Štev. 62.
 —	 -___—	-	Pollaln* platana v gotovini.
V Ljubljani, četrtek, 17. marca 1921.	■	Leto	I.
UrednStoo m npratništie v Ke-pltarjasi utici 5tes. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon «= upravnlštva štet. 528 e*
Izhaja vsak delavnik popoldne
GENE PO POŠTI:
*a celo leto K 144'— za pol leta K 72'—
V UPRAVI STANE MESEČNO K'IG'- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K za en mesec K
36‘—
12-—
SsclsIleffislrsSki Škandal.
Včeraj smo poročali, kako je voditelj Ia ustanovitelj soc. dem. organizacije, Ustanavljal gospodarske zavode in kako jih je vodil. Kot voditelj socialističnih gospodarskih organizacij je postal večkratni milijonar. Njegovo premoženje cenijo da-na 15 do 20 milijonov kron. Socialistične gospodarske organizacije pa je pustil na cedilu. Kot voditelj politične orga-jUzacije je Kristan postal minister, med ue!gra skimi bankekrati je zaslovelo nje-ŽOvo ime; socialistična stranka pa je izgubila med delavstvom ves ugled, Social-demokraški »Naprej« je izgubil tisoče naočnikov. Od 8000 je padel na 3000. Se-~aj pa Kristan zapušča politično torišče: liberalno kapitalistična vlada v Belgradu Ža ie postavila za ravnatelja veleposestva Nadvojvode Friderika.
•V CšVC4< ■ ' • -	'	-
15 mSlifonev dc*!s©«l&©y na letoS
Včerajšnji »Slov. Narod« isna sledečo vest;
. »Anton Kristan je prevzel to službo (ravnatelja Friderikovega veleposestva) in odpove svojemu poslaniškemu mandatu, Kakor čujemo, znašajo dohodki veleposestma letno okrog 300 milijonov. Po poročilih iz Belgrada dobi upravitelj od teh dohodkov prvo leto 5%, drugo leto 3%, Nadaljna leta pa 2%. V koliko so ti podatki točni, ne moremo kontrolirati.«
Če je ta »Narodova« vest resnična, bo Kristan zaslužil prvo leto 15 milijonov, drugo leto 9 milijonov, tretje leto 6 milijonov. Ali so to krone ali dinarji, tega »Narod« ne pove. Za 30 milijonov »zaslužka« tekom treh let se je Kristanu splačalo
Pokazati soc. demokraškim volivcem — osle.
Kako |e Kristan Izkoriščal zadružništvo?
Kristan je ustanavljal konsume in za-UTUge. Zadružna organizacija ne sme biti Predmet političnih bojev. Prepričani smo, delavstvo vsled Kristanovega gospodarstva ne bo trpelo škode. Ravno zato Pa je potreba pribiti, kako je on delavsko zadružništvo zlorabljal. Preosnoval je »Nakupovalno zadrugo« iz bivše »Vojne zve-?*«. S pomočjo zastopnikov kapitala, je '»bul
iz vodstva krščansko socialne zastopnike. Tako je samolastno gospodaril 'J, tej zadrugi in se ni brigal za sklepe Nirektorija, Ker je to delo zanj le prepočasi »uspevalo«, je ustanovil v Trstu no-trgovsko družbo z omejeno zavezo, v kateri so bili znani socialist dr. Ferlolja, tvan Podlesnik in sam.
Ta družba je v Trstu na veliko nakupovala in za maslen profit oddajala Nakupovalni zadrugi, ki ji je bil zopet Križan ravnatelj. Sladkor je n. pr. kupila ta družba v Trstu po 40 kron, lastni zadrugi
ga je pa prodajala po 52 kron kilo. Na ta način je Kristan zaslužil kot ravnatelj Nakupovalne zadruge, še bolj pa kot glavni deležnik tržaške družbe z o. z.
Sodna preiskava m minister.
Ta Kristanova manipulacija s tržaško družbo spominja na njegovo poslovanje med vojsko v Vojni zvezi. Tedaj je Kristan mesto Ferfolja in Podlesnika vzel v tako družbo druge ljudi, med njimi nekega Ža-ler;a. Družba se je imenovala »Žaler & Co.« Tedaj je Kristan v imenu Vojne zveze delal kupčije s to družbo, v kateri je bil sam glavni deležnik. Vršilo se je veriženje na debelo na škodo delavstva, ki je bilo odvisno od aprovizacije »Vojne zveze«. Stvar je po prevratu prišla na dan, in sodišče je začelo preiskavo. Kristanovi kazenski akti pa Se niso bili rešeni, ko je Kristan s svojo socialdemokracijo šel v vladni tabor in postal minister. S tem trenutkom' je zadeva zaspala. Preiskava je bila ustavljena. Kje so sedaj tisti akti?
ICrlsto špekulira z mililo« m delavskega denarja*
Za socialdemokraško konsumno društvo, ki ga je vodil Kristan sam, je iskal 8 milijonov kredita pri Eskomptni banki. Banka je bila pripravljena, dovoliti ta kredit, zahtevala pa je, da se uredi knjigovodstvo, ki je bilo docela neurejeno, ter da sme banka kontrolirati nakup blaga. To je Kristan odklonil. Šel je in si sam na svojo pest odprl kredit za 8 milijonov kron pri socialističnem Kreditnem društvu, kjer je zopet sam imel prvo besedo, To pa se je odboru Kreditnega društva zdelo vendarle malo odveč. Prisilili so Kristana, da je sam prevzel jamstvo za teh 8 milijonov,
* * *
To so posamezna razkritja o delovanju socialističnega voditelja Antona Kristana, ki je toliko let izrabljal slovensko delavstvo in svoje socialistične sodruge vzgajal v sovraštvu proti krščanskim sodelavcem. Socialistično delavstvo je drlo za njim, se pehalo proti krščanski organizaciji ter svojim voditeljem služilo za priprego. Od protikrščanskega boja niso videli ti reveži, kaj počne ž njimi njih voditelj. Vsaka beseda je bila pri njih bob ob steno. Danes pa lahko izprevidijo, kam so jih zavedli voditelji, ki so jih učili materializma brez krščanske morale. Voditelji sami so poznali le materializem, žvižgali so na krščansko moralo in jo sovražili.
Delavstvo danes lahko izprcvidi, da je to bilo voditeljem v korist, delavcem pa v škodo.
Sedaj je stvar delavstva, da krene druga pota, če noče biti vnovič ogoljufano. —
Preobrat o Rosili se pripravlja ?
BollievSške efcnzlva prati upornikom—aih sporazum boiiiavikov g menlleviki in sociaSrevolucionarJil
V bojih med rdečimi četami in kron-štalskimi uporniki so doslej na vrhu uporniki, Ob brezuspešnem napadu na Kron-štat so boljševiki izgubili 8000 mrtvih, večinoma Kitajcev, Vse vesti potrjujejo, da se ja začela rdeča armada puntati proti dosedanjim oblastnikom. Punta se tudi črnomorska mornarica. Kronštat je ponujeno Trockijevo premirje odbil in vstraja v borbi. Delavstvo v .'etrogradu štrajka dalje in se očividno nagiba k upornikom.
Vse to je nagnilo sovjetsko vlado, da je povabila vse socialistične stranke na pogajanja, da se sklene sporazum in ustanovi skupna socialistična vlada. Pod vtisom nevarnosti, ki preti deželi od zunanjih sovražnikov in monarhistov v notranjosti, boljševikom po vsej priliki ne bo težko, dobiti socialne revolucionarje in raenjševike ter drugačne upornike za sporazum. Da bo ta sporazum izpadel tako, da bodo boljševiki ostali na krmilu, ni težko uganili.
LDU Moskva, j|6. marca. (Brezžično.) Na
sejah komunističnega kongresa cine 12. in 13. marca so se vsi govorniki izjavili proti zmanjšanju rdeče armade, ker buržuazijske nevarnosti še ni konee, ampak še celo raste in dobiva novih moči.
LDU Dunaj, 16. marca. (ČTU.) Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Lvova: Znani vodje ukrajinskih vstašev, atamani Struck, Machno in Antonove so se pričeli pogajati za organizacijo skupne fronte proti boljševikom. Rdeča kavalerija v Kamjencu Podolskem je odpadla in organizira po okolici ponočne napade na sovjetske oblasti in črezvičajke. Pri enem takem napadu na Mogilev Podolskij so bili vsi člani mogilevske črezvičajke pomorjeni.
LDU Varšava, 16. marca. (Havas.) Od finske meje se javlja, da delajo boljševiki sedaj velike priprave za odločilno ofenzivo proti Kronštatu, katere naj se udeleži mnogoštevilno topni-čarstvo, mnogo pehote, letalcev in parnikov, katere izkušajo izpeljati iz ledu pred Petrogradom. Ofenziva naj se prične okoli 20. do 25. t, m.
Uti fe res?
V trenutku našega resnega nastopa in kli-*a k stanovski solidarnosti prinaša >Slove-ftec< od 12. t. m. nad vse presenetljivo in ko-'Naj verjetno vest pod naslovom: >Propaganda za odpad od vere« med drugim tudi ta-le 2JZ skrajno obtožilen stavek: >Tudi med železničarji, organiziranimi v Zvezi jugoelov. železničarjev, se je odpadniška propaganda precej razpasla«. Človek ne bi mogel ver-da je ZJ2 tako daleč zašia, da bi bre»-°hzirno hotela uničiti in pogubiti jugoelovan-Jhe železničarje. — Upamo, tla je bila ta j»-°rtuacija >Slovencn< — kakorkoli — napač-tln- Odkritosrčno povedano, mi železničarji si hkreno želimo, da bi naša dobra mnenja o ^2. bila resnična, kajti ini se v pohiom ob-ae8U zavedamo žalostnih posledic, ki bi jih b°vzročil tak boj v strokovnih organizacijah. Y©ino, da jo v Z JZ zbrana precej inočnn materialistična družba. In če bi ti ljudje izstopali °t taki — posamezno ne pa organizirano — hat. Cerkve, bi jih morali smatrati ta zna-jplne in dosledne Bvojim nazorom. Vse nekaj drugega pa je, če se tu vrši res organizirana Propaganda za odpad od kat. Cerkve v pravoslavje. če je grda in brezznačajna hinnvšči-če absolutni materijaliat fuagira v matič-*h knjigah in drugih uradnih dokumentih
kot član kat. Cerkve, — je pu se toliko večja hinavščina — da skrajna hudobija, da hočejo taki '-iskati« v pravoslavju to, česar niso zmogli« najti v kat. Cerkvi —- namreč — Boga. Povdarjamo ponovno, da ta vest o Z J 2 —
upamo ni viemeljena. Gg. pri Z.72! Mi hočemo tudi v tem pošteno odkritosrčnost in upamo, da imate toliko poštenosti in tudi poguma, da če je to res, da tudi priznate.	—k
NEMČIJA SE RAZOROŽUJE.
LDU, Berlin, 16. marca. (Dun. KU) Danes se je sestal odsek, ki ga jc sestavila zbornica, in ki ima nalogo izdelati razoro-ževalni zakon. Socialno-demokratični poslanec Hoffmann-Kaiserslautern je zahteval, naj sc objavi korespondenca med bavarsko in med nemško državno vlado. Zahteval je tudi, da se do pičice izpolnijo določbe versaileske mirov, pogodbe in kriti-ral zadnji govor bavarskega ministrskega predsednika, ki vidi v vseh sosednjih narodih same sovražnike. Zastopnik zunanjega urada jc naglašal potrebo po razorožitvi z ozirom na zunanji položaj Nemčije.
Širite ..H0V1 fcHS“
Občinske noiltoe na Studenskem.
LDU Belgrad, 16. marca. (ZNU) Po naredbi ministrstva za notranje stvari se bodo vršile občinske volitve v Soveniji najprej v večjih, potem pa v manjših krajih. V Ljubljani se bodo vršile 26. aprila.
Železničarska sianka na Puljskem.
Varšava, 17. marca. (Izv.) V celi nolj-ski državi je izbruhnila stavka železničarjev. Dokazano je, da je ta stavka dirigirana od sovjeske vlade, da se z ozirom na revolucijo, poljska vada ne bi pričela vrne-sevati. Vlada je odredila miiitarizacijo železnic.
Pogajanju med Poljsko in Mnniiinijo razbita.
Bokarcšt, 17. marca. (Izvir.) Pogajanja med Poljsko In Romunijo so se razbila. V romunskih političnih krogih se govori, da se bo tudi nedavno sklenjena vojna konvencija j razveljavila. Romuni se čutijo sami dovolj i močne, da se v slučaju potrebe branijo od ! boliševjfcov. Poleg toga pa se bojijo, da bi jih | zveza 9 Poljsko kaj kmalu privedla v konflikt I s sovjeti.
NOVA BOSENSKA VLADA. Belgrad, 17. marcu. (Izv.) Iz muslimanskih krogov se doznava, da bo nova bosenska vlada sestavljena sledeče: Predsednik: dr, Jojič (rad.); podpredsed.: Dc-steidarovič (musl.); prosveta: Grgič (dem.). Muslimani dobe poleg tega še dve, demokrati in radikalci pa po eno poverjeništvo.
DANAŠNJA BORZA.
Zagreb, 17. marca. (Izv.) Današnja borza notira sledeče kurze: Dunaj 20.80; Berlin 232; Italija 538—539; London 565; Pariz 10.10—10.20; Praga 190; dolarji 140. (Dolarji padajo, tendenca vdolarjih jc slaba.)
3*olitični dogodki.
Dev. Mar. v Polju. Da bi bile že vendar enkrat občinske volitve, tožijo ljudje. Kalc dovtipnež pa pravi: če ue lx?do kmalu, zna še mene doleteti gerentska čast. Dobili smo zopet novega gerenta v osebi gosp. Kavčiča, nadučitelja v pokoju, starega liberalca- Kakor mačka mlade, tako prenašajo naš občinski inventar. Kakor smo bili žerjavovega absolutizma deležni, tako smo sedaj tudi Babičevega. Seveda volitve se bližajo ih te mora liberalec vodili. Temu atentatu na občino bodo sledili gotovo tudi drugi. Občine pozor! Nas delavce tolaži misel, da to liberalno veselje ne bo trajalo dolgo, pazno bomo pa tudi zasledovali gerentovo delovanje. Pri volitvah v konštituanto je dobila liberalna ali recimo demokratska stranka celih 44 glasov, pri ob-
činskih jih bo gotovo polovico manj. Kako pa misli o delavcih g. Kavčič, nam je še v dobrem spominu, ko je ob priliki zadnjega štrajka zabrusil:	>Tela	fabriške	delavee	bi
kar bičal!« A ker se danes tako rado vse obrača, se znajo tudi te besede obrniti pri občinskih volitvah, da bosta on in njegova stranka pa prav pošteno bičana.
-j- Kristanov naslednik. Ko se je Kristan odločil, odložiti poslanski mandat, ki nese manj ko ravnateljstvo Friderikovega veleposestva, so socialdemokrati sklenili poslati v parlament na Kristanovo mesto g. T o k a n a,
-j- Kristanovi novi dohodki. Kristan, ki bo od novega ravnateljstva vlekel za prvo leto 15 milijonov dohodka, bo v vsaki uri, v spanju in bdenju, zaslužil okrog 1700 kron (morda pa celo dinarjev). Toliko zasluži povprečno en proletarski človek, kakršni so volili socialdemokrata Kristana, tekom celega meseca za celo svojo družino. Pa še pravijo socialdemokrati, da »smo vsi ljudje glih«.
-j- Eshaezija. Belgrajska »Republika« razmišlja o politiki, ki je Anglijo in Ameriko napravila najmogočnejši državi na svetu in primerja s to politiko politiko evropskih držav in posebej Jugoslavije — Eshaezije (SHS). Svo'a razmišljanja zaključuje tako-le: »Revanža, maščevanje sužnjev, diktatura, pravica zmagovalca! — to so gesla raznih evropskih držav in dr-žavotvorcev. Spoštovanje državljanskih svoboščin, širenje samouprave, dviganje ljudstva k svobodi potom samouprave — to so gesla državnega življenja Amerike in Anglije. Evropa že vsa trepeta od strahu pred svobodo, v vseh državah živi ta strah pred nekoga svobodo od zunaj ali v notranjosti; v Angliji in Ameriki tega strahu ni, tam je svoboda pogoj življenja. V Evropi se svoboda še povsodi smatra kot strup, nevarna pijača, v Angliji in Ameriki je ona vsakdanji kruh. Evropa je še vsa v oblasti barbarov, Evropa Se ni zemlja svobodnih državljanov. V Evropi še vsi hočejo vladati nad drugimi in se še nikdo ni naučil vladati nad samim seboj. Evropa je še vsa dežela oblasti in nikjer še dežela samouprave. A zate, Eshaezija, je vse to, kar govorim, odveč. Ti še nisi niti v Evropi. Ti si na Balkanu in Balkan je tvoja perjanica. Nosi jo in ponašaj se z njo, a pusti nam. ki smo ti odveč, da se sramujemo tebe in tvoie perjanice.« — To piše belgrajski list. Kdo je kriv, da sc o »Jugoslaviji govori na ta na-čin — in to, žal, upravičeno? Separatisti in prevratniki? Ne, ampak centralistični absolutisti, ki so na vladi.
Praznik sv. Jožefa!
Vabimo vse krščansko delavstvo ljubljanskih tovarn in obratov kakor tudi vse upokojene delavce v cerkev sv. Jožefa, kjer bo ob pol 9. dop. cerkveni govor, sv. maša m skupno sv. obhajilo.
Po sv. maši se vrši v >Ljudskeiu domu« delavski shod. Nastopi več govornikov,
Krščansko delavstvo! Ta dan je naš, zatorej naj uihče ne manjka!
Načelstva TjuV okrožja JSTi
jDtievni dogodki
— Kamnik. Nekaj novega in zanimivega za vse ljubitelje krščanskih organizacij bo zaključek dvodnevnega poučnega tečaja cvetno nedeljo ob 5. zvečer v Kamniškem Domu. To bo nekaka javna produkcija učencev in učenk tukajšnje govorniške šole. Za prijetno spremembo bo skrbel tudi nastop društvenega pevskega zbora iz Nevelj. Vstop vsakomur prost, prosimo pa prostovoljnih darov v prid govorniški šoli. — Pek. odbor SKSZ.
Zveza služkinj.
— Freska. V četrtek, dne 10. t. m. je bil na Goričanah pogreb tovarniškega uradnika It. šarlalia. Pokojnik jc bil izredno priljubljen in prijazen napram vsakemu ter jako blagega značaja. Njegovega pogreba se je v velikem številu vdeležilo delavstvo in tudi drugo ljudstvo. S pokojnikom je izgubila tudi medvodska občina svojega tajnika. Najhujši udarec pa je zadel pokojnikovo družino z izgubo skrbnega očeta in moža. Bridko prizadeti družini naše iskreno sožalje, blagemu pokojniku pa naj sveti večna luč!
— Kapitalizem v Srbiji. L. 1920. se je ustanovilo v predvojni Srbiji 14 denarnih zavodov z glavnico 48 milijonov dinarjav in 26 delniških družb z glavnico 68Vh milijona dinarjev.
— Črna. Na prazmik sv. Jožefa dne 19, marca, ima tukajšnje konsumno društvo svoje zborovanje. Člani, pridite vsi! Člani, zavedajte se svoje dolžnosti!
— Mina se je razletela. V Žirovnici pri Cirkrnci sta vrtala kamenje 55 letni pose-stnikAnton Telič in 19 letni Ivan Štrukelj. Mina je prezgodaj eksplodirala in je oba težko poškodovala. Prepeljali so ju v Ljubljano v bolnico.
— Še pse kradejo! Posestniku Jakobu PleSlcu v Zgor. Hrušici je njegov bivši hlapec Rudolf Princ odpeljal psa čuvaja, vrednega 500 kron,
  Velike tatvine v Zalogu. Na kolodvora z Zalogu se silno tanože razne tatvine. Te dni so tatovi udrli v zaprt tovorni voz in odnesli 180 kg močnih, finih pod-platov,
— Rodbinska tragedija. Lovrenc Franko v Bukovem vrhu je jezen na svojo ženo, ker se boji, da ne bo volila posestva njemu, marveč svojim otrokom iz prvega zakona. Prepiri so na dnevnem redu. Posebno hudo sta se sprla 27. m. m., ko se je Franko vrnil iz Poljan. Franko je svoji ženi grozil, da jo bo ubil in jo je suval z nogo. Prisilil jo je nato, da jtr »orala iti ž njim na Kovski vrh k Uršuli Kos, ko sta prišla h >Kovskai ju«, jo je zopet »ivjd e nogami in jo pretepal. Rodbinska žalo-igra se zaenkrat zaključi pred sodiščem.
— Tudi v Litiji so se pojavili žepni tatovi. Na sejmu v Litiji je bila 7. t. m. ukradena Mariji Pograjec iz Volč denarnica, v kateri je bilo 830 kron denarja, Mariji Viderašek iz Gradeča pri Litiji je pa bilo ukradeno iz ročne torbice rižato blago vredno 250 kron.
— Prebivalstvo v jugovzhodnih pokrajinah naše države. Iz Belgrada poročajo o naslednjih približnih uspehih zadnjega ljudskega štetja: Belgrad s predmestji šteje 150.000 prebivalcev, Subotica 118.000, Zagreb 108.300, Sarajevo 59.000, Ljubljana 53.000, Bitolj
81.000, Skoplje 50.000, Novi Sad 40.000, Osjek
88.000, Prizren 35.000, Senta 34.000, Bečke-rek 83.000, Vršac 33.000, Kikinda 31.000, Maribor 30.000, Sombor 30.000, Niš 28.000, Tetovo 28.000, Štip 28.000. Split 25.000, Prilip
25.000, Veles 25.000, Mitroviča 22.000, Priština
20.000, Debar 20.000, Djakovica 20.000, Peč
30.000, Kragujevac 18.000, Banja Luka 18.000, Mostar, 17.000, Zemun 17.000 (brez predmestij), Poiarevac 16.000, Varaždin .16.000, Dubrovnik 15 000, Kumanovo 15.000. Kolikor je dosedaj razvidno, je izgubila Srbija v vojni nad 12 odstotkov svojega prebivalstva, kar se posebno pozna po vaseh, znatno manj pa v mestih. V okrajih kjer so gospodarili Bolgari, znaša upadek prebivalstva 28 do 30 odstotkov. Srbija z Macedonijo ima okroglo 4 milijone prebivalstva, od tega 3 in pol milijona Srbov, ostalo so Romuni, Turki, Amavti, Bolgari, Grki, Cincarji i- dr. Na splošno prihaja v Srbiji po 45 — 85 duš na km*, v Ma-eedoniji pa 25—47 na km*. NajgošČe je naseljeno prebivalstvo v Vojvodini, kjer prihaja na četvorni kilometer po 70 do 12.0 prebivalcev.
— Za železniške zveze v Dalmaciji.
Splitski občinski svet je v svoji zadnji seji sklenil, da osnuje »Sindikat za trasi-ranje in gradbo železniške proge po srednji Dalmaciji«. Sindikat bo jačel delati s kapitalom 5 milijonov kron, pri čemer bo mesi o Split vdeleženo z 1 milijonom kron. V prvi vrsti bo sindikat zaprosil dovoljenja za trasiranje in zgradbo unske železnice ter bo pospeševal dograditev liške železnice na zadnjem 5e nezgrajenem delu med Gračacom in Kninom,
— Ženske kot sodni jtrisedniki na Nemškem. V nemškem državnem zboru je bil te dni s 170 proti 126 glasovom sklenjen zakon, glasom katerega morejo tudi ženske postati sodni prisedniki. (Na Nemškem imajo posebna prisedniška sodišča, za manjšo prestopke, ki razbremenjujejo redna sodišča).
— Ker je skušal zapeljati k tatvini Franceta 2.. je bil Jožef Malnec iz Hudega konca obsojen na 4 mesece težke ječe.
£jubljanski dogodki.
lj Starešinski sestanek se vrši v petek, 18. t. m. ob 8. v dvorani akadem. doma. Poroča dr. Kulovee o važni zadevi. — Predsednik.
lj Občni sber »Samopomoči« se vrši v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v mestni posvetovalnici Zadružniki se pozivajo, da se tega prvega občnega zbora polnoštevilno udeleže.
lj Mesa primanjkuje. Danes zjutraj so bile mesnice zaprte, češ, ker nimajo mesarji mesa. Baje se nam zopet obeta po-višan e mesnih cen. Mesarji pravijo, da hočejo spraviti meso nad 40 kron kilo. Ko bi na ljubljanskem magistratu sedeli možje drugega kova kakor sedaj, bi lahko mestna občina te razmere kmalu korenito ozdravila.
lj Belokrajnske pisanice. Slav. občinstvo opozarjamo, da prispejo v kratkem iz Bele Krajine umetniško-narodne pisanice. Naj nihče ne zamudi prilike, jih videti in kupiti. Prodajale se bodo v Ljubljani v trgovini P. Magdič, pred pošto, in P. Šterk, Stari trg, v korist Jugoslov. matice.
lj Žalna manifestacija 20 .t. m. Vsi člani ljubljanskih pevskih zborov so vabljeni, da pridejo v petek J8. t m. ob pol 9. uri zvečer v pevsko dvorano »Glasbene Matice« (Vegova ulica) radi skupne vaje za žalno manifestacijo, ki se bo vršila 20. t m. Društvom vpo-slane note za skupne pesmi naj prinesejo seboj. Prosi se za mnogoštevilno udeležbo. — Priprav, odbor Zveze pevskih društev.
lj Ant. Deghenghi pred sodiščem. Nad 30 let v Ljubljani bivajoči Anton Dsghen-ghi je tožen zaradi žaljenja časti. Toži ga Anton Srebotnjak, ker mu je Deghenghi po neki razpravi očital, da »stokrat in tavžentkrat ponovi«, da ga je ogoljufal. Pred sodiščem se je Deghenghi opravičeval, da zna slabo slovenski in da ne razume vsega. »Sto milijonov je v Ljubljani zaslužil, pa še slovenski se ni naučil,« je
pristavil tožitelj. Sodnik okrajnega sodišča je razpravo preložil.
lj Bolnike je okradel. Josip Ercegovič je bi] sprejet v bolnico IV. oddelek. Erce-govič je v torek dejal svojim bolnim tovarišem: »Zdravnik mi je dovolil, da grem ven. Kdor želi kaj, mu lahke nakupim.« Bolniki so mu izročili 466 K. Ercegovič je z denarjem izginil.
lj Poškodba. Zidarskemu pomočniku Josipu Globočniku je pri postavljanju stroja zmečkalo prste desne no^e,
lj Premetena goljufica in tatica je natakarica Zofija Kovač iz Trbovelj. Lekarnarju Viktorinu v Karlovcu je odnesla za 31.750 K razne obleke in perila. V Ljubljani je ogoljufala gostilničarko Fani Papp-ler za 200 K in gostilničarko Franjo Kovač v Rožni ulici za 1000 K. Prijeli so jo in izročili sodišču.
lj Tatvina govejega mesa. Ivanu Millerju, mesarju v Streliški ulici št, 22, je bilo ukradenega 156 kg govejega mesa po 30 K kilogram.
Jfaša društva.
d Tržič. V ponedeljek je predaval v Domu g. kaplan Vavpotič jako zanimivo o bankah in njihovem poslovanju. — Prihodnji pon-deljek odpade predavanje. Telovadni odsek Orel priredi na praznik sv. Jožefa slavnostno akademijo z bogatim vzporedom. Oglejmo si napredek naše mladine.
d Kamnik. Na praznik sv. Jožefa ob 5. uri
E opoldne ponovi dramatični odsek v Kamniškem lomu lepo ljudsko igro »Lovski tat«. Vstopnice v predproda j v trgovini Grošek.
d D. M- Polje. Slov. kat. izobraževalno društvo pri D. M. v Pol]u ima v nedeljo dne 20. marca popoldne ob pol štirih svoj redni občni zbor. Naj se ga vsi člani in prijatelji društva polr-itevilno udeleže.
d šentpetersko prosvetno drnStvo priredi na
sv. Jožefa dan, 19. marca, ob pol 8, uri zvečer v ljudskem domu S. Wilbardovo igro »Bele rože«, slika iz živlenja v 4 dejan ih. Predprodaja vstopnic pri gdč, Strahovi, Sv. Petra cesta 77, od danes naprej od 4. do 6. ure popoldne. Na praznik pa v Šentpeterski prosveti.
Iz isrganlzzcii.
Delzoski zDtis.
Cven pri Ljutomeru, »Delavska zveza«. Naša organizacija se je v teku enega meseca prav dobro razvila. Akoravno je dobro razvita, ne smemo pustiti stvari samo sebi. Ako bo vsak član svojo dolžnost izpolnil, nam je naša bodočnost zasiguvana. Člani in članice, korajžno na delo in pokažite, da smo tudi mi ljudje. V kratkem se bodo vršile obč. volitve, na katere Vas posebno opozarjamo. Ako vsak voiilec stori svojo dolžnost, bo zmaga goiovo na naši strani. Toraj prijatelji delavske zveze na volišče, posebno zdaj, ko prvič nastopimo.
ingg&slcih St«'oh* Siieir
D. M. v Polje. Praznik sv. Jožefa (19. marca) je praznik krščanskega delavstva, toraj tudi naš praznik. Jug. strokovna zveza, in tudi naša skupina je določila, da ga praznujemo, in sicer: zjutraj sv. maša in skupno sv. obhajilo. Po sv. maši odmolimo molitve skupno z Orli, ki imajo ta dan tudi svoj praznik. Po cerkvenem opravilu pa kratek pogovor v društvenih prostorih. Popoldne po krščanskem nauku, ki se ga vdeležimo, pa posetimo >Orlovsko akademijo« v Ljudskem domu. Tako bomo cel dan praznovali in zadostili našim dušnim potrebam ter počastili sv. Jožefa zaščitnika naših družin. Krščanski delavci, de-Javke, pokažimo, da smo res vredni tega imena in se ga tudi zavedamo, ter se držimo sklepov organizacije. Odbor skupine pa bo uvidel na udeležbi na koga se res lahko zanaša.
D. M. Pelje. Vse tovariše vljudno vabimo, da se na praznik sv. Jožefa udeležijo slavnostne akademije našega Orla, ki bo po popoldanski službi božji v Ljudskem domu pri D. M. v Polju. Tovariši! Dolžnost naša je, da se tega skupnega slavlja udeležimo vsi do zadnjega in tako proslavimo naš skupni praznik.
Vrhnika. Občni zbor krajevne skupine JSZ. se vrši dne 19. L m. ob 3. uri popoldne. Vsi Člani in Članice se vabijo, da se ga polnoštevilno udeleže.
Lesni deisoec.
Rimske toplice. Gospoda paznik in mojster pri parni žagi in tovarni podpetmkov se zelo razburjata vsled dopisa v »Novem Casue št. 51. Pa namesto, da bi se poboljšala, psujeta na delavce še v večji meri. Posebno se odlikuje mojster Brestan. Psovke kakor »srbska bagaža«, »anarhisti« itd. letijo iz njegovih ust. Hočejo tudi nekaj starih delavcev odpustiti, ker jih imajo na sumu, da organizirajo delavstvo. Upamo, da nemškutarska drevesa ne zrastejo v nebesa. Pozivamo pa merodajne oblasti posebno deželno vlado, da posvetijo našemu podjetju večjo pozornost
Opozarjamo vse somišljenike da se teh sestankov redno udeležujejo. — Predsednik.
Služkinja.
Ilsnfar.
Kranj. Sestanek usnjarjev se vrši vsak nedeljo ob 9. uri dopoldne v društveni sobi
Skupina A (Sv. Petra skupina) vabi vse članice na sestanek, ki se vrši v soboto 19. t m. ob 5. uri v prostorih St. Peterske prosvete. Pridite v obilnem številu! — Odbor.
Vsaka služkinja, ki je brez službe naj se hitro oglasi v pisarni Krekove prosvete.
Rndrr.
Trbovlje. »Stanovanjske razmere v Trbovljah«. Pod tem naslovom prmaša »Naprej« od 11. marca dopis iz Trbovelj od »več prizadetih«. Očita se stanovanjski komisiji, da edino oni dobi stanovanje, kdor trobi v strankarski rog dotičnih mož, kateri so pri komisiji. Povemo pa tistim »prizadetim«, da pri oddaji stanovanj ni nobene stranke, ker je komisija nepristranska. Treba je dokazati, kdaj in komu se je iz strankarskih ozirov nakazalo boljše stanovanje ali večji vrt. Ako tega soclaldem. ne dokažejo, bo vede! vsak, da je zabavljanje edina »čednost«, katere so gospodje iz okolice »Delavskega doma« zmožni!
Trbovlje. Kakor smo že v ponedeljek poročali, je bila deputacija JSZ. in »Rudarske zveze* pri reprezentanci trboveljske premog, družbe v svrho informacije, v koliko so resnične vesti, ki krožijo po Trbovljah, da se dobi doplačilo od 3. okt. 1920 do pričetka stavke. Ravnatelj Heri-rich je izrazil svoje začudenje, da more delavstvo zahtevati še kakega doplačila, ko je vendar po svojih strokovnih organizacijah bilo obveščeno, kako je odločila mini-sterialna komisija, katera je pričela dne 12. jan. poslovati, — Med stavko se je pri pogajanjih sklenilo, da se te te komisije ude-fežejo tudi zastopniki delavstva, ozir. da bo vlada zastopana po 3 članih, istotako družba in delavci. Komisija se je sestavila, toda brez zastopnikov delavstva in družbe. Dotična komisija je pač delala, kakor ie vedela in znala, — zato pa je danes med trboveljskim delavstvom tem večje razočaranje, ker je vsakdo pričakoval od dne do dne, da se prične z izplačevanjem. Vmes so bili tudi elementi, ki so nalašč širili laž-njive vesti. Naše ponedeljkovo poročilo ,e zelo razburilo duhove, — le odličnejšim soc. demokratom se dobro zdi, da je »za nazaj« padel v vodo. Povemo jim pa, da samo začasno, kjer upamo, da bode II. komisija, katera je sedaj zopet sestavljena, nam pravičnejša, kot je bila prva. Zahtevamo pa, da bodi pri tej komisiji zastopano tudi delavstvo, za katerega kožo v prvi vrsti gre.
Čnia. člani skupine odločno protestiramo proti nameri, da bi vsi prejšnji rem-ški uradniki prišli zopet nazaj na svoja mesta v tukajšnjem rudniku. Večina nemških uradnikov ne razume slovenskega jezika, in je večinoma tudi nezmožna uradovati v slovenskem jeziku. Torej orosimo vodstvo
JSZ., naj posreduje pri socialnem skrbstvu v Ljubljani, da se prepreči ta stvar. Mi smo s sedanjimi uradniki, ki so zmožni našega jezika in so tudi naši domačini, popolnoma zadovoljni. — Odbor skupine JSZ. v Črni.
Železničar.
Vsi elani Prometne Zveze se vabijo na važni sestanek, ki se vrši dne 19. marca t !• ob 11. uri dopoldne v prostorih konzumnega društva Kongresni trg štv. 2. — Predsednik-
* * *
Deržič in občinske volitve.
Dne 11. t. m. so imeli zvezarji, katere je komandiral Deržič, javen shod. Če povemo, da ni bilo niti 150 zvezarjev navzočih drugi so bili samo nasprotniki, je povedano vse. To je jasen dokaz, da se danes železničarji ne dajo več farbati. Med drugimi govorniki je govoril njih vodja Deržih kateremu se je na obrazu videlo, da je nezadovoljen s svojim shodom. Kritiziral j« upravo, srbske ministre, da nimajo nobenega pojma o svojem delovanju. S temi« napadel centralizem, toda samo v Mestnem domu kajti v Belgradu je kot pokorni liberalni sluga glasoval za njega. Pritoževal se je, da pridejo razni sorodniki vodilnih gospodov takoj na višja mesta, a drugi (mislil je gotovo samega sebe) pa zaostajajo. O nabavačkih zadrugah je rekel, da je to dobra misel, sai je to tudi ZJŽ v § 165 svoje pragmatike zahtevala. Samo v pravih rokah se ne nahajajo te zadruge. (Gotovo bi morale biti te zadruge v rekah ZJŽ) Rekel je, da se odpelje v Belgrad, da se izvoli tukaj 10 članski odbor, ki bo preg e-dal njegovo pragmatiko, katera bo gotovo (po občinskih volitvah!) sprejeta. Potem j® govoril še o raznih stvareh, toda ljudem i® postajalo dolgčas in so se začeli glasno pogovarjati. Zadaj je bilo tudi nekaj komunistov, ki so Deržičev govor spremljali z dobrimi dovtipi. Povedal je še, koliko je žc dosedaj obletal v Belgradu za dobro stvaf ZJŽ., pa na žalost ga ni hotel nikdo več poslušati. — Pristavimo: Deržič dobro ve, da bo vlada sama izdelala oragmatiko in to v škodo železničarjev. Da so tega krivi zvezarji sami, ker niso povabli zastopnikov vseh želez, organizacij za izdelavo, enotne pragmatike, to pa vedo železničarji. Strankarska strast je bila tukaj večjat kakor pa stanovska ljubezen. Da se železničarji tega zavedajo, je priča klaverO* vdeležba njihovega lavnega shoda. Občinske volitve se bližajo.
Uradniške udoee ir
r is.
Zveza uradn ikih vdov in sirot naznanja
vsem članicam, da se vrše redno seje odbora četrtega vsakega meseca ob 4. popoldne v prostorih Št. Jakobskega prosvetnega društva-Ako pride slučajno na imenovani dan pravnik ali nedelja, je seja en dan pozneje oh isti uri.
aPasrpCoH i JSZ.
Uradnik, verziran v vseh pisarniških delih, govori slovensko, nemško, hrvat-sko, italijansko, aeloma češko, zmožefl knjigovodstva, išče primerne službe za takoj, Cenjene ponudbe na Jugoslov. strok-zvezo, Stari trg 2, I. nadstr.
Odgovorni urednik Anton MannCek.
Izd*i* konzorcij »Novega četa«.
Tisk« ludosiovensk* tiskarn* v LfabHaaL ' '
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne boleriue? ObCutek zadovoljstva dopri* m se Vam Fejleriev pravi El/a fluitil 6 dvojna-tih ali 1 vjlikt špecijalni steklenici 42 kroO-Državna trošarina posebej.
Trpite na počasni prebavi? Znprtiu? Ta zlo se odstrani s pravimi Fellerjevitni Elz®" kri*.'l]ioa«ii. 6 Skat Mic 1P kron. — 2e‘->deC okrepCuioCa švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. Dniot in poštnina posebej, a naice* neje. E u k e n V. Feller S'u biča d«n i»' E I s a i r K št. 245 H r v a t s k a.	D.
Izjava.
Podpisani Andrej M sle4, posestnik v Mekinjah št.3 pr! Kamniku izjavljam da sem neopravičeno in zapelian p° govorici drugih liudi osumil in ovadil orožništvu in sodišču Ivana Ja&outrfl« zasebnika v Kamniku na Grabnu št. 5h da je dne j.4 februarja 1921 zažgal moj pod, hlev in kozolec. Prepričal sem se, da je bilo moje sumničenje neupravičeno, in mu dajem s tem javno zadoščenje.
V Ljubljani, dne 16 marca 1921.
Andreji Maieš. Tovarna	Barva mkorritna blag«;
IRC RF.l f!T7	Kemttop	tinl ottl«k*L.
JUd. »uim	Sve olika ovratnik«,J*;
Ljubljana, Puljanskl naap 4.	-»	,~£T_
F»4ruf»lM: S» nbaroiva tl. 4. —   —
Podiulnlci: Maribor Novo ir.os o KoU»i*
8o»,vi,!.. a u-,38.	fliavnl trg.	itov. 39.