Dopisi. Iz Kamce. (Letina.) Slana je pri nas veliko škode napravila. Jeden srednji posestnik ee tožuje, da mu je slana na ajdi 80 gld. iz žepa vzela. Po ravninah nimajo pozne ajde celo ni5. Hvala Bogu, da je še koruza in krompir precej lep, drugače bi tietjina prebivalcev silo trpela. Piecej škodoval je mraz tukaj tudi vinogradom. V nižini je skuhal grozdje. Celo led so našli na grozdih, kakor se priproveduje in zmrznjen grozd ne dobiva več sladkorja, tudi rad gnjije. Med razne nezgode se štejejo letos tatovi in požeruhi, ki veliko blagega trsnega sadu uniSijo. Mariborčani, posebno od železnice, radi potujejo k sv. Vrbanu. Menda molit? o kaj še! le grozdja krast. Varub vinogradov ali ,,otar" je našel neko nedeljo 12 ,,eisenbanerjev" v S. vinogradu. Ko bi mu ne bili prišli drugi ljudje na pomoč, še bi ga močno sklestili. Zasacili so se že tatovi, ki so polne cenje imeli ukradenega grozdja. Blizo Mariboia se je nek tat spravil v vinograd in najlepše grozdje trgal. Posestnik ga dolgo gleda. Ko je bila cenja uapolnjena, ga zgrabi in vprasa, kdo ti je velel grozdje krasti? Vaša viniSarica. Dobro, bosta sla obadva zmenoj k sodniji. Ko viniSavica sliši ,,k sodniji" rece: moram se lepse obleči. Gre na strop in se obesi. Ker je dolgo ni bilo na svetlo, giedo gledat in jo najdejo na dilab celo črno in skoro mrtvo ležati. ,,Štrik" se je pied pretrgal in bila je smrti rešena, pa pred sodnika je morala iti. Trgatve se srednje nadejamo, ker je nekaj toča uničila, nekaj smod pokončal, veliko pa gladovnjaki požrli. Po splošnem mnenju bo sraga dobra. Stieže grozdju megla in dež. Od Nove cerkve. (Zlata meša.) Pri nas se je obbajala 4. okt. redka in vesela slovesnost. Brali so namreč 5. g. častni korar in tukajšni dekan Franc Juvancič (bil je ravno jihov god) svojo zlato meso. Že prejsnji popolden se je slišal vesel strel in lepo vbrano petje zvonov je naznanjalo celi fari imenitno svečanost. Zbralo se je pa tudi toliko ljudstva, da je bila prostorna cerkva napolnjena. Ob 9. uri so imeli 5. g. zlatomešnik slovesen vbod iz farovža v cerkev, spremljani od ven5anib deklic in od 30 duhovuikov, med kterimi so bili 5. gospodje: Fr. Kosar, kanonik iz Maiibora; A. Viečko, opat iz Celja; M. Ivanc^ dekan iz Šmarja; Urb. Dietricb, nadžujinik iz Šmaitna pii Slov. Gradcu iu drngi. Slavnostni govor v cerkvi so imeli 5. g. kanouik Kosar, uekdanji kaplan zlatomešnikov. Razložili so, da je ta slovesuost res ,,zlata meša" naj se ozreino v preteklost, v sedajnost ali pa v pribodnost. Iz ust ginjenega ljudstva se je slišal poznej le en glas: Bog jim povrni za te besede. Sv. mešo so peli č. g. zlatomešuik s 5vrstim, skoro bi rekel, še mladeniškim glasom, kakor jira jc Bog sploh milost dal, da so še v svoji visoki starosti krepki in zdiavi na dubu in telesu, da se jim zares ne vidi 73 let. Po konSanem cerkvenem opravilu so zbrali g. zlatomešnik svoje duhovske goste k svoji mizi, kjer so ee vrstile pielepe napitnice in pa vesele pesmi v biatovski ljubezni. Naj bode s tem 5. gospodom, ki so s svojo nazoSnostjo sve5anost povzdignili, srčna zabvala, 5. g. zlatomesnika pa nam Bog še rnnoga leta ohrani. Od 8V. Jurja na Sčavnici. (Let ina. — Da5e. — Okrajni glavar.) Bratev se je pu nas začela; lepo je grozdje res dozorelo, ali kaj, da ga je malo in to še trnjevo in subo. Najlepši vrhi nam slabo kažejo. Pa tako je letos pri vseb pridelkih: od začetka najlepše zaupanje, kedar pa pride čas pridelke pospraviti, ga nikder nič ni. Kmetje vendar rnoramo živeti, moramo biti oble5eni, moramo plačati družino in druge potiebščine pri gospodarstvu, kde pa še je davek? Ta raste od leta do leta naprej; naši pridelki in jihova cena pa grejo zmirej nazaj. Naš račun nam ne gre ve5 skupaj. S tako ostrostjo se davek še tudi nikoli ni izterjeval, kakor ravno zdaj. Bili so 5asi, ko smo imeli boljše pridelke in manjše davke in nismo bili tako tla5eni, kakor zdaj. Naš g. okrajni glavar v Ljutomeru neki razlaga, da mi v paradižu živimo; ne vemo ali smo res tako veliki grešniki, da bi bilo potrebno, nas iz paradiža izgnati; vse gre že na to. On je tudi že večkrat u6il, kako naj kmetje gospodarimo; rekel je, da naj kmetje tistokrat ne pvodajamo svojib reči, ko imajo slabo ceno, ampak naj 5akamo, dokler se cena poboljša. Ali ravno ta g. nam zdaj, ko živina skoro nobene cene nima, taisto daja zavoljo davka zaporedoma prodajati. Bog nas tedaj varuj mnogo takib gospodarjev ali pa u5iteljev kmetijstva; potem smo skoraj pri koncu. Iz Pernic. (Pogreb.) Na našej sicer prijazni planini imeli smo dnes prav žalosten prizor. ZapnstiJi 80 nas namreč naš skrbni pastir Lovio Potr5, ki so 13 let kot fajmošter pri nas svojo službo zvesto opravljali. Bili so nam ljubeznivi o5e, odkrito8rčni proti vsakemu, vneti za čast božjo, in za zveličanje naših duš, kakor tudi za naše telesno blagostanje. — Po kiatkej bolezni — za vnetjem pluč — so sprevideni s svetimi zakiamenti, v Gospodo niirno zaspali dne 9. t. m. zve5er — 63 let stari. Deset duhovnikov in precej lcpo število Ijudstva j», umrlega nepozabljivega gospoda do groba Bprevodilo. Bog jim daj večni mir! Od Ormuža. (Zavarovalna diuštva. — Slovenija.) Glavni zastop zavarovalne družbe ,,Viktorije" v Gradcu, je razposlal na vse ob6ine tdov. Stirskega vabila k pristopu za zavarovanje zoper ogenj, to5o itd. — Da so vabila bila v zveIi5avni neniščini pisana, mi ni treba omeniti, ker znano je, da ,,Viktorija" in posebno glavni zastop za Štirsko le izključljivo v nemščini uraduje. — Zarad našim občinarn nerazumljive nemščine, ue bodo razposlana vabila imela za društvu nobenega uspeba. Naše slovenske ob5ine so vrgle nemška vabila v koš. Prav je tako ! V sedanjern 5asu itnamo v vseh oddelkih kupčije in tako tudi pvi zavarovalnicab take sleparije, da človek nikakor ne more verovati in zaupati lepim vabilom in obetovanjem. Želeti bi bilo da bi naš zavarovalni zavod, nSlovenija" razposlal okrožnice po Slovenskem, kjer bi se potidarjala korist in potreba zavarovanja, posebno v oddelku zavarovanja zoper ogenj; v teh okrožnicah bi se naj tudi ljudstvo podu5ilo o prednostib naie nSlovenije" zoper diuge zavarovalnice in sicer iz narcdnega in denarstvenega stališča. — To bi gotovo pripomoglo, da bi naše Ijudistvo dobilo veselje svoje reči pri njej zavarovati. Slavno ravnateljstvo ,,SIovenije" pa naj po mogocnosti dobio gospodaii, da se popolnem ukoreni naš narodni z velikimi prednosti in poštenim namenom obdarjeni zavod. Gg. zastopniki pa bi naj skrbeli, da se naš narod oprosti tnjih društev zavarovalnih.