List 27. Tečaj XVI. gos obertniške naro Izhajajo vsako sredo po V til posiJj pôli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 fl. 40 kr po pošti pa za 9 celo leto 4 fl 40, za pol leta 2 fl 20 kr > pol leta 1 fl. 50 kr., a četert leta 1 fl. 10 kr cetert leta 55 kr Ljubljani v sredo 7. julija 1858 Sedanja žitna céna in njeni nasledki Koj potem so imeli r o dovit let ravno v tistih Govor gosp. Karla viteza Kleyle-ta v poslednjem vélikem zbora c. k. krnetijske družbe na Dunaji. Kar bom govoril o sedanji žitni ceni, ne bom govoril iz svoje volje, temveč sem prisiljen o tem govoriti. Sleherni umen kmetovavec je menda že sam opazoval in preudarjal nizko ceno žita, pa tudi njene sedanje kakor tudi prihodnje nasledke. kakor zdravniku, kteri ima ? deželah prodajajo, namrec ktere mnogo poljskih pridelkov v druge dežele v južno-evropejskih deželah in v Ame riki; na Angležkem, Francozkem, Nemskem pa so le srednje letine imeli. Ponujati in ponujati so začeli naenkrat žita iz vseh krajev Poti valo ? so se okrajšale, olajšana je bila po kterih se je žito dovaže kupcija, kolikor se je dalo, in obilnosti se je pot odperla v vse dežele, če so Godi se mi pri tej reči bile se tako delec Kar naenkrat pride stiska nad kupčij 9 hudo rano preiskovati. Zdravnik vé gotovo, da preiskovanje rane delà bolniku bolečine, gotov pa ni nikakor, ali za-dostujejo sedanje zdravniške vednosti, rano zaceliti. Rano pa mora vendar pregledati in preiskati, ker bi utegnili biti nasledki njeni prevažni stvo in dnarje; serce je upadlo vsakemu, kterega je mi kala kakošna barantija. Vse to pa je storilo, da je žitna cena padla. Kaj mi-kavno je, pregledovati ceno, po kteri se je žito lansko leto 9 V ce bi si zdravnik po vsi moci ne prizadeval zvediti, ka kos na je rana in kako jo zaceliti. Poslednji čas smo doživeli v kmetijstvu tako poska- , če tudi je prodajalo, kako rokovali, da bo cena poskočila so po žetvi kmetovavci in kupčev pre ? in nihce ni mislil, da bi mogla na tisto nizko stopnjo priti, na kteri je sedaj kovanje žitne céne, da je tudi kmetijstvo najstareje in najterdneje obertovanje, se tako rekoč v nekako loterijo preverglo. Ti poskoki in te odjenjave žitne cene so pa ravno največje ovére poštenega teržtva. Tudi o v Se le potem, ko smo zvedili iz Evrope, Amerike, in iz celega sveta, kako se je letina obnesla, in ko smo vidili, da se je povsod dobro ali vsaj srednje obnesla V • • m m 0 m V — v m nizki ceni če je le stanovitna se dá z dobičkom "" V JW V4WWÍV UU » ĐHJ pi VUlljV UMUVpia , 11 da ji kupčija ni kós, je cena začela čedalje bolj padati V poslednjih dveh letih smo doživeli čudni kaj početi. Ako se pa kdo ravná po v is ji ceni, mora ope-sati, če cena prehitro odjenja in nizko pride. Nehati mora kmetovavec s to barantijo, ako si ne poise novih potov za svoje početje. Al to stane sedaj kmetovavce silno težko. Vecidel imajo gospodarji svoje kmetije take, da leží v njih velik kapital; če pa potrebujejo za svoje gospodarstvo dnarja, ga ne dobé za take činže, pri kterih bi shajati mogli. Na drugi strani morajo pa skoraj povsod delavce silno b P t cena žita w J • v bila prikazek, da ravno takrat, ko bi > je najnizja pa • V • imela višja biti. Sila je bila pokladati upanje, po vodi. spomladi, za živinsko klajo in kmet je bil prisiljen, svoji živini žito vendar se ni reč nič kaj spreobernila. Tudi da bodo žganjarije več žita porabile, je splavalo ? pa Se vé, da je bilo žito najpervo tam najceneje kupcija z žitom največja 9 kjer je ? na Ogerskem, v Am drago plačevati. prav malo dezel je, da ne Zadnjič vé slednji, ki. Od ondod je bilo v druge dežele zaneseno. ko teg Vprašanje je tedaj: kt ledk ze daj ? in kt bod se haj al hajaj iz v Ze zdaj se vidi, da zemljišni dohodki prihajajo čedalje nižeji in nížeji. Kteri obdeljuje zemljiša na svoje stroške 9 liko mora še davkov odrajtovati. Pred so ljudje prodajali in kupčevali s tem, kar jim je zemlja dajala; potem so začeli z dnarji barantati, in to je povzdignilo ceno vseh reči kaj visoko. To je kmetijstvu dobiva mànj iz njih, kakor je dobival nekdaj; kteri je dal pomagalo na noge, kakor malokdaj pred. Omislili so si sv°j° kmetijo v zakup ali stant, mora znižati zakupnino, mnogoverstne mašine; vpeljali so drenažo, kupili so si da ne spravi zakupnika (štantmana) popolnoma na kant mnogoverstnega gnoj i la, — z eno besedo, přijeli so se Ker so posestniki v veliki stiski za dnarje, tudi polja ne različnih umetnih pomočkov, s kterimi so si povsod priza- morejo obdelovati kakor napredek časa terja. To pa spet devali kmetijstvo spraviti na visjo stopnjo. Pa ravno, ko je vse tako lepo od rok šlo, je cena žita odjenjala. Sprašujmo tedaj: Kako je prišla nizka céna, ali bo obstala ali ne, in kaj moremo storiti tare fabrike kmetijskih mašin, in že se vidi, da imajo letos manj delà, kakor vlani Pa tudi kmetovavci ne obracajo obdelovanje zemljiš, in to spet zavéra na~ 9 da se ognemo hudih nasledkov? toliko dnarja na předek kmetijstva. Da bodo vsi ti nasledki sčasoma še veliko huji da zemlja žitna cena stanovit 9 k t 9 Žitna cena pred malo leti je bila nezmirno vi- samo manj dohodkov dajala, temoč da bojo zemljiš ako s bo tudi soka, kakoršne se nihče ni nadjal. Tega pa so bile ne- manj vredne zavolj tega 9 da bode zavoljo vecjega pomanj navadne okolj šine krive. Zapeřte so bile namreč kanja dnarjev tudi sila veliko prememb v posestvu dežele, iz kterih dobiva Evropa večji del žita: o vojski vsega iie bo Rusov namreč s Turki, Francozi in Angleži niso mogle te se bo tem beržej dežele spečavati, kar so čez svojo potrebo pridelale. Razun tega so se skoraj v vseh deržavah na vojsko pripravljali a« m* m M i tfl i t« V « j « nihče tajil, kdor to zgodilo, kolikor tezeje biti 9 kolikor večji činži se bojo za izposojem : tega natanko prevdarja. Vse bo dnarja do dnar mo?l£ 9 in ker so mogli zavoljo tega veliko veliko žita za armade - A * m m « « li V c i ^ • V 1 1 • V i odrajtovati in kolikor več davkov mora dežela plačevati Na vprašanje: ali bode ta nizka cena dolgo taka nakapovati, si je mislil vsaki žitar: zdaj bo dobicka na ostala, ne more nobena živa duša gotovega odgovora i A a « i • • V i V $ i « ■ A - v - - - cente l in skupovati je zacel žita. dati Kai si jez prederznem na to reči 9 je le pohlevea 210 opomni y mislim pa y da mo to reč pretrest i kar 4 Kdor gré po tacega člověka, naj se spustí, z g o b moramo, dasiravno nam je příhodnost neznana, vsaj po do zde vnos ti rajtengo storiti, da bomo potem svoje kme-tijstva uravnali. Pretresimo tedaj to řečí j esih p pred t y na vervi okobal po vretenu pocasi doli; okrog života mora biti se z druí vervjo prevezan, ktera je gori terdno privezana, da mor Okoljnosti, iz kterih nizka cena izvira, so ali take, lahko znamenje dati, kadar hoće, da ga gori potegnejo ktere so stanovit ter p y ali pa take, ktere le kaj časa Spusa se pa m Med stanovitne stejemo pervič to y v ce s e lik več sveca, bakla ali terska sama ne ugasne tako globoko, dokler mu goreča 5 Clovek y kter přiděluj i in sicer zlasti v takih dežeiah je bil iz škodljivega zraka prenesen V I j • i « • • v že ne- se položí v hladni, s čistim zrakom napolnjeni stanici y obdelana zemlja brez vsega gnoja in s celó majhnim delom je im^pi jjp y mmm vřeme ugodno pa pod y ce milim nebom s podloženo glavo žita rodi. Tako prosto pridelovanje žita je najperva stopinja na tlà, toda hudo pretresati se ne smé pri tem za povzdigo kmetijstva. Večje ko prihaja števiio ljudi in _ mm m m m -m • I It V • • -«»Ili bolj ko se omikujejo, bolj se tudi razsirja poljodelstvo v tacih dežeiah, ktere se samo s kmetijstvom pečajo in ne potrebujejo veliko dnarjev za to se Druga stanovitna okoljnost je _ , , « , • v 1 d P h vse biag lahko k ta vozi. Svet se je 6. Potem se mu mora glava pozimi s snegom derg-niti, o druzih letnih časih pa z rútami v merzli vodi zmočeními obkladati ali z merzlo vodo polivati, nekoliko od delječ z njo škropiti, život pa v pogreto ruj uho kakor s plajšem zaviti. napravljanja teh železnih potov z vso gorecnostjo lotil in bo v se dalj tako ravnal. Ložeje in pa tudi ceneje bodo Tudi naj se po životu umiva z jesihom siha z vodo zmešanega mu v usta dajati je dobro. , in je tedaj zakladi žita v Evropo na prodaj prihajal To dvoje bode ostalo stanovitno. 7. Da začne sopsti, je tudi tukaj stanovitno tako , v ktere je tre- N esta n ovit ali le nosti pa so po mojem mnenj čez kaj casa terp navado dob okolj let in pa lika stiska v dnarjih in kupčijst Take dobre letine, kakor lansk leto povsod V I y ne bo kmali kakor y in tako huda stiska v dnarjih in kupcijstvu je lani bila, gotovo tudi ne bo ostala. Če bi se to zgodilo 9 ravnati, kakor je bilo že rečeno pri tistih silo ali kteri so utonili. 8. S temi pomočki je z majhnimi prenehljeji tako dolgo poskušati, da se sliši nekako pihanje skozi nos, da začne ihtéti ali nekake debele pene iz sebe metati, ali pa da ni nikakorsnega upanja več, ga oživiti. 9. Da more bljuvati, se mu šegeta gerlo s peresom y z bi bila nesreča neskoncna em pomazanim 10 Ko je izbljuval in ložeje dihati začel, se obrise y Kadar bod t a n o v i t hal bo tudi žitna cena nekoliko poskočil oki, ktere smo ravno imenovali zavije v pogrete pertene rujuhe rahlo in položí na posteljo « m m m m v • 1 #«# v v». * m -a mm - — • .a . Il II U V 1 l II , mu tuvii UUU« vvnw uvuvwuu ^ u w .. u v . . « .««v.»...» pa cena ne bo tako kmali poskočila, ker smo rekli, ta prevzame v • « v V • à «il* • 1 • _ ______Ï ^ z visokim zglavjem. Potem je zdravnika poklicati y da ga mogoce, Zlo da se dan današnji več žita prideluje in da je pridelke lahko po svetu razpošiljati. Kolikor tedaj jez pre-vidim, naj kmetovavci nikar ne upajo, da bo žitna cena kaj kmalo poskočila, ako se ne primeri kaj posebnega; ne smejo tedaj upati, da bo pridelovanje žita kaj več do- foička neslo. Zgledí slovenščine iz 9 stoletia i Treba bo tedaj svoje gospodarstvo tako napraviti y da rnu bo, tudi o nizki žitni ceni, saj nekoliko dohodkov do našalo, če ravno ne velicih. v V katekizmu, ki ga je po novoverskem Pri mož u Tru bar ju izdal Juri Dalmatin leta 1548. se razun druzih starjih in novejših pesem nahaja tudi sledeča: Zoper Turka, Kak pa bo to začeti (Konec sledí.) Poduk za take, kteri niso zdravniki, kako oživi jati clozdevno- inertve in pomagati v naglih smertiiih nevarnostili. Kako ravnali s takimi, kteri se v škodliivem zraku 0 ti mogočni vecni Bog, Naš Oce lubeznjivi, Keršcanstvo vpije iz nadlog K tebi Bog milostivi. Ne zapri nam gnade tvoje, Kir spoznamo grehe svoje V kterih smo mi stali. y 0 Bog Oce nebeški sam Nas hoc tiga uslišati, Pomagaj vsim kerščenikam Zoper Turke štritati V tim imenu Jezusovim, Tvoj ga Sina Kristusovim Kakor si nam obljubil. y y M a duše. 1. Člověk se zaduší: Če prebiva v zapertih prostorih, v kterih se napravljajo ali naberajo škodljivi zraki (lufti) ; taki zraki so: puh tlečega oglja in premoga; ogeino-kisli gaz ali hlip od vina, óla ali mošta, kadar vrè; gaz za svečavo; puhi od sogretega hudičevega olja ali od žveplo-kisline, solnitaro-kisline in solno-kisline, fosfora, zginljive lugaste soli, potem zraki, kteri se nahajajo v vodnjakih, sekrétih in druzih tacih prostorih, če so bili dolgo jamah, zaperti in ni přišel čisti zrak do njih. Božji uk smo frahtali, Za Boga nič rodili; Nega gnade nic ahtali, Zato nam Turek sili ez nas s silno vojsko/ In hoče svojo roko Vse keršcanstvo potreti. Spomni Bog dobrote svoje Inu se usmili čez nas, Ne vzami pomoci tvoje Od kerščanstva zdajni čas. Naša bramba ne gré naprej Kadar tvoje pomoci nej, Tiga Turka pregnati. O Jezus Kristus, pravi Bog Od nas se ti ne loči, Pomagaj nam iz naših nadlog, Tvojo milost nam vosci. Skozi tvojo martro britko, No skoz tvojo smert grenko 8 turske roke nas reši. 0 Bog sveti Duh troštar naš Te prosimo, nas brani, Reši nas zdaj na vsaki čas. y Vse keršcanstvo ohrani. De se nié Turkov ne boje, Skoz tebe njim zoper stojé Na vseh vojskah dobijo. y s te g a 2. V tacih primerljejih se mora člověku najpervo cíše morajo hitro hitro zraka dati. Zavoljo tega okna in vrata odpreti, zlasti pa da se clovek odnese iz kraja, v kterem je, na čisti zrak. pripravo g orece slame 9 De bomo mi keršceniki V pokoji prebivali, Pred našimi sovražniki Zinirom doma ostali; Ljubili svojga bližniga Boga Očeta našiga. Timu čast bod. Amen. Ime pesnikov tukaj ni naznanjeno, kakor se pa sploh bi tedaj biti iz gorečega lesa, tersak metati; katoliške roke, samo na koncu nekaj prenarejena. Kaže se kako malo ali celó nič se ni spre- 3. Preden gré pa kdo po njega na tako mesto y je dobro, na priliko, v hramu, v kterem vino, ol ali kaka druga tekočina vrč, vrata in okna odpreti in apnénice va-nje vliti, ali v vodnjake (š tir ne), jame itd. s primerno pri vseh druzih pesmih nahaja; utegnila ogenj pozre nevarne soparce, da je potem varno, stopiti v tak hram. ^HHV^M ■ 9 iz tega zgleda, měnil naš slovenski jezik od 300 let semkaj. 211 Daje se po navadi novovercom hvala, da so pervi začeli nas jezik tiskati. To je 9 kolikor se ve do zdaj 9 nalu, se nočem pustit najti, ampak teh istih se hočem popolnama ogibat. Kakor meni gvišnu Gospud Bug pomagat resnica; pa ne smé se misliti, da je samo novoverstvo inu usi nega lubi Svetniki. Amen bilo prijatel našemu domaćemu slovstvu. Pravi nam sicer Ta prisega, kakor se kaze iz zgodovina, da je bilo veliko slovenskih bukev sozganih ? 9 dní, ko se je leta obsežka, izhaja tistih 1600 po volji nadvojvoda Ferdinanda ovoverřtvo na Stajerskem, Koroškem in ko je katolička vera pri nas zopet zmagala; iz tega bi kdo imelo zatreti vse utegnil soditi, da je katoliška cerkev bila sovražnik Krajnskem, da bi bila zopet gospodovaia sama katoliška našemu slovstvu. Bi pa prav sodil po takem? Ne vém. vera. Takrat je bilo sploh pisano: kdor hoče ostati v de-Vneti ljubljanski škof Tomaž Kren je sam poslovenil ne- zeli, bodi katolican kdoi noče biti katolican, hodi od tod deljske in prazniške liste in evangelije, ter jih izdal leta 1612. Marsikomu bi se to utegnilo zdeti preterdo; pa Ferdinand Apostoljski poslanec Si ks t Kar kan, germanicijanski škof, je ravnal tako z novověrci, kakor so dělali novoverski današnje čase, da na še ki je leta 1620 iz Rima odbran přišel obiskat in pregledat knězi s katoličani; saj se bere ljubljansko škofijo, je dalje skerbel, naj bi se izdal slo- Švédském mora iti iz dežele, kdor prestopi od luteranstva « « «Vil • 1 1 * i « i 1 t V 1 1 TI J « 1 t I 1« vensk katekizem s pesniskimi bukvami vred. Nočem dalje razkazovati, da je ravno katoliška duhovšina do poslednjih časov najbolj ohranjevala naše domače slov- v katolisko cerkev. Razun tega pa se mora pomniti tudi to, kar dr. Hurter dokazuje v svojih bukvah „Geschichte Ferdinand II.", da namreč novověrci so se tudi vzdigovali stvo. Če so pa kdaj pri nas novověrci imeli kaj hvale za- zoper dezelsko oblast, in so nadvojvodu dostikrat odpove - v « « V 1 ♦ • « é t « i 11 t v • wrm i t • t • i i stran domačega slovstva novovercih blezo drugač. 9 se kaže i da je pri s eda njih dováli pokorsino. Zatoraj je v pnsegi p beseda od pokoršine proti knezu 9 potem od svete vere. To so reci, ki Spredaj stojeća pesem me opomni na drugo reč. Mnogo so vredne spomina tudi zdaj Hicinger mnogo starih národnih slovenskih pesem se je ze nabralo, ^ y in se še nabira; veliko so jih oznanile tudi ze „Novice". Nekaj pa moram o ti priliki reci o národnih pesmah. Kako je to, da Napáke slovenskega pisanja svetio, jih je po zgubljene, in Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Dalje pri besedah, ki so po raznih krajih jako ^ r.., razno zavite, naj bi umna kritika tenko presodila, kaj narod za-nje več ne vé? Spomnim in kako je dobro, kaj popáčeno. Vsacega pa uže med narodnimi pesmami, ktere izhajajo na slednji čas toliko zgolj erotičnega obsežka? Ali je naš narod samo tacih pesem si koval? ali ni imel več pesem od bojev ali druzih zgodb, kakoršne so, na pr., serbske? ali so tište pesmi vse se da slavni Anastazi Grun v predgovoru svojih bukvić pamet ući, da tukaj ni opravljeno samo s tim, da se dobro » l/, UM P1UTJU1 illlMUlU/Jl W1U1I » jjjvmçu.UIW w ' VJl« WW.1VTAV/ J. 7 •/ --- 1----%>---- ------- ~ ----7 Volkslieder aus Krain" pravi, da obilost tistih poskočnih zná domaća slovnica; treba je, da se vé vsaj tudi pesem ni izvirek domaćega duha, ampak ptujega ki je stara slovenscina. Vsaka malo znana, ali knjigam mora přišel iz germanskih planin. Jez bi pač hotel prositi in cisto neznana beseda v obsirnejih besednjacih opominjati, naj bi se tudi po epičnih in drugačnih ako je le mogoče, imeti oznanjen kraj, od koder je liri čni h več popraševalo; gotovo jih je še mnogo mnogo doma. Dalje, ko pišemo novoslovenske slovarje, zato naj jskritih; saj zlasti iz časov turške vojske skorej več znamo *>i ne vtikali brez potrebe staroslovenskih besed, ktere s erb ski h in ogersko-slovenskih, od kraljevića Marka in so uže med nami iz navade; kjer bi se pa to vender le od kralja Matjaša, kakor pa bolj domaćih. Vém sicer ? stolilo, vselej bi se moralo povedati: od kod? Tudi naj mnogo starih pesem se je pogubilo po ojstrih prepovedih, ne iavn° iz tega vzroka pri miru puščali vse blago druzih peti kacih kvant, in da se je premalo razločevalo *) : kaj nare čij, vzlasti pa to, kar je novega; saj napek narejati da je zares prazna ali napcna in umazana kvanta, in kaj prav za prav dobra pesem. Opomniti pa moram zopet, naj se to ne naklada samo katoliškim duhovnom v krivico; zapisano in natisnjeno se nahaja ravno v Truberjevem katekizmu, da naj se pojejo le pesmi iz njegovih bukev, in druge pesmi, 9 znamo, hvalo Bogu, sami. Take besede v tacih knjigah so le zapeljive in nevarne tištim, ki niso terdni v jeziku. Naj-pervo zberimo, kar je domačega, potem še le primerjajmo z družim; pisanje tacih primerjajočih knjig ni težavno, ako djal, da naj kakoršne je narod do tedaj pel, naj se vse pustijo, ker so utegnilo, da ravno cas novo le prazne marnje. Reci bi se verstva na Slovenskem je doba, kjer so začele umolkovati narodne pesmi; saj epičnih dobrih narodnih spevov se ne nahaja več po tistih dnevih. Vsakemu se daj pravo! II. ima dovolj gradiva pisatelj pred sabo. Tudi bi bi neusmiljeno rešetali vso novino zda nj ih slovenskih knjig, vzlasti sostavijenkam naj bi zapírali vrata ker so večidel vse narobe zvozlane. Posebno tù bi se mo- ? ralo vejati, kakor sta župnik in Med rokopisi semeniškega arkiva v Ljubljani se nahaja ne more imeti: bilo brivec v Don Quixotovi knjižnici. Da bi se na dozdanje slovenske slovarje smelo čisto malo ali pa nič opirati, to se vé uže samo ob sebi. Po tacem ravnanji bi dobilo pisanje veljavo, kakoršne zdaj sledeči prava in čista jezikova podoba 9 Izgled prisege za spreobernjence. in clovek bi se lahko zanesel, da je res, kar bere; lahko bi se iz njega učil; bilo bi tudi velik pripomoček slovanskému jezikoslovju sploh; in reci bi se moglo, da smo Slovenci vsaj enkrat eno delo tako zveršili, kakor ga hoče imeti visoka stopinja današnje omike in učenosti. le „post festům" „Jest J. persežem Gospodu Bogu sedaj letáku; de jest hočem timu svetlimu visoku rojenimu Firštu inu Gospodu Gospodu Ferdinandu hercogu Austriae etc. moimu milosti- vimu Gospodu in deželskimu Firštu in niegove firštove ■■■■■■ bitil Le-ta ponižna opomba „anti" ne bo še 9 svetlusti erbam inu sporednikom, služaben in pokoren zuper nih jfirštlih svetlust, ali nih erbe, nič handlati, temuč saj se delà ravno zdaj besednjakov poglavitni vensko-nemški del. 9 to je, slo uso nih škodo oznaniti, povedati 9 inu nih nuca inu prida kakor delec znam inu morem, pomišlat inu naprej staviti. Pred usemi ričmi pak, obene krive zapelavske, lutriške zmote ali vere, ampak te same edine 11. Zadnjič pa izhaja naše slabo pisanje tudi od tod naj se pové še to; saj menda je uže enkrat čas se izblekne »da ker se bojimo vsake sodbe in vsacega 9 karšanske, jogerske 9 katolske 9 izvelicanske, svete stare rimske vere se hočo 9 dilezen sturiti; zraven tiga tudi per obenim shodu ali ukup • v v spraviscu, u katerim bi se zuper to sveto katolsko, pravo, staro, rimsko cerkev inu vero handlalu, govorilu ali rav- ♦ In se dan današnji od nekterih razločuje Vred se tako pametnega pretresovanja. Kritika nam je vece upanje napredovanja! Nikar ne recimo: časniki se ne bodo pričkali in prepirali! Kdor se med ljudi pokaže s kacim očitnim delom svojega uma ali svojih rok, mora biti pri pravljen, da se mu tudi očitno pové, zakaj in kako je njegovo delo všeč ali nevšeč. Kdor je zavoljo tega v strahu, pa naj raje molčí; potem ga nihče ne bo ne graja! ne 212 - hvalil. Vuk pravi: „Kdor se boji vrabcev, naj ne seje prosa; kdor izmed pisateljev se plaši recenzentov, naj nikar ne jemlje peresa v roke: literatura ne bo nič zgubila ž njim; zakaj on sam priča, ne samo, da ne zná, ampak da tudi noče znati!" Menim, da ni uže s tim vse opravljeno, da se piše; ampak da je perva in poglavitna reč, kaj in kako se piše. Ko bi se čevljar oglasil in rekel, „da je uže dobro, da se le škorně delajo; na tem pa ni malo in dosti ne, kako se delajo; naj bo stopalo merjeno okoli vogla, ali pa okoli človeške noge; naj bo golenica široka kakor stopa, ali ozka kakor nožnica", — gotovo bi se tacemu kerpucniku smejalo malo in veliko, in vsi bi rekli, da je neumen. Čudo pa je, da se nam to čudno ne zdí, ker dosti pa imenitnih pisateljev med nami terdi, in ker z boječnostjo pred kritiko sami kažemo, da nam je vse enako, naj se piše kakor hoče, da se le piše; bodo uže zanamci popravljali! — Zanamci bodo imeli brez tega popravljanja dovolj, in menim, da slab oče svojemu sinu bi bil, kdor bi djal: tii bom dve, tri smreke posekal; obelil in oklestil jih pa ne bom; tudi bo treba tri voze kamna ulomiti, kader moj sin zraste, da si bo kočo zidal, ako bo hotel; lahko bi mu več pomagal, pa nočem; za-me je dobra od štirih strani podperta baj-tica, če prav dež in sneg va-njo gré. — Ni treba vsega zanamcem na glavo obešati! Kaj pa bo, ako se bodo tudi zanamci vedno in vedno le na svoje prihodnjike zanašali? Kdaj bo kdo přijel za delo? Vsacemu člověku je dolžnost, da stori, kolikor mu je mogoče. Ali navada med ljudmi in tudi potreba je, kdor se poprime kacega posla, da se ga najpervo do dobrega izuči. Se loncovezec, ki res nima zvitega rokodelstva, se mora vender učiti, preden gré sam z dratom po svetu; pa bi se pisar ne učil, preden se loti peresa? Ako ti je res kaj za narod, pa ne samo za-se, ne boš otresal, če se kdo zglasi in ti dobrovoljno reče: brate! lej to in to menim, da nisi prav naredil. — Ako si pravi pisatelj, kteremu je mar svojega delà, še vesel bos, da žmaš člověka, ki ti kaj pokaže, cla se veš prihodnjič ogniti, cesar se pervič nisi vedil. Kdor pa samo zato piše, da bi prinesel mavho polno hvale domů, kakor lončar za svoje piskre polno vrečo žita, temu je le za-se; naroda, jezika mu je toliko mar, kolikor žabi oréha. Tak, če kaj ne zná, taji, da ne zná; zato se pa tudi noče učiti, in se tudi nikdar hotel ne bo, ker misli, posebno ako je uže prileten, da je gerdo učiti se; tak ni vreden prizanašanja! Kako je to, da imamo dovolj pisarjev, ki še ne znajo pervih slov-niških pravi!, pa vender hočejo biti gotovi nesmertne slave, pa vender hočejo dajati postave? Kdo nam je tega kriv? Samo to, ker se bojimo vsake sodbe, in ker jo zatiramo. (Konec sledí.) Spisal Mihael Verne. XXXIX. Le malo korakov više proti dolini Jozafat je na zabodni strani doline Siloe, zgorej omenjeni vasi tega imena ravno nasproti, sloveči z velikim čudežem posvećeni stude n e c, ki mu tudi Siloe pravijo. Vse troje — namreč dolina, vas na izhodni in studenec na zahodni strani doline — se imenuje Siloe. Da se pa nad dolinami ne motiš, Ti morem povedati, da doline Jozafat in Siloe ste prav za prav ena sama dolina, ki se od severja dobre pol ure naravnost proti jugu do Nehemijevega vodnjaka vleče in Jeruzalem na izhodni strani obdaja.. Se verni polovici pravijo Jozafat, južni pa Siloe. Od Nehemijevega vodnjaka pa, pri kterem se Gehéna s to dolino zedinja, noter do mertvega morja, ste obe zedinjene dolini, namrec Jozafat-Siloe in Gehéna le se, sedaj širja, sedaj ožja soteska med grozovitim skalo vjem, po kteri teče o deževnem času potok Cedr on v omenjeno morje. Sedaj pa se verniva k omenjenemu slovečemuv stu-dencu, da se predeleč ne oddaljšava od njega. Čudež, po kterem je studenec Siloe posebno, neumerljivo slavo zadobil, je resnična in gotova prigodba, ki se je sodniško preiskovala. Je pa ta-le: V neki ulici jeruzalemskega mesta vidi Jezus, z učenci svojimi memo gredé, nekega od rojstva slepega člověka. „In učenci (Joan. cap. IX. v. 1. sequ.) ga prašajo: Rabbi, kdo je grešil, on ali roditelji njegovi, da je slep rojen? Jezus odgovori: Grešil ni ne on ne roditelji njegovi, ampak da se razodenejo delà Božje nad njim. Jaz morem delati delà tistega, ki me je poslal, dokler je dan; pride noč, ko ne more nihče delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta. To rekši pljune na tla, in naredi blata iz sline, in namaže blato na oči njegove, in mu pravi: Pojdi in umij se v ribniku Siloe (kar se pre-tolmačeno pravi Poslan). Gré tedaj in se umije, in pride vidijoč nazaj. Sosedje tedaj, in tišti, ki so ga prej vidili, ker je berač bil, so djali: Ali ni ta tišti, ki je sedel in ubogajme prosil? Nekteri so djali: da je on — nekteri pa: Nak, ampak le podoben mu je. On pa je djal: Jaz sem tišti. Djali so mu tedaj: Kako so se ti oči odperle? Odgovori jim: Tišti člověk, ki se mu Jezus pravi, je naredil blata, in je pomazal oči moje, in mi je djal: Pojdi k ribniku Siloe in umij se. In sem šel, se usnil, in pregledal. In djali so mu: Kje je on? Pravi jim: Ne vém. Tedaj ga peljejo, ki je slep bil, k Farizejem. Bila pa je sabota, ko je Jezus blato storil in mu oči odperl. Spet ga tedaj vpra-šajo farizeji, kako je pregledal. On pa jim pravi: Blata mi je djal na oči, in umil sem se in vidim. Djali so tedaj nekteri iz Farizejev: Ta člověk ni od Boga, ker sabote ne derží. Di*ugi pa so djali: Kako moi-e grešni člověk take čudeže delati? In bilo je razpertje med njimi. Spet tedaj pravijo slepemu: Kaj pi'aviš ti od njega, ki ti je oči od-pei*l? On pa je djal: Da je prerok. Niso tedaj verovali Judje od njega, da je slep bil in pregledat, dokler niso poklicali roditeljev njegovih, ki je bil pregleda!. In prašali so jih rekoč: Je ta vaš sin, od kterega pravite, da je bil slep rojen? Kako tedaj vidi sedaj? Odgovorili pa so jim roditelji njegovi in djali: Vémo, da je sin naš, in da je slep rojen: kako pa sedaj vidi, tega ne vémo: ali kdo je oči njegove odperl — tudi tega ne vémo. Njega pra-sajte. Star je zadosti, naj govori sam od sebe. To so djali roditelji njegovi, ker so se Judov bali: zakaj Judje so bili že sklenili, da, ako bi ga kdo za Kristusa spoznal, naj se iz shodnice verže. Zato so djali roditelji njegovi: Saj je star zadosti, njega prašajte. Spet tedaj pokličejo člověka, ki je slep bil, in mu pravijo: Daj čast Bogu.v Mi vémo, da člověk ta je grešnik. On pa jim pravi: Če je grešnik, ne vém; le to vém, da sesn slep bil, in da sedaj vidim. Spet pa mu pravijo: Kaj ti je storil? Kako ti je očí odperl? Odgovori jim: Povedal sem vam in slišali ste. Hočete spet slišati? Ali hoćete tudi vi učenci njegovi postati? Kleli so ga tedaj in djali: Ti bodi učenec njegov: mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vemo, da Mojzesu je Bog govoril: od tega pa ne vémo, od kod je. Odgovorivši člověk ta jim ps*avi: To je pač čudno, da ne veste, od kod je, in odperl je očí moje. Vemo pa, da Bog grešnika ne usliši. Kar svet stoji, se ni slišalo, da je kdo očí rojenega slepega odperl. Ako bi on od Boga ne bil, bi ne bil mogel nič storiti. In odgovorivši mu pravijo : V grehih si rojen vès, in nas učiš? In pahnili so ga ven. Jezus je slišal, da so ga ven vergli (iz sinagoge izobčili) : in ko ga je našel, mu pravi: Veruješ ti v sina Božjega? On pa pogovori ter pravi: Kdo je, Gospod, da verujem va-nj? In Jezus mu je djal: Vidil si ga, in ta, ki s teboj govori — je. In on pravi: Verujem, Gospod, in se verže na tla in ga moli. In Jezus pravi: Jaz sem přišel na svet v 213 sođbo > da y ki ne vidijo, vidijo, in ti, ki vidijo i slepi glešta svojo živinico i pridno bere krnetijske nauke i. t. y postanejo. In slišali so to nekteri iz Farizejev, ki so ž Janez Otrin mu je ime. Ce je vec takih gospodarjev v njim bili, in so mu djali: Ali smo tudi mi slepi? Jezus Žirovski dolini, ni obupati, da bi se sčasoma ne lotili jim pravi: Ako bi slepi bili, bi ne imeli greha: sedaj pa nasvetovanih poprav, ktere je „Romar" prav na drobno pravite: da vidimo. Zato ostane vaš gr eh." zvedenega se Imenitni zvirek ali studenec ta, ki so ga v starodavnih popisal in ktere bi se dale pod vodstvom nožeskega inženirja kakor je gospod F. Šmid v Gradcu y časih Rogel imenovali, je precej globoko pod zemljo in kterega smo ze tudi v Ljubljani imeli in bi ga tudi v Zire daja obilo dobre hladne vode. Ker jo pa le v slabo ustro- dobili, lahko izpeljati. Da pa že jutri ne more to biti in jene mehe zajemajo in le v takih mehih v mesto nosijo, tudi po jutrajšnem ne, bo vsak spoznal, kdor od kmetov dobi lahko nekakošen neokušen duh in se rada pokvari, ne terja preveč na enkrat. Dosti je za zdaj, da bi le vsi Voda se steka iz studenca v podolgasti čveterovoglati ribnik, prav prav živo spoznali to potrebo in jo vcepili tudi ki še stoji, kakor nekdaj; iz ribnika pa teče po dolini in v serce svojih otrok, da se delo gotovo izpelje, kadar namaka omenjene verte. tem slavno znanem zvirku ali studencu pripovedujejo pridejo bolji časi. Od deleč ogledovaje pridno obdelane hřibe v okolici y da ima vsakih šest ur pritok in odtok kakor morje. Žirovski, se nam je nehoté prisilila misel, kako dobro bi tudi Tega pa ne morem ne poterditi ne tajiti, ker sem zvirek le bilo y da tišti Lj ubij ancanj e, kteri ne verjamejo y da drugi studenec, ki zvira memo gredé malo časa ogledoval. Nekoliko dalje proti severju je iz hriba Moria, in ki mu studenec matere božje pra vijo. Zakaj „matere Božje", nevém, ker izročila, ki pripove duje se dá naš goli Go lovec obdelati, bi enkrat stopili lesèm in si od Žirovčanov posneli izgled, obdelovati hribe! Živa potreba, na ktero pa morajo Žirovčanje kmali misliti, je nova cerkev in nova šola. Obojne ste zdaj y 5)*»«^ V> W^JV , ttv , ' v ---------' J " ------------- da je Marija, ko je 40. dan po porodu sinka v jeru- res take, da niste za popravljati več zalemski tempelj nesla, ga po postavi Bogu darovat y tù V) ; treba je novih. Romar" to točno dokazuje. Veliki fari ne zadostuje več plenice prala, ne verujem Tudi ta studenec je globoko majhna, ni z ka, temna, vsa nasarjena cerkev; uborno - - __- V . • -mm 1 .. .. • .V . y ker v tleh in dolge stopalnice peljejo do vode. Voda pa je sla- solsko poslopje pa tudi vpije po novem prostornisem bejša in neokusnijša od une v studencu Siloe; vendar jo fara šteje okoli 500 za šolo ugodnih otrok. Kaj dobro mi nosijo cele mehe v mesto, pa menda le zato, ker je bliže dopada tukajšna naprava, da tako imenovana nedeljska šola mestnih vrat. (Dalje sledio) ni ob nedeljah, kadar imata duhovna gospoda že tako dosti opraviti in tudi šolska mladina rada praznuje, ampak da Ljubljane Zirov Potopisne čertice. (Konec.) Preserčnega sprejéma v Žiréh ne bomo popisovali to je privatna rec, ktera ostane v sercu prijatlov y , ker škoda je ob cetertkih. Tudi za poducenje mladih in starih Žirovčanov v sadj orej i ni menda nikjer lepše priložnosti kakor je tukaj ; lepi vert farovški, ravno pred farovžem zasajen z obilnim mladim sadnim drevjem, in pa gospod fajmošter Majnik, vsi unet učenec nepozabljivega gospoda y Pire-a in zdaj sami sadjorejstva marljiv ucnik: kaj je treba več y da bi se po celi dolini razlil blagoslov dobrotne y da clovek vsake vesele ure ne more pribiti, da bi mu sadjoreje! ne usla tako hitro Ko smo v O vsem tem ogledovanji Žirovske doline fbili smo tudi na ogled v veseli družbi odkosili, smo vsi skupaj šli pri pohvaljenem O tr i nu) se je nagnilo sonce za gore. Usedli Zirovskega sveta, kterega so nam tukajšni smo se zvečer na vertu skupaj na klop in kramljali o sto- y častiti gospod Jernej Lenček v svojem letošnjem ternih domaćih rečéh. Kar jo kaplan Romarji" tako izverstno popisali, da moramo tu očitno gostivnici zagodejo godci v neki bližnji v v željo izreči po več takih popisih mile y čez m Potem še le bi poznali naše kraje skozi in skozi čez. Kdor ne verjame, naj vzame „Romarja" v roke zalo knjižico, ktera ima večjo vrednost kakor le koledar biti sala in napila za 365 dni. Na tem ogledu sem si spet zaznamoval v potne bukvice marsikaj, kar hočem očitno povedati. Ce se je v tem ženitovanje je obhajal neki rovtar. Vprašali naše domovine, smo radovedni: ali se ne vé, kam da bota berž po svato všini potovala nova zaročenca? „Domu bota šla v rovte kake dve uri odtod, kadar se bo vsa družba dovelj naple- y cc so nam odgovorili. Tak vendar v se ni na kmete zašla tista smešna nova navada ljubljanske male gospode sem si mislil po kteri se koj po poroki zaročenca na daljno pot podasta ; — ljudje pravijo, da gresta zapisu spet sèm ter tjè kaj pelina pomešalo med med, „po pôper." Ali je to res ali ne, ne vém; smešno je gotovo. koj nastopila gospodarstvo v hiši opraviti ; zdas letita oba od naj mi nihee za zlo ne vzame; saj ni nic rečeno zato bi zabavljal, ampak vse le saj pa tudi beseda ni konj! y . V da žena iz dobrega namena in resnicno; reči Da je Zirovska dolina tako obširna, ravna in pa pri- jazna, nisem mislil, dokler je nisem vidil; škoda le, da je Nekdaj je mlada in je imela sto in sto doma, kakor da bi jima gorelo za petami, nobenemu ni mar za dom. Drugo na več mestih močirna. polnoma popraviti in premoženje Žirovčanov jutro smo precej zgodaj vstali in se poslovili Močirnost ta pa bi se dala po- od Zirov. Gospod fajmošter in gospod kaplan sta nas tavžente pomnožiti, ako bi S o vri, ki se po kačje vije po Ledinici skazovala se dalo za spremila in nam na prijetni poti do cerkve sv. Ane na v se enkrat Zirovsko dolino z njeno celi dolini y se napravila ravna in dosti globoka struga, ako bi se Racova tudi uravnala • v • in mnogim drugim manjsim okolico. Lepa romarska cerkev sv. Ane kraljuje na pri-jaznem homcu in se prijazno ozira po Žirovskih poljanah. vodam naredil dostojen tok. Početje to ni tako strašno, Gospod fajmošter so nam tù maševali in kakih pet kmečkih da bi se ne dalo z združeno pomočjo pridnih Žirovčanov deklet je pelo tako lepo, da smo se vnovič prepričali, da sčasoma dognati v prid celi okolici. Ce bi se pa to storilo in cerkveno petje ni menda nikjer tako izverstno kakor na po tem uhranile po vod nj i, in kadar se bojo odtod napravile Krajnskem. pripravne ceste do železnice v Logatec in pa vVipavo, Kmalo potem smo slovo vzeli od gospoda fajmoštra bi obogatela Žirovska dolina neznano. Hvalili so nam du- gosp. kaplan pa so nas še spremili čez Poljane do Viso-hovni gospodje y tukajšne ljudi, da so bistre glave in za uk kega, kjer smo zali gradič gospodarja Kalana ogle vidi pripravne, da so pridni in bogljivi, — *iu očitno na lepo obdelanem polji celó po hribih se to tudi , lepi živini, čednih hišah itd. gospodar, ki umno obdeluje svoje mo'čirne senožeti, pridno y ki je res ogleda vreden. Po pravici se šteje v čast y znan je tudi bravcom „Novic" marljivi dali kmečkemu gospodarju Kalan-u in njegovim pred nikom so ohranili v tem y gradiču m^m mM mM da vse starine, s kterimi se je to nekdaj gosposko poslopje sponašalo. Med potoma do Polj smo se prepričali, da cesta hlapec nad kramarjem „Slišal sem, da nekega tata iz Trebije do Zirovskega je zlo nevarna, pa tudi ta pričakujete; přišel sem k vam, da vam pomagam na straži Pod g ceravno pod gospod Pajk-om V ze dosti zbolj biti « sana, potřebuje prenaredbe Ko r> Nam ni treba nobene pomagača u 9 ga za vem e se nevarna cesta djala hlapec in hoće vrata zopet zapreti na uno stran Sovre, bi bilo to za ta kraj velika dobrota. Terdni volji je ob pra vem času vse mogoče. V Poljanah smo kosili v gostivnici znanega pre-možnega gospodarja, kterega gospodarstvo razodeva umnega moža; marsikteri grajšak naj se skrije pred njim, zlasti y ako vam ze pomagača treba ni, se vendar ne bote odpovedali kapljici zganjice Kaj z žganjem kupcujete? tiče živine. kar se stornem hlevu in vse 55 „Te pa le noter; Kako pa!'4 Kakih 20 goved smo vidili v pro- čakujemo nocoj » lasoviteg treba nam je okrepčanja. Res pri , in prepovedano nam je tatu umnem plemstvu ga plemena, ktero si je po zaspati. Pa le tiho m ustvari] Tudi slavni ? • 9 da Vas gospod ne zapazi! u Tako go Rodoljub vori hlapec in peljá tatu v podobi kramarja v hlev 9 kjer Ledinski so z nami kosili. Vse prehitro so nam ure tekle; je že na vsakem konju sedel jeden hlapec. Zganje se je napili smo še enkrat zdravico vsem domoljubom in se tež- prileglo vsem. Mahoma poskačejo raz kónj vsi serca ločili od predragih prijatlov V • V/ ke krat vernivsi se do Z v spominu še en- usedejo na tla okoli koša, in počnejo žuliti vodico rusko, da bi dobili več korajže se tatu zoperstaviti. Pa opekli so Kmali smo bili v Loki. Tu smo bili v gradu spet se bili; korajža jim je čisto prešla, ko so upijanjeni oble-prijazno gostovani, in mračilo se je že, ko smo se derdrali žali na tleh ko klada na knalu. Tat si zbere najlepšeg* Ko so drug proti Ljubljani. Tu sem vzel V se konja ga zajaše in zbeži z njim proti domu enkrat popis ljubeznjivega izdatelja dan hlapci eden za drugim se zbrihtali, so začuđeni eden 55 Slov. Romarja" v roke, in se enkrat sem se v duhu pre stavilvna prijazni Zirovski svet. Ce kdo morebiti želi zvediti, kdo je to pisal, ker bi drugega pogledavali in popraševali, kako jim je konj ušel. Nobeden ni vedil, kako da so prišli ob njega. Posvetovali so ■bbéh^hkhh ■ hhuum^hihi h se kaj bi odgovorili gospodu, kadar jih bo vprasal ? , ««V JV W piDUI , CTV , I\WJ Ml UU6U»V1UI »«««* J "" T^mv.kJ^., kako morebiti rad pisatelja kam zatožil, mu odkritoserčno po- so varovali konje. Da so si bili tovarša z žganjem najeli, vem (čeravno sicer nikoli ne podpisujem svojega imena), si niso upali povedati. Rekli so toraj da pisatelj teh verstic je O" £ ospodu i ko je bil vrednik „Novic" sam. Narodna pripovedka Tat da malo takih y Živel je svoje dní neki grajšak prav zadovoljen na svojem posestvu. Imel je lepo grajšino in mnogo podlož-nikov, ki so mu obdelovali obširno polje. Hotel je pa zvediti, voljo dalječ okrog, kmetje, in vsak je naznanil število svoje družine. % dné pride tudi siv starček do grada, da bi sebe in svoje tri sine najavil. Grajšak ga prijazno sprejme přišel gledat, kaj se je zgodilo, da so sedeli vsak na svojem konji skoro do polnoči; o polnoči pa je nagloma zginil najlepši konj, in hlapec, ki ga je jahai, je pal na tla, da se je skoro raztrešil. V V Gospod pomaje glavo in posije po starca, oceta tato- vega Ko pride starček v grad, ga hitro popraša grajšak 55 Kaj delà vaš sin?" koliko podložnikov da ima; razglasil je toraj svojo in od vseh krajev so se stékali v grad „Ravno je zasel vašega konja in je odjahal v mesto na sejm" — odgovori starček in potegne klobuk z glave. „Kadar pride domů, mu povejte, ako ne ukrade po T Nekeg noči plahte z moje postelje zgubí glavo " kovo p i a li i c Zj iiiujc jjutjiciju ^ ^uui Oče se odpravi domu in pové sinu zapoved grajša v _ « m * m m • V 1 9 ter mu reče, da mora plaht izpod o* rajsaka in ga poprasa za stevilo otrok in kako se mu obnašajo ukrasti. Sin pravi: „Plahta sicer ni toliko vredna kakor Jvtl./IA« Wf I- mil natnlrn ^ « « o, « « nrl«.A.Tn».' . In rv Ι«™ 1___i __ ____1- _ * ' ___1----Z-ti---U Davit t, ^ «« Otl ti Starček mu nekako ponosno odgovori: „Jaz imam sine; jed je masnik, da malo takih; drugi je krojač konj pot ? pa vendar hocem poskusiti srećo. Berz se spravi na Vzame v malem piskricu nekoliko vinskih drož seboj 9 (znidar), da malo takih; tretji pa je tat, da malo takih." pa se prikrade v grajšakovo sobo. Skrije se pod posteljo. Grajšak se začudi nad tako različnimi lastnostmi sinov Na večer pride grajšak spat, ter pové gospej, da ga ni -___ . y _ i ^ j • i i« « • v ! • • _____ - . . v v « v ««i jj jednega oceta ter pi ? da bi se rad preprical o resnici tega, volj zaspati 9 pak da hoce cuti celo noc ____- V a gospod Jurju Kobe-tu. Pianger ben merti ognor, s ora non piangil La Ger. lib, et. III. st. 8. tamno oblačilo zavijeni Na grobu tihem jokamo solzć, V žalosti grenkem strupu utopljeni Za Tabo mi stegujemo roke Za Tabo oh prezgodaj nam zgubljeni! Britko zdihuje ranjeno sercé: Naj injalo večno se odger f Nazaj Te kličemo iz zemlje černe! Nazaj 7 kjer nam življenja solnce sije 7 7 Ljubezen druži kjer use z vesto Kjer sapa mirna milost Božjo dije, Kjer zlegajo zdravice se glasno. Nebrojno sere prijateljskih Ti bije, V živenja stopi radostno kolo! Srebernih strun se zlegajo glasovi, Milejší svitajo uže nam dnovi ! Tako Te kličemo prijatli zbrani, Tak zvesta kliče Te Slovenija Povsod so Tvoga uma plodi znani 7 Povsod je bistri duh Tvoj bil doma U serca vernih uki zasej ani 7 So priča truda neumornega Kako zdihuje zapuscena ceda, Nepremakljivo v grob za Tabo gleda. I glej! nebá odperajo se dvori, Svitloba čarobna iz njih lije Ko v stvorstva pervem dnevu zori Demantno oblačilo Bog pri pne 7 Da se pokaže na siónski gori 7 I razsvetli stvarjenje čudno vse: Tako, al v krilu krásnejem svitlosti Prikaže duh njegov se poln milosti: 7 5? 7 Nikar jokati, neha naj plakanje! Kervavih sita zemlja je solzá ! Nikar topiti sere v britkostih za-nje K' jih že obdaja věčna gloria! Uzori vaši sladki tu so djanje, Tù med narodi stermih ni meja Ljubezen Večna tukaj vse edini Ljubezni Večne vsa so ljudstva sini!" I spred oči ko blisk prikazen zgine Skrivalo solnce se je za goró ; Ko okamnjeni več noben ne zine, 7 7 Pobesi tužno sleherni glavo. Viharna strast divjati v persih mine Obernjeno v nebesa je okó, I v svitu solnčnem solza se uterne Ter pade na odejo zemlje černe. 7 7 Jos. Novak Iz Ljubljane. Přetekli teden je potoval skozi Ljub vsakega raduje; le dežja, dežja nam ljano v Mletke (Benetke) učeni gosp \e se potreba, brez njega smo siromaki. Z Bogom! Sajovec Jakob. iz Belega grada. Serbska vlada rnu je piše — na prošnjo ondašnje literarne prof. J. Šafařik kakor „Sedmica" družbe — določila 300 gold., ondašnjega da bo mogel vec časa ondi ostati in iz arhiva vpeljati. „Akademie-Ztg." pa piše. da niste mislile ne pra j kteri je po milosti sedanje vlade avstrijanske voslovna cerkev ne vlada, in tudi zdaj ne mislite učenim zgodovinarjem odpert 9 nabirati gradiva za zgodovino rianske pratike v Rusii vpeljati. 9 grego Kakor v vec casnikih je bilo tudi v „Novicah" Iz Bosne. „Agr. Ztg. pise: serbsko. unidan omenjeno, da med 1062 lanskimi krajnskim kruti jih je znalo le 72 pisati. To mora biti tiskarna po- odjenjale, se smé v resnici rêci, da se kristjanom še vedno re Dasiravno pisejo časniki Turkom prijazni, da so stiske kristjanov močno mota da s 9 ali pa lazejo rekruti, ker za got smo zvedili, slabo godi kakor pred; pa tudi upati ni mo ti stih, ki jih je lani naš mestni magistrat v da bo bolje. 9 da bo drugače, vojake dal, jih je znalo 40 brati in pisati kantonov bi jih tedaj bilo le še 32? T h druzih ne more biti Pred nekimi dnevi so zaperli v Berčki 150 kri stjanov, ker so prišli na semen ali svoje pridelke pro 3. t. m. je přisel gosp. Chmel, vládni svetovavec in vodja dajat ali pa si za svoje potrebe kaj nakupit. Zaperli so jih I «1 1 1 • 1 #V 1 • « V m «Vi« 1 * - __• . . ___ namestnik c. k. skrivnega hisne Sa9 arkiva v slovstvenih rečéh potovaje v Ljublj dvornega in deržavnega pa ker so prišli brez potnih pisem. Posílili so jih potem 9 in je iskal si potne liste kupiti 9 za ktere so mogli po arkivih zgodovinskega druztva in deželnega muzeuma cekinu dati! po 2 tolarja in po starih pisem za veliko delo 9) Monumenta Habsburg u Iz Italije. V Piemontu se sliši še tu in tam kaka Našel in porabil je ondi kakor tudi v zbirki gosp. vodja tožba o bolehanju svilnih červičev, pa vendar manj dr. Costa-ta marsikaj porabljivega Novičar iz raznih Iz Dunaj a. „Derž. zakonik" je razglasil te dní ce sarsko postavo, po kteri preuzamejo politične gosposke kázeňsko oblast čez več kažnjivih djanj od sodnij. Po ti postavi bodo sodile politične gosposke skoro vse kažnjive ktere so v kazenskem zakoniku kot „prestopi za djanja, znamovane, in sicer na pervi stopnji politične okrajne go sposke tistega kraja, v kterem so bile storjene, v mestih . 2 omenjene po- 9 ktere imajo magistrate, 9 pa magistrati. stave imenuje tudi več prestopov, ktere bodo v večjih mestih policijske gosposke sodile. Sliši se, da bo štempelj pri štacunarskem blagu odpravljen. Ker bodo začeli po vseh Svetih 1858 novi dnarji bodo tudi pisemske, štempeljske in velj at i, predelali. druge marke Ban Jela či c je še vedno bolehen. Iz Ceskega. „Pražke Nov." pišejo, da je 19. junija na 3 ali 5 krajih v Novo-kraljevo dvorsko cerkev strela udarila in veliko škode naredila. Zanimivo je 9 da je ljudstvo polně piskre mléka donašalo, da bi gasilo, ker ima vražo, da se dá ogenj po střeli samo z mlekom pogasiti. Iz Ogerskega. Najnoveje pisma o stanju žita v Banatu, Bački, Samodžíi in Baranji so bolj vesele, kakor je bilo upati. Pišejo namreč, da se je v nekterih krajih prav dobre, v nekterih pa srednje dobre letine naci jati in sicer v vseh verstah žita. Senó ker se ga je komaj tretji del oves bo těžko bolji kup. kakor sicer nakosílo. bo drago, Tudi Iz Erdeljskega. Klauscnburška družba za zavaro \ anje skode po toci in ognju je přetečeno leto plaćala po-škodovancom 55,014 fl. 36 kr. ; zavarovani kapital je znesel 5 milijonov 266 tavžent 415 fl. 56 kr., in družba je bila v stanu plaćati škode 408 tavžent 971 fl. Iz Serbije. Serbsko ministerstvo za uk je izdalo 31. maja (po stari pratiki) v svoji versti edino in v našem veku osamljeno naredbo, s ktero uredniku „Serbskih Novin" zapoveduje, da ima pisati zopet tako, kakor so Serbi pred razvitkom prave filologije v jugoslovanskih po-krajinah, ozirajoče se na narodne serbske pesme in na navadni narodni govor 9 pisali 9 to je 9 da ima zopet svoje sostavke kititi s tako zvanimi slaveno-serbskimi izrazi pr. : Knjaz mesto knez čajši mesto najviši itd. 9 na knjazestvo mesto kneževina; viso Od černogorske meje Udje komisije za uravnavo černogorskih mej se bodo sošli 15. julija v Dobrov-niku, od tod pojdejo pa pozneje na mesto svojih posebnih opravil. Iz Rusije. V mnozih casnikih (in tudi v „Novicah") je bilo brati, da imajo na Ruskem namen, novo pratiko kakor v začetku mesca junija VToškani so začeli červiči bolehati po četertem levenju. Na Napolitan skem pridelek svile ne bo slab 9 bolji od lanskega. Na Rim skem, zlasti v Ankoni, ni bilo slabo vřeme konec Lombardii mesca maja červičem nič kaj ugodno. 9 zlasti v Brenti, Cremoni in Brescii bolehajo in poginovajo červiči zlo o četertem levenju.) Iz Nemškega. Svilni červiči so se začeli še le izplodovati in kjer so imeli dobrega semena, konec maja in v mescu juniju dobro godili. so se červiči Iz Francozkega. Najvažneja novica, ktero imamo iz Pariza 9 je ta 9 da je cesar svojega strica princa Na poleona za ministra Algerije in koloníj izvolil. Govor jenje je bilo spervega, da bo princ Napoleon vice-kralj Algerije, da bo ondi stanoval in lastno ministerstvo imel Od tega so odstopili, ker je princ preveč samostojnosti zahteval in ker se to z občertom sedanje francozke vlade ne sklada. Iz tega, da je princ Napoleon minister iz voljen, sklepajo ljudjé, da bo danes ali jutro cela francozka politika na drugo kopito nabita. Zdí se nam, da imajo pre vec upanja 55 We s e r Z t«* « is- piše o tem : Ako stopi princ Napoleon danes med tište, kteri derzé vajete fran cozke vlade v rokah, ima to toliko reci, kakor: Cesarja je do neke stopnje po svojih političnih mnenjih spreobernil. Princ Napoleon bo malo dní po nastopu svojega novega stanů pervič priložnost imel, očitno povedati, kako in zakaj se je vdal v cesarjevo zahtevanje. To priložnost bo imel namreč pri razstavi kmetijskih pridelkov in izdelkov v Limóžu. Nekdo piše v „Siècle", da ta čas v Parizu vse gomazi kandidatov za gospodarstvo Moldove in Valahije. Razkačenost med francozkimi in angležkimi čas še vedno velika. Tudi nad avstrijanskimi se nikarji je Francozje jezé, da bi si marsikdo misliti utegnil, da brez vojske ne bomo ostali. Brati je res v tem in unem časniku natolcovanje, da kujejo Francozi naklepe evropejskemu miru nevarne. Grof Valevski je poslal tedaj francozkemu poslanců pri nemško-zveznemu zboru v Frankobrodu depešo v kteri zopergovarja s krepkimi besedami vsem takim go- 9 voncam Konferencije v Parizu malo teka obetaj in brati je, da bodo do jeseni odložene. Sploh pa se vsi udje nekako nesložno počutijo, in nemški časniki celó pripove- dujejo 9 da je Fuad p nek ze prosil, ga v Carigrad nazaj poklicati 3. t. m. je bila 7. sêja junija Iz Ailgležkega. V Londonu so prodajali 14. ktero ie slavni Šeakspear z lastno pogodbo leta 1612, Ktero je roko podpisal. Prodana je bila za 3150 fl Iz Španije. V Valencio in Barcelono dohaja obilo Inih m V • V na prodaj po 4—5 frankov Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.