Ljubljana, is. februarja 19% OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 14 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR ?. seja Zbora proizvajalcev OLO dne 7. februarja 1958 O DELU IN NEKATERIH PROBLEMIH ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE K že objavljenemu poročilu o delu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, je imel uvodna izvajanja Predsednik upravnega odbora Zavoda Peter Rogelj. Poročilo Okrajnega zavoda zn socialno zavarovanje, ki ga boste obravnavali na vaši današnji seji ob sodelovanju predstavnikov sindikatov in nekaterih gospodarskih organizacij, je že bilo objavljeno v »Glasniku« št. 1 in 2. Mnenja pa sino, da je prav, če osvežimo nekatere misli iz tega poročila, ki sicer *&jema celoten obseg dela Zavoda. Poročilo predvsem obravnava naslednja najvažnejša delovna pod- ročja: 1. Delo samoupravnih organov, to je skupščine, izvršilnega odbora, os-nijh skupščinskih odborov in komisij pri Zavodu ter nekatere probleme samoupravnih organov podružnic. 2. Finančno poslovanje Zavoda, razdelitev sredstev in gospodarjenje s sredstvi, ki sc stekajo v sklade socialnega zavarovanja. 5. Zdravstveno zavarovanje in pravice zavarovancev, ki jim Zavod lzplačuje z zakoni predpisane dajatve, tesno povezanost z zdravstveno službo in naloge Zavoda, ki izhajajo lz zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev. J. Zdravstvena preventiva, ukreni Zavoda na področju preventivne zdravstvene zaščite, varstveno vzgoje delavcev in pomoč HTZ službi zavedi izboljšanja delovnih pogojev Zavarovancev na njihovih delovnih mestih. L Delo Zavoda na področju prilivanja pokojnin, invalidnin, de-"vne dobe m otroškega dodatka. . Glede na to, da so navedena de-°vna področja zelo obsežna, so bom "mejil v tem kratkem poročilu le na "okatere najvažnejše probleme, do miterih naj Zbor proizvajalcev zarine svoja stališča. Prav je. če po. "Mo. da se jo izvršilni odbor Za-°i priporočil tudi občinskim zbo-r"m proizvajalcev, da bi tudi ti ruz-^"vljnli o vprašanjih s področju so-/Mnega zavarovanja. Na ta način bi s"m družbena kontrola nad uporabo r,‘dstev socialnega zavarovanja, k! 'so malenkostna, še večja, knr bi , Piv gotovo koristno vplivalo na de-n Samoupravnih organov Zavoda ter " hitrejše in boljše reševanje za-SfOvanČevih pravic. v( /"Jitve v sedanjo skupščino Za-'(*o >n podružnic so se vršile mese-,] '•'brunrja 19% ter poteče man-l,,a doba v mesecu maju tega leta. Glede na to, da traja mandatna doba članov skupščine socialnega zavarovanja le dve leti in da sc predvideva razpis volitev v samoupravne organe socialnega zavarovanja v drugi polovici meseca maja, smo mnenja, da naj tudi Zbor proizvajalcev podpre mnenje skupščine Zveznega zavoda za socialno zavarovanje, naj bi se namreč mandatna doba članom skupščine podaljšala od dveh vsaj na tri leta. Pruksa jc namreč pokazala, da se nekateri člani vsled mnogih in dokaj kompliciranih zakonskih predpisov na področju socialnega zavarovanja težko znajdejo in da je njihovo delo dejansko uspešno šele po enem letu njihovega dela, ko sc s problemi in predpisi spoznajo. Izvršilni odbor Zavoda si je ves čas prizadeval, da zlasti poveča odgovornost zavodovih uslužbencev no tistih področjih, ki so za zavarovance najbolj občutljiva, to je reševanju zahtevkov iz, področja zdravstvenega zavarovanja, priznanje pokojnin in invalidnin ter otroških dodatkov. V tej smeri so bili precej prizadevni tudi naši skupščinski odbori, ki so stalno spremljali dejavnost Zavoda in ga tismeriali v pogledu izvajanja zakonitih predpisov, kot tudi pravilnih odnosov do zavarovancev. Izredno koristno in uspešno se jc pokazalo Sodelovanje med Svetom za Zdravstvo OLO, Svetom za delo OLO izvršilnim odborom Zavoda, kakor tudi sodelovanje s predstvaniki samoupravnih organov zdravstvenih ustanov in Okrajnega sindikalnega sveta. Vsled predhodno izoblikovanih enotnih načelnih stališč je Izvršilni odbor mnogo luže usmerjal tlelo Zavoda na raznih delovnih področjih. Gospodarski razvoj okraja zahteva zaposlitev vedno novih delavcev na vseh področjih naše ekonomske in družbene ^delavnosti. Vsled lega raste iz leta v leto tudi število Zavarovancev in se je njihovo število samo v letu I95v dvignilo za 6 Vi. Tako smo ob zaključku leta 195? dosegli 120000 aktivnih zavarovancev, 27.000 upokojencev in invalidov. Računajoč družinske člane, ie v okraju zavarovanih skoraj 80 Vo vseh prebivalcev (vštet ni bivši okraj Kočevje). Plačili fond se je povečal od leta 19%, ko je znašal IS mili jarci dinarjev v letu I0S7 na 17 milijard dinarjev, kar je povoljno vplivalo, da je Zavod lahko zajamčil pravice, ki jih garantirajo zakoniti predpisi. Zavod je v letu 1957 razpolagal s sredstvi, ki so presegala 7 milijard dinarjev za kritje izdatkov in je tako saino zn pokojnine in invalidnine izplačal nad 2 milijardi dinarjev, 1.800,000.000 dinarjev za otroške dodatke, ostali znesek pa jc bil upo- rabljen za izdatke s področja zdravstvenega zavarovanju. Z naraščanjem plačnega sklada, pa naraščajo tudi izdatki za zdravstveno zavarovanje, Primerjava izdatkov za zdravstveno zavarovanje v letu 1956 in 1957 nam pove, da so se cene tako imenovanih storitev dvignile na področju okraja v minulem letu za več kot 50 Vo. Po posameznih vrstah izdatkov pa je povišanje naslednje: oskrbni stroški v bolnicah 702 milijona 555.000 dinarjev ali 11 Vo več kot leta 1956; za zdravila 291,515.000 dinarjev ali 56°/o več kot leta 1956; ■ za ambulantno zdravljenje 418 milijonov 74-1.000 dinarjev ali 51 Vo več" kot leta 1956; za zobozdravstvo 124,855.000 dinarjev ali 26,5 °/o več kot leta 1956; za kopališko-klimatsko zdravljenje 69,064.000 dinarjev ali 44°/o več kot leta 1956; za zdravstveno preventivo 64 milijonov 865.000 dinarjev ali 27 Vo več kot leta 1956; za nadomestilo plače za čas bolezni 527,850.000 dinarjev ali 50,4 Vo več kot leta 1956. Že ti podatki kažejo, da je skrb naše socialistične družbe za zdra.vje naših delovnih ljudi zelo velika. Istočasno pu ti podatki kažejo, da so cene zdravstvenih storitev v stalnem porastu, saj bodo izdatki ob zakl jučku finančnega leta, to je 15. februarja 1958, ko zaključi Zavod s poslovanjem za leto 1957, še nekoliko večji. Svet za zdravstvo LRS nas je obvestil, da so se cene storitev, oz. oskrbnih stroškov v Kliničnih bolnicah v Ljubljani dvignile s 1. I. 1958 na vseh oddelkih Klinike za okrog 400 dinarjev pri enem oskrbnem dnevu, oziroma od prejšnjih 1600 na 2000 dinarjev dnevno. Izvršilni odbor Zavoda je preko posebnih komisi i skupno s Svetom za zdravstvo OLO stalno spremljal gibanje cen tako v Kliničnih bolnicah. kot tudi v zdravstvenih domovih in interveniral povsod tam, kjer je bilo onaziti tendenco brezpotreb-nega dviganja cen itd. Istočasno smo podpirali moralno in materialno vsa prizadevanja zdravstvene službe, kadar je šlo za njeno izboljšanje. razširitev in boljšo opremo, zavedajoč se, da dobro uroiena, opremljena in organizirana zdravstvena služba ni poceni in da je samo v korist zavarovancem. To nam dokazujejo nekateri dobro urejeni občinski zdravstveni domovi, zlasti pa nova Poliklinika v Ljubljani, pri kateri so se suino v tem letu povečali izdatki zn 94 milijonov dinarjev. Delo zdravnikov v teh ustanovah jc boljše, kvantiteta in kvali- teta dela pa se je znatno dvignila, kar dokazuje vedno manjše število pritožb in kritik. Zato izvršilni odbor smatra, da je njegova dolžnost, tudi v bodoče podpirati nadaljnjo izboljšanje zdravstvene službe, zlasti pa dobro oziroma dokončno ureditev občinskih zdravstvenih domov, ki bodo vključili v svoje delo tudi preventivno dejavnost. Mišljenja smo, da je napačna težnja nekaterih naših gospodarskih organizacij, ki stremijo le za tem, da ustanovijo čimveč obratnih ambulant v podjetjih, ki pa se uveljavljajo predvsem kot kurativne ustanove, dočim na področju zdravstvene preventive, ki je v stvari njihova osnovna naloga, zelo malo pomenijo. Potrebno bi bilo torej, da najprej zgradimo in materialno podpremo občinske zdravstvene domove, da bodo sposobni opravljati vso zdravstveno kurativo in preventivo. S tem bomo - omogočili. da bo skrb zn našega delovnega človeku v zdravstveni službi enotna in da ‘bodo zdravstveni domovi prej prišli do prepotrebnih kadrov. Dejavnost zdravstvenih domov, če bodo primerno opremljeni, in ki bodo imeli zadostno število zdravstvenih delavcev, bo na preventivnem polju mnogo širša, v vsakem primerih pa uspešnejša v akcijah, kot so to danes obratne ambulante. Zavod vlaga precejšnja sredstva v preventivno dejavnost, ki jo mor ra izvajati v smislu zakona o zdravstvenem zavarovanju. Če upoštevamo trenutne potrebe in da smo v letu 1957 zbrali na preventivnem skladu le 60 milijonov dinarjev, ni težko zaključiti, da so ta sredstva premajhna. Iz poročila je razvidno, da je dal Zavod iz preventivnega sklada največ sredstev za okrevanje otrok in zavarovancev. Naj povemo, da smo v letu 1957 omogočili, da je koristilo klimatsko zdravljenje 5000 otrok več kot letij 1956. Razen tega smo omogočili 560 delavcem, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, da so se na okrevanju primerno okrepili za nove proizvodne naloge. Ta način zdravljenja se jc pokazal nredvsem koristen za delavce, ki bolehajo na silikozi. astmi ali revmatičnih obolenjih. Dognali smo. da so delavci, ki so bili na preventivnem okrevanju, obdržali delovno sposobnost za daljše obdobje, dočim so bili v preišnjih letih no ve? mesecev v bolniškem staležu. O tovrstnem zdravi jen iu se pohvalno izražajo tudi podietia. pa vsled tega nameravamo v bodoče šo razširiti nveventjvuo okrevanje. Pabra bi bilo, da tudi podietia podore jo to naše prizadevanje. V smeri razvijanja preventivno dr-invnosti zdravstvene slu ?ho nasploh in večie skrbi zdravstvenih delavcev m delovne lindi, je Zavod prični sklepali pavšalne pogodbo v obl'H pavšalnega plačevanja zdravstvenih storitev občinskim zdravstvenim domovom V minulem letu smo sporazumno sklonili pavšalne pogodbe s 14 zdrav, stvenimi domovi nV 61 Vo vseli ZD (brez Kočevja). Takšen način iSlačn-vanja zdravstvenih storitev je že pokazal določene prednosti, posebno še. ker se zdravstveni delavci za preventivne akcije posebej nagrajujejo. Koristnost pavšalnega plačeva- STRAN 58 nja zdravstvenih storitev se /reali tudi v tem, da so se zdravniki približali podjetjem, da ugotavljajo delovne pogoje, pomanjkljivosti, in so bili ravno ti obiski večkrat razlog, da so nekatera podjetja na priporočilo zdravnika podvzela vrsto ukrepov na področju delovne zaščite. Od takšnih obiskov zdravnikov pa nimajo koristi samo podjetja, temveč tudi zdravniki sami, ki tako mnogo laže delajo v ambulantah, saj so jim znani delovni pogoji delavcev, kor pa je zelo važno pri'ocenjevanju delanezmožnosti določenega zavarovanca. To pa hkrati dokazuje, da je uspešno delo zdravstvene preventive v sedanjih pogojih edino mogoče razvijati v zdravstvenih domovih. Preventivno dejavnost v naših gospodarskih organizacijah bi bilo potrebno povezati s I1TZ sIuž.Ih), saj je le od dobro koordiniranih akcij zdravstvenih delavcev in 1ITZ komisij mogoče pričakovati dobre rezultate. V zadnjih treh letih smo vložili preko 20 milijonov zn izboljšanje HTZ službe v podjetjih, za vzgojo kadrov in za nagrajevanje podjetij. ki so se posebno prizadevala izboljšati delovno zaščito v podjetjih. Istočasno naj omenimo, da je preko seminarjev HTZ. ki jih je v prejšnjem letu organiziral Zavod, šlo preko 3000 delavcev, mojstrov in inženirjev. Mišljenja smo, kor pa je pokazala tudi anketa udeležencev seminarjev, da je tak način vzgoje naših vodilnih kadrov v podjetjih ne samo koristen, pač pa tudi v bodoče nujno potreben. V interesu občinskih ljudskih odborov in Zavoda za socialno zavarovanje je, da stalno spremljamo in moralno podpiramo tiste delovne kolektive, ki sc res trudijo za izboljšanje delovnih pogojev in da ostro nastopamo proti tistim podjetjem, ki jim je skrb za delavce postranska. Zato smo prepričani, da bodo zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov skupno z Zavodom in njegovimi podružnicami, kot tudi s sindikati znali najti ukrepe, ki bodo uspešni. Pri tem priporočamo, da se zbori proizvajalcev čim bolj zavzamejo za pravilno varnostno vzgojo mladih delavcev, ki prvič stopajo v proizvodnjo, saj, je dokazano, da je ravno med temi največ nesreč. Potrebno bi bilo, da gre vsak delavce, preden nastopi delo na določenem delovnem mestu, predhodno skozi celotni delovni proces proizvodnje v določenem podjetju ali pa da sc mu omogoči obiskovanje seminarja HTZ. V zadnjih treh letih smo vložili zn izboljšanje preventivne službe okrog 43 milijonov dinarjev, za množične akcije, kot so fluorografira-nje, cepljenje proti poliomielitisu, okrevanje vajencev, mladine, zdravstvene dietične menze in za organizacijo šolskih kuhinj, pa preko 54 milijonov dinarjev. Ne smemo pa prezreti, da, je zdravstveno preventiva dokaj širša, saj v njo spadajo tudi male asonacijc in drugi zdravstveni ukrepi, za kar pa sredstva, ki jih zbira Zavod, niso zadostna. Potrebno je torej, da se zavzamemo, da bi novi predpisi o finansiranju sor; d nega zavarovanja predvidevali tudi to možnost, da bi lahko skupščine zavodov za socialno zavarovanje s svojimi sklepi razširile preventivni sklad. Tega seveda dani predpisi ne omogočajo. Zavod je že leta 1957 pred sklepom zbora proizvajalcev o prenosu izplačevanja nadomestila plače na podjetja, ki zaposlujejo nad 50 delavcev, pooblastil 30 gospodarskih glasnik organizacij za opravljanje tega dela. Odkar pa je v veljavi sklep vašega zbora, pa smo naknadno'pooblastili še preko 50 gospodarskih organizacij. Predhodno smo inštruirali tudi uslužbence, ki bodo v bodoče izplačevali nadomestilo plače v podjetjih. Trenutno se vrši zadnji seminar za uslužbenec, ki naj bi uspešno opravljali to delo v podjetjih. S tem bo omogočeno Zavodu, da lx) lahko v kratkem času pooblastil šc preostala podjetja, ki zaposlujejo preko 50 delavcev ih uslužbencev. Izvršilni odbor Zavoda je mnenja, da je edino pravilno, če sc vrši izplačevanje nadomestila plače za čas bolezni v gospodarskih organizacijah, kjer delavci, oziroma uslužbenci prejmejo nadomestilo plače hkrati z ostalimi mesečnimi prejemki ali pa ko ostali prejmejo svoj redni zaslužek. To delo v podjetju lahko opravlja določeni uslužbenec z lahkoto in brez nekih posebnih težav. Priporočali bi celo, da bi v bodoče nekatera večja podjetja prevzela tudi kom-pletiranje zahtevkov za otroške dodatke in pokojnine. diti zadostnega števila visokokvalificiranih zobozdravstvenih delavcev. Prav bi bilo torej, da naše in stališče Sveta za zdravstvo, podprete tudi vi na današnji seji. Z novo uredbo o finansiranju socialnega zavarovanja je bila uvedena posebna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki jo je dolžan Zavod predpisati vsem tistim zavezancem prispevka, ki prekoračujejo okrajno povprečje izostankov z dela zaradi bolezni in poškodb. Po sklepu skupščine Republiškega zavoda zn socialno zavarovanje so bila v začetku dolžna plačevati ta prispevek vsa tista podjetja, ki zaposlujejo več kot 30 zaverovancev. V pričetku drugega polletja 1957 pa je skupščina Republiškega zavoda spremenila svoj sklep, in sicer, da so dolžna plačevati posebno stopnjo prispevka, le tista podjetja in ustanove, ki zaposlujejo preko 50 zavarovancev. Tako je plačevalo posebno stopnjo prispevka v okraju leta 1956 povprečno 200 gospodarskih organiza- V kratkem izide v založbi »Gospodarskega vestnika« Knjiga neobveznih obrazcev za praktično uporabo zakona o splošnem upravnem postopku Knjigo izdaja Sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo LRS v Ljubljani, priredili pa so jo višji referenti okrajnega ljudskega odbora v Ljubljani dr. Viljem Petričck, dr. Knmilo VVildman in Milan Grm. Knjiga obsega neobvezne obrazce s praktičnimi primeri za vse odločbe, sklepe in zapisnike v upravnem postopku po zakonu o splošnem upravnem postopku. K vsakemu obrazcu je dodan šc poseben komentar za pravilno uporabo ustreznega-določila v zakonu. Pri vodenju upravnega postopke bo služila kot priročnik vsem organom držovne uprave, drugim državnim organom, samostojnim ustanovam in saipostojnim gospodarskim in družbenim organizacijam. Koristila pa bo tudi študentom upravnih in podobnih šol. Na knjigo še posebej opozarjamo vse uslužbence uprav občinskih in okrajnih ljudskih odborov, ki so pooblaščeni, da vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe. Knjiga bo v prodaji v upravi »Gospodarskega Vestnika«, Ljubljena, Beethovnova 10, kjer se sprejemajo prednaročila. Tiskana bo v omejeni nakladi, zato naj se interesenti javijo s prednaročili vsaj do konca februarja tega leta. Zaradi velikega pomanjkanja zobozdravstvenega kadra v tej službi, ugotavljamo, kljub izboljšanemu delu nekaterih zobnih ambulant, zlasti zobne poliklinike v Ljubljani, da je ta problem nemogoče rešiti drugače, kot s povečanjem števila zobozdravstvenih delavcev. Ko smo na zadnjem zasedanju skupščine Za-Vodn razpravljali o problemih zobozdravstvene službe, smo ugotovili, da glede na potrebe, še najmanj 10 do 15 let ne bomo imeli zadostnega števila zobozdravstvenih delavcev. Zato je nujno, čimprej ustanoviti v Sloveniji dentistično šolo, kajti stomatološka klinika nam ne more nu- cij, leta 1937 pa povprečno 243 gospodarskih organizacij in ustanov. Znano vam je, da so bili, oziroma da so šc v procent bolniškega sta-leža vključeni tudi invalidi. Skupščina zavoda kot tudi skupščine zavodovih podružnic, sindikati in OLO so večkrat obravnavali to vprašanje in postavili zahtevo, da se invalidi izločijo iz procenta bolniškega staležn. ki pride v poštev zn pred-is posebne stopnje. Glede na to je epubliški zavod zn socialno zavarovanje pripravil odlok, no katerem v bodoče invalidi ne bodo več šteti pri izračunavanju procenta dela nezmožnih. S tem bti odpadla doseda- nja upravičena kritika. Potrebno p8 bo brez dvoma, da bomo v bodoč6 posebno stopnjo še bolj zaostrili, kel je le-tu eden izmed načinov finansiranja socialnega zavarovanja in j8 je Zavod dolžan predpisovati. Tak6 so prizadeta podjetja pred pričetkom tega leta prejela odločbe, v ka- terih je že upoštevan nov sklep skupščine Zavoda, ki obvezuje zavezance prispevka, to je gospodarske organizacije in ustanove, da z« vsak odmik 0,40% plačajo 1 %-n1 prispevek na račun posebne stopnj6 za zdravstveno zavarovanje. Raze6 teh je v letu 1957 20 gospodarski! tudi dodatni organizacij plačevalo ---- ----- prispevek zaradi pomanjkljive hig>" enskotehnične zaščite v podjetjih i° ker niso .izpolnili varnostnih ukre- pov, ki jih je predpisala komisij8 Inšpektorata za delo OLO. Čcpra* je ta ukrep Zavoda, ki temelji n8 poročili delovne inšpekcije, povzročal precej kritike v naših podjetjih’ je vendar res, da se od 33 podjetij' ki so plačevala dodatno stopnjo pr’!j spevka od leta 1954 dalje, večina Jj} pritožila na delovno inšpekcijo, ni'1 na Zavod. Kljub temu je Zavod n8 intervencijo nekaterih podjetij sporazumno z OLO sprejel sklep '8 oprostil plačevanja prispevka vse6 33 podjetij s 1. VII. 1957. Ker je bilo v minulem letu n6" koliko manjše število zahtevkov z8 KOHK.U manjše siuviiv /.uiiiuvk.uv - | upokojitev zaradi pričakovanega njjj vega pokojninskega zakona, je . Zavod ves ta čas na tem področj6' kot tudi na ostalih, na tekočem, z ižj jemo v tistih primerih, ko Zavod 6 razpolagal z zadostno dokumenta61' jo. S sprejetjem novega pokojninskega zakona sc razširjajo pravih zavarovancev. Zvišale so se tudi starostne in družinske pokojnine, in 6'1 cer v povprečju za 13%. Zavod J® že v mesecu novembru in decembr8 1957 izvršil vse predpriprave zn h' plačilo starostnih in družinskih kojnin. Do sedaj zbrani podatki 18 izračuni jamčijo, da bomo prav66 časno izdali preko 20.000 prevedenih odločb, to je do 31. III. 1958, s6’ veda v kolikor bomo pravočasn prejeli interna nnvodjln Zvezneg’ zavoda za socialno zavarovanje, k8 terih namreč do danes šc nismo p*e jeli. Ob izplačilu pokojnin zn sec januar smo izplačali tudi v8 akontacije po novem pokojninske1' zakonu z veljavnostjo od 1. I. 19** dočim smo uživalcem invalidnin L in validskih pokojnin s t. II. 1% izplačali tudi enkratno pomoč v v' šini 50%-nih zakonitih prejemke'1 Tudi nekateri drugi novi zakoni predpisi, kot na primer zakon upravnem postopku, zakon o del°^ nih razmerjih in zakon o javn^ uslužbencih, postavljajo Zavod prC.( nove in odgovorne naloge. Ker \ vrsta jiroblemov s -področja sod6 nega zavarovanja takšnega znnčnj8 da je pri njihovih rešitvah P°trfj na pomoč in sodelovanje ljudskh odborov, nnš izvršilni odbor želi, ,|j bi bilo sodelovanje med Zavodom 'j njegovimi podružnicami na eni st_rj ni ter OLO in občinskimi ljudsk|6J odbori na drugi strani tudi v bod" čim uspešnejše. (Nadaljevanje sledil Vsebino Poročilo o dolu in problemih Zavod8 socialno zavarovanje. Tabeli k planu gradenj stanovanj ▼ ^ ljani v letu 109R in 1090. Oglas o izidu knjigo neobveznih obrazce* uporabo zakona o splošnem upravne!*1 stopku g M s JU 8 e •S 1 i 1 iti 1 = 1 cu -o * .9 XI s .9 I g cm .s o 4 E Iti i8 8 M E m si s m d E iti E iti si E iti d E iti si E iti si 10U3 •ftlBAOUajS ______[Bdmts aqos o^suibs (UBAOUBJS Si I IS TISI CM ro ro 8 8 8 CM SO CM S S ro CM R R 8 ON 00 r- | 16 a sO 14 ! 15 1 ro CM s O Os 00 sO VO rt ro CM - fortsooooooooocMciooNCOOOciON — — —i oo oo n vo *n -•—> ONOrtOvoOr"->~co«/oooor-OcocMCMON rJ-COvot,'MO\f,),t^ »-4 »—i O sci • >—i ■ t—i O • »-» t—. o O O O »i O *—* V) O * vo O O O vi ' *—< t—« i r—< •—< o o v~) vo O *-i ' vi i— t— vi ro —irororocorororororocorororocofocororo « r-. en coroi—r^rococo^ro «-i S® 33 I I rt rt (N (N Os ON CM (N rt rt n cm cm cm I i l II l I I I l§i I s i i iisa m 00 00 I I ISS II I I 122 | I I h I I I I I I I I I 2222$ ro ro ro ro v> i i vo vo vo »n l I NO NO XO <0 i-< sp so so so c* I 18888” | I I I I I I siiiiii 001 11 I I I I I I I I I. vo KI I I I I I I I I I I S I 00 IS I 12 | l§l 1 tg 1 12 I noovooo r- so rt cm 00 CM CM V0 oo cm sp r- so oo 'S rt rt CO 00 i ss 1 Sšs I 88 I 122 I 133 I IIPS I I ON ON »-< rt O fO I I K K I I RS I I I S S I I i i22 i isa i imss 11 I ISSS§8883R22.|8 I IR IS I OOOOm — — — INOs^t X tt I I mriiMMOlfl I Q I I w I X I I 1 xxxxXit’‘tiTxxx lx I I x I x I I I8888,n*'r8a22 I 2 | | - I » I I I I I I I I I I I I I | X 00 I X (N 04 X I ■» X X X | Tf 00 82838 1888 ro (S M Cl =J-xt=4- O O r** *™r CM I «—« « i—i vo c- v, Ir^r^r- VO m SO rt rt I SO SO SO I 1888 lili CM CM CM I1959 MII I I I I I I I I 1888 II II 1 1 1 1 1 Milili Milil •1 1 II 1 1,1 IRRR lxll MSI 1 1 1 1 1 l§ 1 1 1 I5S81 CM —• CM 1 1 140 248 IOOO I 00 | 1 ro ro ro I CM 1 1 IR 1 1 1 1 115 II 1 1355 1 1 1 1 1 185 | CM CM CM j CM | 1 1" l) II 1 12 1 1 | | 00 rt V0 | 1 1 1 1 M00 I I RS I OO I so SO 1 88 I IR9S3S2 I I I r>xxx | | 1 ON O M M N N 1 1 - N n m ro | CM CM CM CM | | iiisssa i i i i i oooo i i * 1 1 00 00 00 00 1 1 I I |rrrr | | I I I I I I I 15? 13588355588$ '"-‘r.-. ifr -m t— — V0 fO CM 00 © SO 0C O Os CM fN rt I I m V0 VO OtO\OXXt^t^CSOXO cti vi ™ cd Ss 11 STRAN GO glasnik - Tek. štev. stanovanja °/o na posamezna stanovanja Skupaj Povprečna površina Savsko B XHI Savsko B XIV Savsko B XV Savsko B XIV Savsko B XVIII Savsko B XIX Savsko B XXI Savsko B XXII Kržičeva ulica Prule 1 Prule II Prule lil Prule IV Tabor Vrhovčeva PTT Vrhovčeva KB Kersnikova Čufarjeva Nadzid. Vošnjakova Vošnjakova Saranovičeva Ul. stare pravde Pokopališka III Pokopališka V Pokopališka VI Pokopališka FV Slapničarjeva Sam. dom »Snaga« Šmartno pod Šmarno goro Poljane B 1 Blok ob železnici Blok II JLA Tržaška ELES Z Tržaška ELES V Roseta B — 1 Roseta B — 2 Roseta. B — 3 Roseta B — 5 Roseta B — 6 Roseta B — 7 Jesenkova Oražnova B-Il • Oražnova B-IT1 ; K) Oznaka lokacije 8 1091 U) Stanovanja 8 Ja Samske sobe 1196 £ £ S S bj ti S « S S <» Si -i K >* £ 8 5 5 » 5 B B £ SS B S 3 5 S 5 5 S £3 8 £ & C ES 2 S2 2 £ V Skupno št. enot o 28 28 6 8 35 ON F | JA * M i II I II l l II 1 1 1 si l l l II I l 1 t 1 C 1 1 M M ! 1 S 1 h M 1 g 8 s S- 8 K - 1195 184,8 184,8 39 156 630 00 m B 6,59 ru | | 4x UJ u> v> u> u> u> i On 1 N> 1 H*l 1 1 On 1 1 1 1 1 m U> ►-* 1 1 \£| m m ^ 1 1 1 1 1 1 1 | 1 NO F o 26,7 1 |5BS5S{5l5til$S|ISI.BI 1 1 Si 1 1 1 1 1 S 5 S 1 1 S S 5 S 8 1 1 1 1 1 1 1 1 | 10 B 1 J. 1925 i i 5 -E H -E -E -E i s i 61 81 i i^i i i i i “* ” i i 6 5 *s * i i i i i i i i i - m B 3 £ U> | M | | II 1 II 1 1 1 00 1 1 » 11 1 1 « W 1 K> II II II 1 1 1 M 1 II 1 II 1 K) F F m 28,2 U> N> K) KJ A i i i i i i i m m i i “ i i S m i i g k i 5 m i i m m m m i i m i i Ul B K 3 o S g g* 0>' S 00 Ul i r i m i i i r i i i i 6 i i 151 m i 55Si ” i i i i i i i i i i m m i i i i A m B. 0,82 NO | II 1x 1 1 II 1 II 1 M 1 M II' .1 II M 1 1 1 1 1 1 1 1 M 1 1 1 1 1 v, w w 1 n; F g1 8 p 35,0 1 | | | | | | | | 1 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 1 1 1. 1 1 1 1 1 1 1 M 1 M 1 1 1 s b! s 1 S 3 O cr g N O- 5 1 II II 1 1 1 1 1 1 II 1 1 II 1 II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 M 1 II II 8 S S 1 m B * a D 31,10 Ul ui NO S OŠ 1 1 1 1 1 1 1 U 1 1 1 1 1 » S - * * 5 w 1 l»4xl 1 OM 1 1 1 ž*»w F r O < Vi p 8 6, , , , , , . S, ti B B 6 8 fe , . . . S £ 2 S! 13 Š S . ,68 , 8 6 , lil * 111 vil 1 ' III NO a |s 9 8 J S Ti'o P D O 17069 1 924 2496 2496 2496 924 480 180 180 195 729 212 260 61 688 344 258 60 98 424 62 1872 190 720 720 O m 3 < P P 22,73 M oo s I | | £ K E 6 6 S 1 M 1 1 IJ 1 1 1 1 1 1 1 1 N, J 1 1 „ S 1 IŠKI 1 Sl 1 1 1 1 1 II I8$8888l-8lll8llllllllldlll8»ll.8 8113111111 21 1 22 F r~ 3k ? 8 O a O K D a D v 00 o 2412 900 900 1560 128 154 126 126 1584 1584 1584 1584 1584 1584 bi m 3 3 K O 29,60 Ul bi 1 lol 1 1 1 1 leni 1 « « 1 1 U.oS"»l | U U O i 1 K) W 1 1 16 Ja F g -t 68,5 n S i 8 i i s8? i i 8S888S82 , satiss M »»tis i-s.s, M s K 3. 5' a. 8 S g g" 22122 3080 768 768 3080 700 198 198 420 76 1248 700 390 3104 484 484 1134 1134 816 1127 484 528 280 310 611 bi m B„ n' ® P t>> 00 K) ON 5 5 16 y F H 3- 77,2 1 1 1 I 1 1 1 JI 1 1 r M 1 I i 1 fl 1 1 II 1 M" 1 d i 1 1 S $ 1 1 1 1 1 1 M 1 oo 3. t o 2008 420 420 1168 8 m B„ * u> 2 t | | | | | || | | u. II 1 1 M 1 1 II 1 II 1 II 5 1 1 1 5 5 1 1 1 1 II M II 1 o F e cr. 3582 83,3 82 820 82 820 84 1512 86 430 U) id 3 ni” 3 5 a. if 75' § 31. 10 15. 12 28. 2 30. 9. 15. 7 15. 7 15. 8. 31. 10 15. 12. 31. 5. 30. 10. 15. 4. 15. 4. 15. 4 30. 6 30. 10. 31. 8 31. 8. 30. 6. 15. 12. 30. 8 30. 6 30. 6. 30. 6 30. 10. 1.10. 15. 7. 1. 9. 1. IZ 15. 12. 1. 8. 1. Z 1.11. 30. 12. 15. 3. 31. 3. 15. 6. 15. 8. 15. 10 15. 12 1. 7. 15, 6. 15. 6. e 3 8" -n \ B. 3 w l I 1 t 1 ■e 1 t ( < l i ( j i 1 i ( i 1 i i i I i I ] i 1 ! i ! a (ma.voma^s \\\uv,:3uon\o\i we\c\