nudil dušnega užitka, ampak je šel še tako daleč, da nam je podaril lepo svoto denarja v prid našega narodnega društva »Ojstri vrh" in sicer za prepotrebno knjižnico. Tisočera Vam hvala! Nočemo Vas nikoli pozabiti 1 Konečno hvala še vsem udeležnikom! Bralno društvo "Ojstri vrh* na Planini. BrilM društvi Si Gradišču priredi 13. septembra t. 1. veliko slavnost v proslavo svojega petindvajsetletnega obstanka iu petindvajsetletni prihoda našega S. Gregorčiča na Gradišče. Ob tej priliki razvije društvo svojo novo zastavo in proslavi spomin soustanovitelja društva. Vas Gradišče je oddaljena 20 minut od postaje v Prvačini in je znana po svojem dobrem »brzaminu". Železniške zveze so ugodne in pričakujemo, da ne bo pač nihče zamudil prilike ogledati si dolgoletno bivališče »goriškega slavčka" v slavnostni obleki. Tudi ime slavnostnega govornika, blag. gosp. Andreja Gabrščeka gotovo privabi marsikaterega častilca našega Simona v prijazno ipav-sko »Črnogoro". Odbor. Spominjajte se pri vseh prilikah tudi prepotrebne Z. N. D., ki skrbi za izobrazbo ljudstva! Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Na Izvoznem trgu v Gorici je bilo prodanih 30 kvintalov stročjega fižola po povprečno 14 K, 40 kvintalov krompirja po 8 K, 50 kvinkalov jabolk po 12 K, 60 '.kvintalov hrušk po 20 K, 15 kvintalov breskev po 38 E, 40 kvintalov češpelj po 14 K, 50 kvintalov grozdja po 46 K, 35 kvintalov para-dižnic (pomodoro) po 8 K. Letošnji siilodnl trg v Gorici. — Na trg se je prinelo 55.446 kg svilodov. Najnižja cena je bila po K 2-50 kg, najvišja pa po K 3.20, povprečna K 3'03"Vi0- Lansko leto je prišlo na trg 46.148 kg svilodov in so se prodajali po najnižji ceni K 2-96%0 kg, po najvišji K 3"83:VW povprečna cena K 34SVio- Letošnja povprečna cena je bila torej od lanske za 45*/io »t. nižja. Kmetijska šestiesetletnlca. — Dne 30. julija je minulo 60 let, kar je Moravan dr. Hans Eudlich stavil v državnem zboru v Krome-rižu predlog na odpravo robote. * Avstrijska državna razstava Ječmena. — C. kr. kmetijska družba na Dunaju priredi letos 1. in 2. oktobra v svojih društvenih lokalih četrto avstrijsko državno razstavo ječmena. Najlepši pridelek bode romal od tod na mednarodno razstavo ječmena in hmelja v Berolin. Razstavljen bo tukaj ječmen in hmelj po krajih, kjer se je pridelal. V Italiji M Ji pridelalo vina 1.1906. kakor poroča c. kr. statistična centralna komisija na Dunaja, 29,783.647 hektolitrov na vinorodni zemlji, ki je takrat znašala 3,778.000 hektarov. Pridelalo se ga je dosti več, kakor leta 1905. Izvozilo se ga je največ v Srednjo in Južno Ameriko in Švico. Politični pregled. Kranjski deželni zbor. — Ker so bodo vršile nove volitve za četrto kurijo komaj v novembru, se skliče kranjski deželni zbor le za kratko zasedanje v septembru, da se dovoli provizorični proračun. Srbska Skupščina je pričela 6. t. m. razpravljati o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. Finančni minister dr. PopoviČ je priporočal, naj se pogodba odobri. Črnogorski knez odstopi? — Beligrajska „Politika" javlja, da namerava v jeseni črnogorski knez Nikola po 50-letnem vladanju odstopiti Predno odstopi, pomilosti vse osebe, obsojene v znani aferi bomb. Razne vesti. FiitlraBSpiri. — Uničujoči dokazi proti Fodranspergu se množe od dne do dne. Že zadnjič smo poročali, kako se mu je zareklo napram Riglerovi goa?aj. Če prav je vedno zanikal FSdtansperg, da bi bil kaj vedel o umoru, j« sam izjavil, da je žrtev pretepel, ker je zahtevala od njega denar. Pol ure po umoru je šel Fodransperg k sosedu g. Kaea-rovskemu in ga vprašal, da-li bi imel nek voziček na posodo. G. Kacarovskv mu ni mogel biti na uslugo, in ga je odkazal k drugemu sosedu; toda Fodran ni šel tja. Ker pa si je Fodran domneval, da je tudi Kacarovskv kaj slišal o glasnem prepiru, mu je s prihlinjeno jezo povedal: »Verfluchtes Luder (prokleta mrha!) Treba da takoj odpošijem njeno robo. No, splača-li se storiti komu kaj dobrega t? čim več dobrot človek stori, tem manj hvaležnosti uživa". Uro potem, ko je utihnil prepir ali bolje rečeno, po umoru je prišel Fodran dol, kjer so delali zidarji. ProsU jih je za vodo. Opraskan je bil po nosu. Fodran je pri tem rekel delavcem: ,Za eno noč je ta baba' hotela, da jo plačam. Pojdem na policijo in jo dam odgnal*. V stanovanju Fodrausperga so dobili precejšnjo knjižnico anatomičnih in medicinskih knjig. Te knjige je moral morilec temeljito študirati, kar se vidi že iz umora nesrečne Fabris, katera je bila razsekaaa ravno na onih mestih, kjer se da najlažje presekati truplo. Sedaj se dolgočasi Fodransperg v zaporu. Prosil je, naj bi se mu dovolile citre, da si prežene dolg čas, toda ta prošnja mu je bila seveda odbita, ker bi lakko strune porabil za kaj drugega in ne za igranje. Tragični konec šansonetke Fabris je provzročil v Tunisu (Sev. Afrika) veliko senzacijo, ker ista je tu stanovala dolgo časa v rae dela Valette 3. Njen 12-letni sin Marcel je bil od nje dan v penzijo k nekemu prijatelju. Isti je 20. m. l~ dobil pismo od Fa-brisove, v katerem mu je naznanila, da se kmalu povrne v Tunis. Mali Marcel je prebil že druge tragične ure. Ko se je on 9. septembra 1908. nahajal, pri svoji botri Mariji Marchi, je isto umoril natakar Jovard. Vseslovanskl narodni svet. — češki listi poročajo, da se v kratkem ustanovi vseslovenski narodni svet, o katerem bodo imeli svoje zastopnike vsi slovanski narodi. Svoj sedež bo imel vseslovanski narodi svet po sklepu praške slovanske konference v Pragi. V Ferstenbergu pri Ratiboru se je zastrupilo 60 oseb, katere so zaužile kravje meso, ki se je vkljub prepovedi veterinarske policije prodajalo. Mizar Massler je že umrl. V DORUVtesehingenii je razsajal požar, ki je uničil 130 hiš. 400 rodbin je brez domovja. Zgorelo je tudi mnogo pohištva. Slednjič je dež omejil in vstavil ogenj. Eriksen, znani raziskovalec severnega tečaja je umrl v četrtek v Kodanju. VeledttšDl češki rodoljub Petsr Hma je osta- vil v oporoki Osrednji Matici šolski 5000 K, za druge narodne namene pa 28.000 K. Vrh-tega je v javne dobrodelne namene daroval svoje posestvo in svojo knjigarno. 64 tfSOČ Slovencev živi na Ogrskem v za-ladski, šomodski in železci županiji. Od L 1890. do 1900. so s i jomnožili za kakih 3000 duš. Nor Izlet Zeppelina. — V drugi polovici meseca septembra se grof Zeppelin — kakor javljajo iz Kostnice — zopet dvign« V zrak z novim zrakoplovom „Model št. 5", ki se ga že gradi. Poleteti namerava iz Monakovega preko Lipskega v Draždane, od tamkaj preko Dunaja v Salzkammergut. . Ni Tirolskem so se ponesrečili pred kratkem štiri hribolasci, dva iz Hannoverskega, eden iz Lipskega in eden iz Liechtensteina. Mrlič l vodnjaku. — V Klausen-Leopolds-dorfu so potegnili te dni iz* nekega vodnjaka truplo približno mesec dni starega otroka, kateri je moral ležati kakih 6 tednov v vodnjaku. Iz vodnjaka je prihajal tak smrad, da so ga začeli čistiti, pri čemur so razkrili ta tajinstveni umor. Ženo zastrupil. — V Moravski Ostravi je zastrupil 36 letni delavec Mihalski svojo 25 letno Ženo na ta način, da ji je dali piti lisol, ne da bi ona vedela, da je to strup. Dl Rudlni, velik državnik italijanski, je umrl včeraj zvečer po dolgotrajni bolezni. Kratko Ženltvansko potovanja. — Trgovec Snellmann je prišel iz Helsingfors-a na Finskem s svojo ženo na Dunaj. — Tu se je javil policiji, da je ubežiil iz domovine radi dolgov. Njega so zaprli. Ženo pa poslali domov. Bila je ž njim poročena 14 dni. O svojem stanju ji ni mož ničesar povedal iu on je združil z ženitovaaskim potovanjem svoj beg, V Berollnu zboruje mednarodni kongres za historične vede in bo trajal do 12. t, m. TOSOlll noče privoliti v zakonsko ločitev od svoje žene, bivše saške princezinje, češ, da ne mara napraviti prostora tretjemu možu. Tosellijeva je prosila toskansko veliko vojvo-dinjo, da bi bila smela poroditi v gradu Lin-dau, a prošnja ji ja bila odklonjena. Istotnko ji ni dovolil njen bivši soprog, saški kralj, da bi smela živeti na Nemškem ali vsaj v Avstriji. — Kolike nese gostilničarjem slaba mera. — Kazensko sodišče v Monako vem je obsodilo natakarja Mittermaierja v osemmesečno ječo, ker je sleparil na ta način, da je točil slabo mero, a čemur si je v poldrugem letu »zaslužil« 20.000 mark. GlpinSkO maščevanje. — Znana je še pravd« proti ciganski četi, ki je v Janušu na Ogrskem umorila celo gostilničarjev« rodbino. Za glavno pričo je bila 14-Ietna ciganka LakatoŠ. Mlado ciganko je spravilo sodišče v zavod, da bi se ne mogli cigani nad njo maščevflt/. Ker niso mogli dobiti cigani deklice, niašca-vali so se nad njeno rodbino ter tri ustrelili, ostale pa ranili. Morilci so že zaprti. ii uzbuia tek, T ,. , pospešuje prebauo Templjev vrelec in uredi sioiico. Zaloga pri Antonu Jeretiču in A. Seppenhoferju v Gorici. Anton Jerkič edini odlikovani fotografski zavod 2a moderno fotografovanje in slikarstvo Gorica, Gosposka ul. 7 elekfrofofografski -*• ZAVOD: Trst, Via dene Poste lO, I. nadstr. Posnemanje izključno pri čarobni električn razsvetljavi s [ c-.očjo evetilke »Jupiter" do 9. ure zvečer, Soetoona nouost. VV4 28 LET OBSTOJEČA strokovna krojaSnica prve vrste za vsaki stan. Velika izber modernega blaga vsake npfa po najnovejši modi in ceneje kot pri vsakem konfekcijonarjn. Zaloga vsakovrstnih oblek iz inozemskih in avstrijskih tovaren ter raznovrstnega perila. Blago na meter in gotove obleke prodajam po tako nizki ceni, da laijko jsak-teri kapi pri meni. j edina zaloga opraue k uniformam! za gospode c in kr. častnike, Gradnike,' veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častito duhovščino. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini | m. Poueraj » Gorici j na Irauniku št. 5. na zahtevo se pošiljajo u zorel na dom, radi mere pa pridem osebno. Ma prodaj je ueč praznih sodou in en velik od 100 hektolitrov. TJRST. Slovenski optik Peter Coiic čevljarski mojster/ GORICA, Rištejj 32 (v lastni hiši) PODRUŽNICA v Gosposki ulici štev. 1 nasproti ..fflonta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. NaroČila z dežele se razpošiljajo po pošti. ¦MT* CENE ZMERNE Cdino pristni THIBRRY-JBV BALSAM z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 patentovana steklenica za družino, primerna za na potovanje za K 5—. THIEERT-IEVO centifolijino maziio.Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 3 60. Zavojnina se ne računa. To povsod znano domaČe sredstvo se rabi proti slabostim v želodcu, zgagi, krču, kašlju, zasliženju, vnetju, za mile itd. Naročila in nakaznice je nasloviti: A. Thicrrv, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Bogaški-Siatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah. Kdor hoče potovati hitro in dobro v Ameriko, noj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe „Severno-nemški Lloyd-Bremen". Pojasnila glede cen, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno. Vožnja iz Trsta čez Bremen v New-York traja le 7 dni. ' Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati r Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki sevemo-nemškega Llovda sprejmejo povsod družbeni uradniki. Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. === Cene zmerne. Dobra hrana. ¦==== Listke se lahko kapi v Trstn pri = TRST = Piazza Oiuseppina 1. F. STUMPE GORICA. GORICA. Narodno podjetje. Hotel »Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna točna. V Gorici, na Komu žt. 13 priporoča vsem gg. v mestu in na deželi svojo bogato izbero optičnih izdelkov, kakor: očala, zlata in iz nikla, stekla in kristala v vseh številkah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, žganje itd! itd. Izvršuje vsakovrstne poprave in dostavlja iste na dom. Postrežba točna, eene zmerne. Svoj t k svojim! Ivan Kravos na Komu št. II. GORICA na Komu št. It sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih rpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov čege, torbice, denarnice, listnice__ itd. — Izvršuje in sprejma v §|j||l§f^fc popravo različne koleseljne in >fiSfi3 ' '¦-- kočije. ===: Poprauila se izoršujejo točno. Cene zmerne. Odlikovana pekarija In sladčičarna Karol Draščik v Gorici na mu v (lastni fiiii) zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najti-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojnti naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah. Josip Patek naslednik Karola Čufer prva in edina slovenska kleparska de- lavnica v Gorici, ulica sv. Aniona št. 7. (v hiši g. Kopača) izvršuje via stavbeni in galanterijska deli pn načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. SVOJI K SVOJIMI A. vi Berini Jir. k VOlClO (Budoi?ovo T K^jfk") udika Z3lo03== Je uredil In izdal: | 1»1 • 1« 1 Mo-jia« ml 1,=°*™!!" ol'a aaAm numrilniV z dl'"g'""clvi1"0'¦ '"M5* •"*h •** I*** ¦*** hrt in Na MlUlll JliuVlIM. LTXVp^! .prod.iom.drobn.tad.bdo. len zbornik pravil označene vrste; koncem tva- Prodaja BS drobno: KrOB 1*12, 1*20, 1*36, rine je obzirno stvarno kazalo v slovenskem iu J-|4 f(Q J'gn 2'— Za luči BO 72 fin. hrvatskem jeziku. - Obseg XII. in 909 strani; ' ' . '. ' tt ,lrt>„ri„0 _____ eena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v. , ------- Na debelo cene ugodne. ------- 2ftflwnt!ittlrn tirnic določila v Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so IlIlKnllllSKH ml lin slovenskem pušča kupcu, do popolne vporabe olja; po . UU1UU11MJ1U UU11U in hrvat. , vporabi se spet zameni s polno, skem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Pravi vinsui kis in navaden. Zaloga Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. - PfaVl VIII8KI „ . ! "__ Knjigi se dobivate v „81ovanski knjigarni,--------------m"a ,n sveč*-------------- A. Gabršfiek v Gorici. Cene zmerne* Gorica, Šolska ulica št. 2. Uljudno naznanjava slav. občinstvu, da sva preselila svojo zalogo koruze, otrobi, ovsa in drugih deželnih pridelkov iz Starega trga štv. 9 Naznanilo. v ulico sv. Antona štev. 4 (kjer je bila prej zaloga g. fl. Bozzinija). Priporočava se za obilen obisk haurenčič & Domicelj. Manufakturna trgovina A.BISAIL-Go|,ica v m priporoča ravnokar dospelo novo poletno volneno blago za ženske; možka sukna; MfintS)" f°ršNG; Kovtre; Q^P> zdravstveno flanelo; »murna ......-------......._ itoDin-iiaV.sssasB (3 z op e i pošt. prosti. Genj. dame in gospodje - pozor! Imate e šivalni stroj ? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original -Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najooljši. Driginal:lictoriaitrojipd0e,,^1 uporabi ¦ brezšumno. Orieinal-Victoria stroji tsgt za domačo rabo in obrtne namene. DrigiMl-ViGfDrlastniiptrii za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poufiuje brezplačno. Oriiinal-Vlcloria »Iroli f;;;" ¦;!,",:: lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-vietona stroje. Edina zaloga »Original Victoria« troje? ia dragih Skalnih strojev, d?okoles poen«, crolja, mutlclje In vseh lovsUb prt m pri tvrdkl KERŠEVANI & ČUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delaTnica in popravljalnica BIVA CASTELI^ ft. 4. Hotel Sudbahn.- Gorica Telovadni trg. - Hotel prvega reda. V središču mesta, brezprašna lega, tik mestnega parka, najobsežnejši senčnati park, priznano najhlad-neji vrt. Sobe z električno razsvetljavo od K 4*— naprej. Celodnevna oskrba s stanovanjem K 10*— Supe po 2 K. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir --ar Wc Žage v Soteski Gorica drž. kol. - Solkan ^5PŽ*"»?^ (last verskega zaloga). i Osrettnje irotto: Trst Androna Jella Torre n. 1 tatarorban. telef.: Gorica St 74, Trst 5t 163L - Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit. | Zaloge: Solkan ; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. | Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični iu fotograflčni zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. I Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva u izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. POTNIKI V AMERIKO Pozor! t 3 Pozor! Kdor fcofe dobro In hitro potorati ¦ francoskimi parobrodi 6m Hati* ˇ fti—riVo na] pito pred odhodom od doma i* pojasnila na nato s=z== najstarejšo firmo zsss Zwilchenbart, Basel (Švica) MnM&k L Za dobro In hitro ekspedicij o se garantira. / Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejše milo za kožo. Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! §Mei* (Zjjrtidei) (gobica - labatišče štev. 22. - (gorica ~h zaloga: ^ koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Priporoča se slav. občinstvu za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Biroji k svojim T Goriška tovarna mila A. Gabršček. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej •e hlapčevali tujcem. SlpveMe gospodinje! Posffiajte ilo iz te domače Mame! Me* je izvrsten. Gene oMHp! Naša specijaliteta je: CapToSOle - KOZa S SOllUm Pb^3t!^tol