Leto 1878.
5
Državni zakonik
za
N
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IT. — Tzdan in razposlan dne 22. januvarja 1878.
5.
Ukaz ministra za bogočastje in uk dogovorno z ministrom notranjih reci od 31. decembra 1877,
da naj reči katoliških farnih občin oskrbujejo občinska zastopstva.
Dokler se ne napravi v §. 37 postave od 7. maja 1874 (Drž. zak. št. 50) v misel vzeta postava o uredbi in zastopanji farnih občin, po tem o oskrbovanji njihovih reči. dotle naj reči katoliških farnih občin opravljajo občinska zastopstva kakor do sili dob.
Ta zastopstva naj torej tudi po zdaj o prispevkih za svrlie (namembe) katoliškega bogočastja, ki zadevajo farne občine, ali katere so le te prevzeti dolžne, sklepajo ter poskrbevajo, da se založč in poberö.
Pričujoči ukaz se ne dotika področja cerkveno-skladnih odborov (komite-t°v, stavbenih odborov), kateri obstojé v posameznih kraljevinah in deželah po Posebnih deželnih postavah.
Lasser s. r.
Str ema,y r s. r.
O.
Postava od 3. januvarja 1878,
8 katero se dovoljuje v letu 1878 v vojake vzeti kontingenta vojaških novincev potrebna v vzdribo stoječega vojstva (vojnega pomorstva) in nadomestne reserve.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem:
Člen I.
se za leto 1878 nabirati izmed vojevitih ljudi zakonito poklica-letna kontingenta, namreč 54.541 mož za stoječe vojstvo (vojno Pomorstvo) in 5.454 mč>ž za nadomestno reservo.
(SloVMlUoh).
Dovoljuje 11,1 letnih vrst
Člen II.
Zvršiti to postavo naroča se Mojemu ministru za deželno bran, kateri naj se o tem domeni z Mojim državnim vojnim ministrom.
Na Dunaji, dne 3. januvarja 1876.
Franc Jožef s. r.
Auersperg’ s. r.	Horst s. r.
7.
llkaz ministra za bogočastje in nk in finančnega ministra
od 4. januvarja 1878,
v dopolnitev določil §$f,,r 4 in 34 zvršitvenega propisa od 25. marcija 1875 (Drž. zak. št. 39) k postavi od 7. maja 1874 (Drž. zak. št. 51) o prispevkih za verski zalog.
V dopolnitev določil ^§,ov 4 in 34 propisa od 25. mai'cija 1875 (Drž. zak. št. 39), izdanega v zvršbo postave od 7. maja 1874 (Drž. zak. št. 51) o prispevkih za verski zalog, ukazuje se: Fasijo o dohodkih in troskih, ki jo mora predložiti prispevek dolžna stranka, kadar trdi, da ji odmerjeni prispevek v verski zalog krati pristojnino (kompetencijo), podati je zadnji čas v 6 tednih po dnevi, katerega se ji je vročil plačilni nalog, odmerjajočemu deželnemu oblastvu; kajti, ako se to ne stori, moči je z razloga prikrajšane pristojnino zahtevati znižanje tega prispevka samo, če se izkaže, tla se je stan dohodkov in razhodkov pozneje izpremenil. Takisto se morajo tudi pod ravno to pravno posledico takšne premene dohodka v zmislu §. 34 zvršitvenega propisa naznaniti najpozneje v 3 mesecih po tem, ko se je dohodek premenil.
Ta ukaz pride takoj v moč ter je treba v vseh slučajih, v katerih se je — predno je bil ta ukaz razglašen, — kak plačilni nalog že izdal, zgornje rokove računiti od začetka veljavnosti pričujočega ukaza.
Streiuayr s. r.	■•retis s. r.
8.
lika/, trgovinskega ministerstva dogovorno % ministerstvoin notranjih reči od 8. januvarja 1878,
kateri z dopolnitvijo in delovito premeno v točki 3 vvodnih opomenj k tarifi meroizknstvenih pristojbin od 19. decembra 1872 (Drž. zak. št. 171) stoječih določil ustanavlja pristojbine gredoče meroizkusnim postavljencem za meroizkustvena dela zunaj urada in za tehnično pripomaganje
pri policijskih revizijah.
§• I-
Kadar kako meroizkustveno delo zunaj urada opravljajo in tako tudi, kadar pri policijskem pregledovanji v javni trgovini rabljenih mer, uteži, vag ali tehtni^ in drugih perskusu podvrženih predmetov tehnično pripomagajo, imajo me»-0'
izkusni postavljenci po naslednjih določilih pravico do dijet, oziroma dnevnic, m do povračila potnih in drugih troskov, katere plačati so dolžne dotične stranke ali občine, ki so prosile za preskus, oziroma pripomoč.
Prošnje, ki se — po tem ko je v kakem obrtniškem zavodu dovoljeno za dalji Čas preskušavanje mer, — od slučaja do slučaja podadö, da bi kak meroizkusni mojster tje prišel preskušavat, in tako tudi prošnje za sodelovanje meroizkusnih uradnikov- pri tržno-policijskih pregledih proste so štemplja, ter se smejo tudi samo z besedo dotičnemu načelniku meroizkusnega urada razodeti.
§• 2.
Pristojbine za preskušavanje zunaj meroizkusnega urada.
Pri preskusih zunaj kraja, v katerem ima urad svoj sedež, naj se v ime dijet zaračunja :
za pol dneva (5 ur ali manj)................2 gld. avstr. v.
če delo dalj časa trpi, — za vsak dan . .	. 4	„	„	„
Kadar je dovolj robe za preskušavanje, ima meroizkusni mojster dolžnost, v prvem slučaji do 5 ur, v drugem do 10 ur uporabiti v ta posel, vštevaje čas, ki ga potrebuje za vožnjo tja in nazaj.
Ako meroizkusni mojster za meroizkustveni posel, vštevši pot tja in nazaj, kateri dan uporabi čez 10 ur, naj zaračunja za 11 do 12 ur po 5 gld., a če opombi Čez 12 ur, po 6 gld.
Stranka naj v tem slučaji izroči meroizkusnemu mojstru potrdnico o času na meroizkusni posel (ne računeč časa poti) uporabljenem, po kateri bode moči predati partikular (§. 6).
Za pot tja in nazaj je zaračunjati vsakokratno poštno jezdnino (jezdârino) za dva konja brez pritičnib pristojbin, po številu mirijametrov, kolikor se jih je v resnici prevozilo; a pri takih razdaljah, ki — gredoč tja in nazaj — ne iznesö ®kupaj čez 15 kilometrov, in tudi tedaj, če ne iznesö ni celih 4 kilometrov, naj
se računi po 21 kr. avstr. v. za vsak kilometer.
Vrhi tega smejo se v račun postavljati cestdrine, kolikor jih prihaja na pre-v°ženi kos ceste po številu cestarinskih postaj, ter ni treba opravljenega plačila 7‘ boletami izkazovati.
Kar se tiče voženj v Dunajsko okolico, ustanavlja se, da se voznine po J^ksi smejo dovoljevati samo za voze z enim konjem in samo za take vožnje, za katere so v Dunajskem redu za fiakre in samce odmerjeni določni zneski, a za ^ugo vožnje naj so zaračunja vsakokratna poštna jezdnina, kakor je zgoraj Ustanovljeno.
(le se kdo vozi po železnici, sme zaračunjati 2. a če se vozi na ladiji par-
1. razred.
Za vožnje z kolodvora in na kolodvor naj se ondi, kjer so voznine po ^blastvu ustanovljene, v račun postavlja oblastveno določena tarifa za voz z enim °njem, a v drugih krajih v tistem kraji navadni znesek za podoben voz, kakor Se Uradno pozvé, ako bi treba bilo.
Troška za prevoz meroizkusnih štempljev in vžigalnega železja zaračunjati ni ^opuščeno.
Nasproti naj se, kjer stvar takö nanese, v račun postavljajo troškovi za pre-
drugega pri preskusu potrebovanega orodja (n. pr. priglednih plinomerov), ^ potrebno pripomoč pri delu, ako stranka sama za-njo ne poskrbi, in sicer v«oti resnično izdani.
a) Dljefp.
h) Potni troskov!.
e) Troškovi z A prevožnjo mero i/.ku.sncga orodja in za pripomoč-nike pri delu.
a) Dijete.
b) Vozni trolkovi.
c) Troskovi za prevožnjo mero-izkusnega orodja in za pripomoč pri dein.
a) Dnevnice.
b) Potni in vozni troskovi.
§• 3.
Pristojbine za preskus in štempljanje v kraji, kjer je meroizkiisui urad, vendar
zunaj urada.
Pri preskušnjah opravljanih zunaj urada, vendar v tistem kraji, kjer stoluje ta urad, naj se zaračunja:
za en dan....................................2 gld. avstr. v.
za pol dneva.................................1»	»	„
Kadar je dovolj posla, ima meroizkusni mojster dolžnost, v prvem slučaji po 8, v drugem po 4 ur delati.
Troski za vožnjo smejo se zaračunjati samo na Dunaji, in to za voz z enim konjem brez čakdrine tedaj, kadar je dotično mesto od urada čez pol ure oddaljeno.
Za odpravo vžigalnega železja, potrebovanega pri oštempljavanji, sme se v tistem kraji navadna nošnina v račun postaviti.
Na Dunaji te ni v slučaji pod 6J, če se vzame voz,
Gledé prevožnje drugih meroizkustvenih priredov ali priprav, in gledé potrebnih pomočnikov veljajo določila v §. 2, pod c) dana.
§• 4.
Pristojbine za tehnično pripomaganje pri policijskih ogledih.
Za tehnično pripomaganje pri policijskih ogledih ali revizijah v trgovin1 rabljenih mer, uteži, vag in drugih preskusu podvrženih reči smejo meroizkusni postavljenci v imenu povračila, pristoječega jim po §. 12 v ukazu trgovinskega ministerstva od 3. aprila 1875 (Drž. zak. št. 45) potegovati dnevnice v naslednji izmeri :
v kraji uradnega sedeža	zunaj tega kraja
za en dan . .	... 2 gld. avstr. v.	2 gld. 50 kr. avstr. v.
za pol dne..............1	*	„	»	1	»	50 „	„	„
Gledé povračila potnih in voznih troskov veljajo določila pod b) v §§. 2 ali 3 stoječa, po tem, kakor se je uradno delo opravilo zunaj kraja, v katerem ima urad svoj sedež, ali pa v tem kraji.
§. 5.
Splošna določila.
V zgornjem za preskuse zunaj uradnega kraja in za tehnično pripomoč pr* policijskem pregledovanji ustanovljene pristojbine naj v enaki izmeri zaračunjajo meroizkusni mojstri in meroizkusnih mojstrov pomočniki, ako le tem poslednjič omenjenim sam načelnik meroizkusnega urada delo izroči.
Isto veljâ za ta slučaj, ako izimno preskus zunaj urada kak c. kr. meroizkusni nadzornik opravi.
Ali za preskus in potrdbo pravilnih ali normalnih priprav (§. 72 meroizkusnega reda od 19. decembra 1872) zunaj meroizkusnega urada pristoji mero-izkusnim nadzornikom dijeta njih činovnemu razredu primerna.
Potni ali vozni troskovi se takrat ne zaračunjajo, kadar stranka, ozirom» občina sama vozno priliko oskrbi.
§• 6.
Kako sc pristojbine zaračunjajo.
Pristojbine se zaračunjajo s partikularjem, katerega prejemnik od sebe da, in načelnik meroizkusnega urada, potrdivši na-njem dano naročilo in zvršeno uradno djanje in pa uporabljeni čas, pošlje pristojnemu okrajnemu glavarstvu, pri uradnih delih na Dunaji, v Pragi ali v Trstu pa dotičnemu mestodrstvu. Okrajno glavarstvo (oziroma mestodrštvo) naj partikular pregleda, davkovnemu uradu (oziroma deželni glavni ali finančni blagajnici) v izplačilo nakaže ter ob enem izda plačilo dolžni stranki ali občini nalog, da naj v 14 dnevih plačilo opravi davkovnemu uradu.
Ako je meroizkusni postavljenec kdaj en dan ali več dni zaporedoma v več krajih uradna dela opravljal takö, da je šel od kraja do kraja ter se je iz poslednjega kraja povrnil v uradni kraj, to je skupno vsoto pristojbin, idočih mu po določilih §§fov 2, 3 in 4 in pa nabravših se potnih troškov sorazmerno porazdeliti na posamezne stranke ali občine, in to dijete ali dnevnice po meri uporabljenega casa, a skupne potne troškove v razmeru tistih vsot, ki bi prišle na posamezne stranke ali občine, ako bi vsaka izmed njih, nezavisno od druge, bila postavljenca neposrednje poklicala iz kraja, v katerem ima meroizkusni urad svoj sedež.
Kadar se v katerem kraji zunaj uradnega sedeža pri več strankah mero-izkusna dela opravljajo, to naj se dijete, kar jih pride, v primeri uporabljenega časa, a potne troškovi po enakih delih porazdelé na posamezne stranke.
Porazdelbo dijet in potnih troškov na posamezne stranke ali občine mora vložitelj v svojem partikularji poočititi.
O pritožbah plačilo dolžnih dotičnikov ali pa vložiteljev partikularja zoper vsote, kakor jih je okrajno glavarstvo ugotovilo (likvidiralo), razločuje deželno «blastvo, dovprašavši meroizkusnega nadzornika. Gledé uradnih djanj, katera se vrsé na Dunaji, v Pragi ali Trstu, biva trgovinsko ministerstvo tisto oblastvo, na katero je podajati pritožbe.
§• 7.
Ta ukaz pride v moč tist dan, katerega se razglasi.
Lasser s. r.	Chlumecky s. r
».
Postava od 11. januvarja 1878,
s katero se dajo določila gledé kontadinskega in kolonskega razmerja v zdanjih sodnih okrajih Dobrovniškem, Cavtatskem, Stonskem in Pelješeskem kraljevine dalmatinske.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• I-
Dolžnost, ki jo v zdanjih sodnih okrajih Dobrovniškem, Cavtatskem, Ston-*em in Pelješeskem kraljevine dalmatinske lcontadin kakor takšen ima neke öeve raboto delati, preklicuje se.

^ventach.)
§• 2.
V povračilo za to raboto, kolikor po dozdaj veljavnih pravilih pristoji, naj kontadin padronu, ako se stranke o tem ne domenijo drugače, vsako leto plačuje po pet goldinarjev in to po izteku leta, ter mora odslej pristojno skrbeti za vzdržbo hiše. ter o svojem trosku zvrŠevati navadne poprave. Tudi mora v vseh slučajih povračevati vsako javno davščino, katero je od kontadinske hiše opravljati, ter velja za potirjevanje povračila te davščine tist postopek, kateri je za potirjevanje kolonskih davkov po upravnem potu ustanovljen.
§• 3.
Ako se kontandinsko razmerje razveže, treba je v tistih slučajih, v katerih kontadinu za to. ker je zemljišče kontadinskemu razmerju podlogo dajoče kakor si bodi poboljšal, po dozdanjih dotičnih pravilih neko odškodovanje pristoji, — ako ni*posebnega dogovora o tem. — še predno kontadin z zemljišča gre, ustanoviti vrednost poboljšanja po obojostransko postavljenih, ali — kadar bi na to stran kak pomislek bil, — po sodno imenovanih zvedencih kot razsodnikih ter dolžnost plačila v podobi razsodniškega, nobenemu vzklicu ne podvrženega sklepa izreči.
Isto velja za ustanovitev vrednosti škode, ki bi bila vstala po izpridenji (poslabšanji), in dotičnega povračila, katero je plačati.
§• 4.
Vsi prepiri, ki nastanejo med padronom z ene in kontadinom z druge strani iz kontadinskega razmerja, in prepiri med padroni in njih koloni iz kolonskega razmerja, s prepiri o motenem posedu vred spadajo pod sodno oblast civilnega sodnika.
§• 5-
Razsodbe pravokrepne, ki so jih do začetka veljavnosti te postave o takšnih prepirih, katere §. 4 pozdaj odkazuje sodiščem, politična oblastva storila, in pa nagodbe ali poravnave o takih prepirih pred političnimi oblastvi sklenjene) enakšne so v zmislu §f" 385 sodnega reda za Dalmacijo sodbam, ki so jih sodišča izrekla, ali sodnim nagodbam.
§• 6-
Pričujoča postava pride v moč 1. dne januvarja tistega leta, katero pride p° nje razglasitvi.
§• 7.
Zvršitev te postave je naročena mojim ministrom notranjih reči, pravosodja in financ.
Na Dunaji. dne 11. januvarja 1878.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r. Yasser s. r. Glaser s. r. I»retis s-r*