Klerikalci proti avstrij- skemu Ijudskošolskemu zakonu. Na avstrijskem katoliškem shodu, ki so ga priredili klerikalci na Tirolskem, se je razpravljalo tudi o Ijudskošolskem vprašaDJu. Poudarjalo se je, da ima učiteljstvo po tem zakonu preveč pravic in svobode. Dalje se je poudarjalo, da šola uči po tem zakonu preveč svobodomiselno in premalo v krščanskem duhu. Temu da je največ kriv ta Ijudskošolski zakon, ki je potrjen od eesarja Franca Jožefa I, a proklet od papeža. Stavila se je resolucija, v kateri se izraža: 1. da so udeleženci tegashoda odločno protitemu zakonu ingane priznajo; 2. da pozivljejo vse katoliške poslance v državnem zboru, da ta zakon preurede na Bk a t o 1 i š k i" p o d l a g i. — Torej oni, ki nam očitajo, da smo proti šolskemu zakonu, se sarai izrekajo proti zakonom. To so državi nevarni ljudje, so veleizdajalci, ker nočejo priznavati od eesarja potrjenih zakonov. Mi se sieer niraarao hvaliti s tem zakonora, ker se nam vkljub temu ne godi pod tem zakonom bolje — nego v konkordatski dobi. Da se pa klerikalci v resnici nočejo ravnati po tem, od cftsarja potrjenem zakoDU, nam kaže kranjski deželni šolski svet, kjer tega zakona splob ne marajo upoštevati. Tukaj naj bi ,,Sloveneeu, ki je strokovnjak za raziskavo nveleizdaj", malo podrezal. Mi smo se izrekli za ta zakon, katerega § 1. predpisuje versko-nravno vzgojo. Slovenee je zastopal na tem shodu Zitnik, ki je šel po ono podporo, ki jo je Pijeva družba odvzela BSlovencuu in BDoinoljubu". Kakor se poroča, je Žitnik slabo opravil svojo misijo, in naši klerikalci so izgubili 50.000 kron, katere jim je dajala Pijeva družba, da so brezplačno delili med ljudstvo Bkatoliško" — hujskarsko časopisje. — Za temi ljudrai drve tudi naši Slomškarji, ki so na šolski zakon prisegli, a rujejo tako proti njem — krivoprisežniki!