iuserati ae sprejemajo in ve!j» SriHOpua vrsta:
S kr., ee se tiska ikrat,
12 „ „	.. 2 „
H* ., ,, n „	‘1 jj
Pri večkratnem tiskanji . ..,ua primerno zmanjša.
R ok o p Uš
se m vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo .ai.ninistraeija) in ekspedicija n* velikem trgu h. štev 9. il nad-itropji.
Filititiiliit za slivnsRi ierod.
Po pošti prejemen velja
Za	telo leto	.	.	JO	g).	-
Za	poileta	.	.	5	,,
Za	c-etrt leta	-1	,,	J
V administraciji velja:
Za	telo leto	.	.	S	gl.	40	kr
Za	poi leta	,	4	20	„
Za	četrt leta	.	.	•>	.,	10
V Ljubljani	na	dom nošiljan
'eija OO kr. več na jh<>
Vredništvo na velikem trga it st 9. v II. nadstropji.
izhaja po trikrat na ted sicer v torek, četrtek in so.
Govor grofa Riharda Belcredija
pri splošni debati o šolski noveli v gosposki zbornici 19. feb ru arij a 1883.
Slavni zbor! Odsek, kateremu sem bil jaz prvomestnik, je imenoval le dvoje določeb v predlogi, določeb v predlogi bolj važnih, namreč one v §§ 21. in 48. Kar pa se tiče drugih določeb je odsek nasvetoval le take premembe, ki se dajo doseči v poraznmljenji se slavno vlado. Odsek pravi v poročilu, da je sicer imel dosti povoda, razroišljevati se o šolski postavi, ki je že dvanajsto leto veljavna, kaki so bili njeni vspehi, a vsled posebnega naročila slavne zbornice, držal se je mej vladnega predloga.
Gospoda! Poznate tedaj vzrok, zakaj se je zdrževal odsek in zakaj poročilo ne more povedati kaj več, a ne morete vedeti, iz kacega vzroka so si posamezni udje tega odseka naložili to zdrževanje, in ker jaz ljnbim jasnost in odkritosrčnost, hočem pri tej^priliki povedati in razložiti, kar jaz mislim o ti stvari, določno pa pristavljam, da govorim le v svojem imenu in si ne prisvajam pravice, da tudi zastopam misli drugih udov v odseku.
Samo ob sebi se razume, da bodem glasoval za predlog, ker pripadam k večini v odseku, tembolj, ker do dobrega razumem, da se vlada le z veliko previdnostjo in varnostjo loti prenarejati šolsko napravo dvanajstletnega obstanka, ki obsega skupne koristi, ki je vstanovila pravne razmere, in
šteje dan danes mnogo takih, ki so zmirom pripravljeni to napravo braniti in nagovarjati, ker se tako strinja in je v ozki zvezi s preobladajočim tokom današnjega časa. Ukreniti bistvene prenaredbe, treba bi bilo poprej, tla za to pripraviti. Tega vlada sama ne more storiti. To pripravo si mislim tako, da se med prebivalstvom duhovi v to pripravijo, da bodo znali razločiti, kaj je resnica, kaj je zmota v ti stvari, da bodo razločili med unanjim leskom in med notranjo vrednostjo, in da bodo znali razločiti o tem, kaj se pravi resno spolnovati svoje dolžnosti, in kaj brezskrbno in složno živeti.
V prostem političnem življenju velja načelo: Vsak se mora sam postaviti, in le kdor živi po tem načelu, sme pričakovati, da kaj stalnega doseže. — Prosto se smem razgovarjati, in to hočem storiti, ko-likorkrat se ponuja prilika, ker ljudsko šolstvo je ■ naprava toliko važna, da mislim zanemarjati svojo dolžnost ko državljan, ako v stran devam svoje prepričanje in se bojim stopiti v razgovor. S tem sila malo dosežemo, ako se vsegdar, kedar pride ta predmet v obravnavo po jedni strani pov-darja, „naprava je izvrstno dobra" a po drugi strani naprava je zelo pomanjkljiva.
Konečno moramo vendar enkrat stvar glo-bočeje preiskovati, premišljevati, ali so šolske naprave res take, da se z njih pomočjo doseže ali doseči more najimenitnejši namen in cilj, namreč versko-nravna vzgoja in tudi vzgoja za praktično življenje. Dasiravno ta
predlog (šolska novela) načelov ne pre' reja, vendar se dotika najvažnejših stvari, tedaj mi dovolite gospoda, da tudi jaz govorim o teh najvažnejših točkah, ki so verska vzgoja, pedagogiško-didatično poučevanje in gmotna korist. Navesti moram še daljši vzrok, ki mi danes veleva govoriti.
Uže dle časa se trudijo jeziki iu peresa, da naslikujejo strahove nad temi, ki pravijo da ima ljudska šola, kakoršna je sedaj, nekaj napak in resnih pomanjkljivosti. Pravijo, ti oporekovalci ne privošijo nižjim ljudem vzobraženja. Da, o takih še celo trdijo, da ne govore resnice, ko pravijo, da je ljudska šola brezverska, a taka pa res ni. Čestokrat sem bral sam kaj jednacega in čas je, da se o tem govori resna beseda. Nekateri imajo zelo kratek spomin, kedar hočejo doseči strankarske namene, zatoraj pa pozabijo, kar se je govorilo ta čas, ko je bilo 1. 1869 posvetovanje o ljudski šoli, da so namreč vsi zagovorniki hvalili nje poglavitno prednost, ki je v tem, da postane, šola brezverska. Ko je bil 1. 1881 meseca decembra razgovor o tem, sem se jaz tudi vdeleževal debat. Propali smo ta čas. Po-bitje po sovražniku, katerega čislamo, me priganja, da stvar vnovič preiskujem, da jo, če moč, še bolj temeljito prevdarim, in nasledek je, da sem o stvari še nekaj bolje podučen, kakor sem bil takrat. (Dalje prih.)
Popotne opazke scenskega učitelja.
(Roditeljem in učiteljem napisal Iv. Huj barski.
(Konec.)
Med tem sem se zamislil v svoje otroške dni, v one čase, ko mi je stari hlapec Marko pripovedoval o svojem vojaškem življenju, o očetu Radeckiju, o težavnih marših in strašnih bitvah. Vse to mi je s tako navdušenostjo pravil, da so mu včasih solze v oči nastopile, in s tem je tudi meni nekaj svoje ljubezni do domovine in cesarja v srce vsadil. In zato me še zdaj tako veseli, če na svojih potovanjih simo tam o opazim, da uidi drugih ljudi srca gorko bijejo za Boga in cesarja in domovino, nasproti pa me žalost obide, če vidim, da ni tako.
Tudi v tem mestu se je moje veselje kmalu v žalost spremenilo. Ko namreč iz cerkve pridem, vidim pred šolo trumo odrešenih ljudi in zraven njih godce.
»Kaj pa ho sedaj ?“ vprašam.
„Otroci imajo izlet, ker jim je krajni šolski svet veselico naredil na čast svitlemu cesarju."^
To je vredno videti, si mislim ter ondu čakam.
Kmalo začnejo čvrst vi otroci po vrsti iz šole prihajati. Toda kaj je to ? Jaz si svoje očala popravljam, brišem, pa vedno se mi zdi, da ne vidim prav. V prvi vrsti je nesel: najkrepkejši fant zastavo črno-bele barve. Kaj neki to pomeni, saj nismo na Pruskem, ampak na Slovenskem v cesarstvu Avstrijskem. Med tem ko tako premišljujem, priti-rajo drugega fanta sčrno-rumeno zastavo v prvo vrsto, uni s črno-belo pa je moral iti v zadnjo vrsto. Slovenske trobojnice ni bilo videti nikjer. Meni se je to zdela odurna demonstracija na slovenski zemlji proti Slo • vencem, ter sem nevoljen šel s prijateljem na veselico, kjer me je prijatelj krajnim šolskim svetovalcem predstavil.
Veselo je bilo na veliki ledini med veselimi otroci, pa na prusko zastavo vendar nisem mogel pozabiti. Ni trajalo dolgo, kar se mi je ponudila prilika, da poprašam, zakaj da je fant z otroci tudi prusko zastavo nosil. Na moje pohlevno vprašanje odgovori eden precej zhodljivo: »Gospod, vi ste ultra!" Jaz mu odvrnem: »Ne vem, kaj hočete s tem povedati, pa to. vam očitno povem, da
se mi zdi izdajalstvo do cesarja in domovine, če se pri nas pruska zastava javno nosi.“
„Vi pač lepo govorite, pa zabite, da vaši rojaki škilijo v Moskvo in Rim.“
»Dragi gospod ! jaz in moji rojaki smo katoličani in imamo spoštovanje do Rima, ker je ondi sedež sv. Očeta, poglavarja katoliške cerkve; jaz in moji rojaki pa smo tudi Slovenci in gojimo simpatije za svoje sobrate, dobro vedoč, da kri ni voda, a iz-dajalstva nam ne more nihče očitati. Jaz in brez dvombe vsi moji rojaki gorimo in živimo do zadnjega vzdihljeja za ljubljeno Avstrijo. Dober katoličan je dober državljan, zato smo Slovenci vedno zvesti Avstrijani bili in še smo. »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane." Slovenec je zvest cesarju in zvest domovini." — Te besede so me jako razburile, in gospod, kte-remu so veljale, se je začei zagovarjati, češ, on govori le iz svojega stališča, pa ta izgovor se mu je slabo prilegal. Jaz sem mu hrbet obrnil in šel med otroke, ki so veseli igrali različne igre.
Dragi čitatelj! če ti kedaj grenkost življenja preseda, poglej v jasno nedolžno otroško oko in videl boš, kako to dobro de člo-
Politični pregled,
V Ljubljani 28. febrimij*.
Avstrijske dežele.
Z Dunaja. V ponedeljek 2(5. februarija je bila seja državnega zbora z naslednjim programom. 1. Volitev uda v odsek zarad zadeve Kaminskega, mesto izstopivšega, dr. Klaiča. 2. Tretje branje postave o skladanji zemšljišč. 3. Prvo branje šolske novele, kakor jo je sklenila gosposka zbornica. 4. Poročilo obrtnega odseka o premembab, katere je nasvetovala gosposka zbornica k obrtuij-ski noveli. 5. Drugo branje državnega proračuna in denarstvene postave za 1. 1883. — Poslušalcev je prišlo mnogo, ker so se nadejali pikre debate o budgetu, a ta pot še ni prišel na vrsto; vendar se levica ni mogla zdržati, da bi bila minula seja kar tako gladko. Gosposka zbornica je sklenila k § 38 obrt. postave dodatek, da se morajo tisti, ki prodajajo obrtnijske izdelke, skazati, da so sposobni dotičnega rokodelstva, ta dodatek poslancu Mengerju ni bil po godu, govoril je pa tudi zoper zadruge, ki se nameravajo ustanoviti in sploh zoper vso predlogo. Ker pa nasveta ni stavil, je ostalo samo pri besedah, odgovarjala sta mu poslanec Loblich in poročevalec Belcredi. Pri § 114 se je šalil poslanec Mačeko nad pristavkom besedice „versko“, ker je rečeno, da morajo zadruge skrbeti tudi za versko izobraženje rokodelskih dečkov. Poročevalec Belcredi je rekel, da je bila ta beseda tudi že v dosedanjem obrtnijskem redu. Sicer je pa levica zanikala vse, kar je bilo nasvetovanega
bata nadaljevati. O pričetku seje je pred-našal denarstveui minister predlog, kako se ima naravnati primanjkljej.
Cesarjevič Rudolf je šel v Berolin, na kolodvoru so ga sprejeli cesar, cesarjevič in princ Viljem. Cesar je spremil cesarjeviča Rudolfa v grad, kjer ga je pozdravil princ Valeski (angleškega prestola naslednik.)
Iz Ogerskega. Državni zbor pri nas letos marno dela, rešil je že več postav, ki so leta in leta čakale razrešanja, omenimo le liharske postave in dr. To pride od tod, da je močna večina, ki samovestno postopa. Želeti bi bilo, da bi čas resnega delovanja trajal vsaj še nekoliko časa, a upanja tudi ni, ker v prihodnji »seji bode že razburjenost zarad prihodnjih volitev begala delavnost zbora. Želeti bi bilo, da bi parlamentarna doba, ako ne 5 vsaj 4 leta trajala, vendar poslanci se ne upajo kaj tacega predlagati, to bi vo-lilcem ne bilo po godu, in bi rekli, da se jim krati volilna pravica.
Veliko manjših a važniših postav je bilo razrešenih, vsled katerih se bode zboljšalo denarstvo. Najvažnejša bode postava v prenaredbi davka zarad vinskega cveta, ki bode tudi še sprejeta v ti seji. Avstro ogrska čolna konferenca, ki stopi skupaj
kar molče s sedenjem. Poslaniška zbornica je na Ogerskem v ozki zvezi z ljudstvom.
je tedaj sprejela obrtnijsko postavo tako, kakoršna je prišla iz gosposke zbornice in sedaj se bode predložila v najviše potrjenje.
27. februarija. Danes se je začela v državnem zboru splošna debata o budgetu. Govorili so trije za in trije zoper. Naš poslanec g. Klun je govoril skoraj celo uro, ter omenil, kar je sedanja vlada storila za gospodarstvo, pa tudi kar se ima storiti za enakopravnost Slovencev. — Toda v prihodnjič kaj več o tem. Jutro se ima de
piištevajo takemu učitelja službena leta, potem se bode že kedo najdel. V ti obliki sicer ministerstvo ni moglo uslišati prošnje, svetovalo je pa deželnemu šolskemu sveta, naj napravi namesto zasebne šole podružnico javne šole, ter naj privzame ono obljubljeno dotacijo, potem se lahko tamkej umeščenemu učitelju leta prištevajo. Ob jed-nem z imenovano prošnjo je pa deželni šolski svet prosil, naj se daje gojencem učiteljišča prilika, da se za silo nauče laškega jezika, ker po tovarnah je veliko laških delavcev, potrebno bi bilo, da bi učitelji ljudskih šol po takih krajih bili zmožni laškega jezika. — Kaj poreko drugod na tako postopanje deželnega šolskega sveta v Pre-darlskem, kaj poreče na to deželni šolski svet na Koroškem, ki tako ra 1 usliši prošnje za zatiranje slovenskega poučevanja po ljudskih šolah? V istini, ko bi povsod tak duh vodil šolska svetovalstva, ne bilo bi prepira zarad narodnosti.
Vnanje države.
Obravnave med prusko vlado in Rimom zarad cerkvenega miru se še zmirom nadaljujejo, časopisi so razglasili pismi sv. Očeta do nemškega cesarja dne 3. decembra 1882 in dne 30. januarja 1.1. Sv. Oče ho-
te dni, bode, tako se nadejamo, stvar tako cejo dovoliti škofom, da naznanijo deželni
rešila, da se bode dala ta reforma speljati. — Med ogerskim plemstvom je pretekle dni smrt imela bogato žetev. Občinstvo se je sploh zanimalo in imelo sočutje z obitelji umrlih, povsod so govorili o umrlih Feste-stičih, o Degenfeldu in Csakymu. Plemstvo
Šolske razmere na Predarlskem.
Pri prerovu pod goro Ari je veliko delavcev iz Laškega z otroki Ljudska šola v Klo-sterle jim je predaleč, tudi laški otroci ne razumo nemškega poučevanja. Podvzetnika brata Lapp sta obljubila vsako leto, dokler traja delo, dati 500 gl. podpore za šolo, ki ima biti v Langen na gori sami, da se dobi učitelj zmožen laški in nemški poučevati. Dosihdob niso dobili tacega učitelja, deželni šolski svet je prosil pri ministerstvu, naj se
vladi umeščenje župnikov, še preden se pregledajo majeve postave, a brezpogojuo tirjajo cerkveno oblast župnikom in svobodo pri cerkvenih opravilih, drugič pa za škofe vzgojo in vzobraženje duhovenskega naraščaja. — Pri budgetni debati dne 22. in 23. pret. m. ni hotel minister bogočastja ničesa povedati, kako je kaj z odgovorom na pismo sv. Očeta, in ko ga je Windthorst vprašal, zakaj se ne izvršuje postava sklenjena 31. maja 1882, ki ustavlja boj zoper katoliško Cerkev, navedel je minister troje vzrokov 1. prošnjo prebivalcev mesta Kolina, da se pokličejo nazaj prognani škofje; 2. prepir zarad mešanih zakonov; 3. volitveni program Windhorstov. Vidi se iz tega, da praska vlada le noče prijenjati, vzrokov za svoje zatiranje povsod najde, ker jih išče. FrajniavrarjUa Pruskem
veku. Jaz sem med veselimi otroci vse drugo pozabil in veselo gledal njihovo živo gibanje. Saj sem se pri tem spomnil, da sem se tako iz celega srca tudi jaz nekdaj smejal, tako vesel in živ bil pri igrah na paši, pa to je že bilo davno in Bog ve, zakaj me vselej solze posilijo, kadar na to mislim.
Ko sva se s prijateljem vsega nagledala, šla sva nazaj v mesto in jaz drugo jutro proti domu. —
Dozdevalo se mi je, da sem na tem potovanju že zadosti videl in želel sem biti doma; kajti naj se človeku drugod še tako dobro godi, sčasoma se vendar hrepenenje po ljubem domu v njemu vzbudi. Krenem jo torej drago jutro naravnost domu. Na cesti me je došel kmet z vozom in me povabil, naj se k njem vsedem, če hočem. Meni je bilo to povabilo všeč, ker se rad pogovarjam s priprostimi ljudmi in tu se mi je taka prilika ponujala. Otroci, ki so šli v šolo, so naju trumoma srečavali. To da kmetu povod, da reče: „Kako se pač vse spreminja! Ko smo mi v šolo hodili, morali smo vsakega glasno pozdraviti, lepo mirno in tiho iti in če je kdo te učiteljeve zapovedi prelomil, mu je šiba po plečih pela, da si je dolgo pomnil. V šoli smo se učili krščanskega nauka, brati, pisati in računati, kar smo se v
4. 5. ali 6. letih dobro naučili, potem pa smo morali doma delati. Zdaj pa kakor vidite otroci nikoga ne pozdravljajo, po poti kričijo in skačejo kakor divjaki in še v šoli jih učijo skakati in plezati; brati iu pisati se komaj za silo naučijo, ker jim Bog ve kaj vse drugo v glavo vbijajo, in kedar 8 let po šolskih klopeh hlače trgajo, ne vejo skoro nič, pa tudi nečejo ubogati in ne delati. Kaj bo pač iz teh otrok?"
Iz kmetove tožbe sem spoznal, da ima zdravo pamet, torej sem z veseljem začel ž njim pogovor o srednji šoli. Rečem mu: „Vaše pritožbe zoper novo šolo so res opravičene, in marsikaj bi moralo zlasti na deželi v kmetski šoli drugače biti. Ali pa veste, kdo je kriv, da so sedaj takšne šole. Ne bodite hudi, če vam naravnost povem, da so veliko kmetje sami krivi, ker so v deželni in državni zbor take poslance izvolili bili,
kteri niso poznali potreb kmetskega ljudstva
ter so sedanjo šolsko postavo tako naredili, da je morebiti dobra za velika mesta, ne pa za kmete. Po mnenju mnogo pametnih mož je namreč to ena največih napak šolske postave, da nobenega ozira ne jemlje na krajne razmere.
Zanaprej bodo tedaj morali kmetje na to gledati, da v državni zbor pošljejo take
može, ki bodo volje po postavni poti šolsko postavo tako spremeniti, da bode se v njej tudi na kmetske razmere ozir jemal; da bodo mesta imele šole primerne mestnim otrokom, in vasi take, ki bodo primerne za kmetske otroke.1'
Imel še sem marsikaj na jeziku, kar sem hotel svojemu vozniku povedati, a on je z vozom krenil na stransko cesto in jaz sem poslovivši se od njega šel dalje po veliki cesti. Samo na to sem še ga opomnil, da naj pazijo, koga da bodo pri prihodnjih volitvah volili za poslanca; če se jim kdo pride za poslanca ponujat, naj ga naravnost vprašajo, kako on misli o šolskih postavah in kaj hoče storiti, da se kmetskemu ljudstu pripravniše šole osnujejo.
„Z Bogom!" je zadonelo od obeh strani in vsak sva šla svojim potom.
Jaz sem še tisti večer doma celo svoje potovanje v duhu še enkrat premislil, in poznej sem te črtice zapisal in jih Vam, gospod vrednik! poslal, da bi jih priobčili; kajti mislil sem. da bi nekoliko vendar vtegnile pripomagati, da bi se tu ali tam z odgojitvijo vaše nadepolne mladine krenilo na boljšo pot.
V to pomozi Bog!
ne morejo videti katoliške Cerkve, Rim jim je trn v peti; »sila kola lomi14 pravi pregovor, vladam pa rudeči komunizem na vrata trka, bajoneti in topovi ne morejo tukaj miru napraviti, vlade se ozirajo po rešilni zvezdi, državniška modrost jim kaže pot v Eim, a framasonsko sovraštvo jim brani odkritosrčno pot nastopiti, zato odlašajo in odlašajo, vzroke pa le zvračajo na katolike; je odkritosrčnosti, ni je stanovitne volje, radi bi, pa tudi ne. Banjki ruski car je od lašal spravo toliko časa, da ga je smrt prehitela, a naslednik njegov ni hotel dlje časa odkladati sprave, in Eim ko vidi odkritosrčno prizadevanje, se nikdar ne obotavlja. Kulturni boj na Pruskem sicer ni tako okruten, z raklejimi pripomočki (?) hoče Prus to doseči, kar je nameraval Eusz okrutno silo; bolj po Herodeževo hoče Cerkev zasramovati, zato pa se zvija in zvija, da bi mu svet verjel, koliko miroljuben in spravedljiv je, a sv. Oče so trdi in neizprosljivi! Toliko je gotovo, da pruska država ravno tako po trebuje miru, kakor si ga katoličanje žele, —• slabeje pa se katoličanom ne more goditi, kakor se jim sedaj godi, čemu bi tedaj sami kovali si verige, ko imajo sedaj proste roke.
Pri omenjeni debati dne 22. t. m. je poslanec pl. Schorlemer-Alst, vladi naravnost očital, da hoče katoliško Cerkev popolnoma v vladne spone zakovati. Dalje pravi, nemogoče je, da bi Cerkev privolila v to, da naznanja umeščenje fara, ako ob jednem ostane prepoved cerkvene službe Božje in cerkvene oblasti, pa vzgoja duhovnikov po državnih nazorih. Mi hočemo imeti rimskokatoliške duhovnike, pa ne kraljevo pruskih Katolško prebivalstvo je sploh te misli, da nimajo, pričakovati še kake pravice.
Iz Rima se naznanja, da bode prihodnji konsistorij teden pred cvetno nedeljo.
Iz Rima. (c f 1. dne 24. februarija.) Vlada je odgovorila na interpelacijo zarad pridržka izvrševalne pravice škofom, da je le nekaj malo škofov, katerim se ta pravica ne dovoli, in da še le malo časa čakajo na te pravice, sicer je rekel minister, da se to zgodi, ker papež sam imenujejo škofe, a vlada jim pa pridržuje prihodke. V seji 22. p. m. je pa omenil Mezzario župnikov na Laškem. Postava zarad odprave samostanov je obetala, da se bodo iz prihodkov samostanov duhovnom zboljšale plače. Tega denarja je uže sedaj 700.000 lir, s tem bi se uže dalo kaj doseči. Od 20.000 župnikov jih ima 9000 manj kakor 800 lir na leto. Marcora je rekel, da se tem 9000 župnikom slabeje godi, kakor pometalcem po ulicah. Zanardelli je rekel, da to je vse res, ali država nima denarjev.
V laškem parlamentu stvari dozorevajo, stranke se ločijo, tudi skrajna levica je v razkolu. Sedaj več ne skrivajo, da gre za odpravo kraljestva. Agostino Bertani, kolovodjev eden, piše v „Riformi“, da on sicer čisla program monarhistov, a zahteva, da naj njega in njegove ne sumničijo zarad njih programa ter pravi, da je njih program, program vseh demokratov. Kraljestvo se mora z demokracijo zložiti, ako hoče v Italiji še dalje živeti. Bertani je tudi za reformo vstave, ni tedaj dalje dvomiti, da hoče kraljestvo priznati le kar mimogrede. On se nadeja, da bode kraljestvo samo spoznalo, da je odveč, in on hoče tudi nagovoriti monarhiste naj delajo v tem smislu.
Rigattieri, ki je 1. 1. mesca decembra
pride pred porotnike, ker je kriv zločinstva, najedel, mu bo hišo in gospodarske poslopja
zarad kterega bi se bila lahko vojska unela se sosedno državo.
Na Francoskem je ministerski predsednik Ferry izpeljal, kar je obetal in kaluže 4 tedne Francosko vznemirja. Služeb so odstavljeni: vojvoda Amaule, general divizij; vojvoda Chartres, nadpolkovnik in stotnik pri topništvu; vojvoda Alencon. Do-tični so neutegoma popustili svoje službe in se poslovili pri častnikih in prostakih.
Z Berolina 25. februarija. Pri kulturni debati pretečene tri dni je vlada sama odgovarjala na vse napade središča, ne konservativci niti naprednjaki se niso vti-kovali v to, da bi bili branili in zagovarjali Bismarkovo politiko, ki preganja katolike. — To molčanje je bolj pomenljivo, kakor bi bilo vse govorjenje. Oboji spregledujejo, da Bismark tako rekoč kupčuje za mir, on bi rad središče uporabljeval za svoje politične namene, in to jim ni po volji. Liberalcem tako
požgal, okna potolkel ali ga kje počakal in reveža od dela in truda vsega onemoglega do dobrega namahal. Mar li se to še ni zgodilo ? Mar li se je enkrat, dvakrat primerilo? Žalibog, le premnogokrat. Seveda tega gospodje po Dunaji ne vedo, kjer je precej polno policajev okoli njih, če le kdo za šalo ali po nesreči gospodovemu psičku — ne gospodu — na nogo stopi.
Dokler bodo vjetniki boljšo hrano imeli, kakor vsaki kmet, in zraven še zaslužek; dokler ne bo zopet po kaznilnicah palica pela; dokler potepuhom kaznilnica ni več za strah, ampak še zaželjena; dokler žan-darmerija ne bo imela kaj več oblasti, ne bo bolje, ampak surovost in hudobija bo rastla. Vsaj so bili včasih tudi na kmetih surovi ljudje, vsaj so se tudi za »krivce11 za klobukom in tudi za srarkovke stepli; pa da bi se bili ljudje za vsako besedo pobijali, in bi smrkovci pobalini pri vsaki priči precej
preganjanje ne pristuje, ako ne zarad Cerkve, nožek iz žepa potegnili, tega pa še vendar
pa zarad osebne prostosti, konservativci se pa tudi nočejo središči (katolikom) zameriti ker se nadejajo njih pomoči, kedar pridejo na vrsto socijalne in gospodarske razmere, vladi se pa tudi nočejo zameriti, zato raje molče. Zato pa vladni listi svoj žolec blu-vajo nad središčem, ker pravijo, kakšen raz-oček med dvorljivimi in vljudnimi papeževimi besedami in med govori katolikov iz središča, ki surovo in jezno napadajo ministre, kakor da bi hotli pretrgati vsako po-razumljenje. Windhorst živi le od boja in loče boj po vsaki ceni. Dokler bode središče hodilo za Windhorstom, se vlada ne more zanašati na mir. iKo bi le teh zlobnih psovk ne bilo, je rekel volk pastirjem, mi bi uže razumeli, a kakor hitro me vidijo, uže v me zaganjajo.)
V dunavski konferenci 24. t. m. niso baje nič gotovega sklenili. —- Kakor smo že omenili, Eusija zahteva pravico, da vravna rokav »Kilija" za vožnjo. Angleži se pa naj bolj zanimivajo za podunajsko ustje, njim bi bilo zarad trgovine najljubše, da bi se vozilo po sedanji poti, po ustji »Sulina" to Angležem najbolj priročno, a Rusom ravno nasproti. — K temu pride pa še to, da je novi minister unanjih poslov na Francoskem Challemel-Lacour drugačnih mislih, in ne odo-bruje tega, kar je Barrere o svojem času nasvetoval. Stvar se tedaj čezdalje bolj zavlači. Ru-munija si tudi gotovo ne želi, da bi drugi gospodarili po rekah, ki tečejo po nje zemlji, tedaj se ji nič kaj ne mudi s takimi predlogi.
streljal na grb avstrijske poročnikove palače, nekaj dni v zaporu odpočil in do dobrega
Izvirni dopisi.
Iznad Loke, 26. febr. V saboto pride gospodarski sin N. na hišo k svojemu delavcu na žago pogledat. Ker ta kar tje en'dan dela, mu pravi, glej zopet si oba »švelarja" pokvaril. Žagar pa kar popade za cepin in vdari reveža dvakrat čez život. Prvikrat mu poči mehur, drugo mu rebro razdrobi! Od kod je vendar toliko grozovite surovosti? V prvi vrsti od tiste neumne »filantropije" (človekoljubnosti), ktera vodi ali saj je vodila odvetnike in razne doktorje državnega zbora, ki so kovali postave za vjetnike po kaznilnicah, ktere bodo kmalo gospodarje sužnje svojih poslov storile. Kteri gospodar si že upa svojemu hlapcu kaj reči? Ali kteri si upa zrelega potepuha žandarmeriji ovaditi? Ko se bo
ni bilo!
Liberalci so kmeta naučili zaničevati vero in duhovščino, visoke olike in omike tako nimajo, tudi je zahtevati ne moremo; i kaj in kdo naj pa potem suroveža od hudobije zadržuje? No liberalci, malo časa še sejete, pa že tak britek sad! Kaj še bode, če bo šlo tako naprej. Ta zločinec je prijatelju, na vprašanje: „Kaj si pa vendar naredil?" smehljaje odgovoril „Nič!“ in nedavno je prišel drug potepuh domu in se je še pobahal: „Sedem let sem bil zaprt, in nikdar nisem molil, pa sem bil vse eno vsak dan sit!“
Iz Štajarskega. („C e 1 j a n k a. C e s a r j a Jožefa spomenik v Celju.) Prekr-stenje »Celjanke11 v ,,Wacht“ se je v starem letu že naprej prerokovalo in slutilo tukaj v šaljivosti, tamkaj v resnici, sprevidejoč, da list, ki ni vajen naravne hrane, marveč le izvanredne, mora tudi imeti bolj pikantno ime. Že v starem letu se je slišal bo mo: da se bo »Celjanka" v novem letu prekr-je stila sinčeku primerno, enako po pravici ali krivici v: »Prijatelj duhovenstva" — kojega ljubi. V resnici je ves consortium tudi uže mnogo duhovnikov ošteval, nekaj katehetov župnikov, tako da sčasoma pride gotovo cel alfabeticum na vrsto in poslednjič tudi do-zdaj pohvaljeni; zadnjič so prišli do črke P. »Prijatelju kmet." Prašalo pa se je uže javnosti od našega vredništva, odkodi to ime? Celjanski rodoljubi vejo na to odgovor. No, če je v Celju sedež nemškega
. . kakor se je pred leti poročalo in sedež predstojnikov ali bundesprasidium: primerno morajo imeti „Wacht" — inače bi kdo po noči te ideje oropal. — G. vrednik »Celjanke11 seje spomnil zadnjič duhovenstva po deželi; naj ga tudi mi odzdravljamo. — Nedavno je poročalo »V.11 skoro tako-le:Ge-wohnlich thun die Herrn Gegner Unrecht wenn sie entriistet zu sein thun.
Tako velja o Jožefovem spomeniku, ki je oskrunjen, kar obžalujemo, ker pobalinstva ne odobravamo. Vendar treba gospodo opomniti, da Slovenci Slomšekovega spomenika javno postavljenega imeti ne smejo. Bili bi ga kedaj radi postavili, bodisi pred semeniško cerkvijo ali bodisi na grofovskem trgu v Mariboru: pa svetovalstvo mestno je reklo glede sodelovanja ali odstopljenja primernega prostora, da Slomšeka ne poznajo. Na to je dotični odbor misel Slomšekov spomenik
javno nastaviti, popustil: kjer spomenik en teden ne bi nepokvarjen ostal.
Slišimo! Tako dolgo toraj Slotnšekov spomenik javno ni varen: naj gospodje se nikakor ne jezijo; kadar pa pustite slov. spomenik na enem trgu, bo na druzem varno stal tudi nemški. Nas Jožefov spomenik ne moti. (Gotovo ne, Slovenci se nikdar ne spodtikujejo na javnih spominkih, zakaj bi se nad tem?)
Iz Štajarskega. (Tihoto duhov e n-stva) konstatirata nedeljska lista od 11. febr. „Vat.“ št. 38 dopis iz Zagreba, pa „Sudst. Post“ v listnici vredništva. Žalostno pa resnica! Dopis sicer javlja, da tihota nikakor duhovenstvu koristiti ne more, vendar ker nasprotniki izvanredno bijejo po ustah duhovnikom, Češ da naj molče: si je to duhovenstvo zapomnilo in žali Bože tudi potem se ravnalo; duhovenstvo molči, ker se to tirja in molčanje je kazen za nestr-pljivost sedanjega sveta. Sicer pa tudi tihota marsikrat glasno govori, kakor svoje dni v Zagrebu prazni stol škofa Strossma-jerja, ki je na pritiskanje vlade potoval po svetu — v Pariz — samo da ne bi v zbornici ust odprl; reklo se je takrat da prazni stol krepkeje govori od osebe same, ko bi bila pričujoča. Kakor o dalmatinskih duhovnikih, se je kedaj pred kratkim tožilo tudi o duhovnikih neke slovenske škofije, da ob času volitve se ne brigajo in ne zinejo besedice za pravično stvar. Tudi komedianti so po nemških časnikih upili češ, da dobre liste samo duhovniki tudi duševno zdržujejo: kar ni druzega, nego gola laž in volja gospoda zastrašiti in sumičiti. Gotovo pa slo-bodno duhovenstvo, če mu drago prej spregovori besedo, kakor je tudi po božjem pravu, kakor pa — comedianti. Vsakako pa se strinjam z ovim dopisnikom, ki misli, daje tihota duhovenstva jako nevarna — in škodljiva, Če pa je mnogo takih glasov — dobro! Bomo se vedli po tem!
Telegrama „Sloveacu.“
Z Dunaja 28. februarja.
G. Klun osvetljuje napredek na gospodarskem in političnem polji pod sedanjim vlad nim sistemom ter graja, da narodna enako pravnost za S ovence Še vedno ni praktično vpeljana. Opisuje zatiranje slov. ljudstva po Štajarskem, Koroškem in Primorskem, in za hteva od vlade resnih naredeb za popolno enakopravnost slov. jezika in proti upornim uradnikom. — Hudo je šibal vstavoverno dobo, ki je stregla samo judom. Liberalni listi se vsled tega hudujejo; iz meščanskih krogov pa je dobil g. Klun danes več pripoznovalnih pisem. Jutri bo budgetna obravnava dovršena.
Z Dunaja 28. februarja.
Vladin predlog zbornici, ki je bil včeraj prebran, zahteva za pokritje primanjkljeja 28 milijonov izdajo rente za samo 16 milijonov, ker vso drugo potrebščino plačajo z gotovinami blogajnic. Iiavno je Hausner Carnerija, Maa gija in Mengerja neusmiljeno izdelal.
Domače novice,
V Ljubljani 1. uiarcn.
(Srenjski svetovalci), ki letos izstopijo iz
I.	volitvenega reda so tile gg.: A. Dreo, P. Lasnik, K. Dežman in A. Schaffer; iz
II.	volitvenega reda: A Lašan, R. Pirker, L. Burger, pl. Čuber-Okrog, Fr. Ziegler, grof Chorinskv, Fr. Potočnik; poslednji trije so že poprej izstopili iz srenjskega odbora.
(Kranjski vladni zakonik.) Včeraj 27. februarija je izšel III zvezek letošnjega kranjskega vladnega zakonika. Obsega pod
št. 8. razglas c. k. deželne vlade za Kranjsko dne 22. februarija 1883 št, 1852 privzetje 4. starostnega razreda na Kranjskem za vojaški nabor 1.1883.
Razne reči.
—	6 Friderik Sigmund, pl. Schwi-tzen vstanov je razpisanih za ubožne, vzlasti bolne vdove in gospodične kranjskega plemstva, ki v Ljubljani stanujejo. Vstanove so po 126 gl d. Prosilke morajo dokazati, svoje plemstvo in prošnje se vkladajo pri c. k. deželni vladi do 20. marca t. 1.
— Učiteljska služba je razpisana v Ajdovici na Dolenjskem, 1. pl. 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. marca pri c. k. šolskem svetu v Rudolfovem.
—	f V Tržiču na Gorenjskem je umrl v. č. g. Jožef Čeme, bivši župnik v Barkoli, sedaj pa v pokoji v 70. letu svoje starosti. Pogreb je bil v nedeljo 25. t, m.
—	f V nedeljo je umrl v Mariboru g. Janez Leon, izdajatelj Mariborske „Sudst. Post“, po tridnevni bolezni. N. v m. p.
—	f Umrl je 24. t. m. v Škofji Loki g. Matija Logar, sedmošolec. Lep pogreb bil je v ponedeljek 26. t. m. Njegovi sošolci darovali so mu krasen venec in poslali posebno deputacijo k pogrebu.
— Izžrebane številke Tržaške loterije.	(Dalje.)
1387343. 1877332. 1793595, 350576, 429329, 226300, 1865946, 1776442, 1157495, 331516, 915648, 694778, 1794432, 158265, 1411859, 403361, 387931, 1942145, 1823315, 1474059, 736265, 311253, 1138782.
Trinajsti dobitek je vreden 3000 gld.; Od 14. do 28. so vredni po 1000 gld.; od 29. do 58. po 500 gld.; od 59. do 108 po 300 gld.; od 109 do 123 po 200 gld. 1752546, 0990202,1374134, 0358866, 0036177, 1943732, 0927282' 1622177, 0132667,1162539, 0062371, 0893602, 1828207, 1350555, 9978156, 1051944, 1502579, 1700978, 0954464,1568652, 1368991, 1050074, 1046888, 1368091, 1946249, 1838728, 0620128, 1931593, 0592543,1700761, 0496418| 1365604, 19205550, 049934,1167341. Te so dobile po 200 gld. vrednosti.
(Dalje prib.)
— Hud vihar. Po noči od nedelje do ponedeljka, je bil na Dunaji hud vihar, diminike podiral, strehe razkrival in brez števila šip utrl.
— Učenost, veda je zmagala, človek je potomec opic. — Kdor tega ne verjame, naj bere, kako podrobno je po časopisih opisana opica (babica) katero imajo sedaj v Londonu. — Stavim, kolikor kdo hoče, da Hindu ne morejo bolj živo popisati, kako se ima njih bog slon v tempeljnih, kakor je opisano življenje te opice, ki je sedaj v „Royalaquarium“ v Vestminster v Londonu. A. H. Keane poroča to iz svojega nazora v „Nature‘\ Krao, t. j. tista opica — človek, je odločno človeški otrok, na videz 7 let stara, navadne razumnosti in zmožnosti za govorjenje. Odkar je v Londonu nekako tri mesce se je uže naučila nekaj angleških besedi, katerih se z zavednostjo poslužuje (ali ne tako, kakor konj na bi in bot?) In tako gre naprej podrobno popisovanje te človeške opice, ki je baje manj opici podobna, kakor nekateri nmrini (Nigritos) v Novi Guineji. Potem se pripoveduje nje rod. Potovalec Karol Bock je najdel to opico Krao in nje roditelje v deželi Laos, države Birme. Roditelj je kmali umrl, baje za kolero; njo pa je siameška
vlada pridržala v Bangkok, tako da je Krao sama prišla v London. Bock je ,,njega11 pred smrtjo fotografiral, in pravi da je bil ves kosmat tako, kakor opice človeku podobne; razumnosti je imel vendar toliko, da se je pred njegovo smrtjo zapomnil nekaj malajskih besedi. ----- Prašajmo, zakaj se take reči tako na drobno opisujejo. —• Radi bi dokazali sorodstvo človeka z opico, za to iščejo po neznanih krajih sveta opic, več ali manj človeku podobnih, jih rede, njegujejo in pestujejo, da bi to dokazali, kar bi radi slišali, tako tudi pripovedujejo o nekih kosmatih strmogledih (geradeiiugigen rodov) „Aino“ ki še dan danes stanujejo v Jesso in Sahalin, in so bili prej bolj razširjeni po Japanu in po kopni nasprot ležeči zemlji, „Krao“ bi bil v sorodu s temi rodovi, obrist Cravfurt in Tule tudi pripovedujeta od neke kosmate družine, kije živela dalj časa v glavnem mestu Birme, in ki je prišla iz dežele Laos, od koder je tudi Krao prišla in nje rod.
Eksekutivne dražbe.
1. marca. 3. eke. drž. poB. J Zgoneciz Lazov, Lasiče. 3. eks. drž. pos. Stefan Skala 534 gld, Metlika. 3. eks. drž. pos. Janez Skerbec iz Pudob 1600 gld. Lož. 1. eks. drž. pos. Jakob .Molj iz Yokel 4768 gl. Kranj.
3. marca. 1. eks. drž. pos. Janez Valjavec iz Srednje Bele, h. št. 764 gl. Kranj. 1. eks. držb. pos. Andrej Podmilšak iz Krašnje 1372 gl. Brdo. 1. eks drž. pos. France Petrič iz Loga, št. 17, 900 gl. Vrhnika. 1. eks. drž pos. Jakob Strum-belj iz Spod. Golega 2685 gld. Ljubljana. 1. eks. drž. pos. France Gričar iz Malega trna 220 gld. Krško. 2. eks. drž. zemljišč pod graščino Vipavo, vlož. št. 342. Vipava. 1. eks. drž. pos. Gregor Kočar iz Hudo 3344 gl. Kamnik.
Umrli so:
22. februarija. Boža Črne 7 mescev, pljučno otrpnenje. Johana Marinka delavka, 57 kt, Emonska cesta št. 19, pljč. tuberkuloza. Martin Tiichel, delavec, 48 let, Hrenove ulice št. 15, otrpnjenje srca, Juže Kavčič, mizar, kaznjenec, 42 let, na Gradu 12, kron, tuberkuloza.
24.	febr. Marija Rant, kurj. hči 2’/4 leta, Florijanove ulice štev. 9, jetika. Terezija Hitzel-berger, 15 mescev, Trnovske ulice, št. 3, vodenica. Julija Bezlaj, 8 dni, Poljanske ulice 58, božjast.
25.	febr. Jurij Pust, bivši tesar, 73 1., Hra-deckijeva vas št. 19, starost.
26.	febr. Kaspar Živič, 2 mesca, Kurja vas št. 13, božjast, Marija Gregel, posestnica 82, fiaučiškanske ulice 12, srčno otrpnjenje.
V bolnišnici:
22. febr. Jožefa Simčič, kornisijonerja žena in Terezja Pajer gostija, 22 let, pluč. tuberkuloza.
Ravno kar je v Kbsel-novi tiskarni izšla knjiga
Olii tieloiidae sanctae
v kateri je vse, kar se potrebuje za cerkev in (lom od Cvetne nedelje do sabote pred Belo nedeljo, kakor tudi posvečenje sv. Olja na veliki četrtek iz Pontif. Rom.
Poprava tiskarnih pomot je z naj večo natanjčnostjo oskrbljena. Tudi se je poskrbelo, da je vse vkup, kar vkup gre; sitnega iskanja se je po moči izogibalo, s tem se tudi jako razloči od 1. 1858 po naši tiskarni izdani knjigi, da se toraj smemo nadejati prav mnogega kupovanja.
Knjigo zaljša prav lepa barvana podoba Križanega; dalje lepe začetne črke in ko-nečne olepšave.
Cena knjigi je, kolikor mogoče nizko nastavljena, in sicer velja nevezana 2 gld. 40 kr., v pol usnji 3 gld., v platnu z zlato obrezo 3 gld. 36 kr.; kdor hoče bogatejše vezano, je tudi primerno nekoliko dražje.
Po tej ceni (po pošti 10 kr. več) se dobiva in naročuje v
Katoliški bukvami.