Zgodovinsko - mestopisni obrazci
(Spinuje t. P. H.)
                            VUI.  Jfovotiteato.
                                                 (Koneo.)
'd zaSetka svojega ustano?ljenja ni imelo mesto svoje duhovnije; pri-padab je k Mirnopeškej župi (fari). Ondotni kaplan je oskrtioval božjo službo v luestu. To meš^aiioiri ui zadostcivalo; zato mislijo, kako bi se dalo pomagati.   Kmaln se jim pomidi prilika.    \z Bosni', Srbije, iu liulgarije od Torkov pregaaui redovniki  sv. Fianf-iJka so  se  uaselili  blizu Metlike pri tako zvanih „treh farah."   Lpta 140U. so Turki Metliko in samostan požgali. Redovnike so sprejeli Novotueščani, da jim opravljajo službo božjo. Neka go^p^ iz Oraomlja, Elizabeta SopCanova, seaidala jim je samostan  poleg kapelice ev. Leonarda,  kateio jim je prepustii KosianjeviSki  opat Egidij ter izrofi] v dan 7. jauuvarja 1470. leta.
Leta 1494. je ustauovil papcž Aleksander VI. na žrIjo aesarja Triderika kapitel; cesar Maksimilijan mu je pa \Wi. leta svoja posestva v dohodke izroiiil, zato slovi tudi fa vladar aploli kot ustancvitelj Novomeškega kapitelua. — Vzrok te ustauov« so Ijili Turki. Ker nisu bile sosedne žup« (fare) vame pred divjimi Turčini, iskali so si žnimiki varnega Ziivetja za fiasa nevai'aosti v dobro utrj-lem mestu. Od tod tudi združenje -sosednih fanl s kapiteljsko. TJmeščeni so bili kanoniki slovesno v dan 3. januvarja, 149(3. leta. ftili so sled«5i: Škocjauski župuik Jakoj) Auursperger, prošt; Jakop Nifcolaj, župuik pri sv. Martimi v Fonikvah, dekan; potem Doberniški župcik, Kaacijau Kedel: župnik Šmiheljski, Janez Pagan. kaplana bratovščino sv. lieinjega telesa pri cerkvi sv. Nikolaja; Kleinent Skrbela iu Jakob Kic, Jurij Skrile. Mihitel Hipec, Jaiop Zlalee, Primož Pinka, kaplaui pii oerkvi sv. Antoua; Pavel Zeitlich, kaplau oltarja sv. Jakopa v cerkvi sv. Nikolaja; Fabijau Parol. <ln-hovni pomočnik išeutnipertski iu Seuiižki žnpnib Leonard Weichsejbergor. —
m
Bilo je toraj 13 kanouikov, ki so imeli skupno brano in bivališfe. Pozneje se je njih število skrčilo na 6. Za časa Francozov je bil kapitel zatrt: a z dvornim dekretom 1818. luta zopet obnovljen. Vender so bili kanoniki še lc 1831. leta zopet mneščeni.
Avstrijski nadvojvoda Karel je izpremeni] 158(1. leta Karlo»ee v mejno trdnjavo proti Turkora. Vojaki z uradi so se preselili v Karlorec To je bil hnd udaree za inesto. Turki eo se polastili mesta Kauiže na dolenjem Ogerskeiu; s lem je bila kupčija ustavljcna. Da je nesreča prikipela do vrhunca, vpepelil je požar 1664. leta mesto malo ne popolnoma. To je pri-pravilo mesto v ueizm-eno nesrečo. Kdor je še kaj iruel, nžival je dobiček svojega truda brez npanja, da si pridobi novega. Taktf je izginilo i7. raesta prejšno blagostanje. Da bi se mesto saj nekoliko opomoglo, ustauovila je blaga cesarica Marija Terezija 174ii. leta gimnazijo, a 1798. leta tako zvano 3 razredno nonnaluo šolo ter poiluk izročila redovnikom sv. FrauiM.ška. Tudi je postalo Noronioslo rokrožno mesto," ko so bili vicedoini 1748. leU na-domesteni z okrožnimi glavarji.
V cerkvenein oziru je bilo mesto podložno Oglejskim patrijarhom. Ti 80 imeli svoje Damestnike v duhovnih stvaveh za Kraojsko, Štirsko in Ko-roško. Td častno slažbo so opfavljali Novomeški prošti roliilor MootagnaDa 1587. leta, Marko lChun 15951. lela; proStje Nikokj Mrav 1599. leta, Mihael pl. Kiimbeig lfioO. leta, Janez Andrej pl. Sttinberg 1(55(1 leta, Janez Aodrej pl. Stemberg 1653. leta in Jurij de Marotti 171(i. leta pa kot titularni ali pra?i Skofje so toliko laže zastopali patrijarhe. Ko se je 1787. leta dovršila nova uravnava do tega časa jako neugodnih niej Skofijskih, pripadale so Ljubljauskej Skofiji vse duhovnije, ki so bile doskj pod Oglejskimi patrijarhi, torcj tudi Novomesto.
Pred mestninii vrati poleg ceste proti Ljubljani je stal 1672. L sezidani 9amostan kapncinski, ki pa je bil zaprt 1786. leta. Tu je pisal sloveuski pi-satelj P. Hipolit. V mestneiu obzidji, ki je bilo deknna 1786. leta poruženo, osem stolpov ob mestnem obzidji pa na očimi dražbi prodanih, bilo je pet cerk?ii z žnpno Tred.
Za 6asa pvvega pvilioda Francozov na Kranjsko je baje genera! Berna-dotte, poveljuik fianeoskej aruiadi na Kianjskem, poslal oddelek vojakof iz Ljnbljane proti Novoiuestu, češ, naj zasede musto. Bilo je meseca aprila 1797. leta. Fraucozi pridejo v luesto, ko se je ravno mraCilo, ter napadejo hišo necega ubožnega mi^ščaua. JVIfščaai, tnisleč, da so roparji, zažen6 glas: nR0parji, r6parji so v meatu!" Po cerkvab prifue plat zvoua biti, a bobnar z bobnom inešpane k orožji klicati. Meš^ani se liitro ol»oroži5 in hitč nad razbojnike. Francozi, sliSavži ropot in zvoneujp po mestu, niislijo, da je fco znanieiijo jio okolici razposUvljeniia vojakoin. naj mestu ua pomoč prilefce, bitro zapuste masto in se šft po noži umaknejo do Trebnjega. Bila je namree raznesena govorica, da nad (KJ.(KK) cesarskib tu preži na Francoze, da jim zabrani odhod. Ta srčnost je za sedaj rešila mesfco drugo nadležaosti; kajti kuialu potona je bilo sklenjeno primirje v Ljubnem (Leoben) ter mejna črta zazaainovana od Trebajega do Litije in Celja, v 19. dan meseca oktobra 1797. lota pa mir v Kampoiormiji. — Leta 1809. so Francozi drugifi zasedli mesto. Okoio mesta je bila zbraoa i"-rua vojska, ki je muogo hudega uaredila
•
172
okolici ter mnogim življenjc vzela. Iz Žuženperake, Hinjske in Višnjegorske okolice so se zbrali kmetje t zapeljani od neprevidne svetne ia diihovske go-sposke, oboroženi s kosanii, vilami in jednaeini orodjem okolo mesta čak&joč Francozov. V teni so pa plenili po mestu in okoliri, dokler jih niso francosld vojaki razkropili iu pomorilL Vsak krnrt. ki so ga zasačili t mestn, bil jc uioorjen brez milosti, a meščauom je 1 i 1 o preporedaiio pod smrtno kaznijo sprejeti kacega človeka pod streho. Za kazen so pužgali Bršljin in druge vasi po okolicl
Vsled Dunajakoga mirn v 14. dau oktoba 1809. leta je prišlo uiesto pod francoako vlado in ostalo do 1813. leta. V 15. dan avgusta tega leta se je še slovesuo obhajal god cesarja Napoleooa I., maJo doi poleia so fran-eoski vojaki zapustili mesto ter ga cesarski zasedli.
Od I. 1814. do 1817. je trla Ijudi najlnijSa lakota, ki se pomni. Mnogo Ijudi je lakote pomiio. Mernik tursice je staJ nad 7 gld. Mnogi ao si ohraaili žirljenje t juho, katero je iznašel RuaiforL, (roj. 1752. 1. v Ameriki, umrl 1814. leta pri 1'arizu).
V letih 18313, 1850 in 1855 je kolera mnogo ljudi pomorila.
Sedanje inesto iina 2CXJ6 prebivalcev, ki se uajveč živž z obrtnijo ia trgpvstTom, a tudi s poijedeljslvoiu. MešSani iraajo uniformiraD meSčanski kor z dobro izurjpuo godbo, ki pokebsuhiaiii popoluoma zadostuje. Cesar Franjo Josip I. mu je daroval krasno zastavo, ki se je slovesno blagoslorila v 2li. dan junija 1S75. leta. V mestu je c. kr. okr. glavaratvo, deželoa in mestuo dclegirana 3odaija. Za naobraženost skrbi c. kr. viSja gimnazija, čveterorazredaa deška iu dvorazredna dekliška ljudska aola. — Duhovno pa-stirstvo oskrbljnje infulirani prožt s štiriini kauoniki in vikarjem. — Nad inestom ua prijaznem boluici stoji farna-kapiLeljska cerkev z lepini starinskiua prezbiterijem. V perkvi je sedem oltarjev : veliki v gotiškem zlogu fzdelaui oltar kiaea prelepa podoba. sv. Sikolaja, ki je delo slavnega umeteljnika J. K. Tiutorelta. Pod oltarjem uo ostanki sv. Feliksa, katere je prinesel iz Kima prošt Grmanik 1775. leta o sv. letu. Tudi je v ourkvi mnogo starih grobnih in dmgih napisov. Od zunaj pa lep.ša eerkev krasen zvonik z lepo ubraDim zvonenjein. Zlasti si je mnogo prizadeval v dan 4. novembra laDj-skega leta umrli prošt Sinion vitez pl. Wilfau za olepšavo cerkve ter jej dati zlogn primeren kinč. Tndi je skrbel. da .se je uredil razmrtani kap. arhiy, v katerern je mnogo za zgodovino jako važcib listiti, raed druziini tudi dva lista slov. pisatelja Matije Kiistel«a. Kazim farue je v aiestu še franciškanska cerkov z jako okusno izdelanim lieeui. Tu poCivajo ostanki slov. pisatelja M. Kastelca. Iz mej poslopji naj se omeni še ^prvi narodai dom.u Žallbog, da se ni čisto dodelan; naj bi pae kmaLu dobil lice, kaker^iio niu pristoji.
Ti pa, NoTOmesto, bodi arediSče narodnega življenja na Dolenjakoui. rais-cvčtaj se k nekdanjeniu blagostatiju, ostani zvesto po izgledu svojib pradedov cesarju in doniovini: pokaži, da zaslužiš imeti ^pfvi uarodni dom," ui da v tebi prebivajo zvesti in vžrni einovi Slovenije.