rt v* = r<"> m — m СЛ O C- 1л- On II Maturanta uredili od nog do glave str. 36-37 Rečici: milijon evrov za sanacijo? str. 5 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI шЛТЕОПт VSAK ČETRTEK St. 26 / Leto 70 / Celje, 2. julij 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak јјЈиДтШВш Na kolesu in pod dežnikom Če razmišljate, kako bi preživeli kombinacijo vročih in deževnih poletnih dni, vam bo morda pomagal tale prizor s celjskih ulic, ki so jih nedavno zasedli klovni. Poceni in enostavna rešitev, če greste na pot! V vsaki številki časopisa vam sicer ponujamo namig za izlet, lahko pa greste tudi po svoje. str. 27, 33 AKTUALNO Občine: Vlada manipulira z višino povprečnine str. 2-3 Dolgo roko Bruslja čutijo tudi šaleški letalci str. 28 Skala z Grmade zmečkala avto str. 7 Gornji Gra Od narodne čitalnice do kulturnega društva str. 9 Slovenske KonjkePraznujjO Tepanje, oaza lepote, kjer globoko vdihneš str. 11 ; Šmarje pri Jelšal^ra^/udp Veselje do gasilstva imajo v krvi Ц. 12 Sabrina Zavšek, rojena za oder str. 26 ZA ZDRAVJE Foto: SHERPA Pitje vode - pot do boljšega počutja str. 34 2109900081015 2 AKTUALNO UVODNIK IVANA STAMEJČIČ Divje življenje v dobrem Kolikokrat ste se v minulem tednu prijeli za glavo in se spraševali, ali dobro vidite, prav slišite, dobro razumete? Po svetu in doma so se dogajale hude stvari, narava je spet kazala ostre zobe, morda sta še hujše razdejanje za seboj puščali politična in ekonomska razburkanost svetovne ureditve. Iskati vsemu temu skupni imenovalec se je zdelo še najbolj podobno misiji nemogoče, a odgovor se je tudi tokrat ponudil. Pravzaprav so nam ga dali astrologi. Ena od slovenskih astrologinj je v začetku minulega tedna opozorila na skrajno previdnost pri ravnanju. Položaj nebesnih teles je bil v drugi polovici junija in bo še vse do sredine julija skrajno neugoden in več kot to, da se tega zavedamo in da to tudi upoštevamo pri svojem ravnanju, sami ne moremo storiti. A že to je veliko ... Kajti lahko smo še takšni nejever-neži, njene »napovedi« so se minule dni uresničevale. Divje je bilo skoraj na vseh področjih našega življenja. Vreme je pisalo svojo zgodbo: hladna fronta in močna neurja po svetu, v Sloveniji pa obilne količine dežja, ki so sredi prejšnjega tedna spet načele tudi naše kraje. Hrib nad potokom Rečica v Spodnji Rečici pri Laškem je začel drseti v dolino in plazovita zemljina s podrtim drevjem je v sredo na večer zajezila potok. Poplavljeno območje, vključno s tamkajšnjimi podjetji, so spet reševali gasilci. A njihova pomoč je lahko le začasna, zdaj za umiritev razmer na tem območju iščejo trajne rešitve v občini, kjer opozarjajo, da brez pomoči države ne bo šlo. Astrologinji so se za Slovenijo napovedi »poklopile« tudi s poročili o požaru, ki je zajel šest hiš pri Ljubljani, in o najstniku, ki se je z avtomobilom zaletel v tri druge, da ne pišem o tragediji, ki jo je voznik povzročil v sosednjem Gradcu, ko je s terenskim vozilom namerno zapeljal v množico ljudi. To so bili prvi »rezultati« aktiviranega mrka, ki so se stopnjevali ves teden. Če pogledamo po svetu, je izjemna vročina v Pakistanu terjala približno tisoč žrtev, vročinski val pa se te dni vrača nad Sredozemlje in v Evropo. A ostrih zob ni kazala zgolj narava, še bolj so se »izkazali« ljudje. Negotovost Grčije in z njo vred cele Evrope je ena plat našega vsakdana, drugo si tkemo sami. Da ostajajo doma niti vse preveč zavozlane, spet opozarjajo v slovenskih občinah ob nezmožnosti dogovora z vlado glede višine povprečnine. V zadnjih dveh tednih je bilo po svetu izjemno veliko nasilja, terorizma, neobvladanih izpadov - težko bi bilo najti drugo besedo kot - »norcev«. Naj spomnim le na divjanje enega takšnih po tunizijski plaži, polni turistov. Astrologi pravijo, da je vsega tega »kriv« Mars, ki bo ostal v posebnem položaju še do sredine julija. Kasneje naj bi bilo bolje, bolj mirno in manj vroče. A ker bo prav danes, 2. julija, ko to berete, nastopila polna luna, si ne drznem niti razmišljati o tem, kaj se prav te dni še lahko zgodi. Raje se bom držala preizkušenega recepta, da če že na svet oziroma okolico ne morem vplivati, lahko v obdobju, ko je Luna v najbolj kolerični fazi, brzdam vsaj sebe. »Zlajnana« mantra se zdi trditev, da živimo v morda najbolj divjih časih zadnjih desetletij. A ta »divjost« vendarle ponuja dve možnosti: lahko jo izživimo v slabem ali dobrem. Zgodbe, ki jih prinaša današnji Novi tednik, dokazujejo, da se najdejo tudi ljudje, ki »obvladajo« zadnje. NE PREZRITE Plaketa Emeršiču Občina Šmarje pri Jelšah je praznik, ki ga sicer praznuje zadnjo soboto v juniju, obeležila na slovesnosti v kulturnem domu že v petek, 19. junija. Na prireditvi so podelili tudi občinska priznanja. Plaketo občine je prejel športni pedagog Boris Emeršič, ki že več kot 30 let za šport navdušuje številne generacije in je prejemnik številnih priznanj za delovanje na športnem področju. Priznanje občine sta prejela podjetnik Stanko Arzenšek in predsednik KS Kristan Vrh Vinko Jagodič, medtem ko je denarno nagrado prejelo PGD Šmarje pri Jelšah. V današnji številki Novega tednika tudi prilogi ob praznikih občin Gornji Grad in Slovenske Konjice. strani 8-14 Občine: Vlada manip SOS zahteva sestanek s premierjem Cerarjem Občine ne bodo pristale na ponudbo vlade, da bi bila povprečnina v drugi polovici leta 514 evrov, ampak zahtevajo, da ostane pri 525 evrih. Obenem v predsedstvu Skupnosti občin Slovenije (SOS) zavračajo poskuse vlade, ki želi prikazati, da nova ponudba pomeni višjo povprečnino glede na prvotno načrtovano, 500,83 evra, kot predvideva sporazum z občinami z začetka leta. Sicer tudi ponedeljkov krog pogajanj med predstavniki združenj občin in vlade na ministrstvu za javno upravo ni prinesel dogovora o višini povprečnine za drugo polovico leta. Kot je poudaril dr. Ivan Žagar, predsednik SOS, nobeno od reprezentativnih združenj občin ne bo odstopilo od zahteve, ki so jo oblikovali na zadnji skupni seji prejšnji teden v Trzinu, da mora biti povprečnina 525 evrov na prebivalca tudi v drugi polovici leta. V SOS še predlaga- Nabor ukrepov za znižanje stroškov občin v višini 9 milijonov evrov niso prihranki, ki bi lahko bili osnova za povprečnino 514 evrov, poudarjajo v SOS. jo, da se ob koncu leta opravi poračun povprečnine glede na realen učinek zakonodajnih sprememb, ki zadevajo prihranke za občine, ali glede na morebitno povečanje stroškov občin. SOS: »Vlada zavaja« Vodstvo SOS je po skupni seji vseh združenj občin (SOS, ZOS in ZMOS) sporočilo, da so vladne navedbe o višji povprečnini popolnoma napačne, saj je že v začetku leta 2015 višina povprečnine glede na predhodno leto padla za 11 evrov na prebivalca (s 536 na 525 evra). V drugi polovici leta jo želi vlada dodatno znižati na 514 evrov. »Torej se bo višina sredstev, ki občinam pripada za izvajanje zakonsko določenih nalog, še dodatno znižala v drugi polovici leta,« poudarjajo v SOS. Po sporazumu med vlado in občinami bi morala znašati povprečnina v drugi polovici leta 500,83 evra, a le pod pogojem, da bi vlada zagotovila znižanje stroškov občin za izvajanje zakonsko določenih nalog v višini 22,8 milijona evrov. To se ni zgodilo, saj so na ministrstvih uspeli poiskati ukrepe za nižje stroške občin le v višini 9 milijonov evrov. »Na podlagi sporazuma med vlado in občinami pričakujemo, da bo vlada upoštevala, da pogoji za znižanje pov-prečnine niso izpolnjeni, in da bo zato tudi v drugi polovici leta priznala vsoto 525 Vlada RS je določila predlog sprememb Zakona o izvrševanju proračuna za 2015. Osnovni cilj zakona je uzakoniti rešitve, ki bodo v drugi polovici leta omogočile izvajanje tistih nalog občin, ki se financirajo iz naslova primerne porabe. S predlaganim zakonom se za drugo polletje 2015 določa povprečnino v višini 514,22 evra, ki je za 13,39 evra višja od prej dogovorjene povprečnine. »S tem povečanjem se bo obseg primerne porabe občin povečal za razliko med ocenjenim znižanjem izdatkov občin in znižanjem, ki je doseženo s sistemskimi spremembami,« še navaja vlada. Obseg dohodnine, ki v letu 2015 pripada občinam, je določen z Zakonom o financiranju občin (ZFO-1) in znaša 54- odstotni delež, s spremembami zakona pa ostaja nespremenjen. Sredstva za financiranje višje povprečnine bo treba zagotoviti s povečanjem finančne izravnave iz državnega proračuna, je po seji še sporočila vlada. evrov in zagotovila dodaten denar za občine,« je po seji v Trzinu za naš časopis povedal Bojan Kontič, velenjski župan in podpredsednik SOS. Toda vlada je na svoji seji, isti dan, kot so se sestala združenja občin v Trzinu, kot višino povprečnine določila 514 evrov in ta znesek zapisala v Zakon o izvajanju proračuna za drugo polovico leta (ZIPRS). Podlaga za določitev tega zneska pa je prav 9 milijonov evrov prihrankov, ki naj bi jih zagotovili na ministrstvih. »(Ne)sistemski prihranki, ki jih ni« Ivan Žagar je glede projekta vlade za zniževanje stroškov občin s sistemskimi ukrepi opozoril, da večinoma ne gre za dejanske sistemske ukrepe. »Predlagani ukrepi so večinoma takšni, da ne Povprečnina v številkah: 2014: 536 evrov 2015: (jan-jun): 525 evrov (jul-avg): 514 evrov - predlog vlade 525 evrov - zahteva občin Logarska brez avtomobila SOLČAVA - V Logarski dolini so minulo nedeljo že tretje leto zapored pripravili Dan trajnostne mobilnosti. Namenjen je bil spodbujanju mobilnosti ljudi na naravi bolj prijazne načine. Na vdih gorskega zraka, so povabili v Logarsko dolino udeležence iz različnih krajev Slovenije. Obiskovalci so lahko brezplačno uporabljali različna vozila, največ zanimanja je bilo za vožnje z električnimi kolesi in električnimi avtomobili. Omogočena je bila enourna brezplačna vožnja s kolesom oziroma krajša avtomobilska po Logarski dolini. Prav tako je bilo mogoče uporabiti gorska kolesa in skike nordijske rolke, ki se jih poganja s palicama. Za udeležence so pripravili tudi voden planinski pohod na Okrešelj in sprehod po poti po Logarski dolini. BJ, foto: DUŠAN PRAŠNIKAR 79 novi tednik AKTUALNO 3 I ■ 11 IVI V ■ ulira glede višine povprečnine ... ob vladnih manevrih s povprečnino so bili obrazi Bojana Kontiča, Ivana Žagarja in Roberta Smerdelja ••• ob zavedanju, da pogajanj še ni konec in da imajo občine še nekaj adutov v rokavu, se je na obrazih (predsednik Združenja občin Slovenije - ZOS) zaskrbljeni ... vodilnih mož združenj občin pojavil tudi nasmešek. (Foto: arhiv SOS) Znižanje povprečnine pomeni nižanje sredstev za storitve, ki jih občine opravljajo za svoje občanke in občane, opozarjajo v SOS. prinašajo konkretnih finančnih prihrankov za občine, ob čemer je nabor predlaganih ukrepov seštevek rešitev, ki so izrazito nesistemsko narave (ne znižajo stroškov vsem občinam) in takšne, ki posegajo na področje investicij in niso del izračuna pov-prečnine,« je poudaril. Prav tako predstavnikom občin ni znano, po kakšni metodologiji so resorna ministrstva izračunala prihranke v višini 9 milijonov evrov. Kot je povedala Mateja Vraničar, državna sekretarka na ministrstvu za finance, teh obrazložitev ministrstev še niso prejeli. Če bi se izkazalo, da ocena finančnega prihranka 9 milijonov evrov ni realna, so v vladi pripravljeni odsto- Dogovor ali ustavna presoja? V SOS opozarjajo, da spomladi sprejeti Zakon o uravnoteženju javnih financ občin, razen minimalnih, ni imel pozitivnih finančnih učinkov na odhodke občin. Zato je sporno že samo znižanje povprečnine s 536 evrov v preteklem letu na 525 evrov v prvi polovici leta 2015. Če vlada ne bo prisluhnila zahtevam združenj občin, bodo ta uporabila vsa pravna sredstva za zagotovitev pravic iz Zakona o lokalni samoupravi oziroma bodo zahtevala ustavno piti od predloga v višini 514 evrov in se približati znesku 525 evrov. Nov pogajalski krog med predstavniki občin in vlade bo sicer prihodnji torek. Župani za sestanek s Cerarjem So pa v predsedstvu SOS še poudarili, da se kljub presojo financiranja lokalne samouprave. »Prepričani smo, da bi z ustavno presojo dosegli, da bi povprečnina znašala 525 evrov, kar je zapisano v sporazumu, ki so ga združenja občin podpisala z vlado. S podpisom se vsak podpisnik tudi zaveže k izvajanju sporazuma. In potem seveda ne gre, da bi v času izvajanja sporazuma ena stran to razumela drugače in svojo voljo uveljavila z argumenti moči,« je ob tem še povedal Bojan Kontič. RG vsem prizadevanjem predsednik vlade dr. Miro Cerar še vedno ni sestal z vsemi županjami in župani. Zato so zahtevali sestanek še v juliju, saj želijo, da se Cerar oseb- no seznani z zaskrbljujočim finančnim stanjem na področju lokalne samouprave, ki ga povzroča večletni trend nižanja povprečnine. ROBERT GORJANC NA KRATKO (Začasno) zaprtje šole v Ravnah ŠOŠTANJ - Občinski svetniki so sprejeli sklep o začasnem zaprtju podružnice OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Ravnah. Konec februarja, ko se je končal vpis novincev, je bil za šolsko leto 2015/16 v šolo v Ravnah vpisan le en, skupno pa le štirje učenci. Od trenutno petih učencev bosta namreč dva od 1. septembra nadaljevala šolanje v višjem razredu v Šoštanju. Kot z obžalovanjem ugotavlja župan Darko Menih, bo v prihodnjem šolskem letu iz šolskega okoliša Ravne 13 otrok, ki bodo obiskovali prvi razred, a od tega jih je 12 vpisanih v matično šolo v Šoštanj. Na podlagi skupne pobude občine, KS Ravne in vodstva matične šole so konec marca sklicali sestanek s starši bodočih prvošolcev, vendar tudi po njem do spremembe vpisa v podružnično šolo v Ravnah ni prišlo. Ker šolska zakonodaja zahteva, da je na območjih s specifično redko poselitvijo v podružnico vpisanih najmanj pet učencev, podružnična šola v Ravnah ne izpolnjuje več pogojev za delovanje. »Zaenkrat gre za začasno zaprtje, če pa bo postalo trajno, bi v prostorih te šole lahko uredili stanovanja,« je še povedal župan Menih. RG Laški salamander LAŠKO - Gasilska zveza Laško letos praznuje 60 let delovanja, tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo pa 145 let. Ob omenjenih obletnicah so minulo sredo v Muzeju Laško odprli razstavo Laški salamander. Razstava prikazuje razvoj gasilstva od prvotne 14-članske požarne brambe v laškem trgu do današnje visoko usposobljene in tehnološko opremljene gasilske enote. Na razstavi so skozi zgodovinski razvoj predstavljeni gasilstvo v Laškem in ljudje, zavezani humanitarnemu poslanstvu. TS Kako pluti po reki LJUBNO OB SAVINJI - V občini razvijajo plovbo po reki Savinji, zato so začeli sprejemati odlok o plovnem režimu in pravilnik o vzdrževanju plovnega območja. Za športno plovbo imajo v tej občini namreč že dva ponudnika. Star odlok o plovnem režimu je iz leta 1991, to je še iz časa nekdanje skupne zgornjesavinjske občine, in ne ustreza več potrebam časa. V novem besedilu so točno določeni vstopna in izstopna mesta plovbe, čas plovbe, različne prepovedi, plačilo dovolilnice in kazenske določbe. Pri sestavi novega odloka in pravilnika so se v osnovi zgledovali po ureditvi plovbe na reki Soči, kjer je športna plovba še bolj razvita. Ljubnemu je to predlagalo ministrstvo za okolje in prostor, ki je z občino že uskladilo odlok in pravilnik. Občinski svet je oba v prvi obravnavi že sprejel. BJ Letos začetek sofinanciranja MOZIRJE - Občina je sprejela pravilnik o sofinanciranju malih čistilnih naprav občanom. V tej občini namreč doslej razpisov za dodelitev nepovratnih sredstev za male čistilne naprave še niso imeli. Pravilnik bo omogočil, da bodo lahko občani za postavitev male čistilne naprave prejeli nepovratni denar. Stalno prijavljenim občanom bo občina prispevala za postavitev male čistilne naprave do 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma največ 250 evrov na populacijsko enoto. Po sprejemu pravilnika bodo zdaj v občinski upravi pripravili razpis. Letos je v občinskem proračunu za sofinanciranje na voljo deset tisoč evrov. BJ Varuhinja na obisku LUČE - Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je med obiskom v občini pogovarjala s 14 občani. Prav s poslovanjem v odročnejših krajih želi ustanovo varuha približati ljudem, ki so oddaljeni od prestolnice. »V našem uradu vedno znova ugotavljamo, da so ljudje v različnih postopkih, tudi ločitvenih, precej sami. Če denarja za ustrezno pravno pomoč nimajo, se pogosto ne znajdejo in svojih pravic ne znajo uveljavljati,« je po pogovorih v Lučah povedala varuhinja. Tako v sporih zmagajo močnejši. Ljudje so ji med drugim potarnali, da posameznike moti delovanje določenih gostinskih lokalov. Kot je varuhinjo seznanil župan Ciril Rosc, v povezavi s tem trenutno v občini zbirajo pripombe. Varuhinji so se pritožili tudi zaradi strelišča v Gornjem Gradu, ki moti soseščino, in pobiranja vstopnine ter videonadzora ob vstopu v Logarsko dolino. Varuhinja bo preučila slabo sodelovanje republiške agencije za varstvo okolja in ministrstva za okolje in prostor ter po potrebi ukrepala. BJ SREDA ČETRTEK PETEK ШШШШ в O 18 31 87 31 17 31 18 33 NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA 19 34 19 34 19 33 18 32 4 GOSPODARSTVO »To ni pošteno!« Enaka plača ne glede na pogoje dela je nesprejemljiva za svobodne sindikate V Celju o spremembi Zakona o minimalni plači Svobodni sindikati (ZSSS) so z drugimi sindikalnimi centralami v državni zbor vložili predlog za spremembo Zakona o minimalni plači. Menijo, da je ta krivičen do tistih delavcev, ki delajo v težjih pogojih in neugodnem delovnem času in za takšno delo prejmejo enako plačilo kot tisti, ki v takšnih pogojih ne delajo. Razloge za vložitev zakonodajne pobude in nadaljnje postopke v zvezi s spremembo Zakona o minimalni plači je vodstvo svobodnih sindikatov na čelu s predsednikom Dušanom Semoličem pojasnilo v Celju dan pred dnevom državnosti. Semolič: »Za delodajalce nikoli pravi čas« Kot je povedal Semolič, so si v svobodnih sindikatih prizadevali, da bi do sprememb pri minimalni plači prišlo že prej, še pred krizo, a so delodajalci in politiki temu nasprotovali. »Za delodajalce pravzaprav ni nikoli pravi čas, da bi krivico glede ureditve minimalne plače popravili: ko je konjunktura, pravijo, da ni mogoče, ker bo prišla kriza. Ko ta nastopi, pravijo, da se ne da, ker je pač kriza.« Po sedanji ureditvi minimalne plače tisti, ki dela bodisi ponoči bodisi v nedeljo ali za praznike, prejme enako plačilo kot tisti, ki ne dela v takšnih pogojih. Svobodni in ostali reprezentativni sindikati zato predlagajo izvzem dodatkov za neugoden delovni čas: za nočno, nedeljsko in praznično delo. Večina evropskih držav sicer te dodatke iz minimalne plače že izvzema. Prav tako mednarodna organizacija dela (ILO) priporoča, naj predstavlja minimalna plača le plačilo za redno delo, torej brez dodatkov za neugodne pogoje dela in neugoden delovni čas. Krivice v praksi Kakšni absurdi se dogajajo v praksi, je pojasnila Andreja Poje, izvršna sekretarka svobodnih sindikatov. »Če primerjamo delo dveh snažilk z minimalno plačo: ena dela od ponedeljka do petka in ima to srečo, da lahko dela samo med tednom. Njena kolegica, ki je zaposlena v hotelih, dela tudi Minimalna plača v Sloveniji Bruto: 790,73 EUR Neto: 604,35 EUR Število prejemnikov: 40 tisoč ali 6 odstotkov zaposlenih ob nedeljah in praznikih, a na koncu meseca dobita enako plačilo.« »Delavci in delavke minimalno plačo zaslužijo s trdim delom in v pogojih, ki pogosto načenjajo zdravje ter zaradi katerih trpi družinsko življenje,« pa je še poudaril Dušan Semolič. Z minimalno plačo težko preživeti A ne le to. Kot so še poudarili v vodstvu svobodnih sindikatov, v Sloveniji mnogi zaposleni kljub 40-urnemu delovniku ne morejo preživeti in iščejo socialno pomoč pri Karitas ali Rdečem križu. Kot je povedala Andreja Poje, je zaskrbljujoče, da nekateri omenjajo, da je bil leta 2010 dvig minimalne plače neupravičen. »Že v letu 2009 je namreč Inštitut za ekonomska raziskovanja izračunal, da odrasla oseba potrebuje 606 evrov razpoložljivega dohodka, da lahko preživi. Smo v letu 2015, minimalna plača pa znaša 604 evre,« je številke navrgla Pojetova. Gospodarske razmere boljše Po njenem mnenju je zahteva za spremembo Zakona o minimalni plači opravičljiva tudi zato, ker se pogoji v gospodarstvu izboljšujejo. Lani je gospodarska rast znašala 2,6 odstotka, letos v prvem četrtletju 2,9 odstotka BDP, poleg tega se je po podatkih Ajpesa zelo povečal neto čisti dobiček podjetij v lanskem letu, za kar 139 odstotkov v primerjavi z letom 2013. Poje-tova je še dodala, da so analize pokazale, da predlagane spremembe zakona ne bodo predstavljale velikih obremenitev za državni proračun in za konkurenčnost gospodarstva. »Le majhen del zaposlenih, ki so prejemniki minimalne plače, dela v neugodnem delovnem času. Dodatki so zelo nizki, povprečen dodatek za uro nočnega dela znaša le 1,58 evra bruto,« je še poudarila. Možne tudi sodne poti in protesti Ker o izvzemu dodatkov iz minimalne plače sindikati niso uspeli prepričati Varuhov da Javna agencija RS za varstvo konkurence je izdala odločbo, s katero ugotavlja, da je koncentracija podjetij Abanke Vipa in Banke Celje skladna s pravili konkurence. S tem ni več ovir za dokončanje postopkov združevanja obeh bank, kar naj bi se zgodilo v zadnji četrtini leta. Kot je znano, se bo združeno podjetje imenovalo Abanka, sedež bo imelo v Ljubljani in bo za NLB druga največja banka v državi. RG Plaz pod gradom sanirajo VOJNIK - V Lembergu so začeli sanirati plaz pod tamkajšnjim gradom. Gre za plaz, ki je februarja ogrozil stanovanjske hiše v vasi, saj so se proti njim kotalile skale. Te je na srečo ustavila zasilna zaščitna ograja, ki so jo skale poškodovale. V občini so si takoj začeli prizadevati za celovito sanacijo plazu in se povezali z ministrstvoma za okolje in prostor ter za kulturo. Za 230 tisoč evrov vredno sanacijo je okolj-sko ministrstvo prevzelo vse stroške, izjema so le stroški projekta in nadzora, kar bremeni občino. Glede vloge za plačilo davka na dodano vrednost, ki naj bi ga plačalo ministrstvo za kulturo, občina odgovora še ni prejela. Sanacija plazu pod gradom Lemberg bo trajala od meseca in pol do dveh mesecev. Izvajalec je podjetje Eho iz Ljubljane. BJ Dušan Semolič, predsednik ZSSS, in Andreja Poje, izvršna sekretarka ZSSS, sta v Planetu Tuš predstavila predlog spremembe Zakona o minimalni plači. delodajalcev v pogajanjih o socialnem sporazumu, so v državni zbor vložili pobudo za spremembo Zakona o minimalni plači. Potrebnih pet tisoč podpisov za obravnavo pobude bodo začeli zbirati 1. septembra. Na naše vprašanje, ali imajo zagotovljeno podporo pri poslanskih skupinah, je Semolič povedal, da imajo podporo pri vseh strankah, razen pri SMC in SDS, ki pa se še nista izrekli ne za ne proti. »Če v državnem zboru ne bomo uspešni, je možna tudi pot na ustavno ali evropsko sodišče zaradi neenakopravnega položaja delavcev, v skrajnem primeru so možni tudi protesti. Ampak ne prehitevajmo, saj verjamemo, da bodo poslanci imeli posluh za našo pobudo,« je še sklenil Dušan Semolič. ROBERT GORJANC Foto: RG Prenova trga največji projekt ŠOŠTANJ - Največji letošnji projekt v občini je prenova Trga svobode, vrednost naložbe pa je več kot milijon evrov. Pogodbo o prenovi, za katero je idejni projekt pripravilo podjetje Domino inženiring, je pred dnevi župan Darko Menih podpisal z direktorjem podjetja Nival Invest Markom Petrom. Delati so začeli v ponedeljek, v času del pa bodo občasne zapore cest in trga. Dostop na trg bo sicer ves čas mogoč. Dela naj bi bila organizirana tako, da ne bodo ovirala delovanja lokalov, bank, trgovin in drugih obrtnikov. Trg bodo do konca oktobra v celoti prenovili, na novo bo urejeno široko stopnišče pred občinsko stavbo, znotraj trga bo omejen promet. RG Nova kanalizacija v Paški vasi ŠMARTNO OB PAKI - Praznovanje dneva državnosti so v občini združili z odprtjem nove kanalizacije v Paški vasi ter šmarškega dela kohezijskega projekta celovite oskrbe z vodo v Šaleški dolini. Kot je povedal župan Janko Kopušar, so na kanalizacijo, dolgo 2 kilometra, priključili približno 50 objektov, naložba pa je vredna 500 tisoč evrov. Ob kanalizaciji so opravili še nekatera druga dela, med drugim so obnovili približno 200 metrov vodovodnega omrežja in uredili tudi cesto ter pločnik. Obe naložbi sta bili sofinancirani z evropskim in državnim denarjem. RG Rudarski praznik bo Potem ko so lani v Premogovniku Velenje (PV) zaradi stavke rudarski praznik s tradicionalnim skokom čez kožo namesto 3. julija izvedli 20. septembra, bo prireditev tokrat na dan rudarskega praznika. Ker je PV v težki finančni situaciji in je družba insolven-tna, bo praznovanje rudarskega praznika letos nekoliko drugačno, in sicer manj razkošno kot v minulih letih. Že 55. Skok čez kožo bo v petek ob 18. uri na štadionu Ob jezeru. Kot so sporočili iz PV, ga letos ne bodo sofinancirali. Prav tako bodo zaposleni pogostitev po prireditvi plačali s svojimi bloki za malico. V vodstvu PV so še povedali, da so izplačali regres, ki je letos v skupini HSE minimalen, torej znaša 790,73 evra. Jubilejne nagrade in nagrade ob 3. juliju, dnevu praznika rudarjev, bodo predvidoma izplačali do konca avgusta. RG Letos priložnost za deset mladih podjetnikov Pon.-pet. 6.00-16.00 / Sob. 6.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00 Družba Celjski sejem bo letos brezplačno predstavitev na jesenskem Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti omogočila kar desetim mladim podjetnikom. Najboljših ne bo izbirala le v Sloveniji, temveč na območju celotne jugovzhodne Evrope. Letos bo razpis odprt do 20. julija. Nanj se lahko prijavijo podjetniki oziroma člani podjetniške skupine, stari od 18 do 35 let, ki so najmanj 25-odstotni lastnik podjetja. Posebna komisija bo na podlagi predstavljene podjetniške zgodbe in inovativne ideje izbrala deset podjetnih talentov, med katerimi bo v času sejma razglasila tri najboljše. Letos bodo prvič najboljšo podjetniško idejo lahko izbirali tudi obiskovalci sejma. Celjski sejem je v minulih štirih letih omogočil nastop na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti štirinajstim mladim podjetnikom, ki so bili poleg brezplačnega prostora na skupnem razstavnem prostoru deležni tudi širše promocije. JI IZ NAŠIH KRAJEV 5 »Plazovi so pri nas stalnica. Ko po poplavah voda odteče in se stanje umiri, se pojavijo plazovi. Ne pustijo nas pri miru, ne dajo nam dihati,« pravi Jože Senica. LAŠKO - Ko so gasilci odstranili večino jalovine, ki je v sredo pozno popoldne spolzela po pobočju v Spodnji Rečici in zajezila tamkajšnji potok, so štori, veje in zemlja v sobotnem neurju ponovno spolzeli v strugo. Rečica tokrat na srečo ni poplavila kot pred dnevi, a je dogodek opozoril, da pobočje, kamor je tamkajšnji rudnik odlagal jalovino, kliče po nujni sanaciji. Spomnimo, da je narasla Rečica - v njeno strugo je zgrmelo približno 150 tisoč kubičnih metrov zemlje - v sredo poplavila proizvodne prostore podjetja Fragmat Tim. Zajezena voda je grozi- služb, ki so pomagale z delovno mehanizacijo, črni scenarij na srečo ni uresničil. O razsežnosti plazu precej pove tudi podatek, da so se gasilci in gradbeniki več kot 20 ur trudili, da so uspeli potok usmeriti nazaj v strugo. Dodatne raziskave geologa Poveljnik štaba Civilne zaščite občine Laško Jože Senica, je dejal, da je plaz sprožilo obilno torkovo deževje, ki je obremenilo zemljo, pri čemer razlog po njegovem mnenju tiči tudi v nestrokovnem odlaganju jalovine iz nekdanjega rudnika. Čeprav so gasilci in gradbeniki jez, ki ga je namestili kašče, ki bi omogočale pretočnost potoka tudi v primeru, če bi se nad njim sprožil še kakšen plaz. Vendar morajo biti vsi posegi podkrepljeni z geološkim poročilom oziroma mnenjem,« je poudaril Senica. Dodal je še, da sta dosedanja sanacija plazu in čiščenje struge potoka občini nakopala precejšnje stroške, pri čemer za celovito sanacijo milijon evrov najverjetneje ne bo dovolj. V občini verjamejo, da jim bo pri kritju stroškov pomagala tudi država. Plazovi so stalnica Plazov je v laški občini sicer več kot 300. Da bi lahko sanirali tiste najbolj pro- V Spodnji Rečici je bilo minulo sredo mogoče videti bagre, slišati motorne žage, na pomoč so priskočili številni gasilci, sodelavci občinski služb, delavci podjetja Nivo in sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije. »Jez« odstranjen, nevarnost še preti Milijon evrov za sanacijo najverjetneje ne bo dovolj - Bodo kašče vsaj začasno preprečile poplave? Jalovina je odvečen, odpadni material, ki nastane pri kopanju premoga v laškem rudniku. Jože Senica je dejal, da po njegovi nestrokovni oceni jalovina ni okolju ali zdravju nevarna, a bo občina najverjetneje naročila raziskavo, ki bo pokazala, za kakšen material natančno gre. V zadnjih dneh so gasilci in občinske službe jalovino odnašali na začasne prostore, o trajnih lokacijah pa se v občini še dogovarjajo. »Verjetno bi material lahko uporabili tudi za zapiranje najrazličnejših deponij,« je še dodal Senica. la, da bo v primeru rušilnega vala poplavila stanovanjske in druge stavbe na območju Spodnje Rečice in Laškega. Vendar se po zaslugi posredovanja gasilcev Gasilske zveze Laško in občinskih ustvaril plaz, uspeli odstraniti, je ponoven sobotni zdrs po besedah Senice pokazal, da je pobočje še nevarno. Jalovine je namreč tam še ogromno. Geolog si je območje že ogledal, dodatne raziskave, pomembne za iskanje končnih rešitev, je opravil še minuli torek. S kaščami do pretočnosti V občini iščejo tudi začasne rešitve, ki bi vsaj za silo omilile nevarnost in možnost novih poplav. »Z Nivojem se dogovarjamo, da bi v Rečici blematične, bi po besedah Senice potrebovali približno pol milijona evrov letno. Ker občina toliko denarja ne more zagotoviti, plazovite zemljine povsod ne more ukrotiti. »Trenutno se ukvarjamo z reševanjem treh plazov. Pri enem nam bo na pomoč priskočila država, sanaciji ostalih dveh bosta breme občine. Nasploh gre 70 odstotkov denarja iz našega proračuna, 30 odstotkov nam zagotovi država,« je razložil Senica. TINA STRMČNIK Foto: MITJA KNEZ Po plazu zaliti prostori Fragmat Tima Škoda naj bi znašala nekaj sto tisoč evrov Plaz je povzročil tudi gospodarsko škodo v podjetju Fragmat Tim, ki proizvaja izolacijske materiale in opremo. Zaustavil je namreč pretok potoka Rečica, zaradi česar je ta poplavljala in zalila prostore podjetja, nekoliko več sreče pa so imeli v sosednjem podjetju Monting SK. Kot je povedal Rok Žgaj-nar iz podjetja Fragmat Tim, so posledice relativno hude, a bi lahko bile še hujše. Voda v skladišču, a prizanesla strojem »Voda je tekla skozi proizvodne prostore, predvsem skozi skladišča, pri čemer večje škode na vitalnih delih opreme na srečo ni. Zaradi plazu so morali delavci prekiniti delo v proizvodnji embalaže in hidroizolacij, pri čemer ni bilo ogroženo nobeno življenje,« je razmere v podjetju opisal Rok Žgajnar. Večji del škode so v podjetju sanirali, za ostalo bo morala po besedah Žgajnarja poskrbeti država s sanacijo plazenja hriba, da se ta neprijetna zgodba zaradi nepravilno odloženega materiala ne bo ponovila. »Po prvih ocenah škoda znaša nekaj sto tisoč evrov, vendar je še veliko skritih stvari, ki jih bomo lahko na strojih opazili šele čez čas in ko bomo preverili vse za- Poplavljeni proizvodni prostori Fragmat Tima v Rečici pri Laškem in gasilci, ki so posredovali ob razlitju vode. loge,« je povedal Žgajnar. V podjetju Fragmat Tim so imeli dan po prazniku načrtovan kolektivni dopust, a so kljub temu zaradi povpraševanja kupcev predčasno zagnali del proizvodnje, celotno pa v ponedeljek. Monting SK brez posledic Bolje so jo odnesli v sosednjem podjetju Monting SK, ki se ukvarja s kovinskopre-delovalno strojegradnjo. Po besedah direktorja Silvestra Kneza niso čutili neposrednih posledic poplavljanja. Tudi na račun tega, ker so pred časom na razmejitvenem prostoru s sosednjim podjetjem Fragmat Tim postavili ograjo in poskrbeli za ustrezno zunanjo ureditev. Pri tem je dodal, da so preventivno zaradi bojazni, če bi prišlo tudi do poplavljanja njihovih prostorov, del opreme in izdelkov evakuirali v višje prostore. »Brez posledic smo jo odnesli tudi zato, ker je kanalizacija, ki je speljana čez naše zemljišče, delovala brezhibno, da smo lahko vodo, ki je tekla čez Fragmat Tim, preusmerili v kanalizacijo. To je bila sreča v nesreči,« je še povedal Knez, ki je poudaril, da so pred kratkim v svojem proizvodnem območju zgradili nov objekt, za katerega jim je Arso postavil zelo ostre pogoje, a so jih uspeli izpolniti. Če bi prišlo do razlitja, bi jim ti ukrepi zelo pomagali. ROBERT GORJANC Foto: MITJA KNEZ www.posta.si Spoštovani uporabniki poštnih storitev! Obveščamo vas, da bo pošta 3272 Rimske Toplice, 1. avgusta 2015 pričela delovati kot pogodbena pošta na naslovu Trgovina Rimljanka, Ulica XIV. divizije 5, 3272 Rimske Toplice. Delovni čas pogodbene pošte 3272 Rimske Toplice: ponedeljek—petek: 7.00-18.00 sobota: 7.00-12.00 Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, • kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, • pravne osebe, ki imajo TRR pri Poštni banki Slovenije, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, • storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve. POŠTA SLOVENIJE 6 IZ NAŠIH KRAJEV Vila Rožle kot primer sanacije kulturne dediščine V evropskem projektu čezmejnega sodelovanja Mestne občine Velenje s Krapino VELENJE - Mestna občine Velenje sodeluje v programu eE Culture, ki je del programa evropskega čezmejnega sodelovanja, in sicer s Hrvaško oziroma Kra-pinsko-Zagorsko županijo. Cilj projekta je povečanje energetske učinkovitosti stavb kulturne dediščine, pri čemer bodo sanirali po eno stavbo v vsaki državi. V Velenju bodo sanirali Vilo Rožle v Sončnem parku in v Krapini županijsko palačo. Vrednost celotnega projekta znaša več kot 850 tisoč evrov, pri čemer za velenjsko občino znaša približno 314 tisoč evrov. Od tega bo 85 odstotkov denarja zagotovljenega iz evropskega program IPA, deset odstotkov sofinancira država Slovenija in pet odstotkov oziroma približno 16 tisoč evrov Mestna občina Velenje. Vpliv na konkurenčnost »Z manjšo porabo energije pomembno vplivamo na svoje življenjsko okolje, dvigujemo konkurenčnost gospodarstva in podjetništva. Z vlaganji v energetsko obnovo objektov kulturne dediščine znatno vplivamo tudi na go- Vila Rožle v Sončnem parku v Velenju bo kmalu zaživela v novi energetski podobi. (Foto: EE CULTURE) V preteklih letih je bila Vila Rožle sicer vzdrževana, vendar je zaradi dotrajanosti večine vitalnih materialov (oken, vrat, strehe, fasade, ogrevalnih in elektro inštalacij, sanitarnih in kanalizacijskih delov, talnih oblog) potrebna temeljite sanacije. Objekt ima približno 333 m2 skupne notranje površine, ki je razdeljena v dve etaži z mansardo. Z energetsko obnovo objekta se bo poraba energije zmanjšala za 30 odstotkov. spodarski razvoj in odpiranje novih delovnih mest,« je povedal Peter Dermol, novi velenjski podžupan, ki se je na novinarski konferenci prvič uradno predstavil javnosti v tej vlogi. Energetska obnova Vile Rožle v Sončnem parku, kjer je kot kulturna dediščina zavarovana parkovna zasnova modernističnega parka, ne ne pa sama stavba, pomeni vendarle posebnost, ko gre za obnovo na tem področju. Celovita sanacija »Izhodišča namreč niso bila takšna, kot bi bila v primerih spomeniško zaščitenih stavb, kjer so varstveni režimi bistveno strožji. V primeru Vile Rožle je bila dopuščena možnost, da se objekt celovito sanira,« je povedala Marjana Krumpestar iz zavoda za varstvo kulturne dediščine. Arhitekt Rok Poles pa meni, da posegov v energetsko učinkovitost ni mogoče ločiti od ostalih posegov, ki jih je treba opraviti pri prenovi, saj se čez čas spet pokaže potreba za ponovne delne posege na obnovljenih objektih. ROBERT GORJANC Nov turistični produkt SOLČAVA - Solčavska panoramska cesta je nov integralni turistični produkt, ki je sad triletnega projekta občine. Doslej so bile za obiskovalce občine najbolj znane turistične točke Logarska dolina in Robanov ter Matkov kot. Tem se je zdaj pridružila turistična Solčavska panoramska cesta. Na 37 kilometrov dolgi cesti so izjemni razgledi, obiskovalce pričakajo zdrava narava, zdrava hrana, različne zanimivosti in turi- stične kmetije. V enem najlepših kotičkov Slovenije so v okviru projekta med drugim poskrbeli za obvestilne in usmerjevalne table, za klopi in mize ter šest razgledišč. Prav tako so poskrbeli tudi za brošuro o panoramski cesti in njeno spletno predstavitev. Vse to so povezali z osnovno zgodbo, z legendo o pastirčku Krištofu in zmaju Lintverju. »To je produkt, od katerega si obetamo, da ga bomo odlično tržili,« pravi o Solčavski panoramski cesti Mateja Brlec Suhodolnik iz Občine Solčava, ki ima na skrbi projekt. Gre za območje pod goro Olševo, kjer je bival že pračlovek in kjer so med drugim našli najstarejšo šivanko na svetu. Ureditev javne turistične infrastrukture na Solčavski panoramski cesti bo v celoti stala 600 tisoč evrov. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj bodo prispevali 85 odstotkov upravičenih stroškov, ostalo bo plačala občina. BJ V ponedeljek je bila Solčavska panoramska cesta uradno odprta. Tržijo jo s pomočjo zgodbe o pastirčku in zmaju. NA KRATKO Vse bolj vestni vozniki DOBRNA - V medobčinskem inšpektoratu in redarstvu opažajo, da je v kraju na področju mirujočega prometa največ težav v okolici term in zdravstvene postaje. O tem so poročali na zadnji seji občinskega sveta. V povezavi z mirujočim prometom so lani ugotovili 24 prometnih prekrškov, od tega so 15 kršiteljem izdali plačilne naloge. Redar je prav tako izdal en nalog zaradi neuporabe varnostnega pasu. Lani so med drugim opravljali še meritve hitrosti na cestah. Med vozniki ugotavljajo vse večjo osveščenost in večje upoštevanje cestnoprometne zakonodaje. Zaradi prekoračene hitrosti so lani izdali le pet plačilnih nalogov. BJ Od včeraj nova ravnateljica VOJNIK - Po različnih zapletih vodi od začetka meseca osnovno šolo na Frankolovem nova ravnateljica Marjana Šoš, ki sicer živi v tem kraju in je doslej dolga leta poučevala v srednji šoli v Ljubljani. Kot smo že poročali, je svet zavoda prejšnjega ravnatelja Petra Žureja razrešil zaradi nesoglasij glede nadomeščanja dveh učiteljic, ki sta bili zaradi bolezni odsotni dlje časa. Potem ko je Žurej zaradi razrešitve vložil tožbo, je decembra prišlo do poravnave. Šolo je kot vršilec dolžnosti v tem času vodil Branko Sušak, ki na razpisu ni kandidiral, se je pa prijavilo osem kandidatov, med njimi tudi prejšnji ravnatelj Peter Žurej. BJ Bicy se širi ŠOŠTANJ - V občini bodo kmalu dobili dve novi postaji v sistemu izposoje koles Bicy, ki se iz Velenja širi tudi v Šoštanj. Župan Darko Menih in direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik sta v Vili Mayer podpisala pogodbo o nadgradnji sistema Bicy v Šoštanju. Še pred poletjem je bila zgrajena postaja v Metlečah, do konca leta pa bo še v Topolšici. Vsaka postaja bo imela osem mest in pet koles, vrednost novih postaj skupaj z vzdrževanjem sistema pa znaša 72 tisoč evrov. Občina Šoštanj je v dogovoru z Mestno občino Velenje sistem Bicy vzpostavila lani, in sicer z dvema postajama: eno v Tresimirjevem in drugo v Kajuhovem parku. Sistema sta kompatibilna, tako da si je mogoče kolo sposoditi v Velenju in ga vrniti na postajo v Šoštanju ter obratno. Vsak registriran uporabnik lahko ima kolo v uporabi največ 14 ur na teden. RG IZ NAŠIH KRAJEV 7 NA KRATKO CELJE - Nedeljsko jutro je Jezernikovim iz Pečov-nika pod Grmado prineslo šok. Zaradi naliva, ki je prejšnji dan grozil, da bo morda padala tudi toča, so avto, ki je stal pred hišo, pokrili z odejami. Ko so jih zjutraj šli odstranit, so ugotovili, da ni bila toča tista, ki jim je uničila avto, temveč velika skala, ki se je skotalila s pobočja Grmade. Zadržala je ni niti ograja, ki so jo pred časom postavili sami. Skala, ki je ne samo zmečkala desno stran avta, ampak ga je dobesedno prestavila, ni bila edina, ena manjša je ležala malo stran, tretja se je očitno skotalila še nižje po pobočju, proti poti, kjer se vsak teden zgrinjajo številni pohodniki, ki se na Celjsko kočo odpravijo iz- pred gasilskega doma v Za-gradu. Na srečo se je ustavila med drevjem in grmovjem, poleg tega se je vse to dogajalo ponoči, ko ni bilo nikjer žive duše. Jezernikovi raje ne razmišljajo o tem, kakšna tragedija bi lahko bila, če bi skala padla sredi dneva, ko se na prostoru poleg avta običajno igrajo otroci. Nevarno območje Da gre za nevarno območje, stanovalci vedo že dolgo, saj to ni bilo prvič, da so se s pobočja nad hišami utrgale skale. O tem so opozarjali tudi mestno občino, mi pa smo o tem pisali spomladi, ko je občina obljubila, da bo postavila opozorilne table. Te so kmalu zatem res stale, in sicer na več mestih, da so pohodni- ke preusmerjale na pot čez Grmado. Toda nekaterim so očitno šle na živce in so jih odstranili, občina pa jih je nato spet postavila. Dve, ki sta ob poti pri t. i. zvoncu želja, smo v nedeljo videli, le da niso logično postavljene in tudi navodilo, naj gredo pohodniki na Celjsko kočo čez Grmado, je na tistem mestu nesmiselno. Tudi sicer stanovalci menijo, da spremenjena pot čez Grmado tistim, ki pridejo izpred gasilskega doma, ne bo bistveno pomagala, saj bodo tako množice pohodnikov še dodatno sprožale kamenje. Rešitev bi bila celovita ureditev pobočja, kar je zahteven in drag projekt. Toda očitno se ga bo treba lotiti, da bodo tamkajšnji stanovalci lahko živeli varno in mirno. Srečko Meh bo častni občan VELENJE - Na torkovi seji so mestni svetniki potrdili predloge prejemnikov letošnjih občinskih priznanj. Častni občan bo postal Srečko Meh, dolgoletni velenjski župan, ki je, kot piše v obrazložitvi sklepa, imel eno ključnih vlog v razvoju mesta in občine. Grb bodo prejeli Rajko Djordjevič, lastnik prve regionalne televizije v Sloveniji VTV, Društvo za boj proti raku Velenje in Združenje borcev za vrednote NOB. Dobitniki plakete pa so Valter Golob, predsednik Medobčinskega društva invalidov Velenje, Šaleški študentski oktet in Slavica Živko, ki že skoraj četrt stoletja deluje kot prostovoljka. Priznanja bodo prejeli na slavnostni seji ob prazniku občine 20. septembra. RG Dva zlatnika .. - Milan (levo) in Andrej Jezernik sta bila v nedeljo zjutraj šokirana, ko sta ugotovila, kaj se je zgodilo ponoči. Ena skala je končala v avtu, druga malo stran od njega, več manjših je ležalo naokrog. Skala z Grmade zmečkala avto Stanovalci že dolgo opozarjajo na nevarnost - Ob poti na Celjsko kočo opozorilne table za pohodnike, kaj pa varnost domačinov? Marko Šubic, dipl. ing. gozdarstva, sicer direktor podjetja Biotec Šubic, ki je specializirano tudi za sanacije plazov in podobne posege v okolje, nam je spomladi po ogledu terena pojasnil, da bi po njegovem mnenju morali zgraditi lovilni armirani nasip nad hišami, pri čemer bi bila samo varovalna ograja premalo. Vrednost takšnega posega je ocenil na 50 do 60 tisoč evrov. Občina je takrat naročila idejni projekt za rešitev težav. A kot so v začetku tedna povedali v mestni občini, nobena dosedanja predlagana rešitev ni bila optimalna, zato so naročili nova strokovna mnenja oziroma predloge možnih rešitev. Po prejemu le-teh se bodo v občini odločili, kako naprej. TATJANA CVIRN, KP RADEČE - Občinski svet je na zadnji redni seji potrdil prejemnike letošnjih občinskih priznanj. Tokrat bo občina podelila kar dva zlatnika. Zlatnik Občine Radeče bosta prejela Jožef Petauer za dolgoletno aktivno delovanje in dosežke na različnih področjih lokalnega življenja ter Prosvetno društvo Vrhovo ob 60-le-tnici delovanja, zlasti pa za aktivno delo in izjemne dosežke na področju kulture v kraju, občini in na mednarodnem prizorišču. Srebrnik občine bodo za aktivno delovanje na različnih področjih lokalnega življenja prejeli Velja Hudo-klin, Miran Prnaver ter Jože Blas. TS Letos dve plaketi ROGAŠKA SLATINA - Občinski svet je na zadnji seji potrdil predloge za letošnje prejemnike občinskih priznanj. Tokrat ne bodo podelili naziva častni občan, saj predlogov za dobitnike ni bilo. Plaketo občine bosta prejela Knjižnica Rogaška Slatina in Košarkarski klub Rogaška, priznanja pa bodo romala v roke Bojanu Hrepevniku, Antonu Pod-koritniku in Tatjani Škorja. TS ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN Mreža, ki so jo Jezernikovi postavili prav zaradi zaščite pred skalami, ni zdržala tokratne velikanke. Opozorila pohodnikom na poti proti Celjski koči. In kaj naj naredijo stanovalci? Praznovali so gasilci ŽALEC - Gasilska zveza Žalec, v katero je včlanjenih 33 prostovoljnih gasilskih društev iz Spodnje Savinjske doline, razen iz občine Prebold, kjer imajo svojo zvezo, letos praznuje 60 let delovanja. Ob tej priložnosti je na Šlandrovem trgu v Žalcu pripravila slavnostno akademijo. Osrednja govornica je bila ministrica za obrambo Andreja Katič. Zbrane je nagovoril tudi predsednik gasilske zveze Edvard Kugler. Pred akademijo je bila predstavitev sil za zaščito in reševanje. Sodelovala so tudi gasilska društva GZ Žalec. Med drugim so številnim obiskovalcem prikazala ukrepanje ob prometni nesreči in reševanje ponesrečenca. ŠO Nova kanalizacija v Paški vasi ŠMARTNO OB PAKI - Praznovanje dneva državnosti so v občini združili z odprtjem nove kanalizacije v Paški vasi ter šmarškega dela kohezijskega projekta celovite oskrbe z vodo v Šaleški dolini. Kot je povedal župan Janko Kopušar, so na kanalizacijo, dolgo 2 kilometrov, priključili približno 50 objektov, naložba pa je vredna 500 tisoč evrov. Ob kanalizaciji so opravili še nekatera druga dela, med drugim so obnovili približno 200 metrov vodovodnega omrežja in uredili tudi cesto ter pločnik. Obe naložbi sta bili sofinancirani z evropskim in državnim denarjem. RG * , *т* л PRILOGA Gornji Gra Med preteklostjoin sedanjostjo Pogovor z gornjegrajskim županom Stankom Ogradijem V Gornjem Gradu praznujejo občinski praznik 30. junija, in sicer v spomin na leto 1928, ko je bil kraj razglašen za mesto. Kraj je bil nekoč pomembno upravno središče širšega območja, v starih časih je bila v njem celo rezidenca ljubljanskih škofov. Tako je gornjegrajska katedrala glede na prostornino največja v Sloveniji, enako je največja tudi njena kupola. Od ustanovitve novih občin je območje Gornjega Grada po upravni plati spet pomembnejše. Upravne ureditve se menjujejo, ljudje in njihove potrebe ostajajo. In kakšna je sedanjost krajev med Bočno, Gornjim Gradom in Novo Štifto? O gor-njegrajskem včeraj, danes in jutri smo se pogovarjali z županom StankomOgra-dijem. Občine Zgornje Savinjske dolineostajateprecej povezane, nekoč vas je povezovala skupna mozir-ska občina. Radi se tudi primerjate. Iz prejšnje ene občine jih je nastalo sedanjih sedem. V preteklosti so bile organizirane kot pravne osebe, zato je bila njihova vloga delno podobna sedanjim občinam. Menim, da sedanje občine dobro sodelujejo, tudi pri skupnih projektih. Včasih pride do različnih mnenj in interesov, vendar jih skušamo uskladiti. Vsaka občina ima svoje potrebe pri komunalni, šolski ... infrastrukturi. In vsaka ima tudi različne vire financiranja - glede na število prebivalstva in ostale parametre. Res je tudi, da so V lokalni skupnosti ostajajo odprte zadeve v vrednosti vsaj sedem milijonov evrov, ki so za občane nujne. nekatere bolj gospodarsko razvite, kar ni odvisno le od lokalnih skupnosti, ampak od poslovodij podjetij. Zato se je z ostalimi občinami težko primerjati. S čim ste v obdobju od lanskega občinskega praznika zadovoljni? Kako je bilo z naložbami? Vedno poudarjam, da lahko občina nameni za izvajanje naložb le približno 25 odstotkovobčinskega proračuna. Preostalo so naloge, ki jih mora financirati po zakonodaji.To so področja predšolske vzgoje, socialnega varstva, prevozov šolskih otrok in podobno. Zato se pri vsaki naložbi vprašamo, koliko je razpoložljivih sredstev, da bomo obveznosti lahkoporavnali. Katere so po vaši oceni največje potrebe gornje-grajske občine, ki še ostajajo kot naloge za prihodnost? V lokalni skupnosti ostajajo odprte zadeve v vrednosti vsaj sedem milijonov evrov, ki so za občane nujne. Največje so potrebe po kakovostni pitni vodi, ustreznem ravnanju z odpadnim blatom, obnovi šolskih prostorov in potrebe na cestni infrastrukturi. Vsi vemo, da Podeljena priznanja Na osrednji prireditvi ob prazniku Gornjega Grada, ki je bila v petek, so podelili letošnja občinska priznanja. Zlata grba občine so podelili Alojziji Suhovršnik za dolgoletno delo v Kulturnem društvu Nova Štifta ter družini Zavolovšek za njeno delovanje na družbenogospodarskem področju. Grba občine so namenili aktivistki Rdečega križa Mariji Poličnik ter športnemu delavcu Juretu Sovinšku. Podelili so še tri priznanja občine. Za svoj doprinos k športnemu udejstvovanju občanov ga je prejel Janez Pustoslemšek, za 110 let delovanja Kulturno društvo Bočna ter za 30 let delovanja Društvo upokojencev Gornji Grad. BJ Stanko Ogradi vsega tega v kratkem času ne bo mogoče uresničiti. V Gornjem Gradu si zelo želite obvoznico. Kako je s temi prizadevanji in koliko je obvoznica nujna? Z obvoznico Gornjega Grada je dolga zgodba. Republiška direkcija za ceste je pred leti izvedla javni razpis za izbor izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja. Zaradi pomanjkanja sredstev v državnem proračunu, ki so se z rebalansi zmanjševala, je bilo projektiranje začasno ustavljeno. Na zadnjem skupnem sestanku je bilo ugotovljeno, da bi se projektiranje lahko nadaljevalo. Obvoznica bi odpravila ozko grlo, vplivala na varnost udeležencev v cestnem prometu, gradnjo pločnikov in še kaj. Želimo, da bi bila zgrajena čim prej. Veliko slovenskih občin opaža priložnosti v turizmu. Kako je s tem v Gornjem Gradu, ki je bil nekoč že kraj za počitnikovanje, turistični kraj? Na našem območju so turisti večinoma enodnevni gostje. Pri nas so ugodne razmere za planinarjenje Med občinskima praznikoma smo v Gornjem Gradu poskrbeli za ureditev okolice občinske upravne stavbe in za preplastitev krajevne ceste. Pridobili smo učilnici v podružnični šoli v Bočni, ki služita za potrebe predšolske vzgoje, in začeli graditi nov most na lokalni cesti Sluga-Nova Štifta-Černevska rida. To so bile naložbe, ki niso zgolj za določeno skupino občanov,ampak imajo širši pomen. in pohodništvo, enodnevne izlete ... Želim, da bi bilo kaj drugače in boljše. Nekaj partnerjev je, ki si zelo prizadevajo in zelo dobro delajo. Spet drugod nam šepa, zato vsi skupaj izgubljamo. Menim, da bi občina lahko imela veliko več tudi od verskega turizma. Občina je poskrbela za projekt pešpoti in kolesarskih poti, s katerim smo turistične ponudnike želeli povezati. Sodelujemo tudi v projektu mreže postajališč za avtodome. Želimo, da bi se avtodomi, ki potujejo skozi Slovenijo, ustavili tudi pri nas. Za hitrejši razvoj je med drugim pomemben sprejem občinskega prostorskega načrta, temeljne prostorske listine občine. Kako mu pri vas kaže trenutno? Občinski prostorski načrt smo kot predlog posredovali v pregled nosilcem urejanja prostora, da bi pridobili njihovo mnenje. Medtem so morali nekateri, ki načrtujejo večje posege v prostor, pridobiti tudi ustrezne strokovne podlage. Ko bodo podali pozitivna mnenja vsi nosilci prostora, bomo takoj izvedli javno razgrnitev in ostale postopke, pomembne za sprejem občinskega prostorskega načrta. Razvoj veliko stane, občine se morajo zaradi tega zadolževati. Posebnost vaše doline je, da sta kar dve občini brez dolgov. Kako je z zadolženostjo gornjegraj-ske občine? Občina se je v letu 2009 zadolžila zaradi reševanja problema sodne izvršbe na zakladniškem podračunu. Prav tako je najela manjši kredit za izvedbo kanalizacije v Bočni. Obe posojili imata ročnost plačila do leta 2019 in do takrat ni možnosti dodatnega zadolževanja. Vse obveznosti iz najetih posojil občina odplačuje redno. Občane vaše občine in celotne Zgornje Savinjske doline razburjajo napovedane spremembe na področju nujne medicinske pomoči. Kako dokazujete svoj prav, da je treba ljudem bolj prisluhniti, konkretno v gornjegrajski občini? Ne trdimo, da bodo ur-gentni centri slabi. A menimo, da pripravljavec v svojem pravilniku ni ustrezno upošteval območij, ki so uro ali več oddaljena od urgentnega centra ali satelitskega urgentnega centra. S takšnim pristopom bi občani na oddaljenih območjih izgubili to, kar že imajo, oziroma bi se stanje slabšalo. Izgubili bi dežurnega zdravnika, ki je blizu, nujne primere pa bi preložili na osebe, ki zanje niso usposobljene. Tudi na gasilce. Zato je treba trdno vztrajati, da se stanje na omenjenih območjih ne bi poslabšalo. Glede tega sta enotni tako stroka, ki opravlja zdravstveno dejavnost izven večjih središč, kot lokalna politika. BRANE JERANKO Občina Gornji grad v številkah Površina 90 km2 Število prebivalcev 2.620 Število moških 1.289 Število žensk 1.331 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 933 Število zaposlenih oseb 978 Število samozaposlenih oseb 173 Število registrirano brezposelnih oseb 137 Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR) 1.239 Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) 849 Število podjetij 178 Število osebnih avtomobilov 1.260 Vir: podatki Statističnega urada RS za leto 2013 GORNJI GRAD PRAZNUJE 9 Gornjegrajski gledališčniki. Z igro Mama je (spet) umrla dvakrat bodo v tem mesecu nastopili na Dnevih Z odprtja fotografske razstave Mateja Krašovica, ki predstavlja v tem mesecu v galeriji Štekl gorske komedije v Kopru. (Foto: David M. Vodončnik) motive. Na fotografiji s skrbnico galerije Niko Kolenc. (Foto: Štefka Sem) Od narodne čitalnice do kulturnega društva Ustvarjalno Kulturno društvo Gornji Grad - Letos 135 let organiziranega kulturnega delovanja v tem kraju V okviru praznovanja občinskega praznika se je zvrstilo več kot 20 prireditev. Med njimi so bile kar štiri zanimive prireditve Kulturnega društva Gornji Grad. Občinski praznik je seveda priložnost, ko različna društva predstavijo svoje ustvarjanje. Podobno izobilje prireditev kot med gornjegrajskim praznovanjem občinskega praznika pripravljajo še v marsikateri drugi občini. »To je po eni plati dobro, vendar se po drugi strani ljudje prireditev počasi nasitijo,« meni Tatjana Bezovšek, predsednica Kulturnega društva Gornji Grad. »Po eni strani je to škoda, vendar je vseeno prav, da prireditve so,« še ugotavlja Bezovškova. Ustvarjalni celo leto V kulturnem društvu so se zelo potrudili. Gornje-grajsko praznovanje so uvedli s fotografsko razstavo zgornje savinjskih gorskih motivov, sledili so srečanje z zgornjesavinjskim kolesarjem Erikom Rosensteinom, bralna uprizoritev komedije Dvojni aksel in območno srečanje pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž. Slednjega so v društvu pripravili v sodelovanju z območnim javnim skladom za kulturne dejavnosti. Kulturno društvo se seveda letos ni potrudilo zgolj za te štiri prireditve. Leto se je začelo s pogovornim večerom z domačinko Viko Venišnik, dolgoletno gonilno silo tega društva in častno občanko, nato so se posvetili premieri komedije Mama je (spet) umrla dvakrat. Na začetku vsakega marca pripravijo etno večer, kjer poleg slovenske folklore predstavljajo tuje. Letos so tako predstavili še dve srbski skupini, albansko, makedonsko in slovensko skupino, ki je približala dalmatinske pesmi. Na gornje-grajskem odru je bila celo že arabska folklorna skupina iz Maribora. Še več, v domači šoli so pripravili kulturno dopoldne, kjer so šolarje skušali navdušiti za igranje in branje. »Železne« zdrahe V Gornjem Gradu, ki je bil nekoč pomembno zgornjesa-vinjsko upravno središče, se letos spominjajo 135-letnice organiziranega kulturnega delovanja. Začetke predstavlja narodna čitalnica, kjer so kmalu začeli uprizarjati različne igre. V kraju je še dandanes živahna gledališka dejavnost, za katero skrbi seveda Kulturno društvo Gornji Grad. Po drugi svetovni vojni so v tem kraju poskrbeli za več kot 80 gledaliških premier. »Dramska dejavnost je vsa leta naše gonilo in naša rdeča nit,« pravi o delovanju kulturnega društva predsednica. Vsako leto imajo vsaj eno premiero, pred dvema letoma so imeli celo dve. Železni repertoar predstavljajo Zadrečke zdrahe, prirejene po besedilu Carla Goldoni-ja. Te so domačini povsem posvojili. Prvič so jih uprizorili leta 1983, ko sta člana društva besedilo prevedla v zadrečko narečje in ribiče spremenila v »flosarje«. Odziv je bil izjemen, zato so se odločili, da bodo to predstavo igrali vsakih deset let. Zanjo je še vedno tolikšno zanimanje, da pripravijo približno 20 ponovitev. Po nekaj letih od zadnje pred- stave ljudje kar povprašujejo, kdaj bodo spet na vrsti Zadrečke zdrahe. »Malo se zamenjajo generacije, malo ljudje pozabijo, pojavijo se tudi drugi igralci. Osnova ostaja seveda ista,« pravi o »železnih« zdrahah predsednica društva. S pomlajevanjem igralske skupine v Gornjem Gradu nimajo težav. »Veseli smo, ker pridobivamo mlade zagnane igralce, ki imajo talent. V društvo prinašajo novo energijo in tako lahko iz leta v leto pripravljamo nove predstave,« je zadovoljna predsednica. Večja težava kot zanimanje mladih za igranje je splošno pomanjkanje časa. Mlade začenjajo seveda navduševati že v osnovni šoli. Režiserka Anica Stakne, ki je režirala letošnjo igro Vinka Möderndorferja Mama je (spet) umrla dvakrat, preverja že v gledališki skupini osnovne šole, kdo ima veselje in igralski dar. Nič čudnega, da je bila letošnja komedija izbrana za julijske Dneve komedije v Kopru. Razstave v stolpu Kulturno društvo Gornji Grad ima med drugim na skrbi likovno galerijo Štekl, kjer člani pripravijo vsako leto od pet do šest razstav. V obrambnem stolpu, ki je ostanek nekdanje rezidence ljubljanskih škofov, so namreč pred dvajsetimi leti uredili galerijo. Njena pobudnica in gonilna sila je bila častna občanka Venišnikova, v galeriji se predstavljajo tudi domači likovni ustvarjalci, kot so akademska slikarka Terezija Bastelj, študent likovne akademije Klemen Volovšek, Neli Fijavž, Toni Osovniker in Jože Božič. Letos se je v galeriji že predstavila Neli Fijavž, trenutno je na ogled razstava fotografa Mateja Krašovica, ki je povezan z Gornjim Gradom. Odprtja razstav so dobro obiskana, saj se je v času delovanja galerije v občini z leti izoblikovalo zvesto likovno občinstvo. Obiskovalci se lahko pogovorijo z avtorji, poskrbijo za kulturni program in druženje. Galerija je blizu znamenite katedrale, zato vanjo prihajajo tudi turisti. Težavo predstavlja galerijski prostor, ki je vlažen in bi ga bilo treba obnoviti. Po denacionalizaciji je njegova lastnica ljubljanska nadško-fija, ki ga je oddala v najem občini. Ekipa, kot je treba Prizadevna predsednica Tatjana Bezovšek Kulturno društvo Gornji Grad vodi drugi mandat. Pred tem je bila na čelu društva že dve leti. Na gornjegrajskem odru so nastopali že njeni soro- Predsednica Kulturnega društva Gornji Grad Tatjana Bezovšek dniki. Sama v društvu sodeluje od leta 1981, ko se je vključila kot srednješolka. Po študiju je postala še bolj dejavna. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva, ki se kot podjetnica ukvarja s projektivo. Kulturna dejavnost ji predstavlja velik izziv, saj je na odru zelo rada in uživa v igri. Ni ji pomembno, če je to velika ali mala vloga oziroma če pomaga v ozadju. »Pomembno je, da sodelujemo in skupaj nekaj ustvarimo, da se razumemo in smo takšna ekipa, kot je treba,« poudarja predsednica društva. »To mi je glavno zadoščenje,« ugotavlja vedno znova. BRANE JERANKO Svet v malem Gornjem Gradu. Na etno večerih predstavljajo različne druge kulture. Letos je med drugim nastopila albanska folklorna skupina iz Kopra. (Foto: David M. Vodončnik) Ponosni na sedanjo podobo in tradicijo^^H jfl Ob občinskem prazniku z županom Miranom Gorinškom V letu, ko se Slovenske Konjice spominjajo 500-le-tnice velikega kmečkega upora na svojem ozemlju in še bolj 850-letnice prihoda kartuzijanov v Dolino sv. Janeza Krstnika, je temu posvečen tudi občinski praznik. A čeprav, kot pravi župan Miran Gorinšek, časi rezanju trakov kot po tekočem traku niso naklonjeni kot nekoč, imajo veliko razlogov za veselje. Županski sedež v Slovenskih Konjicah je Miran Gorinšek zasedel leta 2006 in je tako na čelu občine že tretji mandat. Tik pred pogovorom je odjeknila novica, da je bila prav na območju konjiške občine kupljena srečka z dobitkom dva milijona evrov. Če bi se izkazalo, da je dobitnik Konjičan, bi bilo vprašanje, kam z nenadejanimi 300 tisočaki davka - sicer bolj za šalo kot zares - na mestu. A kot je takoj zatrdil Gorinšek, zadrege ne bi bilo. V občini imajo na zalogi namreč dovolj načrtov in projektov, tudi če bi z neba padlo desetkrat toliko denarja. V teh časih se bomo torej morali navaditi na manj otvoritvenih slovesnosti, a vseeno imate tudi v zadnjem letu kaj pokazati. Seveda smo veseli vsake pridobitve za boljše življenjske pogoje svojih občanov. Sam sem izjemno vesel, da smo po nekaj letih agonije na Zbelovem uspeli dokončati dela in urediti papirje za bazen, ki boto sezono tudi prvič legalno v uporabi. Naslednja je ener- getska obnova šole oziroma telovadnice v Ločah. Veselili smo se ob odprtju dela ceste pri vrtcu v Slomškovi ulici, saj je bilo stanje res sramotno, a se je zapletalo pri formalnostih in lastništvu. Ko smo začeli delati, se je seveda odprl še cel kup dodatnih del, odkanalizaci-je in ostaleinfrastrukture, potem moram omeniti še cestni odsek proti Lipogla-vu, odprtjeparkavTepanju in še bi se kaj našlo. V zadnjem času so gi- fm utELARSTVO Ihler AA I.O.O. MW* NUN Qtumrr Smo družinsko podjetje z zgodovino, ki sega nazaj v leto 1981. Danes imamo pomembno vlogo v industriji CNC tehnologij za rezkanje in oblikovanje mehkih materialov in lesa. Smo pomemben člen v verigi dodane vrednosti avtomobilske industrije in sodelujemo z največjimi slovenskimi orodjarnami kot so Gorenje orodjarna, Emo orodjarna, Kovinoplastika Lož in druge. Naš glavni izdelek so unikatni stiroporni modeli za potrebe izdelave transfernih orodij za preoblikovanje pločevin. Med druge storitve sodijo modeli za steklarsko industrijo, lesna proizvodnja, prototipi in kalupi iz umetnih mas. Modelarstvo Hohler d.o.o. Tepanje 70 3210 Slovenske Konjice Europe - Slovenia Tel.: 03 759 28 53 Fax.: 03 759 28 54 info@modelarstvo-hohler.si Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku! Miran Gorinšek: »Ob občinskem prazniku občanom čestitam in izrekam veliko zahvalo vsem, ki tako veliko prispevajo in se trudijo za to, da imamo vsi skupaj lepše in bolj kakovostno bivalno okolje in življenje nasploh. Naše okolje je na pogled lepo in zdravo in marsikdo nam zavida, v kako lepem kraju živimo.« balo lokalnega razvoja v glavnem evropska sredstva. Kako uspešni ste pri črpanju? V preteklem finančnem obdobju smo v bistvu po-črpali vse, kar nam je po nekem nenapisanem razdelilniku kvot pripadalo. Kar nekaj pomembnih projektov smo iz tega naslova zaključili. Enega večjih je lani predstavljala centralna čistilna naprava z 9,6 km omrežja, ki je bila financirana iz kohezijskih sredstev. Slovenske Konjice so bile kot mesto glasnik tekmovanja Entente Florale in še vedno ohranjate sloves enega lepših mest v Sloveniji. Konjice so bile prve, ki so leta 1998 sodelovale na Entente Florale in dobile zlato medaljo. Že prej smo bili devetkrat zmagovalci v svojikategoriji na nacionalni ravni in smo zaradi tega že počasi izpadli iz konkurence. A zadnje priznanje, zlata medalja za leto 2014, pomeni potrditev, da smo na pravi poti. Brez številnih prizadevnih ljudi, ki so v mozaik lepe podobe svojega kraja zložili svoj kamenček, vsega tega ne bi bilo. In kot sem na zaključni večerji ob koncu tekmovanja povedal, je prihod komisije nagrada za nas. Marsikaj namreč imamo, živimo v čudovitem okolju, a se tega velikokrat ne znamo zavedati in dodati še tistega zadnjega kamenčka do odličnosti in vrhunskosti. S tem tekmovanjem smo se tega začeli zavedati. Komisija je z nami samo en dan, mi pa ostajamo in živimo s krajem. Pod okriljem gibanja sem prevzel predsedovanje društvu na nacionalni ravni, ker sem prepričan, da se premalokrat ali sploh ne zavedamo, kaj je zares pomembno in da vsebine ni brez prispevka ljudi. Na mladih svet stoji, pravijo. Jim v občini znate ponuditi tisto nekaj, zaradi česar se bodo v njej počutili doma, tudi ko bodo iskali svoje življenjske priložnosti? Vse se začne že v vrtcu, nadaljuje v osnovnih šolah in na naši gimnaziji v obliki obšolskih dejavnostih, kulture, športa, društvenega utripa in vsega, kar povezuje mlade. Pri tem se trudimo zagotavljati vsaj minimalne pogoje za delovanje, da se mladi vključijo v lokalni utrip. Zelo pomemben je Mladinski center Dravinjske doline, kamor prihajajo tudi mladi iz drugih okolij, v njem se družijo in ustvarjajo, nenazadnje pa znajo s projekti pridobiti tudi evropski denar. Mladi svoje delovanje gradijo tudi na evropskem povezovanju. Občina pri tem ne zaostaja. V teh dveh in pol mandatih sem tudi na formalni ravni vzpostavil kar nekaj stikov. Gre za nekakšno nadgradnjo, ki so jo plodno preko različnih izmenjav zastavili že naši kulturniki, športniki, mladi in nenazadnje tudi gospodarstveniki. Na različne načine, velikokrat tudi v evropskih projektih, smo povezani z mesti na Slovaškem, Češkem, v Srbiji, na Hrvaškem, Švedskem, v Italiji in na Madžarskem. Letošnje leto je v Konjicah v znamenju obletnic, ki bodo imele svoj vpliv tudi v prihodnosti vaše občine. Res je. In niso zadnje te vrste. Prihodnje leto bomo namreč obeleževali 870 let prve pisne omembe Konjic. Že ob pripravi obletnice kmečkega upora smo dokazali, da če se dovolj resno pripravimo, če stopimo skupaj, lahko naredimo velike stvari. Osebno sem bil presenečen, kako dobro je bil ta množični dogodek sprejet, široko obiskan in s kakšnimi vtisi so ljudje odhajali. 850 let Žičke kar-tuzije bo pustilo pečat tudi v mednarodnem prostoru. Zelo sem vesel, da nam je po tolikih letih uspelo premagati birokratske mline in bomo prav ob občinskem prazniku dobili tudi dokument, s katerim bo kartuzi-ja dobila status spomenika državnega pomena. To si brez dvoma zasluži in kar težko je razumeti, da ga po tolikih letih prizadevanj in nenazadnje obnov tudi z državnim denarjem še ni imela. Če končava v istem duhu, kot sva začela - načrtov in izzivov za prihodnost vam ne manjka. Najprej si bomo prizadevali dokončati postopke sprejetja občinskega prostorskega načrta, ker je nanj vezanih tudi nekaj večjih projektov javnega interesa. Uredili in komunalno opremili bi radi območje nekdanjega Konusa v industrijski coni, da bodo lastniki dobili možnost nadaljnjega razvoja, in zagotovili protipo-plavne ukrepe na Zbelovem za večjo varnost krajanov. Moj najpomembnejši načrt je žal v veliki meri odvisen od birokratskega sistema in tudi državnega proračuna. Poleg delovnih mest v občini se mi zdi najpomembnejša oskrba z zdravo pitno vodo in glede tega imamo še kar nekaj dela. SAŠKA T. OCVIRK Foto: arhiv NT Občina Slovenske Konjice v številkah Površina 98 km2 Število prebivalcev 14.479 Število moških 7.310 Število žensk 7.169 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 5.911 Število zaposlenih oseb 4.505 Število samozaposlenih oseb 631 Število registrirano brezposelnih oseb 949 Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR) 1.271,40 Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) 857,52 Število podjetij 1.147 Število osebnih avtomobilov 7.340 Vir: podatkiStatističnegauradaRS za leto 2013 SLOVENSKE KONJICE PRAZNUJEJO 11 Oaza lepote, kjer globoko vdihneš Krajevna skupnost Tepanje bogatejša za nov park Tepanje je mlado naselje, ki je bilo pred štirimi ali celo še tremi desetletji prazno gradbišče. Kraj, kjer bi lahko v najboljšem primeru nastalo prehodno spalno naselje, je danes ena najbolj urejenih krajevnih skupnosti v občini. V 30 letih je ne samo dobil zavidljivo zunanjo podobo, ampak tudi dušo, ki jo ustvari le povezana in živa lokalna skupnost. V središču kraja je bil med osrednjimi javnimi zgradbami še v začetku leta prazen travnik. Četudi se je na eni strani stikal z obstoječim drevoredom lip in javorjev, ga to ni rešilo pred brezosebno nepomembnostjo. Danes na tem tri tisoč kvadratnih metrov velikem prostoru raste približno tisoč zelenih rastlin, obkrožajo ga rdeče bukve, na gredicah ob potkah je posajenih približno 500 cvetočih rož. V središču kraljuje elegantna fontana, gostoljubje ponuja pitnik za vodo, 12 kamnitih klopi pa vabi na oddih, srečanje ali zmenek. Tudi župan med nejevernimi Tomaži »Tudi jaz sem med tistimi, ki bi nejeverno zmajevali z glavo, če bi sredi 70. let kdo rekel, da bomo danes tu odpirali park,« je svoj govor ob odprtju začel konjiški župan Miran Gorinšek. »V teh prazničnih dneh smo imeli veliko razlogov za slavje, ta park pa je prav posebna češnja na torti,« je nadaljeval. Materialne stvari so pomembne, tudi asfalt in beton morata biti, vendar to ni tisto, zaradi česar je nekdo srečen v domačem kraju. »Človeka naredi zadovoljnega tisti poseben občutek, da lahko izrazi ponos in pripadnost svojemu okolju. Do tega se pride samo z vizijo in vztrajnostjo.« In prav to dvoje prav vsi priznavajo dolgoletnemu tepanjske- S travnika so odpeljali na desetine tovornjakov kamenja in odpadnega materiala ter ga nadomestili z zemljo. Na tri tisoč kvadratnih metrih je zakopanih na kilometre cevi zalivalnega sistema in kablov električne napeljave. Projekt za park je izdelal arhitekt Igor Žnidar iz Maribora in kot je bilo mogoče slišati, »je končna podoba harmoničen kompromis med tistim, kar v tak kraj sodi, kar so si investitorji zamislili, in med velikopoteznimi arhitekturnimi zasnovami, nad katerimi se papir nikoli ne pritoži«. mu predsedniku krajevne skupnosti in družbeno odgovornemu podjetniku Antonu Ofentavšku, ki je najbolj zaslužen ne le za novo pridobitev v kraju, ampak za razvoj njegove celotne podobe v desetletjih. »Ideja o fontani in klopeh je zrasla na mojem zeljniku,« je razkril Anton Ofentavšek (v sredini, nazdravlja z županom Gorinškom). »Res si želim, da bi sem ljudje radi in veliko prihajali, kaj pametnega domislili, predvsem pa skrbi in težave pustili pred vhodom.« Tudi v takšnih kratkih predahih je skrivnost umirjene in zadovoljne duše. Srečanje z drugimi in s seboj Ofentavšek ta dan ni skrival navdušenja nad novo pridobitvijo, še manj nad množico obiskovalcev, ki se je odkrito veselila z njim. Kot je dejal, vse skupaj res sega daleč pred leto 1980. V čas, ko ljudje niso zares verjeli, da imajo dovolj moči, da jim bo uspelo iz nič narediti nekaj velikega. »Jaz pa sem v sebi to moč videl in uspeli smo,« je dejal. V zadnjih 30 letih je v kraju zraslo približno 130 stanovanjskih hiš, ki so se jim pridružili tudi poslovni objekti, gasilski dom, trgovina, vrtec in šola, dom krajanov, cerkve. In zdaj je prišel čas še za hrano za dušo. »V dolgoročni viziji kraja je bilo nujno treba predvideti tudi prostorski del, v katerem bi se lahko ljudje sestajali, po- govarjali, sprostili ali samo o čem v miru premislili. To ni park, v katerem bi noreli po travi, skozenj dirjali s kolesi in s kričanjem preglasili lastne misli. Je park, ki je namenjen temu, da se srečate sami s seboj in drug z drugim,« je namignil Ofentavšek. Seveda velja ob tem omeniti, da je prostorno otroško igrišče z igrali v neposredni bližini, s čimer je poskrbljeno tudi za naj- mlajše, ki pri najboljši volji še ne vedo, kaj je potreba po umirjenosti in tišini. Niti metra asfalta ne bo manj Seveda se sploh v času krize še vedno kdo spotakne ob asfalt, ki se morda ne zdi strašno lep, a je brez dvoma koristen. A kot je pojasnil glavni pobudnik in investitor parka, so bila zasebna sredstva zbrana prav v ta namen. In niti cent, namenjen za kakšne druge potrebe, ni končal v kamnu ob potki. »Časi niso lahki in zato tudi pot do tega parka ni bila enostavna. Še vedno zbiramo denar in končna cena še ni znana, vsekakor pa ne bo majhna. V vsakem primeru zraven ni nobenega proračunskega denarja,« je zadovoljno zaključil Ofen-tavšek. SAŠKA T. OCVIRK Častni občan Anton Ofentavšek Na slavnostni seji občinskega sveta so ta torek, na praznik Občine Slovenske Konjice, podelili tudi občinska priznanja in nagrade. Zlati grb je prejel lastnik in direktor medijske hiše Novice Tomo Penič, srebrni grb so namenili podjetniku Urošu Fijavžu in bronastega košarkarskemu trenerju Stoja-nu Finku. Nagrado občine je dobil Plavalni klub Slovenske Konjice. O dobitniku najvišjega občinskega priznanja, to je nazivu častnega občana, Antonu Ofentavšku, direktorju podjetja Oplast, je župan Miran Gorinšek dejal: »Govorimo o človeku, ki je na mnogih področjih pustila svoj pečat. Več kot 40 let je bil predsednik krajevne skupnosti, član obrtno-podjetniške zbornice, aktivno sodeluje kot občinski svetnik ... Kar je najpomembnejše, je primer podjetnika, ki je iz lastne garaže dobesedno iz nič ustvaril družbo, ki danes na dveh lokacijah zaposluje 200 ljudi. Uspelo mu je kljub temu, da časi niso bili naklonjeni niti samostojnemu podjetništvu in včasih niti samostojnemu razmišljanju ne. Ni ga bilo strah širitve na drugo področja, v druge dejavnosti, kar je naredil zgolj zato, da bi dvignil kakovost bivanja ljudi v domačem kraju. Naziv častnega občana si za vse to več kot zasluži.« StO KPU SPE S Slovenske Konjice 3210 , Tattenbachova ulica 14 Telefon: 03 7592040, Fax: 03 7592041 e-mail: spes.kpu@siol.net Nagrobni spomeniki, police, stopnice, pulti... iz kvalitetnega kamna. KRATKI DOBAVNI ROKI - UGODNO! PRILOGA Šmarje pri Jelša Veselje do gasilstva imajo v krvi Predani požarni varnosti in vedno bolj tudi pomoči ob drugih naravnih nesrečah Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje pri Jelšah je v 135 letih delovanja prehodilo pot od skromne požarne brambe do osrednjega društva v občini. V njegovih vrstah je kar 232 članov, od tega 54 usposobljenih operativnih gasilcev, ki so na razpolago, kadar domačinom preti nevarnost. Vodstvo društva je še posebej veselo, da so v gasilskevrstevključene najrazličnejše generacije - od mladih, članov do starejših. V intervencijah sodeluje tudi precej žensk. Prostovoljno požarno bram-bo je v Šmarju pri Jelšah leta 1880 ustanovil tedanji župan Leopold Fiegelmüller, lastnik žusemskega gradu, ki je bil tudi njenprvinačelnik. Delovanje društva je med drugo svetovno vojno nekoliko zamrlo, a je kasneje ponovno vzniknilo po zaslugi uglednih domačinov. »Začetki so bili skromni, saj nismo imeli »Lepo je pomagati drugim. Najbolje je, ko kot družina stopi skupaj za enoten cilj. Gre za složnost, za načelo vsi za enega, eden za vse,« pravi predsednik PGD Šmarje pri Jelšah Andrej Lipuš. prostorov in orodja. Sprva je bilovdruštvu le po 20, 30 gasilcev,« razlaga nekdanja dolgoletna predsednica in sedanja vodjastarejših gasilk in gasilcev Silva Vrčkovnik. Z leti so rasle tudi potrebe po primerno velikem gasilskem domu. Prvotno leseno utico je sčasoma nadomestil večjiprostor,natoje društvo nedaleč od sedanjih prostorov zgradilo gasilski dom, po kozjanskem potresu pa posta-vilostavbo,kjerimasedež še danes. »Takrat je bila to zelo velika naložba. Nekaj denarja smo dobili kot odškodnino, sklenili smo tudi pogodbo s podjetjem Toper, ki je imelo v kraju svojo enoto. Toper se je obvezal, da bo dom dogradil, v najem pa je za 15 let dobil zgornje prostore doma,« pojasnjuje Vrčkovnikova. Žled, poplave, neurja Pred dnevi so gasilci PGD Šmarje pri Jelšah gasili hlev, kjer je zagorelo zaradi udara strele. Nasploh imajo vedno več dela zaradi poplav, žle-dolomov, neurij, kar zahteva tudi prilagojena usposabljanja in opremo. »Narava žal kaže svoje zobe. Glede na to, kako delamo z njo, kaj bolje po mojem mnenju ne bo,« pravi predsednik društva Andrej Lipuš. Močno jih je zaposloval tudi žledolom, Šmarski gasilci imajo veliko dela in stroškov z vzdrževanjem gasilskega doma. Blaž Lupše, Silva Vrčkovnik, Andrej Lipuš, Mateja Bališ in Martin Koprivc so povedali, da društvu ogromno pomeni prostovoljni prispevek, s katerim mu pomagajo občani, prav tako je pomembno sofinanciranje države in občine. Denar gasilci med drugim zbirajo z raznimi opravili - čistijo vodnjake, zbirajo železo, prevažajo vodo, delajo z avtolestvijo. Organizirajo tudi veliko gasilsko veselico. odstranjevanju njegovih posledic so posvetili več kot 1.300 ur prostovoljnega dela. Skrbijo tudi za preventivo, udeležujejo se tekmovanj, izobraževanj, gasilskih vaj, ki ponujajo priložnost za druženje. Na zadnjem občinskem tekmovanju je sodelovalo sedem ekip PGD Šmarje pri Jelšah, dve ali tri ekipe se vsako leto udeležijo tudi mladinskega pionirskega tekmovanja. Pri tem imajo šmarski gasilci v zadnjem času precej dela tudi z gašenjem požarov, ki jih med vožnjo zaneti muzejski vlak. Na srečo požari tik ob progi večje nevarnosti ne prinašajo, a kljub temu brez gasilskih intervencij ne gre. Na vrsti je ploščad Podjetje Vitli Krpan, katerega lastnika sta Franc in Marta Pišek, je gasilcem lani doniralo 60 tisoč evrov. »Danes težko najdeš podjetnika, Božo Kocijan s.p., Rimska c. 22, Šmarje pri Jelšah Telefon: splet: (03) 5821 033 www.trgovina-lah.si ŠMARJE PRI JELŠAH PRAZNUJE 13 »Veselje do gasilstva imam v krvi. Pozitivno se mi zdi druženje, seveda pa največ šteje to, da lahko pomagamo ljudem,« je dejal poveljnik PGD Šmarje pri Jelšah Martin Koprive. ki bi društvu podaril tisoč evrov, kaj šele 60-krat toliko,« pravi Lipuš. In dodaja, da so gasilci s tem denarjem kupili novo moštveno vozilo Peugeot boxer in opremo za 22 operativnih gasilcev. Društvo sicer vsako leto sprejme načrt naložb, uresničitev pa je seveda odvisna od denarja. Letos je kupilo tri nove dihalne aparate, obnovilo napravo za polnjenje jeklenk in popravilo vozilo - cisterno Man, ki je precej rjavela. Načrtuje še asfaltiranje ploščadi pred gasilskim domom in menjavo razsvetljave ter električnih priključkov v pritličju zgradbe. Otroci radi tekmujejo Mladina v vrstah PGD Šmarje pri Jelšah predstavlja petino članstva. Blaž Lupše, ki vodi mladinsko dejavnost, je pojasnil, da je otroke sicer težko privabiti, saj imajo ob šoli veliko dejavnosti. Iskanje terminov, ko imajo čas tako oni kot njihovi mentorji, je zato skorajda prava umetnost. »Najlažje je če preko svojih otrok navdušiš Ko danes zaslišimo alarm, smo pripravljene sodelovati. Lani smo se prvič udeležile intervencije ob požaru. Sprva smo se morda res postavile malo ob stran, saj se zavedamo, da moramo še pridobiti izkušnje. Zagotovo je res, da fizično nismo tako močne kot moški. Imamo pa voljo in srce, da pomagamo ljudem.« Da vaja dela mojstra, se strinja tudi predsednik društva in dodaja, da gasilci svoje kolegice dojemajo kot enake sebi in nič drugače. TINA STRMČNIK Foto: GrupA ф stramexpet STRAMEX PET d.o.o. Stranje 7B, 3241 Podplat, Slovenija Tel.: (03) 812 15 80 Faks:(03) 812 »Ko je društvo praznovalo sto let, sem bila tajnica. Ko je imelo 110, 120 in 130 let, sem bila predsednica, nato je bilo jubilejev dovolj,« pravi Silva Vrčkovnik. Na čelu PGD Šmarje pri Jelšah je bila namreč kar 22 let. Prej se je dolga leta, ko je v društvu pomagala, branila izpolniti pristopno izjavo. V kateremkoli društvu se je pojavila, so jo namreč izvolili za tajnico. Zadnja leta je vodja starejših gasilk in gasilcev. Dekleta še zdaleč ne urejajo zgolj papirjev, prav tako jim niso zaupana le preprosta opravila, poudarja Mateja Bališ. Osem članic se namreč vedno pogumneje spoprijema z gasilskimi intervencijami. tudi njihovo sošolce, pritegnejo jih tudi tekmovalni dosežki. Pokali ali medalje so kot magnet, ki prispeva k temu, da se še kdo pridruži. Veliko šteje dobro vzdušje.« Otroci svoje znanje preverjajo na kvizih, tekmovanjih v orientaciji, imajo tudi gasil-sko-športne dejavnosti in piknike. Gasilska zveza jih pelje na Debeli rtič, malo starejše vodstvo društva vključuje tudi v pripravo dejavnosti. Lupše je pojasnil, da se vrste od pionirjev do članov z leti sicer precej razredčijo, a če od vsake generacije gasilstvu ostanejo zvesti trije mladi, za prihodnost društva ni strahu. Pogumne so tudi ženske Ženske so v PGD Šmarje pri Jelšah dobro zastopane, saj predstavljajo tretjino članstva. Od tega osem operativnih gasilk sodeluje na intervencijah, udeležujejo se vaj in najrazličnejših izobraževanj. Vodja članic Mateja Bališ je povedala, da so od malih nog opazovale posredovanje gasilcev, ko se je kje vnel požar. »To je vzbudilo naše zanimanje. Nudimo vam optimalne rešitve na področju krovstva in stavbnega kleparstva: krovske storitve (kritina s posipom, kritina, PVC-kritina, EPDM kritine) Gasilsko brizgalno iz leta 1910 so gasilci s konjsko vprego nekoč prepeljali na kraj dogodka. Vodo so ročno črpali iz potoka ter tako gasili nekoliko lažje, kot če bi si podajali le vedra. kleparske storitve «tesarske storitve ' izolacijske storitve • podstrešne storitve KAMNOSESTpSB SPOMENIKI, NAPISI, POLICE, STOPF HERČEK" VIKTOR HERČEK s.p. 041 736 487, TEL.-FAX:03/810 30 94 _www.kamnosestvo-hercek.si Mestinje 87 b, 3241 Podplat (amnosestvo.hercek@gmail.com •vgradnja strešnih oken • okoljevarstvo (zelene strehe) > storitve z dvižno ploščadjo do 20 m rešitve zatekanja teras in nadstreškov TRGOVINA LORGER jožica lorger s.p. Oß.UXEVJNJTEKSTJL Telefon: (03) 810 13 20 Faks: (03) 810 13 21 Delovni čas: P0N. - PET.: 7.- 19. ure SOB.: 7.-17. ure NED. in PRAZNIKI: 7.30 -12 ure Vsem občanom in občankam občine Šmarje pri Jelšah čestitamo ob občinskem prazniku. Vsem našim strankam se pa zahvaljujemo za zaupanje in vas vabimo, da nas obiščete. 14 ŠMARJE PRI JELŠAH PRAZNUJE Šmarje pri Jelšah se tudi gospodarsko prebuja Vrtci vsako leto bolj polni - Občina kmetijsko vse bolj obdelana »Zelo dejavne so krajevne skupnosti, enako so dejavna tudi društva, ki jih je v občini več kot sto. Občina jih sofinancira 95.« Občina praznuje 20-le-tnico, od lanske jeseni pa jo vodi župan Stanko Šket, ki je ponosen, da je bilo v dveh desetletjih poskrbljeno za dobre pogoje kar se tiče otroškega varstva, osnovnega šolstva, zdravstva, kulture in športa. Spodbudni so tudi obeti za prihodnost. »Število otrok v občini se povečuje, saj imamo v vrtcu vsako leto en oddelek več. Ljudje se pri-seljujejo tudi na bolj oddaljena območja, kot so Sveti Štefan, Sladka Gora, Lemberg, v vaseh je življenje, v občini pa je vedno bolj močan tudi obrtniško-podjetniški utrip.« Stanko Šket poudarja, da je nastopil mandat v občini, ki ni zadolžena in ki ima pripravljene projekte za različne naložbe. Kot svojo prednost vidi predvsem to, da kot nekdanji dolgoletni ravnatelj dobro pozna občane in občino. Kdor še ni slišal za Občino Šmarje pri Jelšah, je zanjo izvedel po zaslugi dogajanja v tukajšnjem vrtcu. Kako se je zgodba razpletla? Žal mi je, da se je to zgodilo in da je bilo tako medijsko odmevno, a je najbrž tako moralo biti. Epiloga še ni. Nova ravnateljica je mandat nastopila 1. julija. Mislim, da bo lahko vzpostavila normalne odnose med zaposlenimi. Prav porušeni odnosi med njimi so bili po mojem največja težava. Vedno poudarjam, da so vsi zaposleni zelo ozaveščeni in da se slabo vzdušje med njimi ni prenašalo na otroke. Kako boste organizirali Stanko Šket se v vlogi župana dobro počuti, a še vedno pogreša vrvež otrok. 39 let, ki jih je preživel kot učitelj, pomočnik ravnatelja in ravnatelj, je opisal kot najlepše obdobje svojega življenja. »Že na ustanovni seji občinskega sveta sem dejall, da se v občini z 10.500 občani ne moremo iti politike, ampak moramo vsi delati za razvoj in dobro počutje občanov.« delo muzeja baroka, katerega odprtje ste odpovedali? Ker želimo projekt izpeljati dobro, nam je zmanjkalo denarja, kar je tudi vzrok, da predvidenega odprtja ni bilo. Na gre le za postavitev kipov, ampak tudi za povsem novo razsvetljavo in multime-dijsko sobo, kjer bo predstavljen barok na območju celotne upravne enote. Na voljo bo tudi mobilna aplikacija. Muzej vrata za obiskovalce odpira v začetku julija. Občina prispeva tudi za ureditev kalvarije, saj je državi za to zmanjkalo denarja. Upam, da bomo v dveh letih obnovo dokončali. Meritve zavoda za gradbeništvo so pred časom pokazale, da se občinska stavba še vedno nagiba. Lahko navedete korake za novo rešitev? Ena možnost je nizkoe-nergetska novo gradnja, kjer ima svoje prostore trenutno upravna enota. Druga različica predvideva ponoven premislek o Šmarskem hramu, o stavbi, ki propada v središču Šmarja. V občini smo že opravili razgovor z Družbo za svetovanje in upravljanje, gospodarsko družbo, ki upravlja s stavbami v državni lasti. Šmarski hram je namreč delno v zasebni in delno v državni lasti. DSU pripravlja različico in išče tudi druge najemnike ali kupce teh prostorov. V izdelavi so tudi idejni projekti za novogradnjo. Vse bo cenovno ovrednoteno, kar bo podlaga za odločitev občinske uprave in občinskega sveta. Sam se nagibam k obnovi Šmarskega hrama, ki bi tako dobil vsebino. Stavba je v neposredni bližini sodišča, upravne enote, policije in drugih ustanov. V bližini so parkirišča in vsa druga javna infrastruktura. Javni dražbi za zemljišča okoli dvorca Jelšingrad nista uspeli. Še upate, da bo prodaja uspela, glede na to, da dedičev kot kaže ne zanima vzdrževanje stavbe? Pogovarjal sem se s sinom in z zetom gospoda Zečevića, vendar ju vzdrževanje ne zanima. Njun cilj je prodaja. Za zemljišča še imam predvidene razgovore, a dokler ne bo podpisana pogodba, ne bi želel govoriti o tem. Je pa prodaja pomembna zato, ker bi bila kupnina osnova za določene naložbe, za katere so projekti že izdelani. Z njimi se ne moremo prijaviti ne na državne ne na evropske razpise, ker jih enostavno ni. Kaj je najpomembnejše, kar ste v občini postorili od zadnjega praznika? Prepričan sem, da projekt Vodooskrba v porečju Sotle ni pomemben le za našo občino, temveč tudi za ostale štiri, ki so v njem sodelovale. Dobili smo stalno oskrbo s kakovostno pitno vodo, položenih je več kot 85 km novih vodovodnih cevi, zgrajenih več kot 20 novih črpališč in rezervoarjev. Avgusta bo končana gradnja čistilne naprave in kanaliza- cije v Mestinju. Gre za naložbo, vredno 1,7 milijona evrov. Vesel sem gradnje pločnika v Kolodvorski ulici, zahvaljujoč dobremu sodelovanju s krajevno skupnostjo smo cesto in pločnik razširili še proti dvorskemu mostu. V prihodnje bo tako tudi Dvor s pločnikom povezan s središčem Šmarja. In načrti za prihodnje? Kmalu se bo začela energetska obnova knjižnice. V skladu z načrtom so nekatere ceste po krajevnih skupnostih dobile asfaltno prevleko, ponekod jo še bodo, vzdržujemo tudi stare ceste. Intenzivno se pripravljamo na dokončanje kolesarske steze, ki bo povezala Šmarje pri Jelšah, Rogaško Slatino in Podčetrtek. Manjka še približno 1.400 metrov steze, od tega je 1.200 metrov v naši občini in 200 metrov v Občini Podčetrtek. Želim si, da bi jih zgradili do jeseni, saj je to velikega pomena za turizem. Doslej smo poskrbeli za sanacijo več plazov. Večji plaz je še na Škofiji, kjer bomo sanacijo začeli čim prej, saj ogroža cesto in vodovod. Radi poudarite, da je v občini vedno bolj živa tudi obrtniško-podjetniška žilica. Res je. Jeseni je vrata novih prostorov v Mestinju odprlo podjetje Mos Servis, kjer je zaposlenih več kot sto ljudi. V industrijski coni Šmarje vzhod je končana hala Ko-vinarstva Kozjan, kjer je že zaposlenih približno 20 ljudi, pri čemer se obetajo še nove zaposlitve. V podjetju AS Sistem se pripravljajo na gradnjo proizvodnih prostorov, velikih približno dva tisoč kvadratnih metrov, kjer naj bi še letos zaposlitev našlo približno 20 ljudi. Propadajo manjše kmetije, širijo pa se velike. Naši kraji so močno kmetijsko obdelani in urejeni, občina pa namenja denar za spodbudo, pomoč, prestrukturiranje in razvoj te panoge. TINA STRMČNIK Foto: TS Občina Šmarje pri Jelšah v številkah Površina 108 km2 Število prebivalcev 10.278 Število moških 5.068 Število žensk 5.210 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 4.072 Število zaposlenih oseb 2.152 Število samozaposlenih oseb 795 Število registrirano brezposelnih oseb 639 Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR) 1.257,13 Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) 848,78 Število podjetij 686 Število osebnih avtomobilov 5.301 Vir: podatki Statističnega urada RS za leto 2013 KULTURA 15 Z razgaljanjem do svojega bistva Po svetu naj ne bi hodili nagi - Ali nas res lahko zakrije le obleka? Plesni forum Celje, ki deluje že 40. leto, je letošnjo sezono sklenil s premiero avtorskega plesnega projekta N. A. G. Za predstavo, ki govori o identiteti mladega posameznika, so ustvarjalne moči združili trije koreo-grafi mlajše generacije. Temelje za predstavo je postavil Trboveljčan Nik Rajšek, ki se sicer že celo leto mudi v Amsterdamu, saj po končani akademiji pleše v profesionalni plesni skupini Ronny & Guy v Groningenu. Zgodbo sta nadaljevali Gea Erjavec, ki je lani končala študij plesa na Akademiji za ples Ljubljana, in Aja Zu-panec, ki je končala študij na plesni akademiji SEAD v Salzburgu. Naslov plesnega projekta N. A. G. predstavlja začetnice imen koreografov in hkrati govori o razgaljanju, goloti posameznika. Kdo sem? Kaj sem? Mladi plesalci si skušajo skozi ustvarjalni proces, gib, zvok, besedo, glasbo in projekcijo odgovoriti na vprašanje, kdo sem in zakaj sem to, kar sem. Plast za plastjo se razgaljajo in iščejo pot do svoje identitete. Ustanoviteljica in umetniška vodja Plesnega foruma Gordana Stefanovič Erjavec je predstavo označila kot raziskovalni projekt, v katerem plesalci »plešejo sami sebe«. »S pomočjo koreografov skušajo s svojimi gibi priti do svojih občutkov, dilem, brskajo po sebi. Mislim, da jim je to zelo dobro uspelo.« Zreli in izkušeni Ekipo, ki nastopa v predstavi N. A. G., tvorijo srednješolci, ki se sodobnega plesa v Plesnem forumu učijo že več kot desetletje. Sogovornica je dejala, da so zelo izkušeni, sodelovali so že v več celovečernih projektih, kjer so iskali svoj način izraza in postajali vse bolj samozavesti. Zato so jim zaupali sodelovanje v projektu, ki je zasnovan nekoliko drugače. Gre za proces, ki ga je sicer težko opisati z besedami. »Podlaga so določene teme, kot je na primer stik med dvema človekoma, ali ponazoritve nekega druge- V predstavi nastopajo Ana Cvelfar, Lia Hofman, Ana Krašovic, Eva Plevnik, Evelina Pristovšek, Jaka Re-har, Alja Roškar, Ina Trefalt, Kaja Vajdetič in Pia Žižek. Dva plesalca sta se med pripravami na premiero spopadala še z maturo, vsi pa so se vajam, kljub temu da so bile najbolj intenzivne v času konca šole, posvetili s polno paro. ga trenutka vsakdanjega življenja. Predstava je namreč odsev realnosti. Ko v svojih glavah dobijo občutek, da jim o tem ni treba preveč razmišljati, ampak se lahko prepustijo gibu in se začne »dogajati« ples, vidimo, da so iskreni,« je dejala. Do iskrenosti v plesu po njenih besedah namreč pridemo tako, da odmislimo misli in čutimo svoje gibanje. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA Medij mladih plesalcev so telo, njihovi občutki in njihove lastne ideje. V predstavi N. A. G. plešejo na ambientalne skladbe, ki poudarjajo vzdušje. »Gre le za zvočne podlage, ki dajejo plesalcem morda malo več zagona. Če bi imeli več denarne podpore, bi projekt z veseljem soustvarjali s kakšnim dobrim glasbenim sodelavcem,« pravi Gordana Stefanovič Erjavec. Franci Horvat se je tokrat lotil fotografiranja prenovljenega celjskega mestnega središča. Navdihnila ga je predvsem mestna kulturna dediščina. Ujete podobe Celja Celjski fotograf in alpinistični popotnik Franci Horvat še naprej ostaja zvest fotografskim podobam Celja in okolice. Tokrat ga je navdihnilo prenovljeno celjsko mestno središče. Fotografije, ki so pri tem nastale, je javnosti predstavil v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje. Na ogled bodo do konca avgusta. Razstava Celje 2015, kot jo je naslovil, prikazuje najnovejše podobe celjskega mestnega središča. »Kot fotografu in ljubitelju naravne in kulturne dediščine mi je bil velik izziv zabeležiti stanje v Celju leta 2015. Mnogi trgi in ulice se ponašajo z novimi tlaki, razsvetljavo, klopmi, koši za smeti in stojali za kolesa,« pojasnjuje Franci Horvat. Na fotografijah je med drugim zajel fontano in kip Alme. M. Karlin na Krekovem trgu in vodnjak v središču mesta. Pozabil ni niti na spomenik Josipa Pelikana pred Narodnim domom, na nov prireditveni prostor pred Mestnim kinom Metropol in na Vodni stolp. »S to razstavo sem poskušal opozoriti na knežje mesto kot na enega od prezrtih biserov Slovenije z dolgo in bogato zgodovino,« še dodaja Horvat, ki je od leta 1999 samostojni kulturni ustvarjalec na področju fotografije. Svojo prvo kompaktno kamero je prejel pri osmih letih. Takrat še ni vedel, kaj naj z njo počne, kasneje pa je postala njegova stalna spremljevalka na vseh alpinističnih odpravah tako doma kot v tujini. ŠO, foto: DUŠAN MASTNAK Zlatnik poezije Janušu Zlatnik poezije 2015, ki ga vsako leto na podelitvi Vero-nikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji prejme pesnik za življenjski opus, bo letos Fit media podelila pesniku, slikarju in uredniku Gustavu Janušu. Podelitev bo že tradicionalno skupaj z Veronikino nagrado v torek, 25. avgusta, na Starem gradu v Celju. Gustav Januš bo zlatnik poezije prejel za pesniški opus, prispevek k slovenski literaturi in vzpostavljanje mostov med kulturami. Januš je že več let osrednja osebnost literarnega ustvarjanja na avstrijskem Koroškem in s tem najmočnejši lirični glas koroških Slovencev. Prvo pesniško zbirko P(e)s(m) i je izdal leta 1978 v Ljubljani na povabilo Kajetana Koviča, ki je njegova literarna dela bral v koroški reviji Mladje, pri kateri je bil Januš urednik lirike. Njegova poezija je modernistična, v svobodnem verzu, z rahlo ironijo in satiro zlasti v prvih pesniških letih, ko je v lirično razpoloženje zajemal predvsem motive iz domačega sveta. Kasneje se je lotil globljih tem, a nikoli ni mogel mimo koroške stvarnosti in človekovih bivanjskih stisk. Čeprav nosi v sebi kot koroški Slovenec nemški in slovenski svet, ni zavezan koroški stvarnosti. Svet Koroške je zanj nekaj enostranskega, svet, ki ga nosi v sebi, pa je »širši«, nekaj, čemur mora vedno znova dodajati nekaj »novega, ob-čečloveškega,« pravi Januš. Fit media podeljuje zlatnik poezije od leta 2005. Doslej so ga prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Mi-natti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer in Tone Kuntner. ŠO Madrigalisti za uvod v Rokovo poletje V Šmarju pri Jelšah se je minuli petek začelo Rokovo poletje - sklop glasbenih večerov v baročni romarski cerkvi sv. Roka. Gre za poletno glasbeno dogajanje, ki je letos že četrto po vrsti. Prirejajo ga tamkajšnja občina, kulturni dom in župnija. Na otvoritvenem koncertu so nastopili Ljubljanski madrigalisti pod umetniškim vodstvom Primoža Malavašiča. Predstavili so se s koncertom umetnih, zborovskih in ljudskih pesmi. Med poletjem bodo sledili še trije koncertni dogodki. Julija bo večer tanga, napolitanskih in slovenskih pesmi pričaral Juan Vasle ob spremljavi pianista Ivana Vombergarja. Avgusta bo v cerkvi sv. Roka nastopila Vokalna skupina Gla-sovir iz Šentjurja, letošnje Rokovo poletje pa bosta septembra zaključila harmonikar Žan Stres in flavtistka Alenka Bogataj. TS V Celje prihaja Ana Desetnica Ulično gledališče tudi v naši regiji postaja vedno bolj priljubljeno. Potem ko se je včeraj karavana Mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica na poti po Sloveniji ustavila v Šoštanju, bo z gledališkimi predstavami konec tedna navduševala tudi v Celju. Festival uličnega gledališča bo v knežjem mestu gostoval v petek in soboto. Med številnimi predstavami, ki si jih bo v tem času mogoče ogledati na različnih prizoriščih v središču mesta, bo letos prvič tudi domača gledališka produkcija. S predstavo Birokrati se bo v soboto ob 18. uri na zvezdi predstavila gledališka skupina Sita celica. Njene člane je povezal »šuglar« prve generacije in ulični umetnik Matevž Podbrežnik, ki je z Jernejo Kolar iz Zavoda Celeia Celje motor razvoja uličnega gledališča v Celju. Okoli sebe je zbral skupino mladih navdušencev in skupaj so se poimenovali Sita celica. Na Ani Desetni-ci bo skupina, ki sodeluje z Gimnazijo Celje - Center in Zavodom Celeia Celje, predstavila svojo prvo ulično predstavo Birokrati. ŠO Godala na sto in en način Dogajanje v Laškem je konec junija zaznamoval 6. Festival Romanica Antiqua, ki je poslušalce razvajal z zvenom godal. Festival je tokrat ponudil glasbene delavnice, poletno šolo, seminarje in sedem raznolikih koncertnih dogodkov. Ime festivala je povezano z obdobjem romanike. Laško je namreč eno od treh mest v Sloveniji, ki se ponaša z romansko arhitekturo. »To obdobje zgodovine je nasploh zelo pomembno kot spoj glasbene, arhitekturne, likovne in kiparske umetnosti,« je povedal programski vodja festivala in vodja poletne glasbene šole Kristian Kolman. Festival je letos poskrbel za pester glasbeni utrip - poleg izvajanja klasične glasbe in poglabljanja godalne tehnike je ponudil še nekoliko drugačen prijem, in sicer godalkanje. Gre za ulično muziciranje, kjer učenci pustijo strah na ulici in se zlijejo z dogajanjem okoli sebe. Letos so organizatorji razširili prizorišče dogodkov, obudili so namreč koncertno dogajanje na gradu Tabor. Poleg mladih glasbenikov so se festivala udeležili tudi glasbeni pedagogi, ki so se udeležili delavnice za notografijo. Festival je torej nagovoril tako učence, dijake, študente, glasbene pedagoge kot tiste, ki radi prisluhnejo glasbi godal. TS 16 ŠPORT Celje zavzemajo vročekrvni Poljaki Celjski nogometaši v lov za presenečenjem Varovance trenerja Simona Rožmana danes čaka prva tekma 1. kroga kvalifikacij za Ligo Europa, ko bo v Celju gostoval poljski Sl^sk iz Wroclawa. Ta naj bi imel v Celju izjemno podporo s tribun, saj bo gostujočo zasedbo v Areni Petrol spremljalo več kot tisoč navijačev. Poljaki so proti Celjanom v uvodnem krogu kvalifikacij veliki favoriti, zato si že v Celju želijo pred povratno tekmo, ki bo prihodnji četrtek na Poljskem, priigrati prednost. Rumeno-modri si jasno želijo uprizoriti drugačen scenarij. Presenetiti. Zdržati uvodni pritisk »Pričakujemo, da bodo močno napadli v uvodnih minutah, zato moramo zdržati njihov začetni pritisk. Svoje priložnosti bomo iskali predvsem v drugem delu igre, seveda pa si močno želimo, da bi nam pri tem s svojim navijanjem pomagali tudi naši navijači. Skupaj nam lahko uspe doseči dober rezultat, ki bi bil odlična popotnica pred povratno Dresa celjskega prvoligaša v prihodnje ne bo več nosil Igor Jugović, ki je odšel v enega najuspešnejših moldavskih klubov Sheriff Tiraspol. 26-letni hrvaški nogometaš je v Celju igral zadnji dve sezoni. Na 45 tekmah je dosegel tri gole. Pogodba bi se mu iztekla prihodnje leto. Zasedba trenerja Simona Rožmana je posledično na sredini igrišča, kjer je sicer konkurenca precejšnja, ostala brez pomembnega člena ekipe. Prvo profesionalno pogodbo (za štiri leta) z NK Celje pa je podpisal 18-letni vezist Jon Šporn. Celjski nogometaši so na drugi pripravljalni tekmi s 3:2 premagali avstrijskega prvoligaša ATSV Wolfsberg. Zadeli so Gregor Bajde, Ramon Soria in Nino Pungaršek. Na prvi tekmi je bil z 1:0 uspešnejši Rabotnički. To pomeni, da so Celjani pred hitrim začetkom nove sezone odigrali le dve pripravljalni tekmi, saj časa za uigravanje ni bilo veliko. »Priprave so minile po načrtih strokovnega štaba, tako da sem prepričan, da smo dobro pripravljeni in da je pred nami lepa in uspešna sezona,« meni Danijel Miškić. Na spletni strani NK Zavrč je objavljeno, da so kot gostitelji v sklopu priprav na novo sezono odigrali prijateljsko tekmo s Celjani. Ti so prvi polčas dobili z 1:0, tekma pa se je končala s 3:3. Za celjsko moštvo so zadeli Sunny Omoregie, Adnan Ba-šić in Gregor Bajde. tekmo,« je obračun napovedal 21-letni Danijel Miškić. Tilen Klemenčič je pristavil: »Kljub temu da pri žrebu ni lahkih tekmecev, menim, da smo dobili najkakovostnejšega nasprotnika med nosilci. Nekaj Slaskovih obračunov smo si v zadnjih dneh že ogledali, tako da sem prepričan, da bomo nanj dobro pripravljeni.« Nocojšnji obračun se bo začel ob 20. uri. MITJA KNEZ Foto: GrupA V celjskem klubu si želijo, da bi bila glavna tribuna domače Arene Petrol polna. Privržence nogometa je razžalostila novica, da je NK Celje pred začetkom sezone dvignili cene vstopnic s 5 evrov na 8 evrov. Maratonci preplavali Šmartinsko jezero Triatlon Celeia je v okviru plavalnih tekmovanj projekta Slovenija plava na Šmartinskem jezeru organiziral tradicionalni plavalni maraton. Udeležili so se ga plavalci iz Slovenije in s Hrvaške. Maratonci so izbirali med tremi razdaljami (800 m, 1.500 m in 4.000 m). Najmlajša udeleženca sta bila stara 14 let - Matej Dečman, član PK Ribnica, in Rafaela Rabič iz Pk Kranj. Prepričljivo najboljša sta bila na najdaljši razdalji, potem ko sta postavila rekord proge. Na drugi najdaljši razdalji je zmagal Aleš Zupanec, na 800 metrov pa je bila najboljša Viktorija Ivič. »Vsako leto, ko organiziram to tekmovanje, sem v dilemi. Upravljavci jezera in vsi, ki bi morali skrbeti zanj, namreč ne poskrbijo, da bi zaživelo. Voda je odlična in primerna za plavanje, kopališča, ki bi sicer lahko bilo izvrstno, pa ni,« je po uspešno izpeljanem športnem dogodku dejal organizator maratona Jože Tanko. MITJA KNEZ Plavalci iz Slovenije in s Hrvaške so konec tedna zavzeli Šmartinsko jezero. V Zlatorogu spet številni spektakli Rokometaši Celja Pivovarne Laško bodo v novi sezoni lige prvakov spet igrali v izjemno atraktivni skupini. Njihovi tekmeci v skupini A bodo Kiel, Veszprem, pSg, Wisla Plock, Zagreb, Bešiktaš in Flensburg. »Pivovarji« bodo tako kot v pretekli sezoni nastopali med zvenečimi moštvi, zato lahko v celjski dvorani Zla-torog ponovno pričakujemo prave spektakle. Vsaj sedem jih bo gostilo Celje. Če se bo prvi ekipi RK Celje Pivovarna Laško uspelo uvrstiti med najboljših šest moštev, bo celjska dvorana gostila še vsaj eno tekmo nadaljevanja tekmovanja. Nekoč soigralci, zdaj nasprotniki Celjskim rokometašem bodo v novi sezoni nasproti stali številni igralci, ki so v preteklosti nosili dres prve ekipe celjskega kluba - Gašper Marguč, Mate Lekai, Mirko Alilović, Ivan Slišković in Mirsad Terzić. Gledano s tekmovalnega vidika bo varovancem trenerja Branka Tamšeta še enkrat težko. V pretekli sezoni jim ni veliko zmanjkalo, da bi presenetili in se med najboljšimi prebili naprej. V novi sezoni bodo še bolj izkušeni, čeprav so še vedno zelo mladi, a možnosti za presenečenje bodo. »Že pred žrebom je bilo jasno, da ne bo lahkih nasprotnikov. Dobili smo zelo zanimivo skupino, sodelovanje v njej je potrditev našega dela. Šli bomo tekmo po tekmo. Želimo zmagovati in tako bo ves čas. Zagotovim lahko, da nikomur v Zlatorogu ne bo lahko in da se bomo z vsemi tekmeci enakovredno kosali, kot smo to počeli v pretekli sezoni,« je žreb pokomentiral trener Branko Tamše. Liga prvakov se bo začela sredi septembra, Celjani pa bodo v prvem krogu gostovali pri turškem Bešiktašu. MITJA KNEZ NA KRATKO Uspeh Srebotnikove Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je v navezi s Francozinjo Caroline Garcia zmagala v finalu dvojic na turnirju WTA v Eastbournu z nagradnim skladom 731 tisoč dolarjev. Igralki sta po uri in 33 minutah premagali Tajvanko Jung Yan Chan in Kitajko Jie Zheng s 7:6 in 6:2. MK ŠPORT 17 Udeležence evropskih iger v Bakuju so na Lopati nagradili tudi s torto. Roka Drakšiča je navdušeno pričakal njegov oče Franc. Iz Bakuja na Lopato s štirimi medaljami Ob medaljah tudi pomembne točke za uvrstitev na olimpijske igre Marjanu Fabjanu je na sprejemu po vrnitvi iz Bakuja v objem skočil sin Jan, levo od njiju »Fabijeva« partnerka Simona Lotrič. Evropsko prvenstvo za judoiste v Bakuju, ki so je zaključilo s slovesnostjo, na kateri je zastavo Slovenije nosila Ana Velenšek, je bilo zelo uspešno za člane celjskega judo kluba Z'dežele Sankaku. Medalj okrog vratu so se razveselili Tina Trstenjak, Ana Velenšek, Rok Drakšič, Trstenjakova in Velenškova pa sta se s Petro Nareks in z Anko Pogačnik veselili še brona v ekipni konkurenci. Pomembne točke za olimpijado Tina Trstenjak je v Bakuju osvojila srebrno medaljo v kategoriji do 63 kg. V finalu jo je z vazarijem ugnala Nemka Martyna Trajbos. Ana Velenšek je osvojila bronasto me- daljo v kategoriji do 78 kg. V boju za tretje mesto je s končnim prijemom ugnala Britan-ko Natalie Powell, ki je dvoboj po dobrem prijemu naše predstavnice predala. V kategoriji do 73 kg pa se je Rok Drakšič, ki je v polfinalu ugnal Črnogorca Nikolo Gusića, za bronasto medaljo boril z Rusom Denisom Jarcevom. Drakšič je taktični dvoboj odlično začel in po dobrih desetih sekundah povedel z vazarijem. V drugi minuti borbe mu je za trenutek zmanjkalo zbranosti, pristal je na tleh, glavni sodnik je pokazal ipon in Jarceva že razglasil za zmagovalca. Na srečo so zalegli protesti, da Drakšič ni ležal na hrbtu, ampak na boku, tako da se je dvoboj nadaljeval in 28-letni Drakšič je prednost obdržal do konca. Člani celjskega kluba so ob medaljah osvojili nove pomembne točke za uvrstitev na olimpijske igre. Rezerve so precejšnje Bron na evropskem prvenstvu v Bakuju je osvojila tudi slovenska ženska reprezentanca. Odločilno točko za zmago s 3:2 nad Madžarsko je priborila Ana Velenšek, pred tem sta bili za Slovenijo uspešni njeni klubski so-tekmovalki Tina Trstenjak in Petra Nareks, nastopili pa sta še Vlora Beđeti in Anka Pogačnik. »Vesel sem medalj v Bakuju, predvsem pa pomembnih točk na poti do uvrstitve na olimpijado. Vendar s samimi predstavami ne morem biti zadovoljen, saj imajo naši tekmovalci še ogromno rezerv. Treba bo vložiti še veliko truda,« nam je tik pred poletom iz Bakuja v telefonskem pogovoru dejal trener Marjan Fabjan. Po prihodu na Lopato so njegove varovance in trenerski štab pričakali zvesti navijači, ki so z zadovoljstvom pozdravili celotno odpravo z evropskega prvenstva, predvsem pa dobitnike medalj. Zasledili smo lahko tudi transparent z napisom: »Judo je rešil slovenski šport.« In res je bilo tako. Vsi preostali naši športniki so v Bakuju razočarali, člani celjskega JK Z'dežele Sankaku pa so še enkrat stvari vzeli v svoje roke in razveselili slovensko javnost. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Že 24. maraton državnosti Robert Kotnik in Marija Vrajič sta zmagovalca 24. maratona državnosti v Celju. V organizaciji Društva maratoncev in pohodnikov Celje je na 10 km in 21 km dolgih progah teklo 132 tekačev. Otroškega mini maratona se je udeležilo 128 otrok. Najmlajši so v različnih starostnih kategorijah in na različno dolgih progah tekli že 16. leto zapored. Udeležba je bila rekordna. »Veseli smo, da se je mini maratona udeležilo toliko naših najmlajših. Iz leta v leto je tekačev več in to je odlično, zagotovo je v prid športa. Upam, da bo udeležba v prihodnje še večja ter bo to še toliko večja promocija za atletiko,« je dejal vodja otroškega maratona Romeo Živko. Na malem maratonu državnosti je na krajši 10,5 km dolgi progi v ženski konkurenci s časom 46 minut in 19 sekund slavila domačinka Karolina Ivič. Pri moških se je svoje prve zmage veselil Slavko Pečnik iz Miklavža, ki je za progo potreboval 38 minut in 26 sekund. Na 21 km dolgi trasi je po zaslugi Marije Vrajič, ki je zmagala s časom 1 ure, 26 minut in 42 sekund, zmaga »šla« v Zagreb. V moški konkurenci pa je že tretjič na maratonu v Celju slavil Robert Kotnik, ki je progo premagal v 1 uri, 17 minutah in 40 sekundah. »Zadovoljni smo, saj uspešno ohranjamo tradicijo. Toliko kot je naša država stara, tolikokrat smo izpeljali maraton. Tudi udeležba je bila tokrat solidna,« je črto pod 24. izvedbo potegnil podpredsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Ivan Žaberl. Organizatorji se zdaj že pripravljajo na največji projekt, ultra maraton od Celja do Logarske doline, ki bo v soboto, 5. septembra. MITJA KNEZ, foto: SHERPA Udeležencem 24. maratona državnosti je bilo vreme več kot naklonjeno. Celjanke v Podgorico, Zenico, Beograd ... V Slavonskem Brodu je vodstvo ženske košarkarske Jadranske lige predstavilo vse ekipe, ki bodo v sezoni 2015/16 nastopale v tem tekmovanju. Liga bo štela 12 ekip. Na skupščini Jadranske lige sta bili izžrebani tudi tekmovalni skupini. Košarkarice celjskega Athleta bodo tekmovale v skupini B, kjer so še Budućnost iz Podgorice, Partizan iz Beograda, Čelik iz Zenice, Kvarner z Reke in Trešnjevka iz Zagreba. V skupini A so Play Off Sarajevo, Radivoj Korać Beograd, Badel Skopje, Grosuplje in Triglav. V nadaljnje tekmovanje se bodo uvrstile po tri najboljše ekipe iz vsake skupine. Šest se jih bo zatem merilo za uvrstitev na zaključni turnir, kamor peljejo prva štiri mesta. »V Jadranski ligi lahkih nasprotnikov ni. Imeli bomo kar nekaj zanimivih potovanj. Predvsem pot proti Podgorici bo dolga. Je pa jasno, da je omenjena liga za vse naše mlade košarkarice razvojna liga. Rezultat ni v ospredju, saj je v prvi vrsti razvoj igralk in tako bo tudi v prihodnje,« je o nasprotnikih v novi sezoni dejal trener Athleta Damir Grgič, ki se v teh dneh z reprezentanco Slovenije do 18 let pripravlja na evropsko prvenstvo, ki ga bo Celje gostilo med 30. julijem in 9. avgustom. Celjske košarkarice bodo sezono odprle na domači tekmi proti Budućnosti 8. oktobra. MITJA KNEZ 18 VSI NASI MOJSTRI RAZMIŠLJATE 0PRE1 л DOBRIG ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno -ponudbo Iia, £i privoščite najboljše! Pri Minki vselej dobrodošli V frizerskem salonu Pri Minki svetujejo, kako poleti skrbeti za lase Frizerska mojstrica Minka Šraml je svojo frizersko pot začela že pred 30 leti. Njena uspešna zgodba se je začela davnega leta 2001, ko je v središču Šmarja pri Jelšah -na Rogaški cesti 1, nasproti občinske stavbe - odprla svoj salon in ga preprosto poimenovala Pri Minki. »Strokovno usposobljena ekipa skrbi za urejene pričeske, lepe lase in zdravo lasišče svojih strank. Dobre rezultate dosega na podlagi dolgoletnih izkušenj in s pomočjo znanja, ki ga pridobiva na seminarjih. Pri delu uporablja profesionalno lasno kozmetiko Kemon - linijo Actyva,« pravi lastnica frizerskega salona Minka Šraml. Dodaja, da v frizerskem salonu z veseljem prisluhnejo vsakemu obiskovalcu, se z njim posvetujejo in mu ponudijo le najboljše. Dokaz za to so številni zadovoljni in zvesti obiskovalci, ki iz salona odidejo z nasmehom na obrazu in se vanj spet vračajo. Nasveti za poletje Na vprašanje, kakšni so letošnji poletni trendi pričesk za vsak dan in za zvečer, Minka Šraml odgovarja: »Za poletje Frizerska mojstrica Minka je bila v ekipi, ki je pripravljala modele za Kemon & Trimužijat show - moda 2015 z Richardom Thompsonom. ASFALT ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3325 PLANINA PRI SEVNICI +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 A8FALT.K0VAC@8I0L.NET priporočamo pričeske s striženjem, ki omogoča strankam enostavno in hitro ureditev pričeske, da se lahko iz raz-posajenke na plaži v kratkem koraku prelevijo v elegantno in urejeno žensko za večerni potep. V trendu so ponovno paž pričeske, fru fru, za tiste z dolgimi lasmi pa spuščene fige, kite, spuščeni čopi, moker - za-lizan videz.« In kako ohranjati zdrave lase na dopustu, kako jih zaščititi pred soncem? Kot pravi Minka Šraml, ji stranke ob obisku frizerskega salona pogosto zastavljajo vprašanja, kaj priporoča, kateri so najboljši izdelki za zaščito las, ki jih ponuja, in kakšne so njihove prednosti oziroma lastnosti. Frizerji namreč posebno pozornost posvečajo prav negi las in lasišča. »Blagovna znamka Kemon nam pri tem pomaga s svojimi linijami, s katerimi lahko rešimo večino težav, ki pestijo naše stranke. Za poletno nego priporočamo uporabo linije Linfa Solare, ki poskrbi za vaše telo in lase pred in med izpostavljanjem soncu ter po njem,« pravi Minka Šraml in dodaja, da lahko pravilna uporaba lasne kozmetike z upoštevanjem nasvetov frizerja prepreči marsikatero težavo in privarčuje kakšen evro. Delovni čas in ostale informacije najdete na spletni strani www.pri-minki.si ali na Face-bookovi strani Frizerski salon Pri Minki. Za vse informacije so vam na voljo tudi na telefonskih številkah: 03/ 81 90 991 ali 031 685 712. Promocijsko besedilo ПННЛРШПИП PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 uiJuiJu.strojeplastLka.sL "IT* Lopata 47 3000 Celle lel./fa■: 03 5472-362 GSM: 031 583-257 DŠ.: SI43767303 Pesan Boris s.p. FRIZERSKI SALON PRI MINKI Šmarje pri Jelšah, Rogaška c. 1 L: 03/81 90991,031685 712 www.pri-minki.si Ü frizerski salon pri-minki Ar ACTYVA kennern lilfl NALEPKE»NENALEPKE»REKLAME»NEREKLAME www.tampex.si • 03/81 90990*041 685 712 djj.OO-1 ^OO^sobota od 8^00-12.00 10% popust* ob nakupu * RoreRcijskik in sončnih očal CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 PRI UREDITVI GROBOV, DELO BREZPUIČNO! fMLjflcl EER.V1E РШСА V Сгеиtnbroick 1, vas, W00 Celje, ,......^/.ij^kprvisfeaxom U. M. Qrtvenhvick 1, -r-J . /VM OhГ)У)0 Nov« vas, WOO Uje, I U- UP I 6Г? U/J DELOVNI CAT: fon. - fCt:. od i. do- Ture; soj-.: оИЉУ.ихг NSTALACUE VERHOVŠEK A, H'JI „I1J И.1ГПИ in\mTSt IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH luuU I NAPELJAV m SANACIJA K0PA1M DISniJUillE VERHOVŠEK d.o.o. Piožinska vas 34/d, Štora, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EVROV Pri naročilu storitev nad 500 evrov vuTkan^T tiOLČl če želite oglaševati v rubriki vsi mšL mojstri, -poteLlčite оз± KRONIKA 19 Prijavite cestne divjake Policija: »Naj vam ne bo vseeno, če nekdo ogroža vaše življenje!« Vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi mag. Elvis A. Herbaj Policija je na svoji spletni strani omogočila aplikacijo, s pomočjo katere lahko ljudje predlagajo lokacijo, kjer bi morali policisti izvajati poostren nadzor tudi zaradi kršiteljev. Prijave o cestnih divjakih so sicer možne tudi na anonimni številki policije 080 1200, vendar se pojavlja težava - center, kjer sprejemajo klice, je v Ljubljani. Torej morajo od tam podatke posredovati v Celje, kjer obvestijo policiste na terenu. Pri tem se izgublja čas, kar pomeni, da je vprašanje, ali kršitelja sploh lahko še izsledijo. Zato na policiji v primeru, če kdo opazi kršitelja, svetujejo vedno klic na 113, kjer morajo operaterji upoštevati željo ljudi, če ti izrazijo, da kličejo anonimno. Skoraj vsak dan so na cestah celjske regije kršitve, ki lahko koga stanejo življenja, in jih vozniki povzročajo zavestno. Vsakomur se kdaj zgodi, da nehote stori kakšen prekršek. A med nami so tudi vozniki, ki jim za svojo ali tujo varnost ni niti malo mar. Če je hudim kršiteljem vseeno za življenje vseh, ki jih na cestah ogrožajo, ni vseeno tistim, ki takšne brezvestne voznike prijavijo. »Policiji sem prijavila voznika, saj sem vedela, da vozi pijan. Skoraj vsak dan sem ga videla v gostinskem lokalu. Moškega sem zelo dobro poznala, celo moj kolega je bil. Ne glede na to ne bi prenesla, če bi kdaj izvedela, da je pijan povzročil nesrečo in koga hudo poškodoval v prometu. Zato sem poklicala 113 in policiji sporočila, po kateri cesti se bo najverjetneje odpeljal domov. Kasneje so me s policije poklicali, se mi zahvalili in dejali, da so ga ustavili in ugotovili, da je vozil pijan. Celo pridržali so ga in mu odvzeli vozniško dovoljenje. Tako so ga izločili iz prometa in preprečili, da bi ogrožal druge. Imela sem dober občutek. Popolnoma enak tistemu, kot bi nekomu, v katerega bi lahko ta pijan bedak trčil, rešila življenje,« je zapisala Celjan-ka, ki sicer javno ne želi biti izpostavljena. Njena zgodba je dokaz, da nekateri vendarle premorejo: ničelno tole- ranco do tempiranih bomb v prometu. Ostreje nad kršitelje Takšnih klicev v Operativno komunikacijski center policije je v zadnjih letih veliko več kot v preteklosti. K temu je prispevala tudi drugačna strategija dela policistov na področju varnosti cestnega prometa. Spomnimo, da je celjska policija leta 2010 ne samo občutno poostrila nadzor nad vozniki, temveč se je dela lotila tudi z roko v roki z javnostjo. Takrat so se policisti - po številnih odmevnih tragičnih prometnih nesrečah, ki so jih povzročili pijani vozniki in večkratni cestni kršitelji - obrnili na ljudi in jim poslali sporočilo: pomagajte, da skupaj iz prometa odstranimo nevarne voznike, ki ogrožajo vse nas. In ljudi se je to sporočilo dotaknilo. Strmo je namreč naraslo število klicev na 113 in obvestil, da so ljudje na nekaterih cestah opazili objestne voznike. Tako zdaj ne mine dan, da policisti ne bi dobili takšnega klica in se nanj takoj odzvali. Alergični na pijane voznike Ljudje največkrat policiji prijavijo voznike, ki vozijo nezanesljivo, saj menijo, da so takšni kršitelji pod vplivom alkohola. Pogosto 113 pokličejo tudi, ko jih nekdo spravi v nevarnost zaradi predrznega prehitevanja ali izsiljevanja prednosti. Policisti se odzovejo takoj in na območje, ki ga klicatelj navede, pošljejo policijsko patruljo. V večini primerov potrdijo sume o alkoholizi-ranosti kršiteljev, ki jih klica-telji prijavijo. Takrat težav ni, saj policisti takšnega voznika kaznujejo. Težava lahko nastane, če ustavijo voznika, ki ga nekdo predhodno prijavi zaradi predrzne vožnje ali katerega drugega prekrška. Policisti namreč lahko kršitelja kaznujejo, če zaznajo kršitev. A če jo je storil pred tem, pri čemer klicatelj ne želi biti imenovan ali pričati zoper kršitelja v prekrškovnem postopku, potem policisti ne morejo izreči kazni. Razen v primeru torej, ko sami zaznajo, da je predpise kršil tudi po prijavi anonimnega klicatelja. Pričajte! »Vsak, ki nas pokliče, ima pravico ostati anonimen, če tako želi,« poudarja vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi mag. Elvis A. Herbaj. Hkrati si želi, da bi se ljudje opogumili in tudi pričali zoper nekoga, ki je ogrožal njihovo življenje v prometu: »Radi bi, da bi nam ljudje pri tem pomagali. Ko izločimo takšne kršitelje, smo v prometu vsi bolj varni. Bolj kot smo pozorni ne samo na svoje ravnanje, ampak tudi na ravnanje drugih, manj je kršitev. To je naš cilj,« doda Herbaj. In situacija se spreminja. Približno 40 odstotkov vseh, ki prijavijo kršitelje cestnopro-metnih predpisov, se odloči in privoli v pričanje zoper njih. Kljub temu da policija želi, da bi bil ta odstotek še višji, je pozitivno, da se sčasoma tako odloča vedno več ljudi. Še pred desetimi leti so policisti prosili ljudi, naj kršitelje prijavijo, danes, da naj zberejo pogum in zoper njih tudi pričajo. Tako imata policija in sodišče večjo možnost, da brezvestnega voznika tudi kaznujeta. Kazen ne reši vedno vsega, a če vsaj enega voznika spametuje, da ne ogroža več drugih, je storjeno že veliko. Dovolj jih imajo Miselnost družbe se vendarle spreminja. Vedno več ljudi se zgraža nad prekrški, ki so bili še pred leti skoraj vsakdanji. Kršitelje mnogi celo fotografirajo in slike se hitro znajdejo tudi na socialnih omrežjih. Obstaja tudi kar nekaj skupin na Facebooku, kjer ljudje objavljajo tovrstne fotografije. Imajo ljudje resnično dovolj cestnih agresivnežev? Ali se je družba začela zavedati, da varnost v prometu ni več samoumevna? »Mislim, da gre pri takšnih prijavah za kombinacijo obojega. Toliko let že poudarjamo pomen prometne varnosti, da se je zavedanje o tem nekako že zasidralo v ljudi. A še vedno je odločitev, ali bo nekoga prijavil, odvisna od posameznika,« dodaja Herbaj. Ni skrivnost, da tudi med policisti tolerance do voznikov, ki ogrožajo druge, ni več. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Ljudje prijavljajo kršitelje na različnih lokacijah. Nobena cestna povezava ne izstopa. Klici se nanašajo tako na regionalne in lokalne ceste kot na avtocesto. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je bil lani nekoliko višji in je znašal 9,1 odstotka vseh povzročiteljev nesreč. Med tistimi, ki so povzročili smrtne nesreče, je delež pijanih voznikov znašal kar 46,7 odstotka, torej skoraj polovico vseh. Ali bi s prijavo takšnih kršiteljev, če so jih tik pred nesrečo morda opazili drugi vozniki, lahko znižali število nesreč? INFO 113 Poškodbe pri delu Teden se je v Celju in Zrečah začel z delovnima nesrečama. Med opravljanjem del na strehi vrtnarske šole v Celju se je enemu izmed delavcev zlomila deska, na kateri je stal, zato je padel v globino sedmih metrov. Pri tem se je hudo poškodoval. Na Kovaški cesti v Zrečah so policisti opravili ogled kraja nesreče pri delu. V enem izmed tamkajšnjih podjetij je 38-letni voznik med premikanjem viličarja lažje poškodoval delavca. Okoliščine obeh nesreč policisti še preverjajo. Tatvina z grožnjo V Gubčevi ulici v Celju so policisti obravnavali kaznivi dejanji tatvine denarnice in grožnje. Po tatvini denarnice je osumljenec stekel v smeri tržnice, kjer sta ga izsledila oškodovanec in njegov znanec. Ob izsleditvi jima je vrnil denarnico, pri tem pa jima je začel groziti in svoje grožnje podkrepil z nožem. Neznanec je pobegnil pred prihodom policistov, ki napovedujejo, da ga bodo po prijetju in po vseh zbranih obvestilih kazensko ovadili na pristojno državno tožilstvo. Najdbi Policisti PP Celje so na Mariborski cesti v Celju našli ukradeno kolo z motorjem, ki ga je neznani storilec odtujil v Laškem v noči z nedelje na ponedeljek. Z njim se je očitno pripeljal do Celja in ga pustil na bencinski črpalki nasproti trgovskega centra. Tam so ga našli policisti, ki ga bodo po vseh zbranih obvestilih vrnili oškodovancu oziroma pravemu lastniku. A ne le o najdbi ukradenega dvokolesnika, policisti so ta teden poročali tudi o odkritju osumljenca. V Podvinu pri Žalcu so namreč prijeli 29-letnega osumljenca, ki je pred tem vlomil v dva pomožna objekta. Ob prijetju so mu odvzeli prostost, po zbranih dokazih pa ga čaka kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Dolgoprstneži na delu V Podjavorškovi ulici v Celju so policisti obravnavali tatvino otroškega kolesa. Neznanec je namreč odpeljal nezaklenjeno kolo izpred stanovanjskega bloka in s tem lastnico oškodoval za približno 110 evrov. Lastnika je, upajmo začasno, »zamenjalo« še eno kolo. V Ulici Alme Karlinove je namreč neznanec z dvorišča ukradel nezaklenjeno kolo Rog Pony, črne barve, in s tem lastnico oškodoval za približno 150 evrov. Poskusa kraj Med tatovi so očitno še vedno zelo priljubljena vozila znamke Golf. Policisti so namreč ta teden obravnavali dva poskusa tatvin osebnih avtomobilov te znamke na območju Žalca. Neznani storilec je v noči s ponedeljka na torek poskusil odtujiti vozilo z dvorišča stanovanjske hiše v Rakovlju, nato pa še s parkirišča stanovanjskega bloka v Bekovcih. V obeh primerih je zaradi vrtanja in lomljenja ključavnic za zagon motorjev povzročil večjo škodo na vozilih, ki pa ju ni uspel odpeljati. Vlomi v: stanovanjsko hišo ... Neznani storilec je v noči s ponedeljka na torek vlomil v stanovanjsko hišo v Gorici pri Šmartnem v Rožni dolini in iz omare v spalnici odtujil kuverto z okoli 1.000 evrov gotovine. . kleti . V Ulici frankolovskih žrtev v Celju je vlomilec iz kleti odtujil gorsko kolo in dve motorni kosilnici na nitko. Lastnik škodo ocenjuje na približno 800 evrov. Na Dečkovi cesti, prav tako v Celju, pa je neznanec vlomil v dve kleti stanovanjskega bloka. Iz notranjosti je odnesel več kosov različnega orodja v skupni vrednosti 750 evrov. ... vozila ... V Ulici heroja Rojška v Celju je neznanca v notranjosti parkiranega osebnega avto- mobila zamikala denarnica z dokumenti, bančnimi karticami in 200 evri gotovine. A ni ga le mikala, pospravil jo je v svoj žep. Tega sicer ni (ali niso) mogel storilec v Velenju, ki je iz kombija odnesel dva vrtalna stroja. Podjetje je oškodovano za približno 800 evrov. Približno 200 evrov »boljše« pa jo je odnesla oškodovanka, ki je osebni avtomobil parkirala v Ločici ob Savinji. Neznanec ji je namreč iz predala levih vrat odnesel 600 evrov gotovine, ki jih je hranila v kuverti. ... športni center ... Ali se lahko tudi v prostorih športnega centra najde kaj uporabnega, je preizkušal dolgoprstnež v Vojniku. Celjski policisti so namreč prejeli obvestilo o vlomu v objekt športnega centra v Prušnikovi ulici. Neznani storilec je razmetal notranjost in odtujil prenosni računalnik. ... in celo poslovilno vežico! Ne sicer v notranjost, saj so se nepridipravi zadovoljili že s tistim, kar so videli zunaj. V Mozirju so namreč odnesli 10 metrov bakrenih cevi s poslovilne vežice in tako Občino Mozirje oškodovali za približno 350 evrov. IS 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE FRAGMATM ZAHVALA Vimenu družbe FragmatTim,Tovarna izolacijskega materiala d. d.. Laško, se želimo iskreno zahvaliti vsem gasilskim društvom, prostovoljnim gasilcem in zaposlenim, ki so takoj in nesebično priskočili na pomoč ob izrednem dogodku -zemeljskem plazu, ki seje v sredo, 24. junija 2015, sprožil v Spodnji Rečici pri Laškem in zajezil potok Rečica. Za hitro in zelo učinkovito pomoč bi se zato želeli javno zahvaliti sodelavcem podjetja FragmatTim, d. d., PGD Rečica, PGD Laško, PGD Sedraž, PGD Rimske Toplice, PGD Zidani Most, PGD Jurklošter, PGD Vrh nad Laškim, PGD Šentrupert, PGD Radeče, ki so pomagali preprečiti nesrečo večje razsežnosti in s tem pripomogli k manjši materialni škodi. Iskrena hvala tudi Občinskemu štabu Civilne zaščite v Laškem, Krajevni skupnosti Rečica in Gostilni Čater iz Marija Gradca! Uprava družbe STROJI PRODAM TROSILEC umetnega gnoja ugodno prodam. Telefon (03 ) 5740-626, mobitel 041 581-533. 1519 ROTACIJSKO kosilnico, širina 80 cm, za starejši tip Mute, okrogli priklop, prodam. Telefon 031549-996. 1525 VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 041807-853. 1546 m MJL4 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o.. Slovenska 27,1000 Ljubljana. KUPIM TRAKTOR Imt, Zetor, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal ali podobno, s priključki, kupim. Telefon 031 851-485. p POSEST PRODAM BIVALNI vikend blizu Mozirja, asfalt, elektrika, voda, prodam. Telefon 070 PARCELE za vikende, relacija Štore-Sve-tina, prodam. Telefon 051 359-169. 1471 ŠENTJUR, okolica. Prodava delno pozidano zemljišče 111 m2 in delno kmetijsko zemljišče 702 m2 v k. o. Kameno, podrobnejša namenska raba: stavbno zemljišče, na katerem stoji nestano-vanjska stavba uporabne površine 36 m2, za 39.800 EUR. Telefon 041 708198. LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. CELJE, Šentjungert. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Šentjungert 23,83,40 m2 neto tlorisne površine, z odprtim balkonom, kurilnico in garažo, zidanico s kletjo 16,60 m2 neto tlorisne površine, 973 m2 pozidanega in 19.296 m2 kmetijskega ter gozdnega zemljišča. V hiši obnovljeno ogrevanje na bioma-so. Priključki: elektrika, voda, telefon, internet. Prodajna cena 77.000 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico št. 2015-145-162-15315. Telefon NEDOKONČAN vikend prodam ali menjam za stanovanje. Telefon 051 619-093. 1495 NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9/b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico ter odprto teraso in pripadajoče zemljišče: travnik v izmeri 13 2 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2, ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon, za 68.500 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico stavbe št: 2015-145-162-22791. Telefon 041 708-198. DVE hiši, Hum na Sutli, Pršlin, 3 km od Rogaške Slatine, stara 40 let, novejša 20 let in še ni bila vseljiva, 5. faze gradnje, odlično ohranjena, z vsemi priključki in centralno kurjavo, 1.040 m2 zemlje, prodam. Telefon 070 560927. 1553 KUPIM POLZELA ali okolica. Kupim vrstno ali manjšo samostojno hišo, vzdrževano, dostopna infrastruktura. Telefon 031 859-020. 1538 Tel.: (03) 42 50 300 VODOVOD - JAVNO PODJETJE, d.o.o. Julij - občina Dobrna KLANC LOKA PRI DOBRNI LOKOVINA PAROŽ PRISTOVA STRMEC NAD DOBRNO Avgust - občina Dobrna VINSKA GORICA VRBA ZAVRH NAD DOBRNO Avgust - občina Štore DRAGA JAVORNIK KANJUCE STANOVANJE PRODAM ŠTORE. Prodam opremljeno dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanjske stavbe (Cesta na Svetino 5,3220 Štore), 73,90 m2 s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, skupaj za 43.000 EUR. Možna tudi ločena prodaja, stanovanje za 36.000 EUR, garaža za 7.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št.: 2015-145-162-9475. Telefon 041 708-198. CEUE, center. Prodamo opremljeno dvosobno stanovanje v Celju, Prešernova ulica 11, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, uporabne površine 45,50 m2, prenovljeno 2007, plinsko etažno ogrevanje, drvarnica, nedoločeno parkirno mesto za zapornico. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, za 43.000 EUR. Telefon 041 708-198. CELJE, Otok. Dvoinpolsobno opremljeno stanovanje, 63 m2, prodamo za 68.000 EUR. Številka energetske izkaznice 2015-95-126-13731. Telefon 041 901-949. p VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: Ü2/78G 99 26 www.ramainox.si OPREMLJENO garsonjero, 21 m2, v centru Celja, prodamo za 18.500 EUR. Telefon 070 560-927. 1554 ODDAM SOBE, popolno opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, oddamo v najem po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Lokacija Lopata pri Celju. Telefon 051 379-031, 041 763-800, (03) 5471-244. P V PIRANU oddajamo za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1494 APARTMA na otoku Murter, 40 m oddaljen od morja, cena 50 EUR/dan, oddam. Telefon 031 655-373. 1497 APARTMA v Izoli, za 3 do 4 osebe, oddamo za 2 do 3 mesece. Telefon 031 886033. 1537 NUDIM MANJŠE stanovanje v bližini celjskega gradu nudim za pomoč pri delu v vinogradu. Telefon 041 983-114.1529 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798,041 582-119,070270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. P KOKOŠI nesnice - jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979. P PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031311476. p PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, možnost dostave, ugodno prodamo. Telefon 041 655-528. 1411 BIKCA in teličko, stara 10 in 14 dni, simen-talca, prodam. Telefon 031 840-282. 1479 KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, pašno, prodam. Telefon 041 941-168. 1489 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, velika pasma in samca ovnača za pleme prodam. Telefon 031 217-481. 1515 KRAVO, brejo 8 mesecev, ugodno prodam. Telefon (03) 5740-626,041 581-533. 1519 BIKAsimentalca, 300 kg, prodam. Telefon 070 419-631. 1524 m mm astrologinja»«! јашпМРМИЈ вготешдоНН BIKE simentalce, 220, 350 in 480 kg, prodam. Telefon 040 524-780.1547 KRAVO simentalko, staro 7 let, v 7. mesecu brejosti, prodam. Telefon 041 355-839. 1549 TELIC0 simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 031604-443. 1563 KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š295 DEBELE, suhe krave in telice in za dopita-nje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 66 MENJAM TELIČKE, 170 kg ter večje in breje pašne telice menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 031 533-745. 1555 ■ ИШЛ1Н1Ш PRODAM BELO in rdeče vino in domače salame, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382-735. p 777-281. 1398 041 708-198. PRAZNJENJA GREZNIC/MKCN PO NASELJIH I 1 i i L J 1 Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100% zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov ... www.zdravo-kosilo.si Prodajno mesto: ^ \ Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4. novi tednik www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Med vsemi naročniki bomo septembra, ob rojstnem dnevu Radia Celje, izžrebali še tri lepe nagrade, in sicer: dva vikend paketa s polpenzionom za 2 osebi v Hotelu Zdraviliški dvor v Rirriskihtermah in en vikend pakA s polpenzionom za 1 osebo v Hotelu Zdraviliški dvor v Rimskihtermah Paket razvajanja v Rimskih termah vključuje: Namestitev v dvoposteljni sobi v Hotelu Zdraviliški dvor**** Najem kolesa ali palic za nordijsko hojo (2-krat v času bivanja za dve uri) Darilni bon v vrednosti 10 EUR za koriščenje ene storitve v vrednosti nad 50 EUR na osebo v Wellness centru Amalija (popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za storitve v akciji) Neomejeno kopanje v termalnem bazenskem kompleksu 1-krat vstop v Deželo savn Va-rinia Neomejen vstop v fitnes center in še in še KANALIZACIJA Lava 2a, 3000 Celje V ŠMARJU zelo ugodno oddam opremljeno garsonjero, vseljivo takoj. Telefon 051 813-731. 1548 MALO, opremljeno stanovanje, na lepi lokaciji v starem jedru Celja, v bližini parka, oddamo. Telefon 041 531-284. 1559 штптта ! astrologlnla 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku veiege operateija Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Posoda TO GO - za kosilo Posoda TO GO - za solato Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Niti zbogom nisi rekel, niti roke stisnil nam, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi BOJAN KNEZ iz Lahomnega pri Laškem (30. 6. 1974 - 19. 6. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem podjetja Vilkograd za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in ostalo pomoč ter za svete maše. Hvala župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču ter Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi DOMAČI kis prodam. Telefon 041 245894. i486 SUHE in silažne okrogle bale sena in otave in 0,5 ha koruze za silažo prodam ali zamenjam za bukova drva ali kmetijski stroj. Okolica Braslovč. Telefon 031 618-247. p JABOLČNIK iz starih sort jabolk prodam. Telefon 041 525-237. 1527 BELO mešano vino žlahtnih sort, možna dostava, prodam. Telefon 041 631230. Š 106 Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC AMERIŠKE borovnice iz domačega nasada, na Slivnici, dobava do sredine avgusta, prodam, cena 8 EUR/kg. Telefon 070 705-663. 1541 JABOLČNIK iz starih sort prodamo. Telefon 041 210-105. 1551 KORUZO, zrnje, bale sena, okrogle in silažne, prodam. Telefon 041 763-478, Celje. 1561 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE«^» 041 420 111 AIDA d.o.o., Prekopa 3, Vransko ODDAM SENO, košnjo, oddam. Telefon 041 315771. 1499 OSTALO PRODAM SVETOVNO dobra bukova drva, na paleti, prodam za 105 EUR. Telefon 041 242405. p SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 1014 Poslovil se je STEFAN ŽVIŽEJ (4. 12. 1935 - 21. 6. 2015) in odšel na pot, kjer bo lahko po večnem iskanju, hrepenenju našel svojo Talio. Zahvaljujemo se vsem, ki so se poslovili od njega na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana ter sinova Darko in Andrej z družinama 1536 KLETKO za 12 kokoši, komplet s krmilnikom in napajalnikom, prodam za 100 EUR. Telefon 070 370-985. 1482 PLOČEVINASTO cisterno za kurilno olje, 1.000 l, cisterna je dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 362-029. 1492 DVA mini pujska po simbolični ceni in 30 l žganja prodam. Telefon 051 353-105. 1520 DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V SPOMIN 2. julija mineva leto dni, kar nas je nenadoma in prezgodaj zapustil ZLATKO BUŽAN iz Celja (19. 7. 1957 - 2. 7. 2014) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate z lepimi mislimi. Vsi njegovi POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n IŠČEM moškega za pomoč na kmetiji. Telefon 041 480-486. 1522 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836 378 www.zau.si PASJO utico, skoraj novo, kovinske zajčni-ke, 10 predalov, avtomobilsko prikolico, nosilnost 700 kg, z ograjo, ugodno prodam. Telefon 031 340-168 ali (03) 5741-693. 1521 GORSKO otroško kolo, za starost od 8 do 12 let, prodam. Telefon 040 746-835. 1526 MEŠANO belo ali sortno vino in mešana suha metrska drva prodam. Cena zelo ugodna. Telefon 031 596-631. 1539 LESENO masivno vrtno hiško s teraso, 5 x 3 m, (odlična), stara 4 leta, prodam za 2.500 EUR. Telefon 041 763-300. 1540 NOVO prikolico domače izdelave za lažje prevoze in traktorsko brano prodam. Telefon 041 610-403. 1556 SUHE borovnice ali sveže, teličko, sivo rjavo in suha cepana drva prodam. Telefon 070 744-487. p MOŠKI, starejši, iščem žensko, staro 63 do 69 let, mirnega značaja. Nudim stanovanje, hrano in manjše plačilo po dogovoru. Telefon 5715-232.1542 ШШт L Vcimi V ZIUO tudi no vaši najljubši1 televiziji (sS&Ssr v^^su uiysu MM vedeževanje in astrologija e 090 77 77 % V_-Küffie?r d.o.o., 2,19 €/min POKLIČITE ZDAJ IN IZVEJTE SVOJO PRIHODNOST Zakupite minute in se 1 vedažeualkaini pogovat jajte ceneje ZAHVALA Zapustil nas je oče, tast, brat in dedi JERNEJ MAČEK iz Laškega (25. 8. 1924 - 16. 6. 2015) Iskreno se zahvaljujemo za darovane sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala MPZ za odpete pesmi. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in zato še bolj boleči izgubi moža, očeta, dedija in tasta ANTONA RABUZE iz Dobja pri Planini izrekamo zahvalo zdravnici Esteri Podgoršek, osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, osebju UKC Maribor za skrb in trud, da preprečijo veliko žalost, vsem, ki ste ga po smrti spremljali z molitvijo ter darovali za maše, sveče in cvetje, za ganljivo slovo pa pogrebnemu podjetju Zalujka, gospodoma župnikoma, pevkam in pevki Ani ter vsem, ki ste ga pospremili poslednjič. Vsi njegovi GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.15 5 7 Poroke Celje Poročila sta se: Tajda RA-TAJC iz Celja in Stefan ZVI-JER iz Vrbasa. Laško Poročili so se: Irena OV-TER in Danijel KARAS, oba iz Celja, Petra REZEC iz Tevč in Renato ŠTIBLER iz Slovenske Bistrice, Darija KUNŠTIĆ in Boštjan KIRN, oba iz Brdc, Janja FARTELJ iz Celja in Se-bastjan GUZELJ iz Ljubljane, Danijela BEVK iz Logatca in Pavel KNEZ iz Laškega. Žalec Poročili so se: Lea LAN-GUS ŠTRAKL iz Topolšice in Mitja ES iz Velenja, Mojca METELKO in Elvis JEVŠO-VAR, oba iz Zabukovice, Alja SKOK iz Žalca in Alen LESJAK iz Celja, Alja PEČARIČ in Sašo BUZINA, oba iz Podloga v Savinjski dolini. Mozirje Poročili so se: Dušanka BRODNJAK in Boštjan MI-KUŽ, oba iz Topolšice, Darija MAROVT in Rok PLANOV-ŠEK, oba iz Radegunde. Velenje Poročili so se: Tamara POCAK iz Šalovcev in Zoran KEDAČIČ iz Šoštanja, Tanja ŽEVART in Jure BOČEK oba iz Velenja. radiocelje Smrti Celje Umrli so: Engelberta OJ-STERŠEK iz Laškega, 73 let, Ignac OCVIRK z Gomilskega, 80 let, Janez KRIŽNIK iz Celja, 85 let, Irma MROVLJE iz Celja, 88 let, Vera ŽOHAR iz Žalca, 74 let, Antonija KOREN iz Braslovč, 90 let, Ilija GLADOVIĆ iz Celja, 77 let, Franc KRALJ iz Zreč, 81 let, Marija ZAPUŠEK iz Celja, 85 let, Jovo GRBIĆ iz Celja, 83 let, Ivan KOLAR z Ljubečne, 80 let, Frančiška PLATOVŠEK iz Šentjurja, 85 let, Roman ŠTRAUS iz Šentjurja, 45 let, Jožef TIVADAR iz Celja, 62 let, Franc KRIŽNIK z Vranskega, 78 let, Marijan Karel VERBIČ iz Celja, 76 let, Danijel VERBOVŠEK iz Celja, 85 let, Sebastjan POHAJAČ, iz Vojnika, 41 let. Laško Umrla sta: Antonija PETROVIČ iz Povčenega, 80 let, Jernej MAČEK iz Laškega, 91 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Terezija KRIVEC iz Šmarja pri Jelšah, 87 let, Ana CVEK iz Dobovca pri Rogatcu, 85 let, Marta TEPEŠ iz Zg. Tinskega, 77 let, Ivanka ARTIČEK iz Grobelc, 54 let, Marija COCEJ iz Lokrovca, 79 let, Terezija ZEBEC iz Bukovja pri Slivnici, 93 let. Žalec Umrli so: Milena JERMAN iz Žalca, 72 let, Gabriela ARI-STOVNIK iz Šempetra, 88 let, Zorka Marija GODLER iz Ka-saz, 84 let, Robi KRAJNC iz Gotovelj, 33 let. Velenje Umrli so: Marija PUŠNIK iz Velenja, 83 let, Rudolf POD-PEČAN s Polzele, 83 let, Jože DIVJAK iz Velenja, 70 let, Karl KOLAR iz Griž, 79 let, Alojzij SUŠEC iz Velenja, 69 let, Mihael PLAHUTA iz Šentjurja, 82 let, Bogomila MOHORIČ iz Vitanja, 76 let. 22 RADIO, KI GA BERETE / VODNIK ČETRTEK, 2. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 3. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 4. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 5. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Matej Gor-jup, 11.15 Tedenski osir -ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 6. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Matej Gor-jup, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 7. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 8. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. WANT TO WANT ME - JASON DERULO (3) 2. CHEERLEADER - OMI (7) 3. HEY MAMA - DAVIDGUETTAFEAT. NICKI MINAJ & AFROJACK (2) 4. BILLS - LUNCHMONEY LEWIS (4) 5. OUTSIDE - CALVIN HARRIS FEAT. ELLIE GOULDING (1) 6. INSTANT CRUSH - NATALIE IMBRUGLIA (3) 7. STRONGER - CLEAN BANDIT (6) 8. POISON - RITA ORA (4) 9. ROADS - LAWSON (2) 10. SOMEONE NEW - HOZIER (1) DOMAČA LESTVICA 1. LEDENA - SIDDHARTA (4) 2. SIJAJ SONCE - SWEETSOLOGY(5) 3. AHA - MUFF (2) 4. VSE BO KUL - CLEMENS (3) 5. MOJ LJUBI MIR - PANDA (3) 6. TIVOLI - MAGNIFICO (2) 7. TATU - ALEX VOLASKO (5) 8. SKRATOVE SENCE - NATASHA (4) 9. BREZ POTI - TIM KORES FEAT. TRKAJ (1) 10. GREM NAPREJ - ELI (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SOME KIND OF HEAVEN - HURTS HONEY, I'M GOOD - ANDY GRAM- MER PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PREDEN ZASPIM - VLADO KRESLIN SVET, KI NAM DAJE - BOHEM Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Ans. Franca Miheliča Glasba je moj čarobni svet 2. Veseli svatje: Se ti kaj kolca 3. Modrijani: Noro ljubim 4. Fantje izpod Lisce: Za vedno 5. Žargon: Le veter ve za tvoje sanje Spored od 2. 7. do 8. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Jurski svet - akcijski, pustolovski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 17.30 petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek: 20.00 petek, sobota: 22.35 Jurski svet - akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 16.00, 18.30, 21.00 Kaj počnemo v mraku - horror komedija od četrtka do srede:19.15 Pobesneli Max: Cesta besa - pustolovski, akcijski od četrtka do srede: 16.50 Prelomnica Svetega Andreja - akcijski, pustolovski petek, sobota: 22.45 Spuži na suhem - animirani od četrtka do srede:15,30 sobota, nedelja: 14.10 Ted 2 - komedija od četrtka do srede: 15.50, 18.10, 20.15, 21.15 sobota, nedelja: 13.30 Terminator - Genisys - akcijski od četrtka do srede: 15.30, 17.00, 18.20, 19.45, 20.45 sobota, nedelja: 14.00 Vohunka - komedija od četrtka do srede: 16.30, 18.50, 21.10 Vroči Mike XXL - komedija, drama četrtek: 20.00 od petka do srede: 20.30 Vrvež v moji glavi - animirani od petka do srede: 18.00 sobota, nedelja: 14.20 Vrvež v moji glavi - animirani, 3D od petka do srede: 15.40 sobota, nedelja: 13,40 Zvončica in legenda o Nikoli-zveri - animirani, pustolovski sobota, nedelja: 13.50, 15.00 IIICirO|»Ol ČETRTEK 20.00 Macondo - drama PETEK in NEDELJA 19.00 Macondo - drama 21.00 Messi - dokumentarni SOBOTA 19.00 Messi - dokumentarni SREDA 20.00 Messi - dokumentarni Kino pod zvezdami (vstopnine ni) SOBOTA 21.30 Bog, le kaj smo zagrešili? - komedija KINO VELENJE PETEK 19.00 Jurski svet - akcijska pustolovščina, 3D 19.15 Prdoprašek doktorja Proktorja - družinska avantura 21.00 Biserni gumb - dokumentarni 21.30 Terminator: Genisys - akcijski, ZF pustolovščina SOBOTA 19.00 Cena slave - komična drama 19.15 Prdoprašek doktorja Proktorja - družinska avantura 21.00 Biserni gumb - dokumentarni 21.15 Terminator: Genisys - akcijski, ZF pustolovščina NEDELJA 16.00 Ledno kraljestvo - animirana pustolovščina, sinh. 3D 18.00 Terminator: Genisys - akcijski, ZF pustolovščina 19.00 Biserni gumb - dokumentarni 20.15 Cena slave - komična drama Zvezde pod zvezdami (brezplačne filmske projekcije) PONEDELJEK 21.30 Divja salsa - romantična komedija OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV MED 2. IN 9. JULIJEM SOBOTA, LAPIDARIJ 4. julij, Likovna šola z Dolores Ponoš ob 10. uri Prijave na dolores.ponos@knjiznica-celje.si PONEDELJEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU od 6. do 10. Igrajmo se angleško julija, Jezikovne delavnice Abrakadabra za otroke ob 10. uri PONEDELJEK, LAPIDARIJ od 6. do 11. Teden kitajske kulture in jezika s Han Qinxuan julija, Prijave na kristian.kozelj@knjiznica-celje.si ob 17.30 ČETRTEK, 2. NADSTROPJE 9- julij, Odprtje razstave Pivo in cvetje 50 let ob 18. uri Razstava bo na ogled do 31. avgusta NE CELJE 2015 SPREGLEJTE Fotografska razstava celjskega fotografa Francija Horvata je na ogled v 1. nadstropju do 31. avgusta NE Delovni čas julija in avgusta SPREGLEJTE ponedeljek-petek: 8.00 do 19.00 Sobota: 8.00 do 13.00 PRIREDITVE ČETRTEK, 2. 7. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska zbirka javno vodstvo 19.00 Vrt Aktivatorja Šentjur Literarni jam branje proze z gostom večera Tomom Costo 20.00 Šlandrov trg Žalec_ Ulično gledališče Ane Monro - Riba 21.00 Titov trg Velenje The Beatles Revival (Češka) ob koncertu tudi razstava The Beatles 21.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia Kozjanski lumpi nastop mladega narodno-zabavnega ansambla PETEK, 3. 7. 17.30 Titov trg Velenje Parada uniformiranih rudarjev ob dnevu rudarjev, 18.00 Mestni stadion Ob jezeru, Velenje 55. Skok čez kožo 20.00 Slomškova soba župnišča, Slomškov trg Celje Pot od osebe do človeka učenje o znanju z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem 20.00 Šlandrov trg Žalec_ Skupina Krokodili s šov programom koncert 20.00 Grajska Mega pri dvorcu Novo Celje Kavarniški večer s Petrom Andrejem 21.00 Na trgu Vasi Lipa Term Olimia Nastop ansambla Mateja Banovška SOBOTA, 4. 7. 10.00 Osrednja knjižnica Celje Likovna šola z Dolores Ponoš vstop prost 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Profesorica Sfrčkljana sobotne lutkarije; klovnovska predstava raztresene profesorice 10.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Muzejski mozaik oživitev Muzejske ulice obrtnikov in muzejske lekarne 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Sprehod s Pelikanom -od muzeja do ateljeja 11.00 Menina planina Spominska slovesnost ob 70. obletnici osvoboditve 17.00 Dom kulture Svoboda Griže Delo v rudniku odprtje razstave 17.00 Gasilski dom Pristava pri Mestinju Poletje v Podčetrtku 90-letnica PGD Pristava pri Mestinju in prevzem gasilskega vozila 18.00 Letno gledališče Limberk Griže Postroj rudarske čete in godb s parado in proslavo s kulturnim programom 19.00 Zgornji trg Šentjur Poletni folklorni večer 20.00 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje POP Garage moZZAJik festival; cikel poletnih džezovskih dogodkov v središču mesta 20.30 Na trgu Rečica ob Savinji Večer pod Trško lipo z ansamblom Franca Miheliča 21.00 Šlandrov trg Žalec_ Izbor Smaragdne kraljice NEDELJA, 5. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Gregor Gorenšek, profesor tolkal Večer v atriju - večer tolkal PONEDELJEK, 6. 7. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti vodita: Metka Klevišar in Julka Žagar VODNIK 23 20.00 Narodni dom Celje Video prireditev: O notranjem miru govori: Prem Rawat 20.45 Na trgu Vasi Lipa Term Olimia Nastop čarodeja Andreja TOREK, 7. 7. 10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Kiparimo z glino torkove igrarije 21.00 Titov trg Velenje Aglaja (Belgija) - Ples z zastavami plesno uprizoritveni spektakel SREDA, 8. 7. 10.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga za otroke od 3. leta dalje; vodi Nina Časl Poletje v Celju 19.00 Mestna plaža Glasbeni večer 20.00 Krčma TamKoUčiri Nezavedno gre v kino nezavednega filmozofski seminar 20.30 Vodni stolp_ Pesem o svobodi koncert Moškega pevskega društva Pod gradom PETEK, 3. 7. 18.45 Krekov trg Juri Cainero (Sui, Ita) Onani pohodna animacija 19.00 Galerija Kvartirna hiša Absorbiranje svetlobe odprtje razstave fotografij Katje Bele 20.00 Hotel Evropa_ Abba show koncert 20.30 Celjski mladinski center Z glasbo do vrelišča festival alernativne glasbe SOBOTA, 4. 7. 10.00 Hotel Evropa_ Evropa raja z najmlajšimi 11.00 Vodni stolp_ Čarovnik iz Oza lutkovna predstava 11.00 do 19.00 Stari grad_ Živa zgodovina 17.00 Atrij Mansion Break the floor največji mednarodni breakdance festival v Sloveniji 20.00 Hotel Evropa_ Oto Pestner koncert 20.30 Celjski mladinski center Fed Horses, Panda in Spotless Mind koncert NEDELJA, 5. 7. 11.00 do 19.00 Stari grad Živa zgodovina 19.00 Dom sv. Jožefa Večer v atriju 20.00 Vodni stolp_ Skupina Pliš z Muratom in Jurijem Zrnecem koncert PONEDELJEK, 6. 7. 18.00 Mestna plaža Ustvarjamo in se igramo turnir 4 v vrsto, delavnice ustvarjanja iz gline, risanje na steklo, izdelava lutk ... V':\ ^Vjff. i Pij* . nI ј^ТЗјД Ukrajinski J ,v muzej fit I' Celje Vabljeni na javna vodstva v Pokrajinski muzej Celje Info in najave: [ muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T 03 428 09 62, 03 428 09 50 ^ALMA 1 M. KARLWPOIU Četrtek, 9. julij 2015, obJ7.00 TOREK, 7. 7. 18.00 Mestna plaža Cirkuški piknik gostuje: Cirkus La Bulle 20.30 Dvorišče Knežjega dvorca Julijan Kunej, tolkala koncert SREDA, 8. 7. 18.00 Mestna plaža Kulinarična delavnica z Ivano Ristić otroke bo popeljala v čaroben svet kuhinjskih čarovnij 21.00 Stari grad_ Mame žlahtna komedijantka na Dnevih komedije 2015 Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica PETEK, 3. 7. 18.00 Krekov trg_ Vkrcajte se prosim! Tom Greder Oskar (Sui) SOBOTA, 4. 7. 10.00 Krekov trg_ Cirkus Copatky Mehki čevlji (Slo) 10.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol Rdeča volčica Šugla gledališče (Slo) 11.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Ozemljitev Šugla gledališče (Slo) 11.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol Izlet Šugla gledališče (Slo) 18.00 Središče mesta, Na zvezdi Birokrati Sita celica (Slo) 18.30 Središče mesta, Na zvezdi Sam med vsemi Gledališče Ane Monroe (Slo, Ita) Društva vabijo ČETRTEK, 2. 7. 8.00 do 15.00 Podčetrtek Četrtkov sejem v Podčetrtku SOBOTA, 4. 7. 8.00 do 12.00 Žalec Podeželska tržnica 8.00 do 12.00 Gotovlje_ Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami 9.00 do 22.00 Gasilski dom Dramlje Razstava ročnih spretnosti članic Društva upokojencev Dramlje v nedeljo od 8.00 do 13.00 10.00 Branibor club Celje Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice PONEDELJEK, 6. 7. 8.00 do 12.00 Ekomuzej Žalec Tečaj nemščine za najmlajše od ponedeljka do petka 10.00 do 13.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Igralna jezikovna šola: Igrajmo angleško od ponedeljka do sobote 10.00 do 14.00 Ustvarjalni pristan Celje Počitniški ustvarjalni dopoldnevi od ponedeljka do petka TOREK, 7. 7. 10.00 Knjižnica Rogatec Ustvarjalne delavnice -ribolov ustvarjalno dopoldne za otroke, izdelava poletne igrice ribolov 18.00 Mestni park Celje Brezplačna vadba joge SREDA, 8. 7. 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ustvarjalne delavnice -ribolov ustvarjalno dopoldne za otroke, izdelava poletne igrice ribolov Razstave Celjski strop: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letni-ca slovenskega kmečkega upora; do preklica Likovni salon Celje: razstava Bojana Mrđenoviča, do 16. 8. Stari grad Celje: razstava slik Utrinki življenja v Celju danes in skozi čas, članov KUD Svoboda Celje, do preklica Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Celje 2015, do 28. 8. Galerija AQ Celje: razstava Totemas, avtorja Dušana Čatra, do 3. 7. Galerija Plevnik-Kron-kowska Celje: Interrogations / Donald Weber, zatvoritev razstave, Celje Fokus - festival avtorske fotografije, do 13. 7. Knjižnica Laško: fotografska razstava Borisa Vrabca; do 15.9. Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Omejena razsežnost Polone Kitak, do 4. 7. Mestna plaža: razstava Savinjske kopele, Celjsko mestno kopališče na Savinji ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, do 30. 9.; razstava zloženke Kipi v Celju, do preklica Celjska Kulturnica: razstava Mravljica - Tihožitje 2015, do 31. 8. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava slikarja Milana Pavloviča, do 5. 7. Velenjski grad: razstava Tomaža Gorjupa, do 1. 8. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem Južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca MUZEJSKI MOZAIK v soboto, 4. julija 2015, med 10. in 12. uro Program: od 10. do 12. ure - O2IVITEV Ulice obrtnikov in muzejske lekarne. ob 11. uri - SPREHOD S PELIKANOM od muzeja do ateljeja v družbi fotografa. Prijazno vabljeni v našo družbo. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si muzej no vejšezgodovine I telje Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Brezpogojna ljubezen in spoštovanje Biserna obletnica, ki obeležuje 60 let skupnega zakonskega življenja, je v današnjih časih izjemna redkost, a Alojz in Jožica Švajgelj sta jo doživela. Za visoki skupni jubilej sta se odločila, da bosta obnovila svoji zaobljubi in sta se ponovno poročila v prijetnem vzdušju svojih najbližjih v šaleški cerkvici v Velenju, kjer živita že skoraj celo življenje. Za priče sta izbrala svoje tri vnukinje, Kaly Kolonič, Lore-no Jenšterle in Majo Švajgelj, ki jim je ta gesta veliko pomenila. Jožica in Alojz sta velik vzor ne samo svoji družini, temveč tudi vsem parom, saj po vseh teh letih delujeta harmonično in še vedno zaljubljeno. Brezpogojne ljubezni in medsebojnega spoštovanja, ki je po njunem mnenju osnova za dolgo zvezo, učita tudi svoje otroke, vnuke in pravnuke. »Vsem nam sta za zgled, saj postavljata ljubezen in družino vedno na prvo mesto in vesela sem, da sta nas vzgojila v tem duhu. Za to jim bomo vsi za vedno neizmerno hvaležni,« je povedala njuna vnukinja Kaly Kolonič. Pod zemljo, z belima goloboma ... Pred desetimi leti, na zlato obletnico skupnega življenja, sta se prav tako poročila, takrat 157 metrov pod zemljo, v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju, in sicer ob oltarju sv. Barbare, zašči-tnice vseh rudarjev. Alojz je bil namreč dolga leta rudar, dokler se mu ni v jami pripetila velika nesreča, ki ga je skoraj stala življenja. A to mu ne preprečuje vitalnega stila življenja, saj sta z ženo Jožico še vedno zelo aktivna, veliko hodita, delata okoli hiše, ple-šeta, redno obiskujeta toplice, lovita ribe, kjer sta tudi močno tekmovalno udejstvovana. Jožica je absolutna prvakinja v ribolovu v celjski regiji že dolga leta in se ponaša z ribiškim nazivom carica, velja tudi za pravo strokovnjakinjo in inovativno rokodelko, sploh ko gre za pletenje, šivanje in kvačkanje. Alojz je tisti, ki vedno popestri praznike vsej družini, saj se vsako leto obleče v Miklavža in Božička in obdaruje najbližje. Veliko pa še vedno pove tudi o vojnih časih, saj je prestal številne grozote in bil celo zaprt v taborišču Auschwitz. In kaj je po njunem mnenju recept za dolgo ljubeče življenje in zakonsko zvezo? »Veliko ljubezni, smeha, spoštovanja in aktivnega načina življenja,« sta nam zaupala. Zakonca Švajgelj sta takoj, potem ko sta dahnila ponovni da ob 60. obletnici skupnega življenja, ob spustu dveh belih golobov že začela načrtovati naslednjo obletnico, ki jo prav tako želita obeležiti v krogu svoje družine. Takrat še z več pravnuki. AP Jožica in Alojz Švajgelj po 60 letih zakona prisegata na brezpogojno ljubezen in medsebojno spoštovanje. FOTO TEDNA Nina, čista energija! Foto: SHERPA zvočne slike kulture www.radiocelje.com 95.1 I 95.9 I 100.3 I 90.6 MHz VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 radiocele Kdo sta novomašnika s Celjskega? stran 29 Zgodbe s Celjskega - Št. 26 of 2. 7. 2015 - Užitki supanja na jezerski gladini stran 31 ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE »Tuja dežela, a vsepovsod slovenščina« Širjenje slovenske kulture izven meja domovine - Mlada Vojničanka poučevala otroke v Argentini Dvajsetletna Sonja Kra-šovec iz Vojnika je nasmejano dekle, je skavtinja, animatorka, vzgojiteljica. Predvsem pa je preprosta in pripravljena pomagati. Lani poleti jo je pot za tri mesece zanesla v daljno Argentino, kjer je v šoli slovenskih potomcev otroke seznanjala s slovenskim jezikom in slovensko kulturo. Človek nikoli ne ve, kam ga bo poneslo življenje. Tako je tudi Sonjo presenetila ponudba za poučevanje v Argentini. Mama ji je po telefonu sporočila novico, da ji je ponujena ta priložnost, a jo je zaradi pomanjkanja časa na hitro odslovila. Šele pozneje, ko so ji razložili podrobnosti, se je začela zavedati, za kaj gre. Priložnost se ji je zdela zanimiva in vredna poskusa. Na odhod se je pripravljala zelo mirno, drugi so bili bolj nervozni in v skrbeh za njen odhod kot ona. Topel objem in poljub na lice Najprej je letela iz Trsta v Rim. »Znašla sem se na velikem letališču in se začela zavedati, da sem sama,« opisuje prihod v Rim. Od tam je letela v glavno mesto Argentine Buenos Aires. Po začetnih zapletih, ko je našla prevoz in tiste, ki so jo sprejeli, je doživela prvi kulturni šok. Ob sprejemu ni bilo uradnega stiska rok, kot je to v navadi pri nas, ampak je dobila takoj objem in poljub na lice. »Takoj se počutiš bolj sprejeto in prvi zadržki izginejo,« pove o tej prijazni gesti, ki človeka navda z domačnostjo. Navdušena je bila, da so jo ogovorili v slovenščini, čeprav je bila v tuji državi. Po nekajdnevnem postanku v Buenos Airesu, kjer jo je sprejela družina, ki ima nekaj otrok, ki živijo v Sloveniji, se je z avtobusom in s podrobnimi navodili, naj ga ne zapušča, dokler ne bo prispela na cilj, odpravila na 12-urno pot do svojega glavnega postanka -Mendoze. Mendoza -džungla sredi puščave Pravijo, da je Mendoza džungla sredi puščave, saj so mesto zgradili Indijanci, ki so edino reko v okolici, Men-dozo, izkoristili in speljali po mestu, in sicer po kanalih, ki so skrbeli za zalivanje in namakanje. Pozneje so se tja preselili Evropejci in razširili mesto. Sonjo so presenetili okolje, cestni režim, ki je daleč od urejenega, umazana mesta in kriminal. Argentin-ci so bili navdušeni, ko so slišali, da v Sloveniji lahko dokaj varno ponoči hodimo okoli sami, kar pri njih ni več možno že vsaj deset let. Vsaka hiša je opremljena z alarmom. V Mendozi sta jo sprejela ustanovitelja šole, ki sta bratranca. Živela je pri starših enega od njiju. Deželo sonca in dobrega vina je Sonja obiskala v času zime, od julija do oktobra. In čeprav je bila zima, je v treh mesecih samo dva dneva rahlo ro-silo. Argentina je znana po dobrem vinu, saj trta zaradi ugodnega podnebja odlično uspeva, kar dokazujejo tudi veliki vinogradi, se spominja Sonja. Pravi tudi, da na jedilniku Argentincev prevladuje meso. In na drugi strani sladkor, ki je prisoten od jutra do večera. Pri tem ne poznajo običajnega hleba kruha, kot ga poznamo pri nas, ali navadnih juh. Mate z direktorico V Argentini slovenske šole že obstajajo, saj se »Presunilo me je, da naj bi naši izseljenci veljali za izdajalce Slovenije, ker so pobegnili v hudih časih. Tudi sami povedo, da jim je izredno hudo, da v domovini mislimo tako. A ko si tam, vidiš, da ni tako. Dejansko še bolj ohranjajo slovensko kulturo, spoštujejo slovensko zastavo, ki je vsak dan izobešena v šoli ob argentinski, pri nas pa je marsikdo ne izobesi niti na državni praznik,« pravi Sonja Krašovec. Sonji druženje z malimi nadebudneži ni tuje, saj prihaja iz družine s petimi otroki. tam živeči Slovenci izredno trudijo ohranjati kulturo in jezik. Pouk v njih je ob sobotah. Eno je Sonja obiskala med kratkim postankom v Buenos Airesu. Argentina je znana tudi po tem, da je izredno narodnostno mešana, zato ne srečaš »čistega« Argentinca. Prebivalci imajo korenine po celem svetu. Ker je tudi vedno več mešanih parov, Argentincev in Slovencev, so želeli ustanoviti šolo, kamor bi lahko hodili oboji. To je uspelo bratrancema, ki sta jo ustanovila pred štirimi leti. Imenuje se Colegio Eslove-no Anton Martin Slomšek in jo je priznala tudi država. Obiskujejo jo otroci od treh do osem let. Na začetku so imeli 11 otrok, v teh štirih letih se je številka povečala na več kot sto. Od tega je samo deset do 20 odstotkov Slovencev, ostalo so argentinski otroci. V učnem načrtu imajo predmete, ki so državno predpisani, pri čemer so dodani tudi predmeti, kot sta slovenski jezik in kultura. Zaposlene vzgojiteljice so potomke Slovencev, vsako leto pa gostijo tudi »pravega« Slovenca, kar finančno podpira tudi naša država. Direktorica šole je Argentinka. Sonja pravi, da jo je presenetila, saj si je predstavljala, da bo, ko bo prišla pred njo, drugače, bolj uradno. Direktorica pa jo je sprejela z znamenito gesto objema in poljuba na lica, pozneje pa sta v sproščenem krogu pili njihov znameniti napitek mate. To je čaj iz naravnih zelišč, ki se pije iz izdolbljene buče z eno ponavadi srebrno slamico. Sonjo je navdušila povezanost, ki se je ustvarila ob ritualu pitja te pijače, kar dokazuje slogan Mate povezuje. Prav zato ga je tudi direktorica takoj postregla in sprostila ozračje. Delavnik, ki se ne konča Sonjin običajen delovni dan je trajal od pol osme ure zjutraj do pol dveh popoldne. Dva dneva v tednu je imela določena, da je poučevala vsak razred eno uro, ostale dneve v tednu se je pridružila ostalim učiteljicam v razredih. Sporazumevale so se angleško, kasneje malo špansko, večinoma pa z gestami rok. Njena glavna naloga ni bilo poučevanje jezika, ampak vlivanje slovenske zavesti in vzbujanje zanimanja za poznavanje kulture, zgodovine, običajev. Čeprav se je njen delavnik v šoli končal, se je ves dan ukvarjala z otroki. Tam, kjer je živela, so imeli veliko vnukov, ki so jo hodili vsakodnevno obiskovat. Od njih se je naučila največ španščine, ki ji je pomagala pri sporazumevanju. Argentina okrepila ljubezen do domovine Sonja je šla v Argentino z negativnim odnosom do razmer v Sloveniji, političnih, ekonomskih, socialnih. »Vrnila sem se z drugačnim odnosom. Videla sem, kako tam ljudje živijo v primerjavi s Slovenijo, spoznala sem domovino v pravem pomenu, kakšna naj bi bila, kako jo Argentinci dojemajo, in sem jo začela bolj ceniti,« odgovarja in s tem potrjuje rek, da moraš iti v tujino, da spoznaš, kako lep je dom. Slovenci v Argentini veljajo za pridne in delavne, saj so po prihodu v deželo, ki jim je prijazno dovolila vstop, svojo prihodnost zgradili sami, s svojimi rokami. Njihov standard je visok, prav tako tudi domoljubje in zanimanje za domovino. Redno prek spleta poslušajo slovenske radijske postaje, berejo revije, časopise, da so obveščeni o dogajanju pri nas. Ohranjajo globoko zavest in spoštovanje do slovenske kulture, česar nam še kako primanjkuje. Tam živeči Slovenci ponosno rečejo: »Ponosen sem, da sem Argentinec, ponosen sem, da sem Slovenec.« KLARA PODERGAJS Foto: osebni arhiv Šola Colegio Esloveno Anton Martin Slomšek je botra drugi šoli, ki jo obiskujejo revni učenci. Vsako leto jih povabijo na skupno druženje, kjer vsi nosijo rdeče noske in na levi strani prsi rdeče srce, ki ponazarja, da smo vsi enaki. 26 PORTRET Rojena za oder in soj žarometov Sabrina Zavšek meni, da pevec ne more lagati - Podpisuje se pod svojo glasbo in besedila »Nočem rasti iz vaje v vajo, s koncerta na koncert, le kot izvajalka. Vsak dan, ko se zbudim, želim rasti kot človek, s svojimi dejanji. Želim občutiti, da sem danes nekaj naredila drugače, kot bi to naredila včeraj. Stremim za nenehnim napredovanjem,« pravi mlada glasbenica Sabrina Zavšek. Med prepevanjem je samozavestna, kot bi bila rojena za nastopanje pod žarometi. Njen dan ne mine brez melodij in harmonij, čeprav se je kot deklica odločila, da glasbena teorija ni nekaj, kar bi v življenju potrebovala. Bodoča študentka, ki so jo na I. gimnaziji Celje v letošnjem šolskem letu izbrali za naj dijakinjo, glasbo sprejema in daje v vseh razsežnostih in barvah. Vedno bolj pogumno se preizkuša v pisanju svojih skladb in ne skriva želje po sodelovanju na velikih glasbenih festivalih. Sabrinino srečanje z glasbo je bilo sprva nekoliko uporniško. Svoja čustva je izražala skozi njo, a se ni želela učiti, koliko dob ima celinka ali koliko višajev ima katera lestvica. Kljub temu da ni hodila v glasbeno šolo, se je sedem let izpopolnjevala v igranju harmonike. Nato je presedlala na klavir in pri sodelovanju v pevskih zborih in gledaliških igrah odkrila strast do petja, ki jo prevzema še danes. »Vedno sem bila na odrih, rada sem bila v središču pozornosti, uživala sem, ko sem pokazala, kaj sem se novega naučila. Ogromno sem prepevala z babico in dedkom. Posluh sem podedovala po njiju, po starših zagotovo ne,« razlaga ob zvenu svojega nalezljivega smeha. Odprta za raziskovanje Vse od vstopa v obdobje najstništva so na njenem urniku avdicije, sodelovanja na festivalih, nastopi, učne ure petja, snemanja ... Kar se glasbenih zvrsti tiče, je kot kameleon. Pravkar je končala osnovno glasbeno stopnjo klasičnega petja, spretno muzicira v ritmih džeza, od samozavesti poka pri izvajanju zabavne glasbe, preizkusila se je tudi v naro-dnozabavnih vižah. Ker glasbe ne razvršča v predalčke, se ji odpirajo najrazličnejše priložnosti in možnosti sodelovanj, pri čemer je hvaležna za vsako izkušnjo. »Nikoli nisem rekla, da nečesa ne bom vsaj poskusila. Tako sem se kasneje lažje odločala, v kate- »Najraje sem v trenirki,« pravi Sabrina Zavšek, čeprav je na nastopih videti, kot da so visoke pete in ličila del nje. Ponosno pove, da je doma na podeželju, da uživa pri delu na kmetiji in ob druženju s tremi sestrami. Njen svet je tudi domači studio, kje jo pričakajo klavir, mikrofon, ozvočenje ter vsa priznanja in nagrade z glasbenih tekmovanj. ro smer bi rada peljala svojo glasbeno pot. Vem, kje moj glas najbolj živi, saj imam močno barvo. V klasičnem petju se na primer trenutno ne vidim, tudi moj karakter ni skladen s tem. Težko mi je stati ob klavirju, peti in biti pri miru. A sem pridobila ogromno osnov, ki mi bodo služile v zabavni zvrsti.« Nagrada za oseben podpis V zadnjem času se vedno bolj razvija kot avtorica glasbe in besedil. Čeprav ima komaj 19 let, se lahko med drugim pohvali z mednarodno nagrado za avtorsko uglasbitev mlada Vilenica, ki jo je prejela za skladbo Najina uspavanka. Žirija na mednarodnem tekmovanju Festival of new songs FENs pa je skladbi Te reči podelila 1. nagrado. Na festivale in tekmovanja se prijavi iz čistega navdiha, ko začuti, da je neka skladba dozorela, ko želi svoje novo delo predstaviti ljudem. Kadar ni prepričana vase ali v pesem, raje ne stopi pred mikrofon. Kot pravi, glasbenik namreč ne more lagati - če v svojo skladbo ne verjame sam, mu ne bodo verjeli poslušalci. Zaljubljena v slovenščino Morda besedila lažje kuje zato, ker ji tudi sicer jezik teče kot namazan. Več let ga je brusila kot voditeljica otroške oddaje na Radiu Celje in na šolskem radiu, preizkusila se je tudi ob vodenju oddaje na eni od televizij. Izziv, ki ga rada sprejme, je tudi povezovanje prireditev. Letos je bila na primer ena od napovedovalcev ob prazniku Mestne občine Celje. Njene pesmi in literarni prispevki so bili objavljeni v šolskem literarnem listu in reviji Vse-sledje. Ni torej skrivnost, da ljubi slovenščino, rime, besede, vse, s čimer lahko izpove, kar je v njej. »Spoznala sem, da imam ta dar, in si rekla, zakaj ga ne bi izkoristila. Nisem vedela, če mi bo uspelo. A če ne bi začela, ne bi nikoli vedela. To, da si lahko hkrati izvajalec in avtor, je zame privilegij,« pravi. In ob tem ne skriva veselja, da se bo maternemu jeziku že čez nekaj mesecev posvetila kot študentka. Na rezultate mature seveda še nestrpno čaka . Odličnost Barbare Celjske Na I. gimnaziji v Celju je bila izbrana za naj dijakinjo leta 2014/15. S svojimi dosežki, ki jih je nanizala ob pouku, se je tako uvrstila med najuspešnejše dijake Označuje jo dokaj redko ime, ki so ji ga starši nadeli po italijanski pevki Sabrini Salerno. Še kako dobro so izbrali, saj se njihova hči na odrih počuti kot doma. Blizu ji je tudi dobrodelnost. Lani je v Narodnemu domu Celje organizirala dobrodelni koncert Lahko sem srce, na katerem sta sodelovala Pihalni orkester Glasbene šole Celje in glasbenik Leon Firšt. Denar od prodaje vstopnic je bil namenjen Materinskemu domu Celje. v državi. Rotary klub Celje Barbara Celjska pa ji je namenil nagrado za odličnost, ki jo podeljuje nadarjenim učencem, dijakom ali študentom z namenom spodbujanja študija in kakovosti njihovega dela na poti k viso-kostrokovnim znanjem. Ker se ji vlaganje energije v glasbo, voditeljstvo in učenje obrestuje z nagradami in z vedno močnejšim občutkom prepričanosti vase, ji ni težko stremeti za cilji, ki si jih zastavlja. Svoj urnik opiše kot vlak smrti, kjer jo za naslednjim zavojem čaka nekaj nepričakovanega - včasih je to pomanjkanje spanca, včasih trpi družabno življenje. »Najbolj mi je hudo, ko domačim, s katerim živim v isti hiši, zaradi vseh obveznosti zjutraj rečem dobro jutro in zvečer lahko noč. Z mamo se včasih ne vidiva več dni in sva nato druga druge veseli kot dve prijateljici, ki se nista videli nekaj let. Takrat se zavem, da moram stopiti nazaj in malce poskrbeti tudi za to področje življenja.« Grozno vedoželjna Med stvarmi, s katerimi si polni baterije, Sabrina med drugim omeni učenje. Pravi, da je grozno vedoželjna in za knjigami sedi tudi, kadar tega od nje ne terja šola. Tudi znanja o petju nima nikoli dovolj, zato ne skriva ambicij, da bi ga še nadgradila v tujini. »Za to bom morala založiti še nekaj denarja, saj so šolnina in življenjski stroški zelo visoki. Mika me Rotterdam,« pojasni. Vendar premišljeno doda, da se lahko v štirih letih še marsikaj spremeni. Glede na vse, kar počne, se ji lahko vmes od- pre še kakšna druga pot. Na vsako se bo podala, ko bo pripravljena, prepričana v sebe. In prepričana v to, da ji bo uspelo. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA »Izvajalec ne more obstati na enem mestu. Če gleda preozko, morda ne sprejme prav tiste priložnosti, ob kateri bi morda dozorel kot oseba. Pevec mora biti v prvi vrsti človek, pripovedovalec zgodb.« »Eden od znancev mi je rekel, da sem v svojih 19 letih dosegla toliko, kot on ne bo doživel 60 let. Pomislila sem, da je to najbrž res. Ampak ves čas me nekaj žene naprej. To ni želja po tem, da bi bila prepoznavna, ampak je moja notranja energija, želja po nenehnem izpopolnjevanju.« »Nekateri ljudje ti rečejo vse, tudi kdo od profesorjev ali mentorjev ne >špara< besed, vendar ti to da neizmerno trdo kožo. Naučiš se, da ne smeš biti prizadet. Če si prizadet ob vsaki kritiki, je škoda, da se z glasbo sploh ukvarjaš. Vsem ne moreš biti všeč. Dobro je čim prej spoznati, da drugih ne moreš spreminjati, ampak da lahko vedno spremeniš samo sebe.« FOTOREPORTAŽA 27 V Celju so poleg slovenskih ustvarjalcev nastopili tudi klovni in cirkusanti iz Estonije. Festival Klovnbuf je obsegal tudi interaktivne cirkuško-klovnovske delavnice za najmlajše. Klovni na tisoč in en način V Celju konec tedna karavana klovnov - Zabavala ni le otrok, temveč tudi ostale obiskovalce mestnega središča Celjske mestne ulice in trge so konec tedna preplavili najrazličnejši tako veseli kot žalostni klovni in vsi so zbrane gledalce zabavali s takšnimi in z drugačnimi vragolijami. Knežje mesto je bilo namreč ena od postojank Klovnbufove festivalske karavane, ki je na svoji poti po Sloveniji obiskala že Maribor in Mursko Soboto, v prvih dneh julija pa se bo mudila še v Izoli, Portorožu in Piranu. Dogajanje se je v Celju začelo v soboto dopoldne, ko je klovnska karavana krenila po ulicah in se ustavila pri Vodnem stolpu. Za uvodni pozdrav so poskrbeli klovni iz Estonije, v nadaljevanju sta moči združila Zavod Bufeto in Združenje Cirkokrog iz Slovenije. Bolj ali manj simpatični klovni so z glasbenimi in s cirkuškimi nastopi otroke in tudi številne odrasle popeljali v svet domišljije. Prepletali so tako glasbene točke, med katerimi so prevladovale slovenske zimzelene uspešnice, kot cirkuške prvine -od žongliranja do premetov. Nič manj živahno ni bilo v nedeljo, ko so se ljubitelji tovrstne umetnosti dopoldne udeležili interaktivnih cir-kuško-klovnskih delavnic, zvečer pa so člani estonske skupine Theatre Korolevski Giraffe na trgu pred Mestnim kinom Metropol v žanru bele klovnade uprizorili ulično predstavo Žirafa Royal. Celjski del festivala so slovenski in estonski ustvarjalci sklenili v ponedeljek zvečer. Zabavati in kratkočasiti ljudi Če so morda nekateri obiskovalci pričakovali klasične klovne, ki jih poznamo iz cirkusov in z rojstnodnevnih zabav, so bili razočarani. Festival je namesto na široko nasmejanih cirkuški likov postregel z na prvi pogled morda manj tipičnimi klovni. Za besedo klovn, ki je skandinavskega izvora, se namreč skriva paleta najrazličnejših možicljev, ki so se skozi zgodovino od kulture do kulture razlikovali. A skupno poslanstvo vseh sta bila zabavanje in kratko-časenje ljudi. Največji vpliv na njihov razvoj naj bi imela italijanska commedia dell' arte iz 16. stoletja, v kateri sta nastopala vsem dobro znana klovna Harlequin in Pierrot. Med najbolj znane klovne štejejo starogrškega Pantomimusa in srednjeveškega Jokerja, medtem ko so med klasičnimi cirkuškimi klovni najbolj prepoznavni bratje Fratellini, kralj klovnov Felix Uvod v celjski del festivala je bila v soboto dopoldne predstava pri Vodnem stolpu. Moči sta združila Zavod Bufeto in Združenje Cirkokrog. »m Adler in grozljivi Pennywi-se. Med klovne nenazadnje spadata tudi Buster Keaton in Charlie Chaplin. Preplet klovnade, cirkusa in gledališča Zavod Bufeto iz Ljubljane je v Sloveniji edina profesionalna ustanova, ki se ukvarja s klovnskim gledališčem, v katerem gre za preplet klovnade, cirkusa in gledališča. Z zlitjem cirkuško-klovn-skih veščin in dramaturških pristopov briše meje med klasičnim dramskim gledališčem in tipičnim cirkuškim šovom. Ustvarja samostojne avtorske in koprodukcijske predstave z različnimi slovenskimi profesionalnimi gledališči, pri čemer je že osem let zapored izvršni producent Mednarodnega festivala klovnade in cirkusa Klovnbuf. Celjski del programa je soustvarjalo Združenje Cirkokrog, pod okriljem katerega deluje skupina cirkuških pedagogov, ki razvijajo cirkus kot medij dela z ljudmi. Cirkuško pedagogiko razvijajo kot obliko pedagoškega dela in neformalnega izobraževanja otrok, mladih in odraslih. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA, GrupA Beseda klovn je skandinavskega izvora. Besedi »kunnis« in »kluns« v skandinavskih jezikih pomenita norčav in neroden. Karavana klovnov je zabavala Celjane v središču mesta. < 'V Poletje v Celju, knežjem mestu je tudi letos v mesto ob Savinji pripeljalo čisto prave klovne. 28 REPORTAŽA Dolgo roko Bruslja čutijo tudi šaleški letalci Letališče v Lajšah pri Šoštanju kot speča turistična lepotica Pogled iz zraka na letališče Lajše pri Šoštanju Vkrcavanje na panoramski polet z motornim letalom Prikaz jadralnega letala na nedavnem Metuljevem dnevu v Topolšici Šaleški aeroklub, ki ima svoje domovanje na letališču v Lajšah pri Šoštanju, uradno deluje že več kot 40 let, kar je lepa tradicija. Šaleški letalci čutijo breme gospodarske krize, a tudi stroge predpise, ki jih za letalsko panogo določa evropska birokracija v Bruslju. Kot pravi Zvonimir Mavri, predsednik Šaleškega aero-kluba, je klub star 43 let. Trenutno v njem pripravljajo posebno predstavitveno edicijo o razvoju letalstva v Šaleški dolini. To ima zametke sicer že v času pred drugo svetovno vojno. »Imamo 35 članov. Največ je jadralnih pilotov, približno 10 je pilotov motornih letal. Imamo štiri jadralna letala, en dvosed in tri enosede ter eno motorno letalo, ki je univerzalno za vleko, šolanje pilotov in panoramske polete,« posadko in floto Šaleškega aerokluba predstavi predsednik Mavri. Poleg tega ima klub v floti še dve šolski letali Blanik češke proizvodnje, ki morata zaradi prepovedi evropskih letalskih oblasti začasno biti na tleh. »Ukrep je posledica nesreče s tem letalom s smrtnim izidom v Avstriji, ki sta jo zakrivila vojaška pilota. Zdaj evropske letalske oblasti zahtevajo, da gredo vsi blaniki, ki so najboljša šolska letala, na pregled, ki stane približno 12 tisoč evrov. Čeprav so naši brezhibni,« še pojasnjuje Zvonimir Mavri. Pretirana administracija Omenjeni primer je le eden v nizu številnih obremenjujočih administrativnih zahtev, s katerimi se soočajo v Šaleškem aeroklubu. »Z javno agencijo za civilno letalstvo sicer zelo dobro sodelujemo, a iz Bruslja prihajajo ves čas novi in novi predpisi. Ampak vsaj pri nekaterih vendarle Bruselj malo popušča,« pravi Mavri in navede predpis, po katerem je bila življenjska doba motorja omejena na 12 let ali do 2 tisoč ur ne glede na število poletov, nato so morali na letalu motor generalno obnoviti ali ga zamenjati z novim. »Kar je popoln nesmisel. Nedavno smo prejeli okrožnico, da je življenjska doba motorja z 12 podaljšana na 24 let. Poleg tega nas bremenijo še razni predpisi o vodenju evidenc. Birokracije je res ogromno,« se pritožuje Mavri. Pri tem poudari, da so člani aerokluba v glavnem amaterji, ki imajo svoje službe in druge obveznosti, zato nimajo časa, da bi urejali te birokratske zadeve. »Še dobro, da sem v pokoju, da te papirje lahko sam urejam,« še doda. Zvonimir Mavri že pet let vodi Šaleški aeroklub. Drag šport Vsi pretirani predpisi s finančnim posledicami panogo športnega letalstva, ki zahteva veliko denarja, naredijo še dražjo. To čutijo tudi člani kluba, ki morajo sami plačevati za polete. Ura letenja stane 130 evrov. »Pri na primer povprečni plači tisoč evrov je to seveda velik strošek. S tem varnost in kakovost letenja padata, ker piloti letno ne opravijo dovolj poletov,« zahtevne finančne razmere opisuje Zvonimir Mavri, ki je kot predsednik že pet let na čelu Šaleškega aerokluba. Tudi letala so zelo draga. »Visoko zmogljivo dvose-dno jadralno letalo stane od 80 do 100 tisoč evrov. A pri motornem letalu, ki smo ga v Nemčiji kupili za ugodnih 40 tisoč evrov, smo imeli kar srečo, saj je bilo v dobrem stanju in še zelo zmogljivo,« razlaga Mavri. No, roko na srce imajo strogi predpisi tudi dobro stran. Preventivni pregledi letal so tako pogosti, da zelo redko odpove tehnika. In blagodejno je slišati, da v Šaleškem aeroklubu na letališču v Lajšah še niso imeli nesreče s tragičnimi posledicami. Zanimivo letališče Sicer pa so bili ustanovitelji Šaleškega aerokluba kar precej daljnovidni, saj so že na začetku delovanja kluba z nakupom zemlje od okoliških kmetov uredili, da je letališče v Lajšah v njihovi lasti in vsaj po tej plati ni težav. Letališče leži v zelo zanimivem okolju, v ozki dolini, obdani z griči in s smrekovim gozdom, približno dva kilometra od Šoštanja in 500 metrov od ceste Šoštanj-Za-vodnje-Črna. Za pilote je za orientacijo pomemben tudi 230 metrov visoki dimnik TE Šoštanj, ki je zadnjih 50 metrov obarvan z rdečo in belo barvo. Letališče v Lajšah z 800 metri asfaltne steze ima status javnega letališča in bi ga lahko primerjali z letališči v Slovenj Gradcu, Lescah, Divači, medtem ko je na primer Portorož že prometno, komercialno letališče. Status javnega letališča ima pomembno prednost, pojasnjuje Zvonimir Mavri, saj je na tem območju prepovedana gradnja. »Če bi naše letališče imelo le status vzletišča, bi lahko vsak postavil hišo v bližini steze, pri čemer ne bi mogli nič,« še doda Mavri. Turistične priložnosti Ob tem, da je v bližini letališča tudi zdravilišče Topolšica, nas je zanimalo, kakšne so možnosti sodelovanja Šaleškega aerokluba na področju turizma. »Zaenkrat nismo del kakšnega večjega projekta, iz Term Topolšica prihajajo občasno gostje na panoramski polet nad Šaleško dolino, za takšno možnost se kdo odloči tudi ob rojstnem dnevu. Sicer sodelujemo ob dogodkih v kraju, kot je bil Metuljev dan v Topolšici, ko smo prikazali svoja letala,« še pove Zvonimir Mavri. A to še ni vse: na letališču v Lajšah kakšno vajo opravi tudi vojska, nedavno so člani moto kluba Honda imeli tekmovanje v hitrih štartih. Infrastrukturne možnosti letališča za večje turistične projekte vendarle so: »Zdaj ko je Slovenija del šengen-skega območja, ko ni več ovir pri prehodu meje, bi lahko več letal uporabljalo naše letališče. Pri nas lahko pristajajo enomotorna letala do dveh ton poletne teže, pri čemer so pristajala tudi že dvomotorna vojaška letala. Letališče je dovolj prostorno, na koncu asfaltne steze je še 150 metrov utrjena trava. Moraš biti medved, da bi zgrešil,« se na koncu pošali predsednik aerokluba. ROBERT GORJANC Foto: RG, Šaleški aeroklub ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE 29 V duhovniški stan Kdo sta letošnja novomašnika s Celjskega? V tem mesecu bosta na našem območju dve novi maši. Obe bosta darovala 32-letnika, ki sta bila prej v drugih poklicih. Prva bo to nedeljo, 5. julija, v Slovenskih Konjicah, kjer bo novomašnik Marjan Ristič, in druga v Galiciji, kjer bo 26. julija novomašnik redovnik, pater Daniel Golavšek. Oba sta bila posvečena zadnji konec tedna v štajerskih stolnicah, v Mariboru in Celju, na območju škofij, v katere sodita njuna domača kraja. Časi novim duhovniškim poklicem niso ravno naklonjeni. Prevladuje bitka za gmotne dobrine, ki mlade usmerja v boj za denar in manj v duhovne višave. Poleg tega se pojavljajo sicer redki škandali, povezani s posameznimi duhovniki, ki mečejo slabo luč kar na celoten duhovniški stan. In duhovniki se morajo lastni družini odpovedati. Tisti religiji večinoma manj naklonjeni socialistični časi - ko je bilo v Sloveniji vseeno približno 50 novomašnikov na leto - so mimo. Letos je v vsej državi komaj 12 no-vomašnikov, kar je zadnja leta ne- »Gibanje Vera in luč me je ustvarilo občutljivejšega in dovzetnejše-ga za stisko drugega. Lahko bi rekel, da me je naredilo bolj človeškega,« pravi duhovnik Marjan Ristič. kaj običajnega. Vedno več župnij je zato brez rednih duhovnikov. Med redovnike Kljub temu da je pater Daniel Golavšek doma iz Galicije, z območja Škofije Celje, je treba pojasniti, da ni njen novomašnik. Gre namreč za novomašnika minoritskega re-dovniškega reda, ki ne spada v okvir Škofije Celje in bo deloval v Prekmurju. Škofija Celje je torej letos spet brez svojega novomašnika. Lani je imela dva novomašnika, predlani ni imela nobenega, pred tem je imela komaj enega. »V teh štirih letih smo imeli skupaj tri novoma-šnike. Za primerjavo naj povem, da je v tem času umrlo osem duhovnikov,« pravi kancler Škofije Celje Jože Kužnik. In v bogoslovju so komaj trije bogoslovci iz celjske škofije. Prvi naj bi imel novo mašo prihodnje leto, preostala naj bi jo imela čez dve leti. V prihodnjih letih naj bi tako imeli nove maše v Novi Cerkvi, Velenju in Taboru v Savinjski dolini. Nove maše so seveda velike krajevne slovesnosti, ki povežejo tako vernike kot druge župljane vse do gasilcev. V počastitev novomašnikov postavljajo mlaje, spomin na posamezne nove maše živi med večino udeležencev še več desetletij. Podobno bo po vsej verjetnosti v Galiciji in Slovenskih Konjicah, kjer se na dogodka seveda intenzivno pripravljajo. Brez imetja Kdo se je v današnjem času še pripravljen odpovedati vsakemu »Ves čas je v meni zorela ta želja, vedno sem si želel duhovni-štva,« se spominja pater Daniel Golavšek. osebnemu premoženju, lastni družini in živeti v kar najbolj skromnih razmerah za višje duhovne cilje? Letos je to na našem območju redovnik, pater Daniel Golavšek iz Galicije. Pater Daniel ni bil ministrant, kot so ponavadi bodoči duhovniki. Udeleževal se je osnovnošolskega verouka in pozneje mladinskega, kjer se je ob dobrem zgledu takratnega domačega župnika Janka Straška porodila njegova prva želja po duhovništvu. Odločitev seveda ni bila takojšnja. Daniel je najprej končal višjo ekonomsko šolo in bil dve leti zaposlen v celjski družbi Ogis. »Ves čas je v meni zorela ta želja, vedno sem si želel duhovni-štva,« se spominja pater Daniel, ki je nato na Ptujski Gori srečal redovnike minorite, ki živijo v duhu skromnosti in duhovnosti sv. Frančiška Asiškega. »Napisal sem prošnjo za sprejem in tako sem danes tukaj,« se spominja. V Prekmurje Pater Daniel izhaja iz delavsko--kmečke družine s štirimi otroki, ki je med dolgoletnimi naročniki Novega tednika. Za redovništvo se je odločila tudi njegova starejša sestra, ki je postala salezijanka in Novomašnik pater Daniel Golavšek iz Galicije - odločil se je za življenje brez osebne lastnine, v duhu skromnosti in duhovnosti sv. Frančiška Asiškega. Novomašnik Marjan Ristič iz Slovenskih Konjic - od peka in živilskega tehnika do duhovnika. je trenutno na Bledu v skupnosti hčera Marije Pomočnice. Ko se je odločil za duhovniško in redovni-ško pot, je bil to za njegovo mamo zahteven izziv, saj imajo doma kmetijo. Oče je bil namreč takrat že pokojen. »Ko starši vidijo, da je njihov otrok srečen in da se nekje najde, je to tudi zanje velika sreča,« se spominja zorenja na svoji poti. V kraju so njegovo odločitev dobro sprejeli, najbolj presenečeni so bili sodelavci v službi. Od nedelje, ko je bil posvečen v celjski stolnici, je torej duhovnik. »To se človeka zelo dotakne, življenje se spremeni. Občutke je težko opisati,« ugotavlja novi duhovnik, ki omenja predvsem svoj novi notranji žar in novo notranjo moč. Nove maše v Galiciji se seveda veseli po notranji plati in manj po zunanjem blišču, ki ga prinaša v kraje takšen dogodek. Po njej bo od začetka avgusta njegovo prvo novo delovno mesto v Turnišču v Pre-kmurju, v največjem romarskem svetišču murskosoboške škofije. V kraju bodo odprli nov minoritski samostan, saj je bila tam doslej tako imenovana škofijska župnija. Prevzeli jo bodo trije minoritski duhovniki, med njimi pater iz Galicije. Njegov drugi dom Za razliko od patra Danijela je drugi novomašnik Marjan Ristič iz Slovenskih Konjic ministriral od tretjega razreda osnovne šole. Za ministriranje, ki mu je zgodaj približalo duhovniški poklic, ga je nagovoril prijatelj oziroma sošolec. »Tako sta sčasoma postala župni-šče in župnijska cerkev moj drugi dom. Tja sem rad zahajal in mini-striral ne samo pri rednih svetih mašah, ampak tudi na porokah, krstih in pogrebih,« se spominja novomašnik Ristič. Omenja tudi, da se je v konjiškem »farovžu«, kot pravijo župnišču po domače, od začetka počutil sprejeto in domače. Doma je bil edinec, oče mu je umrl dober teden pred njegovim rojstvom. »Še posebej me je zaznamovalo gibanje Vera in luč, ki povezuje družine z otroki s posebnimi potrebami in mlade prijatelje,« se spominja Marjan Ristič. Po povabilu konjiškega arhidiakona Jožeta Vo-grina se je pred koncem osnovne šole pridružil domači skupini tega gibanja. »Lahko rečem, da sem v sedemnajstih letih dejavnega sodelovanja v tem gibanju veliko več prejel za svoje življenje, kot sem sam dal drugim,« ugotavlja. »Gibanje Vera in luč me je ustvarilo občutljivejšega in dovzetnejšega za stisko drugega. Lahko bi rekel, da me je naredilo bolj človeškega,« pripominja. Po osnovni šoli je obiskoval mariborsko srednjo živilsko šolo in najprej postal pek, nato še živilski tehnik. Pred devetimi leti se je odločil še za duhovniški poklic in začel študij na mariborski teološki fakulteti. Od sobote, ko je bil posvečen v mariborski stolnici, je torej duhovnik. V tem času mu ljudje še posebej postavljajo vprašanja o njegovih pričakovanjih. Odgovarja, da je duhovnikova naloga, da je v župniji za vse ljudi. »Tako za najmlajše, zakonce in za tiste, ki se od tega sveta poslavljajo. Trudil se bom, da bom v župniji, kamor bom poslan, tudi sam na voljo za vse ljudi,« napoveduje. BRANE JERANKO Foto: osebni arhiv 30 GOSTUJOČE MNENJE Selfness je v Sloveniji kot novejši produkt prisoten nekaj let, gozdni selfness pa se je pojavil lani. Selfness izvajajo v zadnjem desetletju in v ospredje postavlja celostno skrb za človekovo zdravje, njegovo ravnovesje med telesnim in duševnim zdravjem ter osebno izpopolnitev. Prisoten je lahko v okviru zdravilišč, wellness centrov, hotelov, kmečkih turizmov in še kje. Tudi v širši celjski regiji je prisoten že nekaj let, in sicer v Termah Olimje v okviru t. i. olimskega pristopa. Gre za program, ki krepi moč duha in misli, ohranja vitalnost in uravnoveša vse štiri dimenzije dobrega počutja - telesa, čustev, uma in duše. Gozdni selfness kot nova veja turizma Celjska regija ima dobre možnosti za razvoj nove veje wellness turizma »Hoja po borovih iglicah z zavezanimi očmi, terapevtska zvočna kopel potoka in ptičjega petja, senena kopel z zdravilnimi zelišči ali kmečko kosilo na balah sena sredi gozdne jase so le nekateri primeri, ki so del terapevtskih programov gozdnega selfnessa,« našteva Darija Cvikl. Darija Cvikl je univ. dipl. ekonomistka, smer ekonomski odnosi s tujino, ki je pred desetletjem pridobila tudi pedagoško-andragoško izobrazbo. Po rodu Celjanka, ki živi na Gorenjskem, je zadnji dve leti zaposlena kot predavateljica predmeta poslovno sporazumevanje in vodenje v Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled. Pred tem je, predvsem na področju komerciale in marketinga delala v gospodarstvu 20 let. Turisti prihajajo v Slovenijo večinoma zato, ker cenijo zeleno okolje in naravne lepote (Vir: Uma-notera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, 2014). Zato je za vse ponudnike turističnih storitev pomembno, da spoštujejo trajnostni turizem in iščejo nove priložnosti, predvsem v razvoju zelenih trendov. Zaradi naraščanja negativnih posledic stresa je v turizmu postopno začelo naraščati povpraševanje po sprostitvenih tehnikah. Nastala je wellness dejavnost, ki sodi v zdravstveni turizem in jo v prvi vrsti povezujemo z zdravim življenjskim slogom in njegovo promocijo. Danes se v okviru wellnessa razvijajo določena nova in specializirana področja delovanja, kot sta selfness in gozdni selfness, ki je najnovejši. Gozdni selfness Aplikacije wellnessa v praksi zahtevajo investicijska vlaganja in puščajo za sabo določen okoljski odtis. Od lani imamo v Sloveniji priložnost razširiti idejo, ki se imenuje gozdni selfness. Ta predstavlja nov način podajanja celostne storitve za premagovanje stresa in izkoriščanje naravnih virov brez posegov v naravo in v skladu z načeli trajnostnega razvoja, ob čemer ne pušča okoljskega odtisa. Nacionalni program razvoja gozdov v Sloveniji še posebej navaja, da je treba preučiti možnosti za razvoj trajno-stnega turizma v gozdnem prostoru in na podeželju ter izdelati programe za usklajeno turistično rabo gozdov kot sestavnega dela celovite turistične ponudbe. V praksi sta na Celjskem začetek usmeritve ovrednotenja socialnih funkcij gozda 14 ki- lometrov urejenih gozdnih poti mestnega gozda in učna pot Celjska koča. Zelena, aktivna, zdrava Gozdni selfness zajema vse tri temeljne usmeritve trajnostnega razvoja slovenskega turizma (Strategija slovenskega turizma 20122016): 1. Zelena: narava je ključna konkurenčna prednost Slovenije, ki jo projekt gozdnega selfnessa popolnoma vključuje v svoj koncept. Dogaja se izključno v naravi, v objemu slovenskih gozdov, ob reki, na senenih balah in travnikih. 2. Aktivna: gozdno okolje, v katerem so terapije, ponuja aktivno preživljanje prostega časa. 3. Zdrava: paket, ki ga ponuja gozdni selfness, vključuje ekološke pridelke, vodene meditacije, gibalne vaje sproščanja in vaje za osebnostno rast, predstavitev tehnik za uspešnejše spopadanje z vsakodnevnim stresom, re-fleksoterapijo stopal, vzpostavljanje energijskega ravnovesja, razstrupljanje telesa z oblogami in podobno. Izvajanje antistresnih terapij Za vse tri temeljne usmeritve razvoja slovenskega turizma je veliko možnosti tudi na Celjskem, kjer obstajajo odlični naravni viri za oblikovanje in ponujanje gozdnega selfnessa kot prodajnega koncepta antistresnih terapij. Gozdnatost območja je kar 48,96-odstotna, po drugi strani pa imamo že kar nekaj priznanih turističnih kmetij, ki ponujajo wellness storitve kot sestavni del svoje turistične ponudbe. Med njimi so na primer turistična kmetija Weiss v spodnji Savinjski dolini, Apartmaji in wellness Korošec v Mo-zirskem gaju in turistična kmetija Urška v Stranicah pri Zrečah. Še mnogo drugih turističnih kmetij na Celjskem je na robu gozdnatih predelov in predstavljajo idealen prostor za izvajanje gozdnega selfnessa. Začetni vložek se nanaša predvsem na strokovne sodelavce s področja psihoterapije in kulinari-ke, ki bi oblikovali celovite zdravilne selfness terapije. Obstoječo ponudbo bi tako obogatili z novim pristopom, ki vključuje zdravilne učinke, povezanost z naravo in spoznavanje lokalne naravne in kulturne dediščine. Tudi hoteli in wellness centri so primerni za izvajanje gozdnega selfnessa. Idealno okolje predstavlja na primer priljubljena izletniška točka Celjska koča, kjer je v neposredni bližini urejena gozdna učna pot. Uvajanje gozdnega selfnessa ne bi le obogatilo turistične ponudbe in spodbudilo trajnostnega razvoja, temveč bi tudi omogočilo spodbujanje doživljanja posameznih zdravilnih učinkov gozdnega habitata na človekovo zdravje. Primer dobre prakse Lokalna turistična organizacija Laufar Cerkno je lani prejela nagrado snovalec, ki jo za uresničitev novih izvirnih idej podeljujeta javna agencija Spirit in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Gre za prvi selfness program v Sloveniji, ki je organiziran v objemu cerkljanskih gozdov z naravnimi materiali in lokalnimi produkti, brez velikih finančnih vložkov. Strokovno pomoč zagotavljata zunanji sodelavki iz podjetja FullBlissliving: certificirana voditeljica meditacij in promotorka narave Katarina Čuk ter kulinarična umetnica in refleksoterapev-tka Kamala. Obe sta sooblikovali celosten program. Ideja je z lahkoto prenosljiva na ostala območja Slovenije. Izkušnje gostov, predvsem tujih, so odlične, komentarji so zelo pohvalni. Tako je npr. 18-letni Giacomo, Arizona, ZDA, povedal: »Zelo dober in sproščujoč program, pri katerem si izpostavljen dru- gačnim stvarem od tistih, ki jih ponujajo drugi. Najbolj všeč mi je bila hrana, ki je bila že na prvi pogled nekaj posebnega, poleg tega je bila zdrava in okusna tudi za nas, vegetarijance. Program bi ocenil kot zdravilen za telo, um in dušo.« Prednosti in slabosti Prednosti gozdnega self-nessa sta izkoriščanje naravnih virov brez posegov v naravo in izvajanje programa v skladu z načeli trajnostne-ga razvoja: zelena, aktivna in zdrava. Ob tem temelji na izključno naravnem in odprtem okolju in ne na zaprtih ter zgrajenih prostorih ter omogoča združitev lokalnih kmetijskih proizvodov, turističnih naravnih znamenitosti, izdelkov domače in umetnostne obrti, naravne in kulturne dediščine ter naravnega gozdnega habita-ta. Dodana vrednost programa sproščanja je v tem, da uporabljamo vse zaznavne sisteme, ki se prepletajo in dopolnjujejo: vizualnega, avditivnega, kinestetičnega, olafaktornega in gustatorne-ga na nov, terapevtski način. Kot slabosti bi lahko izpostavili le vremenske razmere, saj lahko program izvajajo le v lepem vremenu, ter časovno vezanost na letni čas, saj je koncept prirejen za po-znopomladni in poletni ter zgodnji jesenski čas. Novo kolo. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. S'i KREDIT ZA OSEBNO POTROŠNJO NOVO! Odslej tudi krediti z referenčno obrestno mero nad 12 mesecev! ^ ugodnejše obrestne mere ^ 100 % gotovinski kredit I) banka celje www.banka-celje.si REKREACIJA 31 Užitek na mirni jezerski gladini Brkati som ni obogatil le ponudbe na obali Šmartinskega jezera, temveč tudi dogajanje na vodi. Jezero je odslej mogoče spoznati in raziskati tudi na malo drugačen način. Ne, ne gre za vožnjo z ladjico ali s kanujem. In tudi zmočiti se ni treba, če želite jezero prečkati po sredini. Lahko ga stoje preveslate na deski za supanje. Čeprav se sliši in je na prvi pogled videti dokaj zahtevno, z nekaj volje in ob upoštevanju navodil vaditeljev lahko vsak supa že po desetih minutah na deski. Ta vse bolj priljubljen vodni šport, ki vas lahko hitro zasvoji, so v Celje v dogovoru s Cejskim mladinskim centrom pripeljali člani ljubljanskega športnega društva Bananaway. »Šmartinsko jezero nam je všeč predvsem zaradi razgibanosti. Ko že misliš, da si priveslal na konec jezera, te za vogalom preseneti še en zaliv in ti ponudi nov razgled. Okoli jezera najdemo veliko različnih ekosistemov, ki jih bo vsekakor zanimivo opazovati iz vode, tako da je supanje tukaj ne le aktivna dejavnost, ampak tudi poučna,« pravi vaditeljica Špela Zupanc. Zdravo z naravo Supanje ali stand up paddleboar-ding je resnično zabavna in sprošču-joča aktivnost v naravi. Primerna je za vsakogar, ne glede na starost, ve- likost ali konfekcijsko številko. Vse, kar potrebujemo, je le malo poguma, da stopimo na desko, ki je v resnici zelo stabilna. Od tam naprej se prepustimo najprej navodilom, nato pa užitku in zadovoljstvu, ker nam je kljub lastnim dvomom uspelo. Ko se kolena stabilizirajo in ko se znebimo začetnega strahu, hitro ugotovimo, da z veslanjem in s stabiliziranjem »delajo« skoraj vse mišične skupine in je zato supanje odlična vadba za oblikovanje telesa. Celostna rekreacija se povezuje z gibanjem na zraku in v naravi, povezuje se z odkrivanjem novih krajev, hkrati pa ustvarja tudi poligon za druženje z aktivnimi ljudmi. Ko zadevo enkrat obvladamo, intenzivnost določamo sami. Izberemo lahko ležerno vodno pohajkovanje, hitrostno supanje, na deski izvajamo jogo ali pilates, lahko pa se spoprimemo tudi z valovi. LEA KOMERIČKI Preden okusimo vse sladkosti supanja, moramo dobro prisluhniti navodilom inštruktorja ali inštruktorice. Tako bo aktivnost prijetna in varna. (Foto: LK) Od kod izvira supanje? Razlag o tem je več. Že daleč v zgodovino segajo prvi zaznamki veslanja stoje na deski, ki so se ga posluževali predvsem malezijski ribiči. Športna oblika supanja ali stand up paddleboarding pa izvira s Havajev, kjer sicer domujejo deskarji na valovih. Supanje se je začelo razvijati, ko so trenerji de-skarje lažje spremljali in opazovali »z viška«. Da so bili hitrejši, so uporabili še veslo. Z vse pogostejšo uporabo se je sprva zgolj praktična dejavnost razvila v novo športno panogo. V uvodnih nekaj minutah veslamo na kolenih. Ko razumemo fizikalne zakonitosti veslanja in obračanja deske in ko dovolj zaupamo vase, se postavimo na noge. Strah je povsem odveč. V najslabšem primeru se lahko le malo okopamo. (Foto: LK) Vsi, ki so se odločili za izlet po Šmartinskem jezeru s supom, so bili preprosto navdušeni. Številni zalivčki ponujajo ogromno možnosti za raziskovanje in spoznavanje naravnega habitata. Eden od teh zalivov je posut s čudovitimi rožnatimi lokvanji, ki so lahko tudi lepo darilce in presenečenje za ljubljeno osebo. (Foto: LK) Na vsakem izletu prija počitek. Če ste obkroženi z lepo naravo in dobro družbo, je še toliko bolj prijeten. (Foto: Bananaway) 32 ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN Na pragu poletja Dežela Celjska kar poka po šivih, ko govorimo o poletnem dogajanju, ki zaobjema občine Dobrna, Vojnik, Štore in Mestno občino Celje. 4. julija bo Turistično Društvo Dobrna priredilo Anin pohod. Na Dobrni so junija praznovali občinski praznik, prireditve in razna srečanja pa se nadaljujejo tudi v julijskih in avgustovskih dneh. 4. julija bo Turistično društvo Dobrna priredilo Anin pohod. Na njem boste spoznali kulinarično ponudbo in mnoge znamenitosti, s katerimi se ponaša kraj. Predzadnji teden v avgustu bo ob 160-letnici delovanja turistično društvo pripravilo tudi Promenado Dobrne, prireditev, na kateri bo obeležilo svoj visok jubilej. Od 20. do 23 avgusta bodo tudi letos pripravili tradicionalno prireditev Noč pod kostanji. Več informacij o dogajanju na Dobrni najdete na www.dobrna.si in www.ztsk-dobrna.si. Občina Vojnik v sodelovanju z Mladinskim društvom Frankolovo organizira brezplačano kopanje za otroke, starejše od sedem let, na letnem bazenu na Frankolovem. V Vojniku v tem času praznujejo krajevne skupnosti. S slavnostno sejo je praznovanje Krajevne skupnosti Vojnik napovedalo pestro poletno dogajanje, polno prireditev, ki bodo krajšale poletne večere. V juliju in avgustu bodo društva iz občine pripravila številne prireditve. Odvijali se bodi tudi teniški tečaji, lahko se boste udeležili športnega kolesarjenja, raznih pohodov, pripravili bodo še tekmovanje v streljanju s puško. V začetku julija praznuje KS Nova Cerkev, ki bo svoje praznovanje popestrila tudi z veliko gasilsko veselico. Na Frankolovem bodo julija pripravili kramarske sejme, v avgustu pa Mladinsko društvo Frankolovo vabi na dobro znan Rock žur, ki bo letos že dvanajsti po vrsti. Več informacij o datumih in lokacijah prireditev dobite na www.vojnik.si. V Mestni občini Celje so z raznimi prireditvami v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu že dobro zajadrali v poletje. Na različnih lokacijah, kot so Krekov trg, Knežji dvorec, Mestna plaža, ploščad pred kinom Metropol, Vodni stolp in Stari grad, pripravljajo dogajanje, ki vabi k obisku in je v večini primerov brezplačno. Informacije o dogajanju dobite v Ticu Celje in na spletni strani www.zavod-celeia.si ter na Facebooku na strani V Celju smo face. Knjižica Poletje v Celju 2015 vsebuje koledar prireditev, ki se bodo zvrstile v Celju v poletnih mesecih in so v večini primerov brezplačne. Prenovljen in na novo odprt Dom na Svetini vabi k obisku. Poletje z raznimi prireditvami, srečanji in pohodi pozdravljajo tudi v občini Štore. Po praznovanju občinskega praznika, 1. junija, zdaj druženje nadaljujejo predvsem po po-hodniških poteh, ki v vročih dneh vabijo v svojo senco. 2. avgusta vabijo na tradicionalno Šentoščevo nedeljo, misli in duha pa lahko umirite v novo odprtem Domu na Svetini, ki s svojo urejenostjo kar kliče, da ga obiščete. Vse informacije o dogajanju v Štorah in okolici najdete na www.store.si. NAMIG ZA IZLET 33 Brana tudi za »zajce« Zahtevna pot ni za vsakogar, je pa na vrhu poplačan ves trud Na Brano (2.253 m), ki ustvarja s Planjavo značilno podobo osrednjega dela Kamniško-Savinjskih Alp, se lahko čez Kamniško sedlo povzpnemo tako iz Kamniške Bistrice kot čez Okrešelj in Kamniško sedlo iz Logarske doline. Ob lepem vremenu se nam z nje odpre zelo lep pogled na številne vrhove, od Grintovca, Skute, Rink, Mrzle gore, Raduhe, Krofičke, Uršlje gore, Krvavca in Kalške-ga grebena do Kuma, Snežnika, Nanosa in Bohinjskih gora ... Pri tem ima Brana tudi manj privlačen sloves - glede na kroniko je po številu gorskih smrtnih žrtev v Sloveniji takoj za Triglavom in Veliko planino, torej na tretjem mestu. Ljudje pojmujemo svobodo na različne načine. Za nekatere je to denar, ki ga običajno nikoli ni dovolj, za druge morda samo želja, da bi odšli nekam daleč ... V današnjem času velikokrat brezglavo hitimo in se pogosto niti ne zavedamo, da lahko samo s kančkom potrpežljivosti in z dobro voljo spoznamo zelo prijetne ljudi. Nazadnje ugotovimo, da je lahko svoboda, po kateri tako hrepenimo, skrita tudi v potepanju po planinskih poteh ... Strah pred globino Hribe sem pravzaprav odkrila po naključju. Želja po osvajanju vrhov, tudi tistih zelo oddaljenih in zame na začetku resnično nedosegljivih, je v meni verjetno tlela že davno. Klic v sebi sem morala samo odkriti, od tu naprej je šlo potem vse po nekem smiselnem zaporedju. Zaradi strahu pred globino, višino in praznim prostorom sem se osvajanja vrhov seveda lotevala postopoma. Najprej sem se »borila« z nižjimi in predvsem s tehnično nezahtevnimi hribčki, no, z njimi se »borim« še danes. Ko sem nabrala več kondicije in ko zaradi vrtoglavice nisem imela tako velikih težav, pa sem seveda želela višje. Pred odhodom na izbran vrh se pripravim, saj tako lažje razporedim moči in obenem ocenim težavnost poti, ki je pred mano. Dan D Da bi osvojila Brano, sem že velikokrat razmišljala, vendar se mi je vedno na nek način izmikala. Ob preživljanju dopusta v Robanovem kotu pa se mi je zazdelo, da je mogoče le prišel čas, da se ji vsaj približam. Da bom resnično prišla na vrh, zaradi strahu sploh nisem verjela. Pot z Okrešlja na Kamniško sedlo sem opravila brez težav - da bo tako, sem čutila že v Logarski dolini, kamor sva z bratrancem prispela še v temi. Na začetku pohoda sva se dogovorila, da bom šla s sedla proti vrhu Brane samo do stene, potem se bom vrnila h koči in ga tam počakala. Prehodila sem melišče pod Brano in začela počasi plezati proti vrhu. Ker se mi je zdela pot precej izpostavljena in ker zaradi Planjava ob spustu z Brane (Foto: AM) krušljivega terena varoval do vrha skoraj ni, sem se odločila, da se bom vrnila do mesta, kjer bom lahko naredila nekaj posnetkov. Potem sem se nameravala spustiti do koče, si poiskati varen kotiček za branje in počakati, da se vrne bratranec. Pomoč z gorenjskega konca »Zdravo! Danes je res odličen dan za fotografiranje ... Kako lepe bodo fotografije šele na vrhu!« sta me ogovorila nasmejana Gorenjca, ki sta hitela mimo mene. »Kakšne bodo fotografije na vrhu, ne vem, ker ne grem naprej. Velik >zajec< sem. Pot se mi od tu naprej ne zdi lepa, zato bom šla raje kar nazaj,« sem jima po pravici povedala. »Na vrh je treba, sploh danes, ko je tako lepo vreme. Do cilja je še čisto malo. Kar z nama pojdi in se ne boj, te bova midva peljala gor,« sta mi v smehu zagotavljala. Dva pač, ki se hvalita pred mano in se predvsem na moj račun lepo zabavata, sem razmišljala. Obenem sem si morala priznati, da sta neverjetno vztrajna, saj sta me kar precej časa prepričevala, naj grem z njima. Eden od njiju je še rekel, preden je odšel naprej: »Pusti jo, saj ne bo šla gor.« Potem je bilo vse tiho . Zdelo se mi je, da sem ostala sama, zato sem vzela nahrbtnik in začela vanj počasi zlagati stvari. Ko sem se v mislih že ukvarjala s sestopom, sem ga zagledala - Vinka - tiho in mirno je sedel na skali nad mano in me čakal ... »Greva, ne?« je rekel. Z nejevero sem ga pogledala in še malo kolebala, potem sem si rekla: »Zdaj ali nikoli!« »Ja nič, potem pa pojdiva.« In sem šla z njim. Najprej počasi in zelo pazljivo, potem z vedno manj strahu in z odločenostjo, da bom prišla na vrh. Nikoli prej ga nisem videla in ničesar nisem vedela o njem, a sem vseeno šla z njim; čutila sem, da bo vse v redu in da mi bo z njim uspelo. Hodil je pred mano, da sem videla, kam naj stopim in da mi je lahko na težjih mestih pomagal. »O, >zajci< so tudi prišli!« me je pohvalil njegov kolega, ko sem z Vinkovo pomočjo prisopihala na vrh. Na vrhu Brane sem se lahko ob začudenem bra-trančevem pogledu samo zaradi Vinka prepustila ponosu, veselju in nepopisni sreči . TP Nekaj podatkov o poti na Brano Višina: 2.253 metrov Zahtevnost: zahtevna označena pot Čas hoje: 3 ure in 45 minut (slap Rinka-Dom na Okrešlju: ena ura; Dom na Okrešlju-Kamniško sedlo: ura in pol; Kamniško sedlo-Brana: ura in 15 minut) 34 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Pitje vode - pot do boljšega počutja Sporočilo človekovega telesa: »Za zdravje potrebujem vodo!« Ne samo premajhen vnos vode v telo, organizmu lahko škodi tudi prekomerno pitje tekočine. Znaki prevelike količine vode so predvsem krči. Človek brez zadostnega vnosa tekočine v telo ne more delovati. To ljudje premalo upoštevajo. Mnogi namreč dnevno ne spijejo zadostne količine tekočine, kar se slej ko prej odrazi pri telesnem počutju. Glavoboli so med najpogostejšimi znaki, ki kažejo na to, da je telo dehidrirano. Pitje je namreč nujno za vzdrževanje ravnovesja vode v telesu. Voda je tudi najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine. Številne bolezni naj bi bile posledica nezadostnih količin vode v telesu. Nekateri tuji zdravstveni strokovnjaki menijo, da mednje spadajo tudi rak, bolezni ledvic in možganov, artritis in visok krvni tlak. Pitje zadostnih količin vode naj bi pomagalo pri blaženju težav pri astmi, debelosti, multipli sklerozi in tudi depresiji. Nekateri zdravniki poudarjajo, da naj bi bila celo alzheimerjeva bolezen in diabetes neposredno povezana z dehidracijo možganov in telesa. Pozabijo piti Dve tretjini teže telesa odraslega človeka predstavlja voda, kar že samo po sebi pove ogromno. Že blaga izsušitev, to je zmanjšanje količine telesnih tekočin za dva odstotka, lahko bistveno zmanjša telesne in duševne sposobnosti. Zaradi povečanega znojenja v vročih dneh je treba vnos tekočine v telo še dodatno povečati, zlasti če so ljudje telesno aktivni, kar prav tako pospešuje izgubljanje tekočin. Vendar je treba vodo podnevi, če so temperature višje, piti večkrat v manjših odmerkih, in sicer ob obrokih in med njimi. Ljudje med delom, opravili ali v prostem času največkrat na pitje vode enostavno pozabijo. Ko se pojavijo zmanjšana zbranost in pozornost Povprečno aktivni odrasli potrebujejo glede na svojo telesno težo dnevno približno 2 do 2,5 litra tekočine (od tega v povprečju od 0,8 do 1 litra zaužijemo s hrano), otroci pa naj bi dnevno zaužili od 1 do 1,5 litra tekočine. in slabše spominske funkcije, to neposredno vpliva na krvni tlak, krvni obtok, prebavo in delovanje ledvic. Zgodi se, da ljudje pristanejo tudi v bolnišnici. Pitje vode celostno vpliva na telo, saj tekočina uravnava telesno temperaturo. Tudi številni presnovni procesi v telesu potekajo v raztopinah. Odpadni presnovki se s tekočino iz telesa izločajo skozi ledvice in če telo ne dobi dovolj te- Zdravniki za pitje najbolj priporočajo vodovodno pitno vodo in nesladkane čaje. Izotonične pijače so za nadomeščanje tekočine primerne le ob vzdržljivostnih telesnih naporih, ki trajajo več kot uro. Brezalkoholne pijače so zaradi velikih količin dodanega sladkorja ali sladil ter barvil in arom manj primerne za pitje. Odsvetujejo uživanje energijskih in alkoholnih pijač. r Hf ZDRAVILIŠČE LAŠKO OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTICN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V1AŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSININANDREJ@GMAlL.COM kočine, se zmanjša volumen krvi, kar zmanjša oskrbo tkiv s kisikom in hranili. Žeja je prvi znak izsušitve Ko je človek žejen, to predstavlja prvi znak izsu-šenosti telesa. Zdravstveni strokovnjaki pravijo, da se občutek žeje pojavi, ko v telesu nastane približno 1-od-stotna izsušitev. Pomembno je tudi, da zna posameznik natančno ugotoviti, kdaj njegovemu telesu primanjkuje vode. Poleg občutka žeje je pomemben znak iz-sušitve tudi pogostost uriniranja. Če je urin temnejši in oseba hodi redko na vodo, je to dodaten alarm, da mora zaužiti več tekočine. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje priporočajo predvsem pitje vodovodne pitne vode. Kadar ta ni ustrezna, priporočajo ustekleničeno vodo. »V primeru večje izgube elektrolitov (soli) s potenjem ob večjih telesnih naporih, ki trajajo več kot uro, je zlasti primerno pitje mineralne vode ali izotoničnih napitkov. Od pijač, ki vsebujejo sadni in zelenjavni delež, so priporočljivi predvsem stoodstotni sadni in zelenjavni sokovi, predvsem tisti brez dodanega sladkorja. Ker vsebujejo relativno visok delež sadnega sladkorja, svetujemo redčenje z vodo. Za žejo so primerni tudi nesladkani zeliščni in sadni čaji,« pravi mag. Matej Gregorič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Seveda telo dobi tekočino tudi z uživanjem hrane, predvsem z juhami, s sadjem, z zelenjavo in s podobnimi živili. Manj primerni za pitje naj bi bili sladkani aromatizirani čaji in negazirane ter gazirane aromatizirane brezalkoholne pijače. Te pijače, ki so med otroki in mladostniki zelo priljubljene, so pogosto vir praznih kalorij, saj je v njih - razen velikih količin dodanega sladkorja - za telo le redko kaj uporabnega. Pozorni na starejše in otroke Starejši ljudje imajo pogosto slabši občutek za žejo, otroci in starejši si pogosto sami ne zmorejo pomagati ali ne prepoznajo nevarnosti. »Otroci so fizično in fiziološko drugačni od odraslih. Imajo večje razmerje med površino in maso telesa in prejmejo več toplote skozi površino, mehanizmi potenja še niso zreli - otroci se manj potijo, ne presojajo enako kot odrasli. Zato moramo biti zelo pozorni na znake dehidracije pri majhnih otrocih. To so suhe ustnice in ustna sluznica, podoč-njaki, vdrta mečava, slabša napetost kože, dlje časa suha plenička, obolenje s povišano telesno temperaturo ali driska,« svetuje Gregorič. Nekoliko bolj pozorni morajo biti poleti tudi športniki. Ti praviloma zelo dobro poznajo delovanje svojega telesa in zaznajo, kdaj potrebujejo dodatno količino vode. Kljub temu previdnost ni od- Sladke pijače zavajajo? Kole vsebujejo v litru v povprečju 120 gramov sladkorja, ledeni čaji približno 80 gramov, medtem ko vode z okusi približno 30 gramov sladkorja. Večje količine sladkorjev v teh pijačah se hitro absorbirajo iz črevesja in povzročajo neželen hiter dvig glukoze v krvi. Naše telo seveda potrebuje sladkor, vendar ni povsem prilagojeno na to, da bi ga uživali neposredno, zato zaužitje sladkane pijače ne poteši lakote in ne odžeja. V teh primerih zaradi specifičnega presnovnega odziva kmalu začutimo lakoto, medtem ko jetra višek sladkorja pretvorijo v maščobne zaloge. »Lahke« negazirane in gazirane aromatizirane brezalkoholne pijače sicer vsebujejo manj kalorij, a imajo dodana umetna sladila, ki zaradi različnih vzrokov v večjih količinah prav tako niso priporočljiva. Za nadomeščanje tekočin se odsvetuje tudi pitje napitkov, ki vsebujejo kofein. V energijskih pijačah je ta prisoten v visokih koncentracijah. Po vstopu v organizem preide v večino tkiv in tudi v možgane in se iz telesa izloči po več urah. Kofein kot psihoaktivna snov spodbudno vpliva na centralni živčni sistem, kar se odraža v večji telesni in umski aktivnosti. Ima večstranske učinke na telo, vključujoč vpliv na srčno-žilni sistem, povečano izločanje tekočin preko ledvic in izločanje tekočin preko prebavnega sistema. Odmerki med 100 in 250 miligrami na dan (kar ustreza do trem skodelicam esspreso kave) so varni za zdrave odrasle osebe. Odmerki, ki presegajo to količino, odvisno od telesne teže in tolerančnega praga, že lahko povzročajo nekatere neželene učinke, kot so nemir, nervoza, vznemirjenost, nespečnost, rdečica na obrazu, povečano uriniranje, motnje v delovanju prebavnega sistema, mišični krči, motnje srčnega ritma, nepovezane misli in nepovezan govor. Krepijo se tudi dokazi, da energijske pijače predstavljajo resno grožnjo zdravju mladostnikov in otrok. Energijske pijače ne preskrbijo organizma s tekočino, temveč ravno nasprotno prispevajo k dodatnemu odvajanju tekočin iz njega. vir: nijz.si več. »Trening naj bo lažji in z več odmori, kar na primer velja tudi za fizične delavce. Tekočino naj nadomeščajo pred naporom, med njim in po njem. Pri daljših naporih naj nadomeščajo tudi soli, ker je napor v vročini še večji, nadomeščanje sladkorjev prav tako ne bo odveč. Za oceno izgube tekočine pomaga tudi tehtanje pred naporom in po njem. Tako namreč izmerimo izgubo oziroma morebitno premajhno nadomeščanje tekočine in to upoštevamo pri treningih,« še navaja Gregorčič. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Informacij o cepljenju dovolj mora Na Celjskem je bilo srečanje zdravnikov in medicinskih sester v naši regiji, ki izvajajo cepljenja. Tema pogovorov je bil med drugim tudi predlog programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2015 ter novosti za aktualno leto. Primarni pediatri v sklopu priporočenih rutinskih cepljenj proti pnevmokoknim okužbam že cepijo dojenčke, rojene po oktobru 2014. Cepljenje izvajajo kot neobvezno, od dopolnjenih treh mesecev dalje. Novost je tudi cepljenje zamudnic proti okužbi s humanimi papilomavirusi (HPV) na stroške Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Cepljenje je bilo kot neobvezno uvedeno za dekleta v šestem razredu v šolskem letu 2009/10. Takrat je bila precepljenost šestošolk v celjski regiji 46,3-odstotna, v šolskem letu 2013/14 pa kar 59-odstotna, kar je več od državnega povprečja. Cilj cepljenja je zagotoviti enake možnosti za vse otroke glede zaščite pred nalezljivimi boleznimi, pravijo v celjski območni enoti inštituta za javno zdravje, pri čemer poudarjajo, da je za starše zelo pomembno, da imajo ustrezne informacije o cepljenju, predvsem pa dovolj podatkov. Sicer je bila v naši regiji precepljenost predšolskih otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hib meningitisu in otroški paralizi za leto 2014 kar 97-odstotna. SŠol ŽIVALSKI SVET 35 H JikX Mala Mia je pri osmih letih že trdno odločena, da bo živalska zdravnica, kakršne so v šentjurski veterinarski bolnici, in pasja frizerka, kot je njen ati. Vmes bi doma imela cel živalski vrt. Poleg psičkov, mačka, hrčka in želve navija vsaj še za kačo. Ampak tu se ustavi pri mamici. »Glede na to, da imamo pri hiši toliko svojih in gostujočih psov, smo morali mačku zagotoviti prostor v kleti. Pogoje, da bi čuvali tudi mačke, sicer imamo, a so precej bolj zahtevne kot psi. Psa nahecaš marsikaj, ko se maček odloči za upor in gladovno stavko, pa nimaš kaj.« Urejanje vseh dovoljenj za pasji hotel sredi Kozjanskega parka je trajalo kar dve leti. Danes je majhna krajevna znamenitost, ki jo pridejo pogledat tudi otroci iz domače šole. Nenazadnje krave, prašiče in kokoši videvajo vsak dan, kužke teh pasem pa le redko. Družina Žuželj Bricelj si je v Podsredi ustvarila svoje družinsko kraljestvo in pravi pasji raj za pet zvezdic. Zooaza kot pasje letovišče s petimi zvezdicami Ivica Žuželj in Miha Bricelj sta pred devetimi leti v Podsredi odprla pasji hotel Že kar nekaj let je minilo, odkar je domačija Žužljevih v Podsredi dobila povsem novo podobo. Tako drugačno, da vozniki po mimobežni cesti brez posebnih prometnih opozoril skoraj avtomatično upočasnijo hitrost. Napis izdaja veliko in hkrati nič. Pasji hoteli nenazadnje niso ravno včerajšnja pogruntavščina. A Zooaza je vseeno osvežujoča pridobitev. Ivica Žuželj in Miha Bricelj sta se spoznala v Ljubljani. Ona je uživala v svetovljanskem vrvežu, ki je drugačen od zaspanega podeželskega vsakdana. Njemu stanovanje sredi ljubljanskega betona nikoli ni predstavljalo ravno viška življenjskih idealov. Tako sta nekaj časa živela razpeta med prestolnico in Kozjanskim. Ko je njeno družino zadela nepredstavljiva tragedija - med tremi gasilci, ki so pred leti ob čiščenju vodnjaka izgubili življenje, sta bila namreč tudi njen oče in brat - sta se bila prisiljena odločiti. Ustalila sta se v Podsredi. »Ko se danes ozrem, mi res ni žal,« s svetlečimi očmi razloži Ivica. Mala »doktorica in frizerka« Na začetku poti si v resnici nista prav dobro predstavljala, kam ju bo vse skupaj pripeljalo. Z gotovostjo sta vedela le, da imata oba rada živali, še posebej pse, in tako se je leta 2006 začelo. »Varstvo smo sprva uredili kar spodaj, v hiši, ampak je kmalu postalo jasno, da to ne gre. Še posebej če imaš hkrati več psov,« je razložil Miha. Zdaj se v kletnem delu stanovanjske hiše sprehaja čudovit plemenski maček, ki so mu osebni prostor zagotovili z ograjo. Ko smo pred vhodom trčili v veliko kad, smo spoznali še kolonijo želv. »Naš otrok bi vse imel,« je malo v opravičilo, malo v pojasnilo dodala Ivica. Mia je stara osem let in se v domačem živalskem kraljestvu počuti kot princeska. Ko bo velika, bo »doktorica in frizerka«. Lahko si predstavljate, da v obeh primerih za živali. Mali kužki kot iz pliša Ivica in Miha se ukvarjata tudi z vzrejo malih pasem. »Imamo mopse, boston te-rierje, čivave, včasih smo imeli tudi zlate prinašalce in kavalirčke. Slednjih nimamo več, odkar je šla njihova pasja mami v penzijo in je postala hišni pes,« je ob pogledu na nadvse prijazno in gostoljubno psičko razložil Miha. »Sicer si malo preveč dovoli, ko skače po ljudeh, vendar je najboljša psihologinja. Že na vratih namreč presodi obiskovalce, še posebej pse. Večkrat se dogaja, da ljudje sploh ne poznajo zares svojega psa. Naj bi bil socializiran in ubo- Kot pravi Miha, je že od nekdaj nor na pse. V eni od služb je v reklamne namene cel avto oblekel v kožuh. »Čisto po zgledu tistega iz filma Butec in butec. Kasneje sem ga prodal zastopniku za prodajo pasje hrane v Koper.« Zdaj je njegov in Ivičin življenjski projekt Zooaza. Cena oskrbnin se začne pri desetih evrih na dan, potem se veča glede na velikost psa. »Pri nas imamo načeloma vse od opreme do hrane. Nekateri s seboj prinesejo vse našteto, spet drugi dostavijo samo psa. Ni nič narobe, ampak v takšnem primeru se predvideva, da pes je vse in ni občutljiv na kakršno koli sestavino v pasji hrani ali kaj tretjega.« gljiv, a ko pride v novo situacijo, v družbo drugih psov, ni nič od tega,« pojasni Miha. A kot dodaja, res agresivnega gosta še niso imeli. »Imeli smo primer, ko so nam neki Zagrebčani zaradi izrednih družinskih razmer morali zelo na hitro pripeljati psa. Najprej se je zdelo, kot da bova deset dni samo renčala drug na drugega in se grizla. No, na koncu sva se tako spoprijateljila, da sploh ni hotel domov.« Pasji frizer vedno na voljo Hotel sta si po zgledu nekaterih v tujini zamislila sama. Izbrala sta svetle barve, ki naj bi dobro vplivale na počutje psov. Tudi steklena vrata so se izkazala kot praktična rešitev, ki je tudi pasjim gostom všeč. Da bi si olajšala delo, še posebej v času, ko so psice breje in čakata na novo leglo, sta vsak boks opremila s kamero. Kasneje sta lastnikom preko spletnega dostopa omogočila vizualni nadzor nad svojim ljubljenčkom. »Mene ne moti, če me ves čas nadzoru- P0""V^? «1 inP»iniki7"8Ure \\> ned-l.UtV024U, \У ___^veterinarskabolnicašentjur www.vb'sentj ur.si ТпзиНЕТпЈ V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: ' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov ' kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Clonarjeva 2, Ljubljana)! jejo. Že v začetku imam raje, da ljudje, ki imajo pomisleke in mi ne zaupajo, psa peljejo drugam,« pravi Miha. »In tudi ko pridejo psička kupit, jim vedno rečeva, naj gredo pogledat še kam drugam,« doda Ivica. V začetnem prostoru je pasji salon. Tam Miha ureja pasje kožuščke in pričeske. Začel je čisto iz potrebe, ker je bilo domačih strank tako veliko. Potem je opravil izobraževanje na Dunaju in zdaj svoje storitve redno ponuja tudi v Veterinarski bolnici Zupanc v Šentjurju. Zavetje pred petardami in nega v hudih časih Poslovna priložnost v odmaknjeni Podsredi se je pokazala tudi zato, ker je v bližini cela vrsta tujcev, ki so si kupili košček zemlje ali kakšno nepremičnino na Kozjanskem. Prihajajo celo iz Kanade, Belgije in od drugod. Ker pogosto potujejo sem in tja, je povsem neizvedljivo, da bi svoje pse vedno vozili s seboj. V hotelu imajo veliko stalnih strank tudi iz Ljubljane in okolice, kamor pride Miha po potrebi psa iskat na dom in ga tja ob koncu počitnic tudi dostavi. »Povsem polni boksi so tudi pred novim letom, ker se glede na pokanje drugod pri nas sploh ne ve, da je silvestrovo. To je namreč res grozen stres za živali.« K njim vozijo tudi pse na okrevanje po zdravljenju. »Pri današnjem življenjskem tempu si težko predstavljam, da bi si zaposlen človek lahko vzel čas, doma negoval psa in mu ob uri dajal antibiotike. Takrat vskočimo in pomagamo mi.« SAŠKAT. OCVIRK, foto: GrupA AKCIJA NAJ MATURANTK Naša letošnja naj maturantka Tjaša Žerjav in naj maturant Klemen Peganc te dni že uživata zaslužene počitnice. Konec junija, takoj po zaključku ustnih maturitetnih izpitov, sta izkoristila za »prevzem« zaslužene nagrade, ki sta jo osvojila v naši letošnji akciji. stilsk; ii"" ■■Hill Tjaša v prijetnem pričakovanju stilske preobrazbe. Ob koncu prijetnega sodelovanja sta Tjaši stisnila roko Jolanda in njen sin, vodja trgovine, Sven Thaler. Darja Kocmut Žižek iz studia Hair Center Darja se je ob Tjašinih laseh posvetila predvsem spenjanju. »Spenjanje las za posebne priložnosti je pomembno, saj celotna podoba brez lepe pričeske enostavno ne deluje. Pri tem nam mora biti toliko pisna na kožo, da se dobro počutimo. In ob posebnih priložnostih, kot so valete, mature, poroke ..., si vse ženske želimo biti princeske. Dober frizer zna k temu prispevati svoj košček.« Kot pravi Jolanda Thaler, je sama modna kreatorka »na recept«. »Eno so zunanje zapovedi in modni trendi, drugo pa človekova osebnost in energija, ki jo izraža. To slednje je tisto, na podlagi česar ga moramo obleči oziroma mu svetovati. Za koga je lahko obleka bolj nenavadna, če pa je človek bolj umirjen in se v njej ne bi počutil dobro, potem je treba to vsekakor upoštevati. Preizkušen recept lanskega leta Za en glas manj od okroglih 1.500 kuponč-kov v finalnem krogu in še za vse pred tem sta v prvi vrsti zaslužna Tjašina mama Metka in oče Ivan. Pa seveda babica Ivica, ki je dolgoletna zvesta naročnica Novega tednika. Ko se je Tjašina slika uvrstila med letošnje kandidate, se je njena mama najprej povezala z mamo lanskega zmagovalca Matica Pinterja in strategijo zbiranja kuponov sta zasnovali na izkušnjah iz prve roke. »Ogromno ljudi mi je pomagalo zbirati kupone, Tjaša si je v salonu vzela nekaj časa za posvet, frizi-ranje, ličenje in razvajanje. za kar sem jim res hvaležna. Sosedje, znanci, prijatelji, pa tudi profesorji v šoli in še kdo. Seveda z veseljem preberem kaj zanimivega v Novem tedniku, vendar se je resnici na ljubo zadnje tedne vse bolj ali manj vrtelo le okrog kuponov,« je bila odlaita Tjaša. Nevpadljiv glamur naravnih las Tjaša je najstnica, ki se zaveda, da je videz pomemben, ne pa tudi edini življenjski izziv in okupacija. Za dnevne opravke in za v šolo se zato oblači preprosto. Kavbojke in majica sta najbolj običajna in nezgrešljiva izbira. Za posebne priložnosti so ji všeč tudi krila in obleke. Še posebej, če so nevtralnih, pastelnih in svetlih barv. »Moja najljubša barva je modra, veliko imam rdeče in tudi tokrat sem obleko izbrala prav zaradi barve. V omari namreč nimam še nobenega turkiznega kosa.« Jolanda Thaler, modna kreatorka in izvrstna poznavalka oblačilnih zapovedi, še bolj pa osebnega oblačilnega pristopa, ji je pri izbiri svetovala in jo usmerjala. Izbrano obleko bo Tjaša morda nosila že ob razglasitvi maturitetnih rezultatov. »Ne vem, če bom ravno zlata, ustni izpiti so mi šli dobro, pri pisnih pa človek nikoli ne ve,« je bila skromna sogovornica. Darja Kocmut Žižek je pohvalila Tjašine lepe lase in upoštevala njeno željo, da radikalnejših sprememb ne želi. »Njeni svetli polti pristoji svetla barva las. Glede na obleko pa bova preizkusili kaj bolj glamuroznega,« je pomežiknila pred začetkom preobrazbe. Nad končno podobo pa lahko seveda le zaploskamo. AKCIJA 37 R IN NAJ MATURANT nagrada a letošnje akcije I Tjašo je oblekla modna kreatorka Jolanda Thaler, Klemnu so oblačila izbrali v trgovini Kavalir na Glavnem trgu, za pričesko obeh pa so poskrbeli v Hair centru Darja. StO, foto: GrupA preobrazba Ra^malničar z občutkom za lepo m TEK DARJA зпје in obeh so li v Hair Darja v ■fc^J tko je )dna a i Klemen Peganc iz Šentjurja Kot trdi Klemen, ni prav nič poseben najstnik. A roko na srce, naj maturant pač ne more biti vsak. Ko so v razredu izbirali kandidata za sodelovanje v naši akciji, sta s sošolcem počepnila v nizek štart, potem pa v fotofinišu vlekla slamico za končni žreb. Klemen je potegnil daljšo, z vso družino, s sorodniki in prijatelji preživel adrenalinsko pomlad in na koncu zmagal. Akcija je najprej povezala družino Peganc, potem pa še vse sorodnike, prijatelje in znance. Vsi so zbirali kupone, navijali za svojega favorita in »držali pesti do belega«. Kot je ob končnem rezultatu zadovoljno povedal Klemen, brez podpore in pomoči mame Simone in očeta Martina ne bi šlo. Seveda ga je na koncu po ramenu potrepljal tudi starejši brat Andraž. Dan, ko je bila na vrsti Klemnova stilska preobrazba, je bil kot češnja na torti za desetine ljudi zbranih okrog Naj maturanta 2015 in časopisa Novi tednik. Klemen Peganc, naj maturant 2015, v končni podobi stilske preobrazbe Novega tednika. Kravata z dedijevim vozlom Klemen je doma v Novi vasi pri Šentjurju, čeprav ga srce zadnje čase vleče v neko drugo Novo vas - tisto v Celju. »Ja, tudi moja punca Eva je ponosna name,« nam zadržano zaupa. Po pravkar začetih zasluženih najdaljših počitnicah se bo dijak I. gimnazije v Celju jeseni prelevil v študenta računalništva v Mariboru. Dotlej pa bo še nekaj časa za priljubljena druženja s prijatelji, zabave, dobre filme, igrišče in kar je še takih neodložljivo pomembnih reči. Maturantski ples je bil brez večjih stresov lepa izkušnja na gimnazijski poti. »Z družabnimi plesi prej sicer nisem imel večjih izkušenj, ampak mi je kar šlo,« je bil zadovoljen. S hlačami na rob in suknjiči pa Klemen tudi sicer ni skregan. »Ne dam ravno veliko na drage znamke, vendar sem rad lepo oblečen.« Kravate so za mnoge mladeniče na meji mučilnega orodja, a si jo Klemen tu in tam prav rad nadene. Le vezanje je posebna znanost, ki je še ni povsem osvojil. Enkrat mu jo je zavezal dedi in s tistim vozlom še zdaj kar dobro shaja. V tokratni stilski preobrazbi je skupaj z našimi strokovnjaki izbral mladostno eleganten slog, ki mu je domač in prijeten. »Pri kratkih fantovskih pričeskah ni ravno zelo veliko manevrskega prostora, še posebej, če človek ne želi ravno tektonskih sprememb,« je dejala Darja Kocmut Žižek iz salona Darja Hair Center. »A vseeno bomo obliko nekoliko osvežili,« je bila pred začetkom skrivnostna frizerska stilistka. Trenutno svetovni trendi moških oblek narekujejo skrajšane rokave in ozke hlače na piščal. Srajce s kratkimi rokavi v svetu osveščenih modnih zanesenjakov izumirajo. A po Brankovih besedah, Slovenija še ni zrela ne za eno ne za drugo. Simona in Branko Polak iz trgovine Kavalir na Glavnem trgu v Celju sta Klemnu izbrala obleko, srajco in dodatke. Naj maturanta so od nog do glave uredili v trgovini Kavalir v Celju. »Pri moških oblekah imamo pet osnovnih krojev in 50 številk, pa se kljub temu izjemno redko zgodi, da bi bila komu obleka kot ulita že na prvo žogo,« je zagate izbiranja pojasnil Branko. Z malo strokovne pomoči in nasvetom izkušenega strokovnjaka pa lahko vsak najde tisto pravo. Klemen Peganc z oblačili ne komplici-ra preveč. Četudi preprosto, pa je rad lepo oblečen. Podobno filozofijo ubira tudi pri izbiri pričeske. 38 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Sto let stavbe Občine Rogaška Slatina (2. del) Razvoj Rogaške Slatine v začetku 20. stoletja Prihod prvega vlaka na Železniško postajo Rogatec Leto 1904 je za naselje Sveti Križ kot predhodnika Rogaške Slatine pomenilo svojevrstno prelomnico. Kraj je s pridobitvijo železniškega odseka Grobelno-Rogatec dobil novo razvojno spodbudo in postal lažje dosegljiv. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil še ob koncu 19. stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in Rogaška Slatina - okolica. V tem času je bil zdraviliški turizem že v polnem razcvetu. Po letu 1927, ko je družina Abel na obrobju kraja odprla steklarno in s tem preoblikovala lokalno »glažutarstvo« v industrijo, je število prebivalcev začelo rasti in se je od takrat do danes podese-terilo. S svojo velikostjo in še bolj s svojimi gospodarskimi zmožnostmi je postal kraj pomembno središče z razmeroma veliko gravitacijsko močjo. Rogaška Slatina dobi železnico ... »Dne 21. decembra se je otvorila železniška proga Grobel-no-Rogatec. Ob 10. uri dopoldne je odšel prvi osebni vlak z Grobelnega na Južni železnici; peljala sta se nadzornik Južne železnice Becker in ing. pl. Heider. Na vseh postajah so vlak navdušeno pozdravljali. V Rogatcu je prišel na kolodvor ves občinski odbor in hajlal (vzklikal) v pozdrav vlaku.« (Vir: Časopis Slovenec, 28. december 1903) Dolžina proge Grobelno-Rogatec je bila 33,8 km, najvišja dopustna hitrost vlaka je bila 40 km/h, dopustna osna obremenitev pa le 14 ton. Kot zanimivost lahko navedemo, da je bilo vgrajenih 60.800 kosov hrastovih pragov, maksimalni vzpon proge pa je bil 28 odstotkov. Težko pričakovano odprtje proge je zamajalo časovni načrt. Rogačan je na končno postajo novo odprtega odseka pripeljal po pravzaprav nedokončani progi. Ker je zmanjkalo časa za dokončanje proge, je vlak v Rogatec pripeljal le po tramovih in tirnicah. Kamenje so nasuli kasneje. MAJA MOHORIČ, Knjižnica Rogaška Slatina Pozdrav od Sv. Križa pri Slatini (1901) Dominic Midgley, Chris Huthcins: Abramovič Zgodba o zadržanem atipičnem ruskem oligarhu O avtorjih: Neavtorizirano biografijo o enem najbogatejših ljudi v Veliki Britaniji in Rusiji sta napisala raziskovalna novinarja Dominic Midgley in Chris Huthcins. Zanjo sta opravila številne intervjuje z ljudmi, ki so si bili blizu z Romanom Abramovičem. Seveda tudi s tistimi, ki so bili Abramovičevi nasprotniki. Najtežji oreh pri nastanku knjige, kot navajata avtorja, je bil ljudi prepričati, da sploh spregovorijo. Knjiga je dokaz, da sta bila prepričljiva, celo tako, da so interes za sodelovanje pri njenem nastajanju pokazali tudi Abramovičevi agenti. Politične biografije sicer ne sodijo med klasično plažno literaturo, a če nas tematika dovolj zanima in če so poljudno napisane, so lahko tudi prava izbira, da nam ni dolgčas pod kakšnim senčnikom ali borovcem ob obali. Knjiga o ruskem oli-garhu Romanu Abramoviču je sicer v slovenski izdaji izšla že pred skoraj sedmimi leti, a glede aktualnosti ni veliko izgubila. Tudi zato, ker trenutna gospodarska kriza v Rusiji razkriva manj bleščeče razsežnosti preobrazbe tamkajšnjega družbenoekonomskega sistema iz trdega socializma v surovi kapitalizem. In obenem zato, ker so nekateri junaki iz biografije o Abramoviču, sopotniki v oblikovanju ruske oligarhije, ponovno v ospredju (Berezo-vski, Hodorkovski), nekateri pa so morda zaradi krize tudi izgubili kakšno milijardo, a zato še niso obubožali. Nenazadnje je ta knjiga aktualna tudi zato, ker je londonski nogometni klub Chelsea, katerega lastnik je Roman Abramovič, ponovno postal prvak angleške Premier lige. V knjigi lahko v različnih tematskih poglavjih, ki prikazujejo področja Abramovičevega delovanja, spremljamo glavne mejnike v njegovem vzponu od sirote in prodajalca igrač na moskovski tržnici do enega najbogatejših ljudi na svetu, lastnika naftne družbe Sibneft (Sibirskaja neft). Enako seveda tudi pikantnosti, kot sta, kako so nanj vplivale ženske in kako letuje s svojimi megajahtami ... To, kar se zdi največja vrednost knjige, je nazoren in verodostojen prikaz gospodarskih in družbenih razmer v Rusiji v zgodnjih 90. letih. Prikaz tega, kako poceni je Jelcin, da bi se obdržal na oblasti, (raz)prodal naravne vire bogatašem, ki so financirali njegovo volilno kampanjo, da je dobil praktično že izgubljene volitve proti komunističnemu kandidatu Genadiju Zjuganovu in se obdržal na oblasti. Knjiga razkriva tudi zakulisje delovanja visoke kremeljske politike, intrige, rivalstvo, kar je hkrati vzorec delovanja in tekmovanja za takšen in drugačen prestiž tudi med oligarhi. Spoznamo, kako se iz prijateljstva med mentorjem Borisom Berezovskim in učencem Abramovičem razvijeta sovraštvo in brezkompromisen boj za posel in vpliv. Mimogrede, rivalstvo med nekdanjima zaveznikoma je dobilo epilog pred časom, ko je Abramovič proti Berezovskemu dobil sodni spor zaradi sporne prodaje delnic. Nekaj tednov po tem dogodku je Boris Berezo-vski, nekdanji doktor fizike na moskovskem inštitutu in potem uspešen trgovec z avtomobili ter lastnik številnih podjetij, umrl v čudnih okoliščinah, menda v kadi na svojem posestvu v Surreyu. Knjiga razkrije, da je bil v smislu odnosa do kremeljske oblasti in do Putina Abramovič mnogo bolj premeten in preudaren in je z oblastjo raje sodeloval in plačeval davke, kot da bi z njo politično tekmoval. Zato mu tudi ni bilo treba v zapor za celo desetletje, tako kot se je to zgodilo pred časom izpuščenemu Mikhailu Hodor-kovskemu, lastniku kasneje likvidirane naftne družbe Jukos. O takšnem pragmatičnem vedenju Romana Abramoviča nazorno priča poglavje v knjigi, ki opisuje, kako izbira kandidate za ministre v Putinovem kabinetu. Avtorja v knjigi pri opisu osebnostnega profila Romana Abramoviča prikažeta kot zadržanega, celo nekoliko sramežljivega poslovneža, ki sta mu tuja razvrat in vulgarnost mnogih čez noč nastalih ruskih bogatašev. In ker so tudi nogometne biografije v zadnjem času zelo modne (Messi, Ronaldo, Guardiola, Ferguson, Beckham ...), bodo v knjigi na svoj račun prišli tudi ljubitelji najbolj postranske stvari na svetu, ko bodo spoznavali sistem delovanja takšnega vrhunskega kluba, kot je londonski Chelsea, kar je v poletnem premoru do začetka novih državnih nogometnih prvenstev nadvse dobrodošlo. ROBERT GORJANC PODLISTEK / PISMA BRALCEV 39 ALBUM S CELJSKEGA V spomin Fotografija partizanov ob farnem prazniku Vinskogorski partizani ob farnem prazniku Janeza Krstnika pred 70 leti 24. junija 1945. V prvi vrsti od leve: prvi Alojz Žerjav (1919-2007), po domače Lamperčkov; drugi Alojz Žerjav, po domače Požeginov; tretji Karel Žerjav (1912-2011), po domače Lamperčkov; četrti Blaž Arlič (1919-1999), po domače Križekov; Martin Drev (1913-1999), po domače Polhov. Zadaj prvi z desne Lesjak, po domače Mlakarjev. Ostali niso prepoznani. Blaž Arlič, četrti v prvi vrsti, je bil mobiliziran v nemško vojsko, kjer je prejel križec druge stopnje. Kasneje je dezertiral in prešel k partizanom. Prispevek: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. stoletja Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic oziroma 4 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Odmev Sorodnike bi radi pokopali V Novem Tedniku št. 24 je bilo 18. junija objavljeno kratko poročilo o spominski slovesnosti z mašo ob 70-letnici poboja v Hudi Jami. Novinarji vztrajno ponavljajo, da gre za rov sv. Barbare, kar ne drži. Gre za Barbarin rov, ki so ga takrat zlorabljali in ga zdaj zlorabljajo aktualni politiki, čeprav pripada izključno rudarjem in perkmande- ljcu. Tu ne gre za »spravo občanov«, kot se je zapisalo poročevalki. Ta problem ni stvar sprave občanov občine Laško, gre za problem evropskih razsežnosti. Glede na to, da »svojci sumijo«, da so njihovi dragi končali v rovu, kjer »naj bi bili ostanki več kot tri tisoč Slovencev, Nemcev, Hrvatov in Srbov«, je treba enkrat zaključiti to za poražence nesrečno obdobje. S pravim strokovnim pristopom, kot velja za elementarne nesreče, je treba izvesti identifikacijo nesrečnikov, ki so končali v 9. krogu Dantejevega pekla, in jih vrniti v domače okolje. Pri- čakoval bi večjo odločnost občine pri tem lahko tudi eksorcističnem očiščenjem območja, čeprav ni znano, koliko je v jami katoličanov. Za občino, državo in vse, ki se ukvarjajo s higieno in z zdravjem ljudi, pa bi pričakoval večjo odločnost za rešitev tega problema, ker se vse to dogaja v osrčju enega od vodnih virov za občinski vodovod. MARJAN ZAVŠEK, Laško Zahvala Hvaležna urološkemu oddelku 15. maja sem bila zaradi slabega zdravstvenega stanja sprejeta na urološki oddelek Splošne bolnišnice Celje, zatem ko so me predhodno pregledali tudi zdravniki na bolnišnični urgenci. V bolnišnici sem morala ostati kar 14 dni. Iskreno se zahvaljujem vsem zdravnikom in zdravnicam ter ostalemu medicinskemu osebju na ur-genci, ki so mi nudili prvo pomoč in prvo zdravstveno oskrbo. Posebno pa bi se rada zahvalila celotni zdravstveni ekipi urološkega oddelka. Na oddelku sem bila deležna korektne in zanesljive nege, kar mi je olajšalo bivanje v bolnišnici, predvsem pa potolažilo, ko je človek zaradi bolezni že tako ali tako nemočen. Vso medicinsko osebje je delo opravilo korektno in dobro. Posebej bi se rada zahvalila zdravnikoma Sandiju Poteku in Štefanu Tislu. Naj dodam, da sem v 88. letu starosti in se mi je zaradi njihove skrbi in truda zame povrnila vera v življenje. Za to sem jim neskončno hvaležna in jim iz srca želim, da se jim vse dobro, kar naredijo za druge, dvakratno vrne tako v poklicnem in osebnem življenju. LJUBICA MAJETIC, Celje Zvonko Perlič Prenehalo je biti plemenito srce in za trenutek je bilo, kot bi se čas ustavil. Vse nas je pretresla novica, da smo iz svoje sredine izgubili človeka, ki nam je dal toliko lepega. Zapustil nas je namreč ustanovitelj in prvi ter častni predsednik Združenja prijateljev slepih Zvonko Perlič. Njegova pot se je začela v Petrovi bolnišnici v Zagrebu. Kot je večkrat rekel, je bil spočet v miru in rojen v vojni. V Šentjurju je uspešno končal osnovno šolo in v Celju srednjo ekonomsko, nato je postal univerzitetni diplomirani ekonomist. V srednji šoli ga je zadela amorjeva puščica, ko je spoznal svojo življenjsko sopotnico Romano, ki mu je rodila sina in hčer, ta pa sta mu dala pet vnukov, ki so v dediju videli svetel zgled in od njega prejeli obilo ljubezni, a tudi koristnih nasvetov za lepo in srečno mladost in življenje. V življenju so ga spremljali vzponi in padci. Bil je direktor v več podjetjih, pot ga je zanesla dvakrat tudi v politiko. Ves čas je bil dejaven v kulturi, med letoma 1963 in 1973 je bil tudi honorarni napovedovalec na Radiu Celje in na to obdobje je ohranil najsvetlejše spomine. Med vsemi preizkušnjami, ki so ga doletele, je bila najtežja leta 1999, ko mu je v času prebujajoče se pomladi kruta usoda v oči prinesla večno temo. A se ni predal, njegova moč in volja sta bili kot neizčrpen izvir. Hitro je spoznal, da se kljub temi življenje ni končalo, in je v sebi poiskal talente, ki so dotlej spali v njem. Z vso gorečnostjo se je posvetil literaturi, napisal je več kot 400 pesmi za otroke in odrasle ter več črtic, humoresk in aforizmov. Izšlo je pet njegovih knjig: pesniška zbirka Ko so jablane vzcvetele leta 2001, otroška zbirka pesmi Igra nas združuje, veselje nas raduje, ki jo je posvetil svojim vnukom in vsem otrokom sveta leta 2002, Na slonovem hrbtu (2004), Izigrana leta (2005), posvetil jo je ženi Romani, s knjigo Rad te imam, Celje (2006) pa se je oddolžil mestu ob Savinji, ki ga je tako ljubil, za vse lepe in bogato preživete trenutke v njem. Ko je oslepel, je spoznal veliko praznino na nekaterih področjih, kar se tiče slepih in slabovidnih. Spoznal je tudi, da polnočutni veliko premalo vedo o slepoti in slepih ter da bi zanje lahko naredili več. V ta namen je ob nesebični pomoči žene Romane, družine ter prijateljev in znancev ustanovil Združenje prijateljev slepih, ki mu je posvetil zadnjih 11 let svojega bogatega življenja. Z vso dušo in s srcem se je zakopal v delo, da bi seme, ki ga je začel sejati, rodilo sad. Posebno pozornost je namenil slepim in slabovidnim pesnikom in pisateljem, ki so se na njegovo pobudo združili v literarni forum Biseri Savinje, saj so prej delovali vsak zase, pri čemer mnogi niso imeli niti priložnosti niti poguma, da bi svoja dela pokazali širši strokovni in ostali javnosti. On jim je z zgledom dal zalet za delo in ustvarjanje ter samozavest, da so to zmogli. Nadvse so mu bili pri srcu otroci, sploh tisti, ki jih je narava prikrajšala za vid, zato je zanje pripravil poseben projekt Čarobni december. S svojimi prijatelji je zanje izdal pesmarico Igra nas združuje, veselje nas raduje v zvočnem zapisu. Ozave-ščanje učencev o slepoti je iz njegove drobne ideje polnočutnim najstnikom pravilno prikazati svet teme postalo eden največjih in najpomembnejših projektov združenja. Ves se je predal slepim ljudem, želel jih je hrabriti, ko je sam potreboval spodbudo, želel jim je pomagati, ko je tudi sam potreboval pomoč, okrog sebe je širil neustavljivo dobro voljo in optimizem, za vsakega je vedno našel pravo besedo. Kljub nenehnim zdravstvenim posegom, bolečinam in vsemu, kar je spremljalo zadnje trenutke njegovega življenja, je bil ves čas povezan z združenjem. Pogrešali ga bomo, kot otroci pogrešajo očeta, a njegova neustavljiva moč in volja nas bosta gnali naprej, da bomo zmogli doseči vse tisto, kar je želel ustvariti in doseči sam, a ga je prehitela prezgodnja smrt. Dragi Zvonko, živel boš v nas še naprej, v naših srcih boš tisto sonce, ki si ga prižgal s svojimi dejanji vsem slepim ljudem in tistim, ki si jih tako ljubil! Clani ZEPS mowSteMIk 40 BRALCI POROČEVALCI Postanke med potjo so pohodniki izkoristili za spoznavanje zgodovine. Po poteh ozkotirne železnice Ob zvoku parne lokomotive in ritmih Vaške godbe Vrh nad Laškim so se zadnjo majsko soboto pohodniki podali po poteh nekdanje ozkotirne železnice. Od zbirnega mesta pri kozolcu Konjerejskega društva Sloge v Tevčah so se udeleženci pohoda podali proti Aninemu rovu, nekdanjemu rudniku premoga v Trobnem Dolu. Pohod je organizirala Strelska družina Celjska četa Mala Breza. »Naš pohod je namenjen obujanju spominov na ozkotirno železnico, po kateri so devet let vozili premog v Lahomno in nato naprej do Marija Gradca,« je povedala Fanika Wiegele. Premog so v Trobnem Dolu začeli izkopavati leta 1846 in skoraj 90 let, vse do zaprtja rudnika leta 1935, so domačini in okoliški ljudje denar služili v rudniku. Z večanjem količine premoga so se odlo- čili posodobiti tudi prometno infrastrukturo in z gradnjo ozkotirne železnice domačini niso dobili le nove možnosti transporta premoga v dolino, temveč so se po njej lahko zapeljali v Laško po opravkih in nazaj. Služnostno pogodbo so z lastniki zemljišč podpisali 22. septembra 1924 in začeli graditi železnico, kar je trajalo približno dve leti. Po vknjižbi služnostne pravice 19. oktobra 1927 je bila železnica predana svojemu namenu. Dajala je kruh mnogim prebivalcem ob njej, saj so pri gradnji prodajali les za pragove, delali kot lomilci kamenja za podlaganje tirov ... V letih, ko je obratovala, so na dan izkopali tri do štiri vagone premoga. Po izračunih raziskovalcev zalog premoga ga je bilo premalo za obsežnejše kopanje. Žal gospodarska kriza v 30. letih prejšnjega stoletja ni prizanesla ne rudniku ne železnici. Po zaprtju rudnika se je kmalu podrla tudi železnica in danes nanjo spominjajo le še redki ostanki. 5,9 kilometra dolgo pot (v eno smer) so popestrili domačini, ki so ob krajših postankih pripovedovali o zgodovini železnice in ljudeh, ki so z njo živeli. Franci Dernač je pojasnil potek obračanja lokomotive, Marjan Ocvirk je razložil, kako so v 80. letih 20. stoletja gradili cesto po progi nekdanje železnice, ob glavnem vhodu v Anin rov je spregovoril še Dani Novak. Govorili niso le domačini, tudi fotografije, ki so razstavljene ob poti, zgovorno prikazujejo zgodbo rudnika, železne ceste in življenja ljudi ob njiju. Pohoda Iz Slog v Log, kot so ga organizatorji poimenovali, se je udeležilo 156 ljudi, ki so med hojo po tevški dolini in dolini Sopote spoznavali in obujali spomine na preteklost kraja in okolice. NK V mestu »pastirji« iz Škofje vasi V soboto, 6. junija, so kulturniki iz Škofje vasi prišli v knežje mesto na prireditev Dobimo se v mestu v malo drugačni opravi. Prišli so pastirji in pastirice, spremljala pa jih je živa koza Meka, ki je najbolj ubogala svojo lastnico, pastirico Moniko Petek. Skupina je prikazala slovo pastirjev pred odhodom na pašo na planine. Vodja pastirjev Izak Ravnak jim je postavil nekaj vprašanj, na katera so gladko odgovorili. Pastirji, ki so se prvič odločili za pašo, Luka Ravnak, Niko in Rok Armič, ter pastirice Kaja Krajnc, Elizabeta Tadina in Monika Petek so dobro poznali svoje dolžnosti na paši in tudi veselo plat tega življenja, kar so pokazali z igranjem harmonike in frulic. Seveda ni manjkala gospodinja Zala (Ivica Kos), ki skrbi za red med pastirji in pastiricami ter za njihove lačne želodčke. Mimoidoči smo slišali Kekčevo pesem, ki jo je zapel in zaigral na harmoniko pastir Niko Armič, pastirici Elizabeta Tadina in Kaja Krajnc sta igrali na frulici Izidor ov-čice pasel ter Čuk se je oženil, nato sta se jima pri petju pridružila še pastirica Moni in najmlajši pastir Roki. Skupaj z ostalimi so zapeli pesem Na planincah luštno biti, s katero so se tudi poslovili. Razumljivo je bila zelo veliko pozornosti deležna simpatična koza Meka, ki se je kar dobro »obnašala« sredi mesta in v dobro voljo spravljala predvsem otroke in tudi druge obiskovalce. Skratka, kulturniki iz Škofje vasi so ponovno pokazali, da imajo še veliko različnih idej, s katerimi radi popestrijo dogajanje v knežjem mestu. MM Koza Meka je bila prava atrakcija sobotnega dopoldneva v središču Celja. Skrb za usposabljanje Konjerejsko društvo Šentjur je 23. maja na osnovi letnega programa dela izvedlo usposabljanje za »furmane«, ki delujejo kot sekcija Kozjanski furmani v okviru društva. Usposabljanje je bilo v prostorih kulturnega doma v Gorici pri Slivnici. Letos so člani društva 27. aprila iz Botričnice v Zgornji trg prepeljali 27 metrov dolg mlaj. V prvem delu je mag. Elvis A. Herbaj iz PU Celje predstavil posebnosti, ki veljajo za jezdece, predvsem pa vpre-žna vozila kot udeležence v cestnem prometu. Opozoril je na pravilno označevanje konjev in vprežnih vozil kot na pogoj za vključevanje v cestni promet. V nadaljevanju je udeležence seznanil s pogoji za pravilen prevoz konj glede na težo vlečnega vozila in priklopnih vozil in na zahtevane kategorije vozniških dovoljenj glede na maso posameznih skupin vozil oziroma transportnih sredstev. Slednje je zelo pomembno pri zagotovitvi varnega udejstvovanja v cestnem prometu. Udeleženci so mag. Herbaju postavili kar nekaj vprašanj in nanje je strokovno in podkrepljeno s praktičnimi primeri tudi odgovoril. V drugem delu sta predstavnika Zavarovalnice Tilia Karmen Zalokar in Zoran Abazovič predstavila pogoje zavarovanja konj proti tretji osebi za primere, ko jezdec ali konjska vprega povzročita škodni dogodek. Udeležence sta tudi seznanila, kako je treba ravnati v primeru nastanka škodnega dogodka. Tudi o tem je bilo veliko vprašanj, in sicer zato, da bi v okviru društva lahko zavarovanje uredili čim bolje in finančno sprejemljivo. Tretji del usposabljanja smo izvedli na kmetiji Stanislava Lesjaka v Gorici 26, kjer je predsednik društva Franc Ogrizek spregovoril o osnovah, ki zagotavljajo zdravo in zanesljivo vožnjo, predstavil vrste vozne opreme, spregovoril o vzdrževanju in nameščanju opreme, vprega-nju konja k vozilu ali stroju ter o postopkih vpreganja več parov konj v isti voz. Na delavnici je sodeloval tudi podkovač Dejan Kalan, ki je praktično prikazal pravilno obrezovanje konjskih kopit. Sledila je izmenjava mnenj udeležencev o obravnavani tematiki. Skupna ugotovitev udeležencev je bila, da so tovrstna izobraževanja v obliki delavnice brez dvoma koristna. Sicer pa je društvo v okviru svojega letnega programa aktivno tudi na drugih področjih, pri čemer se na podlagi vabil sosednjih konjeniških društev člani udeležujejo raznih predstavitev konjskih vpreg, tekmovanj s konjskimi vpregami, »že-gnanj« konj . Sicer pa tudi sami tradicionalno prirejajo tekmovanja s konjskimi vpregami, na katera vabijo sosednja društva. Poleg tekmovanj poskrbijo tudi za druge zabavne točke, ki jih izvajajo s konji, in sicer tako, da je vedno zanimivo in veselo. BORIS ZUPANC novi tednik radiocelje BRALCI POROČEVALCI 41 Petje potrebuje tudi nekaj teatra S prireditve Ko zvečer sva sama, ko le noč je z nama S skupnim nastopom Ko zvečer sva sama, ko le noč je z nama sta Moški pevski zbor Franca Klančni-ka in Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki v dvorani kulturnega doma končala letošnjo koncertno sezono. »Za naš zbor je bil to eden od vrhuncev sezone, poleg nastopa na reviji pevskih zborov Pozdrav pomladi v Velenju in nedavnega gostovanja pri Slovencih v Novem Sadu,« je povedal Marko Lekše, zborovodja MoPZ Franca Klanč-nika. Podobnih misli je bila tudi Erika Irman, predsednica MePZ Šmartno ob Paki, ki je povedala, da gre za koncert, na katerem želijo pokazati, kako so celo leto prizadevno delali. »Pomembni so tudi ostali nastopi in koncerti, ampak na to zadnje dejanje v sezoni pred počitnicam se še posebej pripravimo,« je še dodala. Oba zbora, ki delujeta v okviru kulturnega društva, vsako leto pripravita tudi skupni božično-novole-tni koncert. Sklepno dejanje sezone, na katerem sta zbora nastopila z opusom slovenskih ljudskih in umetnih pe- smi, dalmatinskih, srbskih in ritmično spiritualnih-ameri-ških pesmi, sta z zabavnim igralskim vložkom popestrila Mija Žerjav in Jože Robida iz Gledališča pod kozolcem. »Prepletanje igre in pesmi je vsebinsko zanimivo in vedno pomembnejše, saj daje dogodku večji čar. S strogim klasičnim nastopom je vedno težje privabiti gledalce, zlasti mlajše,« je povedal Boris Irman, predsednik MoPZ Franca Klančnika. Mladim posvečajo precej pozornosti, tudi ko gre za oblikovanje zasedb obeh zborov, saj poskušajo načrtno skrbeti za podmladek. »Vsi radi pojejo, ampak treba je priti v zbor,« je poudaril Marko Lekše. »Tudi v mešanem pevskem zboru se soočamo s podobnimi težavami, kako pridobiti mlade pevce. Morda imamo to prednost, ker že nekaj časa pripravljamo bolj sproščen glasbeni program, in sicer s slovenskimi in tujimi zabavnimi pesmimi, seveda pa ne zanemarjamo zborovske klasike, ki je osnova delovanja vsakega zbora,« je usmeritev zbora opisala Erika Irman. Starostni razpon obeh zborov je kar širok, najmlajši člani še niso polnoletni, najstarejši so stari 70 do 80 let. ROBERT GORJANC Ustavljen trenutek Ansambel Sekstakord deluje že četrto leto. V tem času je že večkrat opozoril nase, koncertni debi pa je pripravil pred dnevi v telovadnici šentjurskih olimpijcev v OŠ Franja Malgaja v Šentjurju. Prvi samostojni koncert je naslovil z vabilom Ustavi se za hip ... Mladi glasbeniki so na svoj prelomni koncert povabili svoje glasbene idole iz mladosti. Skupaj so obiskovalcem ponudili skoraj dveurno glasbeno doživetje, v katerem so združili tri generacije glasbenih ustvarjalcev - Šentjurske muzikante kot prenašalce stoletne ljudske zapuščine, Štajerskih 7 in Nušo Derenda kot glasbena mejnika, ki sta s svojim ustvarjalnim opusom globoko zaznamovala slovensko narodno in zabavno sceno zadnjih desetletij, ter nazadnje Sekstakord, mlada skupina, ki želi ljudem ponuditi glasbo, v kateri se najde slehernik. Kot so po dogodku ugotavljali člani zasedbe, je bil koncert tudi velika preizkušnja trdnosti njihovih medsebojnih vezi. Velik orga- nizacijski zalogaj jih je namreč še bolj povezal in jim vzbudil celo vrsto novih idej za projekte, ki se jih bodo lotevali. »Res je, da zahteva takšen koncert ogromno priprav, iskreno je več neglasbenih kot tistih, katerih končne izdelke slišijo poslušalci na koncertu, zato se je treba kljub časovni stiski o vsem natančno dogovoriti, urediti urnike in primerno razdeliti obveznosti. Takšen načrt smo naredili v začetku februarja, potem pa je šlo iz dneva v dan bolj zares,« so povedali fantje. Na koncu se je seveda splačalo. Številni ljubitelji in podporniki skupine Sekstakord so namreč napolnili dvorano, ves večer pa niso skrivali navdušenja in veselja. »Že nastop s tako odličnimi gosti je bil doživetje posebne vrste,« pravijo fantje, ki vsem obiskovalcem sporočajo, da je bil to le vrh ledene gore. »Od te točke gre samo še navzgor, a vedno bo imela prvo in zadnjo besedo glasba!« StO Pegazov dom gostitelj Pri tekmovanju se je v veliki meri upoštevalo geslo pomembno je sodelovati, vendar je bil tekmovalni duh še kako prisoten pri vseh tekmovalcih in navijačih. V sredo, 3. junija, je bil Pegazov dom Rogaška Slatina organizator in gostitelj športnih iger stanovalcev domov celjske in delno koroške regije. Sodelovalo je kar 14 domov za starejše, tako da je bilo krepko več kot sto sodelujočih. Tekmovalce sva pozdravila domski pevski zbor in direktorica Pegazovega doma Kristina Kampuš, zatem je vse prisotne navdušil še Žoga bend, domski ansambel, sestavljen iz skupine stanovalcev, ki ob živahni glasbi in ritmu s kuhalnico udarjajo po velikih žogah. Pri tem se aktivirajo telo in možgani, pomembna pa je tudi velika zbranost za izvajanje zahtevnejših gibov in zaporedij. Tekmovalci so tekmovali v igrah met na koš, metanje kocke, sestavljanka in slalom z invalidskimi vozički. Po končanih igrah in kosilu je sledila razglasitev rezultatov. Tokratni zmagovalec športnih iger je bil Lambrechtov dom iz Slovenskih Konjic, drugo mesto je pripadlo Domu ob Savinji Celje, tretje mesto pa sta si delila Dom upokojencev Polzela in Pegazov dom. Ker je bilo število točk izenačeno, sta predstavnika obeh domov metala kocko. In ta je prinesla več sreče domu s Polzele, Pegazovem domu pa je pripadlo četrto mesto. Nagrajenci so domov odnesli čudovite pokale, ki jih je za to priložnost izdelala Steklarna Rogaška, vsi sodelujoči domovi pa so prejeli priznanja in »raglje«, izdelke delovne terapije stanovalcev Pegazovega doma, s katerimi so navijali za svoje tekmovalce. Druženje se je nadaljevalo ob zvokih ansambla Trio Raf, ob katerih so še mnogi veselo zaplesali, prav vsi udeleženci pa so v Rogaški Slatini preživeli lep športen in zabaven dan. KRISTINA KAMPUŠ 42 BRALCI POROČEVALCI Učenci v Muzejski ulici obrtnikov Naši otroci so naša prihodnost, zato se je Mestna občina Celje z Območno obrtno-podjetniško zbornico Celje in osnovnimi šolami odločila, da bo podprla prizadevanja pri skupni nalogi, da otroke čim bolj pripravimo na življenje, ki jih pričakuje po končanem izobraževalnem procesu. Učenci tako pridobivajo z udeležbo v krožku Ustvarjalni, podjetni in inovativni na zabaven ter aktualen način pod mentorstvom učiteljic in učitelja, podjetnikov in obrtnikov ter ob strokovni podpori OOZ Celje še dodatna znanja in veščine poleg osvajanja vsebin v osnovnošolskem izobraževanju. Na območju mestne občine se je v krožek vključilo 72 učencev iz 4 šol, 8 mentorjev iz šol in 2 iz OOZ Celje, in sicer Martina Rečnik in mag. Tatjana Štinek. Za nami je leto, polno uspešnega dela in veselja ob doseženih uspehih učencev. Skupno delo v šolskem letu 2014/15 smo končali tako, da smo obiskali Muzejsko ulico obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer Ustvarjalni, podjetni in inovativni učenci na obisku v muzeju je skupino več kot 80 udeležencev najprej pozdravila direktorica muzeja mag. Tanja Roženbergar. V nadaljevanju je predsednik OOZ Celje Miran Gracer nagovoril prisotne učence, mentorje in ostale povabljene. Demonstrator- ji - upokojeni obrtniki, ki so učencem v živo predstavili svoje poklic; in sicer frizer, modistinja, krojač, urar, zla- tar, čevljar in farmacevt - so kasneje povedali, da tako radovednih in zainteresiranih učencev še niso gostili in da so veseli, da so lahko odgovarjali na števila vprašanja. Učencem je bil zaključek izredno všeč, ker je bilo to zanje nekaj novega in zanimivega. Menili so, da so demonstratorji odlično predstavili svoje delo. Eden od staršev, ki je spremljal svoji dve hčerki, je izjavil, da je krožek res izredno zanimiv, v veselje otrok in da je vesel, da se je lahko pridružil obisku v muzeju. Zadovoljni udeleženci zaključka so zapustili ulico obrtnikov polni novih vtisov in v želji še po podobnih dogodkih. Zanimanje za vključitev v krožek in nadaljevanje dela je zelo veliko tako v šolah, pri mentorjih, starših in predvsem učencih, ki že komaj čakajo krožek v naslednjem šolskem letu. Zelo pomembno je, da to podpira tudi Mestna občina Celje in da se z veseljem vključujejo v izvajanje obrtniki in podjetniki. V novem šolskem letu se bosta v projekt vključili še dve osnovni šoli, zato smo se odločili, da bomo UPI-kro-žek predstavili širše v Ulici obrti v sklopu Mosa. MTŠ Mepi avanturistična odprava Odprava mepijevcev z GCC v Zasavsko-Posavsko hribovje je bila uvod v jesensko osvajanje bronastega priznanja globalnega projekta Mednarodno priznanje za mlade. Mepi (mednarodno priznanje za mlade, op. p.) je mednarodni mladinski program, ki mladostnikom med 14. in 25. letom omogoča, da v prostem času z aktivno udeležbo na različnih področjih (pro-stovoljstvo, veščine, šport in odprave) odkrijejo, razvijejo in uresničijo svoje potenciale. Program je leta 1956 oživil princ Filip v sodelovanju z nemškim pedagogom, zagovornikom izkustvenega učenja K. Hahnom ter vodjo prve uspešne odprave na Mount Everest lordom Huntom. Do danes je v programu sodelovalo že več kot 9 milijonov mladih iz več kot 140 držav, svoje predstavnike v tem programu je z vključitvijo Gimnazije Celje - Center, Srednje zdravstvene šole Celje, Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ter III. osnovne šole Celje dobilo tudi knežje mesto kot prvo Mepi središče na Štajerskem. Mepi obsega tri stopnje -bronasto, srebrno in zlato - v okviru katerih si mladi udeleženci zastavijo konkretne cilje, vezane na vsebinska izhodišča programa. Vsako stopnjo zaključi odprava, kjer morajo mladi dokazati, da so s pripravami nanjo osvojili vse veščine, spretnosti in znanja za preživetje in usklajeno delovanje v skupini. Priprave na septembrsko odpravo so dijaki GCC izpeljali na t. i. avanturistični odpravi na Kal, skoraj tisoč metrov visok hrib v Zasavsko-Posavskem hribovju, ki so ga po prej določeni poti z različnimi nalogami morali osvojiti sami, brez pomoči mentorjev, tam prenočiti v šotorih na prostem, poskrbeti za hrano in prenos vse opreme ter drugi dan zaključiti na predvidenem cilju. Septembrska odprava bo zasnovana podobno, vendar s Skupinska fotografija z avanturistične odprave (arhiv GCC) še manj pomoči mentorjev. Srebrna stopnja, ki ji bo posvečeno šolsko leto 2015/16, bo predstavila še večji izziv, zlato odpravo leta 2017 pa na GCC načrtujejo na Japonsko, in sicer v predel Omote-Ni-hon oziroma v japonske Alpe. MB Zlato za znanje angleščine Letošnje državno tekmovanje iz znanja angleščine za deveti razred je bilo v Šentjurju. Udeležil se ga je tudi Matija Podbreznik, učenec OŠ Primoža Trubarja Laško, ki se je na tekmovanje pripravljal celo šolsko leto. Obiskoval je dodatni pouk iz angleščine in večkrat prebral knjigo David Copperfield avtorja Charlesa Dickensa. Državno tekmovanje je obsegalo dve nalogi pisnega sporočanja na temo prebrane knjige. V prvem spisu so morali tekmovalci opisati odnos junaka s prvo in z drugo ženo ter ju primerjati. V drugem spisu so morali orisati junakovo poklicno pot in iskanje službe primerjati s situacijo v današnjem času. Oba spisa sta poleg odličnega znanja jezika zahtevala tudi natančno poznavanje prebranega literarnega dela. Matija Podbreznik je svojo nalogo opravil več kot odlično, saj je ne le prejel zlato priznanje, ampak kot eden redkih tekmovalcev celo osvojil vse možne točke. Učiteljice angleščine menimo, da je šola lahko ponosna, da je Matija naš učenec, v prihodnosti pa mu želimo še veliko veselja do angleščine. KATARINA PINOSA Matija Podbreznik Botrske nagrade učencem Ko junija listamo po Novem tedniku, smo z njegovo vsebino še posebej zadovoljni. Ob običajni zanimivosti novic prinaša tudi bogato bero ustvarjenega v izobraževalnem procesu celjskih šol. V županovi čestitki najuspešnejšim učencem in dijakom spoznavamo mnoge dosežke, ki so jih mladi dosegli na področju znanja, kulturnega poustvarjanja, športne in raziskovalne dejavnosti. A priznanje za vse doseženo se ne konča le s pohvalami. Mestna občina Celje razvija mnoge priložnosti za udejstvovanje mladih, še posebej v času počitnic. Med najuspešnejšimi najdemo tudi tiste učence, ki so jim bile podeljene botrske nagrade. Poročila osnovnih šol o napredovanju učencev z botrsko nagrado potrjujejo pravilnost razvoja botrstva na Celjskem - s pristopom podeljevanja botrske nagrade kot spodbude in nagrade za ustvarjalno delo učencev za njihov prijateljski odnos do součencev in za njihov spoštljiv odnos do vseh ljudi in okolja. Poročila šol potrjujejo tudi pravilnost izbora učencev za to nagrado, saj so v iztekajočem se šolskem letu prav vsi dosegli izjemne uspehe. Dosegli so jih tisti učenci, ki živijo v manj spodbudnem okolju, in celo tisti s posebnimi potrebami. Prav vsi so predstavljeni kot vzor ostalim učencem v razredu in kot ponos učitelj- skega zbora in še posebej svojih razrednikov. V Medgeneracijskem centru Celje posebej cenimo način, kako celjske osnovne šole vrednotijo pomen bo-trske nagrade, kako učence usmerjajo v izjemno raznolikost in inovativnost programov in jim s tem omogočajo razvoj talentov, kako učence v te programe usmerjajo s pristopom krepitve njihove samozavesti in privzgajanja občutka ponosa ob dodeljeni botrski nagradi. Vsem botrom smo se ob posredovanem sporočilu o napredovanju učencev za botrstvo že zahvalili, ob tej priložnosti pa izrekamo tudi javno zahvalo še v vašem in našem Novem tedniku. ANA ŠPAT MLADI ZA MLADE 43 Ekskurzija v Salzburg Po ogledu Salzburga je sledilo še skupno fotografiranje ob velikem Mozartovem kipu. V petek, 15. maja, smo se učenci OŠ Petrovče, ki obiskujemo dodatni pouk zgodovine, izbirni pouk nemščine ali izbirni pouk turistične vzgoje, odpravili na potep po Avstriji ter za kratek čas »skočili« tudi v Nemčijo. Polni pričakovanj smo večurno vožnjo do cilja preživeli v medgeneracijskem druženju na avtobusu. Po krajših vmesnih postankih smo končno prispeli do rudnika soli. Pred vstopom si nismo niti predstavljali, kaj nas čaka. Tako so nas že na začetku pričakale prave rudarske uniforme, ki smo si jih morali obleči pred vkrcanjem na rudarski vlakec. Z odličnim vodičem, ki je razlagal v slovenščini, z neverjetnimi svetlobnimi in laserskimi učinki, vožnjo po zrcalnem jezeru, s spustoma po velikih lesenih drčah, z igro pod UV-lučmi, razstavo solnih kristalov in maketo rudnika smo pod zemljo preživeli dobro uro. Ko smo se polni vti- sov končno vrnili na dnevno svetlobo, nas je pred izhodom pričakala še majhna trgovina s spominki in z originalno soljo iz rudnika, kjer smo si pasli oči in praznili denarnice. Ko je bila ta izjemna izkušnja za nami, smo takoj oddrveli do naslednje postojanke - Orlovega gnezda. Hitlerjevo počitniško hišico, ki slovi po enem najlepših razgledov, smo si ogledali sicer v megli in slabem vremenu, a nas to ni motilo, saj nas je narava naravnost presunila. Ker se do vrha nismo mogli peljati s svojim avtobusom, smo se po eni najlepših gorskih poti v Evropi peljali z organiziranim manjšim avtobusnim prevozom, čisto do vrha pa smo se povzpeli s pomočjo ogromnega pozlačenega dvigala. To je bila res neverjetna izkušnja. Pot smo nadaljevali do jezera, kjer nas je hitro pregnal dež, a smo zato imeli več časa za kosilo. Večina devetošolcev si je želela ogledati Mozartovo hišo, saj smo bili namenjeni prav v njegovo rojstno mesto Salzburg. Po pogovoru z vo-dičko smo se dogovorili, da si jo bomo ogledali, a je bila na naše razočaranje ob prihodu že zaprta. Tako smo se kmalu potolažili z nakupom originalnih Mozartovih kroglic, ki so zavite v srebrn papir in imajo značilno luknjo v sredini. Imeli smo prosto uro, da smo si lahko mesto ogledali sami, na koncu pa smo se še skupaj fotografirali ob velikem Mozartovem kipu. Pot domov je minila hitro, saj smo igrali in prepevali skoraj celo pot in tako odlično končali ekskurzijo. KATJA GROBELNIK, 9.a »Ko veke se zaprejo, sanje se začnejo. Nekateri sanjajo o denarju, nekateri pa o daru, ki pride s prijateljem,« so med drugim lahko prebrali obiskovalci razstave. Poetična krpanka V soboto, 13. junija, smo v Celjskem mladinskem centru odprli razstavo Poetična krpanka, ki je nastala v okviru sodelovanja Festivala Pranger in Osnovne šole Dramlje. Učenci so s pesnico Katjo Gorečan in profesorico slovenščine Mirjano Purnat ustvarjali krajše verze na različne tematike (ljubezen, prijateljstvo, poletje, iskrenost ...). Delavnica spodbuja delo v skupini, sodelovanje in kreativnost ter izražanje lastnih čustev in mnenj. Poetična krpanka spada v Prangerjevo predfestivalsko dogajanje Ela, namenjeno najmlajšim, ki je poimenovano po pisateljici Eli Peroci. Ključna prireditev dogajanja Ela bo podelitev priznanj desetim najboljšim pesnikom oziroma pesnicam osnovnošolskega natečaja 4. julija 2015 ob 17. uri v Paviljonu Tempelj v Rogaški Slatini. Pred tem bodo ustvarjalne delavnice za otroke. Poetične krpanke je sešila dobra vila Milena Petelinšek. Razstava bo v Celjskem mladinskem centru na ogled do 6. julija 2015. MP Kajuhovca v olimpijski ekipi Dijaka I. gimnazije v Celju, David Opalič (levo) in Timen Stepišnik Perdih, sta se uvrstila v šestčlansko ekipo, ki bo Slovenijo zastopala na Srednjeevropski matematični olimpi-jadi, ki bo avgusta letos v Kopru. NP, foto: Luka Rojnik Kar seješ, to v ■ v zanješ Čebelarska zveza Slovenije je izbirala najbolj izvirne, domiselne in pristne rešitve osnovnošolcev, starih od devet do 12 let. Kreativna mapa, ki so jo morali izpolnjevati, je vsebovala 24 motivov oziroma nalog za reševanje, ki so jih učenci dopolnili po svojih zamislih. Namen natečaja je bil spodbuditi kreativno razmišljanje otrok, jih usmerjati k pozornemu opazovanju in doživljanju narave, ozaveščati o pomenu varovanja okolja, o vlogi in ranljivosti čebel ter spoznavanju čebelarstva in čebeljih pridelkov. Najboljša dela so bila uporabljena za nastanek didaktične igre (spominske karte) v obliki pomanjšanih panjskih končnic. Z učenci PŠ Šentrupert je sodelovala tudi Gaja Kolšek, pri čemer sta bila kar dva njena ustvarjalna izdelka izbrana in vključena v didaktično igro. RENATA KOLŠEK Gaja Kolšek s svojima izdelkoma Če radi pišete in fotografirate, zabeležite dogodke med vrstniki M adi za mlad e ^ejjS i ■ Naj še drugi vedo, kaj se dogaja pri vas! Avtorji prispevkov naj bodo učenci in dijaki in nt njihovi mentorji oziroma učitelji! Prispevke prifakujefno (a [elektronski naslov" todnik.int-rc.si 44 SPREJEM ODLIČNJAKOV Odličnjaki velenjskih osnovnih šol na odru Doma kulture Odlični devetošolci VELENJE - Župan Bojan Kontič je najboljše devetošolce in dijake, ki so vsa leta šolanja dosegli odličen učni uspeh, sprejel v Domu kulture. Na šestih osnovnih šolah v Velenju je ob koncu šolskega leta 2014/2015 tak uspeh doseglo 63 učenk in učencev. Odličen uspeh v vseh letih srednješolskega izobraževanja pa je doseglo 31 dijakov zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje. MK Čestitke in pohvale deveterici ŠTORE - V prostorih občine je župan Miran Jurko-šek sprejel devetošolce, ki so v šolskem letu 2014/2015 dosegli najboljši učni rezultat. Učenci so prišli skupaj z razrednikoma in ravnateljico. Z odličnim uspehom je zaključilo osnovno šolo devet učencev. Župan jim je za dosežen učni uspeh čestital in jim tudi v prihodnje zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem izobraževanju. Ob tej priložnosti jim je podaril skromno darilo. LUCIJA POLAK Foto: ROSVITA JAGER Najboljši štorski devetošolci z razrednikoma in ravnateljico v družbi župana Mirana Jurkoška pred vhodom v občinsko stavbo. ;r TTtm Mimv'i t V slikovitem okolju Vile Mayer ŠOŠTANJ - Župan Darko Menih je pripravil sprejem za najboljše šoštanjske devetošolce. Takih, ki so imeli vseh devet let šolanja odličen uspeh, je bilo letos 15. Sprejem za najuspešnejše osnovnošolce iz občine je bil, kot je v zadnjih letih že v navadi, v Vili Mayer. AB Sprejem za najuspešnejše devetošolce šoštanjske občine je bil v slikovitem okolju Vile Mayer. Župan v družbi najboljših PREBOLD - Župan Vinko Debelak je najboljše učence 9. razredov OŠ Prebold in Glasbene šole Rista Savina Žalec sprejel v občinski sejni sobi. Letos je priznanja za odličen uspeh prejelo 12 učencev in priznanja za uspehe na glasbenem področju 9 mladih. Sprejema so se udeležili ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič, ravnatelj GŠ Rista Savina Žalec Gorazd Kozmus in občinska svetnica Emilija Črnila. ŠO, foto: arhiv občine Najboljši preboldski učenci v družbi župana Vinka Debelaka Pohvale za trud ŠMARTNO OB PAKI - Župan Janko Kopušar je pripravil sprejem za najuspešnejše devetošolce iz občine. Nanj je povabil odličnjake devetega razreda Osnovne šole bratov Letonja. Velika večina povabljenih je bila odličnih vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja. Župan Kopušar je deseterici čestital za dosežen uspeh ter devetošolce pohvalil za vložen trud. AB Med deseterico najuspešnejših devetošolcev, ki jih je sprejel župan Janko Kopušar, je bilo osem takšnih, ki so odličen uspeh dosegali vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja. POČITNIŠKE DOGODIVŠČINE 45 Spomin na sončne obmorske dni Konec šolskega leta ob morju V Celjskem domu v Baški uživali učenci IV. OŠ Celje in OŠ Ljubečna Šolsko leto se je za učence IV. OŠ Celje in OŠ Ljubečna končalo na najlepši možni način. Obiskali so Celjski dom v Baški, kjer so preživeli izredno pester teden šole v naravi. Tokratna izmena je bila številčno največja doslej. Bilo je kar 91 otrok in 16 spremljevalcev, ki so skrbeli, da je bil pedagoški program karseda nemoten. Res je bilo veselo opazovati Celjski dom, kako diha z množico otrok in tako v pravem pomenu besede izpolnjuje svoje poslanstvo. Delo v šoli v naravi je bilo ta teden malo drugačno kot v preteklem. Izredno lepo vreme v prvih dveh dneh je skalila močna burja v sredo in četrtek. Kljub temu so bili otroci deležni petih sončnih dni. V Baški je bilo poskrbljeno za odlično vzdušje, sodelovanje med obema šolama, kvalitetno izvedbo začrtanega programa in nenazadnje zagorelo polt, ki jim jo bodo vsi zavidali. Najprej v morje, zatem na pohod Kot je že navada, se šola v naravi začne s kopanjem in z večernim pohodom do cerkve s prelepim razgledom na pristanišče in zaliv, s sprehodom po ulicah Baške in z raziskovanjem lokalne posebnosti -Baščanske poti glagolice. Ta je posebno obeležje slovanske pisave glagolice, katere najstarejši zapis so našli prav v cerkvi sv. Lucije v Baški, na tako imenovani Baščanski plošči iz 11. stoletja. Pot je sestavljena iz 34 simbolov, vklesanih v kamen, in vsak od njih je posvečen določenemu kraju na Hrvaškem in izven nje. Največji, 10-metrski simbol nas pozdravi že na vrhu vzpetine Treskavac, preden se spustimo proti Baški. Učenje plavanja in vodne radosti Sončni dnevi so rezervirani za učenje plavanja in vodne radosti. Otroci najbolj uživajo pri vožnji s kanuji in v deska-nju na mirnih vodah. Največ preglavic jim povzročata veslanje in držanje prave smeri, vendar z vajo vse skupaj izboljšajo in veslanje postane pravi užitek. Tudi v malo slabših vremenskih razmerah je bivanje v Baški bogato in polno dejavnosti. Otroci postanejo raziskovalci lokalnih znamenitosti in točk, ki jih mora poznati vsak turist, ki obišče Baško. Skupine tekmujejo v turistični orientacijski igri, kjer pridobivajo informacije o ponudbi hotelskih storitev, turistični ponudbi kraja, cenah vstopnin in znamk za pošiljanje razglednic, voznem redu ladij in zgodovini kraja. Igra je izredno priljubljena, saj otroci sami vzpostavljajo stike Utrinek s portoroške plaže V Slovenskem primorju V torek, 26. maja, smo se devetošolci OŠ Vransko-Tabor odpravili na strokovno ekskurzijo na morje. Z avtobusom smo se naj- zanimivo, saj smo videli pri- prej odpravili v Luko Koper, kjer smo izvedeli nekaj stvari o zgodovini luke in statistiki, koliko ladij letno pripelje vanjo ... Bilo je zelo bližno 15 tisoč novih avtomobilov, silose, naftne cevi, bagra, sesalnika, tovorne ladje, ladjo z imenom Aurora ... Iz luke smo se odpravi- li na plažo, kjer se je večina kopala in uživala v morski vodi, nekaj pa nas je opazovalo nenevarne meduze. Preden smo se z avtobusom odpeljali do Sečoveljskih solin, smo si privoščili še sladoled. V solinah smo izvedeli, kako pridobivajo sol ter da so sečoveljske in strunjanske soline edine na svetu, ki še uporabljajo metodo pridobivanja soli s pomočjo alg. Za lep konec ekskurzije smo se odpravili še v Planet Tuš Koper, kjer smo lahko šli nakupovat, igrat bowling ali biljard. Približno ob sedmih zvečer smo se odpravili proti domu. Preživeli smo res lep dan. ERIKA OREHOVEC, 9.a Vsaj za trenutek bi bil vsak rad kapitan. Otroci so tudi raziskovalci lokalnih znamenitosti in točk, ki jih mora poznati vsak turist, ki obišče Baško. s prebivalci kraja in se hkrati učijo jezika. Poslanstvo Celjskega doma v Baški je predvsem skrb za letovanje otrok iz Celja in okolice, naj bosta to šola v naravi ali kolonija. Največ velja prav pozitivna izkušnja, ki so je deležni v Baški. Mnogim ostane za celo življenje. Najlepše je poslušati pričevanja zadovoljnih otrok in zahvale staršev, saj je Celjski dom dom celjskih otrok, ki se radi vračajo tudi leta kasneje in svoje izkušnje delijo s svojimi otroki. Po označeni učni poti Novost v letošnjem letu je tudi lepo označena šolska učna pot, ki predstavi značilnosti pokrajine in dejavnosti, ki so v tem kraju danes ali pa so bile v preteklosti. Tako so otroci spoznali stare pralnice perila, podzemne staje za ovce in pastirje, srečali so se s čredami koz in ovac ter opazovali lokalno rastje in pridelovanje poljščin. Vožnja z ladjo za piko na i Vožnja z ladjo je postala že prava stalnica šole v naravi. V programu je tudi obisk akvarija s prikazom življenja v Jadranskem morju. Otroci si lahko ogledajo ogromno morskih bitij z lokalnega območja in nekatera iz bolj odprtih voda. Še posebej navdušijo morski konjički in morski psi, prestrašita pa morena in ugor, ki sta na prvi pogled res strašljiva. So pa zato jegulje tiste, ki poskrbijo za veliko užitkov in nasmehov ob gledanju šopka radovednih glav, ki kukajo iz peska. TONE OJSTERŠEK 46 RAZVEDRILO Teden od četrtka do četrtka V uredništvu Novega tednika čas teče drugače kot kje drugje. Ne od ponedeljka do nedelje, ampak od četrtka do četrtka. In če na primer zaradi prazničnega dne iztiri ustaljeni ritem, je kakšen teden ali dva vse narobe. Tako smo zaradi dneva državnosti ponedeljkove delovne obveznosti družno prestavili na nedeljo. Tega se človek seveda ne navadi zlepa. In tako se je v ponedeljek slišalo ... Ivana Stamejčič: »Mitja, ti veš, da je danes torek, ne?« Po rahlem upornem mrmranju iz različnih koncev uredništva je razpravo končala Tatjana Cvirn: »Za Mitjo je danes torek, za vse ostale pa kakor hočete!« Premalo Vprašanje dopustnikov po vrnitvi v uredništvo: »Se vam je kaj zanimivega zgodilo, ko nas ni bilo?« Ivana: »Ne, nas je bilo premalo.« MODROSTI Zadovoljstvo je kamen modrosti, ki spremeni vse, česar se dotakne, v zlato. Revež, ki ga ima, je bogat, bogataš reven brez njega. (Neznan avtor) ANEKDOTE Francoskemu igralcu Jeanu Gabinu so v neki fini restavraciji na Elizejskih poljanah zaračunali 70 frankov za jed s piščancem. Takole je komentiral: »Pravi zločin je speči piščanca, ki je toliko vreden.« novi tednik Spraševali smo vas, katere občine smo v prejšnjem Novem tedniku posebej predstavljali, ker imajo občinski praznik. Pravilen odgovor se glasi: Prebold, Vitanje, Bistrica ob Sotli. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Jožice Rožencvet iz Poljčan, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Tudi v tej številki so izpostavljene tri občine, ki so praznovale svoj praznik. Katere? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 7. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. 7 2 5 3 8 4 1 6 5 4 3 2 7 5 6 7 1 8 9 1 8 6 7 4 9 2 Ko je treba »šparat« Mož in žena v trgovini nakupujeta. Naenkrat mož zagleda napis: »Akcija: laško pivo, 24 kom za samo 20 evrov!« Takoj vzame paket in ga položi v voziček. Ko žena to zagleda, protestira: »Daj nazaj, treba je šparati!« Mož se kislo nasmehne in vrne pivo. Čez nekaj minut žena položi v voziček kremo za 40 evrov. »Zakaj pa to?« vpraša mož. »Dragi, to je zato, da se ti bom zvečer zdela lepa.« Mož vrže kremo ven in gre po pivo: »Ljubica, po 24 pločevinkah piva se m zdiš še lepša. In to za pol manj denarja!« Da bo kaj za otroke ... Gorenjec se je oženil in da bi razveselil soprogo, kupi veliko čokolado. Zvečer jo pazljivo razpakira, odlomi kocko in jo da ženi, ostalo lepo zapakira in pravi: »Tako, to bova pa dala otrokom.« »Ampak dragi, saj nimava otrok!« »Jih bova že še imela ...« Gumbi ali zadrga Stara gospa pride v trgovino z računalniki. Prodajalcu reče: »Ta računalnik ima pa veliko gumbov.« »Da, spoštovana gospa, z zadrgami bi izgledal precej neumno.« V vinski kleti Neznanec ob enih ponoči pokliče vodjo lokalne vinarske zadruge. »Gospod, oprostite, da vas kličem ob tej pozni uri. Rad bi izvedel, kdaj odprete vašo vinsko klet?« »Ob desetih!« odgovori vodja ter odloži slušalko. Ob dveh ponoči ponovno zazvoni telefon, na drugi strani pa se zasliši glas malce opitega neznanca: »Gospod, kdaj odprete vašo vinsko klet?« »A spet vi kličete? Saj sem vam rekel, da odpremo ob deseti uri zjutraj,« je že rahlo nejevoljen poslovodja. Ob štirih ponoči še tretjič zazvoni telefon vodje vinske kleti. »Hiik. Oprostite, hiiik, kdaj zaprete, ups, odprete vrata vinske kleti? Hiiik!« vpraša neznani glas na drugi strani telefona. »Sem vam že dvakrat povedal, da odpremo ob deseti uri. Ampak dvomim, da vas bomo spustili notri, glede na to kako močno ste opiti.« »Sej jaz ne bi šel noter, jaz bi rad prišel ven!« Novodobni otroci Po koncu službe pride mama po otroka v vrtec. Vrata velikega otroškega igrišča so odprta, vsi otroci so v peskovni-ku, vsak s svojim mobilnikom, vzgojiteljica pa poležava na klopci. Vpraša mama: »Kako lahko spite, vrata so odprta, vam bodo otroci ušli!« Vzgojiteljica: »Nič ne bodo ušli. Pri nas je wi-fi samo v območju tega peskovnika.« Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Tehniko narodu. Zakaj In priznam tudi to, da kljub temu da sem pristala med uporabniki mobilnega telefona, še vedno trmoglavo vztrajam pri tem, da ga imam res le za telefoniranje in pošiljanje SMS-sporočil. Ko želim fotografirati, vzamem v roke fotoaparat, ko želim preveriti, kaj se dogaja v svetu, sedem za računalnik ali pobrskam po tablici. Zakaj, za vraga, bi morala vse to početi še s telefonom? Domači in sodelavci v službi so to nekako vzeli v zakup in me pravzaprav ne gnjavijo preveč z raznoraznimi pametnimi telefoni. So se najbrž vsi strinjali že z mojim prvim, a zato zelo odločnim pojasnilom, da butastemu uporabniku še tako »pameten« telefon ne more nič pomagati. Nekaj morda pripomore tudi to, da tehnično povsem nepismena le nisem in se tistega, kar res moram znati, hitro in brez pretiranega obotavljanja tudi naučim. A le toliko, že kapljica več bi mi, po mojem, lahko škodila. Tako sem tudi zadnjič prav prizadevno začela iskati USB-priključek, da bi s svojega »butastega« telefona presnela prejeto fotografijo na računalnik in jo potem »obesila« še na Facebook. In me je pri tem zmotil kolega, ki me je spraševal, kaj vendarle toliko kompliciram in zakaj kar neposredno ne naložim fotografije na socialno omrežje. Da se ne da, sem mu še prijazno odgovorila, ko pa je sledila lekcija, da se bom tega počasi vendarle morala naučiti, me je počasi prijela hudobija. Pustila sem mu, da je razlagal in razlagal, se vmes mrščil, ko je iskal čim bolj poljudne izraze, potem pa nedolžno vprašala, od kdaj se to lahko naredi brez internetne povezave. Kolikor vem, te namreč moj »butast« telefon ne premore. Je ostal brez besed ... sama pa tudi. Sploh ker se mi počasi dozdeva, da bom morala svojega »butca« vendarle zamenjati. A ne zato, ker bi me »tehnika« zdaj spet zamikala, temveč zato, ker sumim proizvajalce telefonov, da se ukvarjajo le še s kakovostjo »pametnih« mobilnikov. Moj »butec« je namreč v sedmih mesecih, kar ga imam, zatajil večkrat kot prejšnji v sedmih letih, pa mi še niti enkrat ni padel v vodo ali z mize, prejšnji pa je to neštetokrat preživel. In če bo še naprej tako nagajal, bom čez nekaj tednov pametnejša za odgovor na vprašanje v naslovu. ISTA Priznam - moje zanimanje za tehniko je pojenjalo nekje v petem razredu osnovne šole, ko me je minilo kar naprej popravljati to in ono, zlasti pa krpati zračnici na sicer zelo trpežnem ljubem modrem poniju. Piko na i je dodal svak, ko me je spraševal, ali odpiram podružnico takratne zvezne jugoslovanske banke. Da ta novopečeni najstnici bankovcev zagotovo ne bi zaupala, je razlagal naokoli, ko se je hahljal ob tem, kako sem ob vsakem popravilu gramofona močno začudena na plano potegnila vsaj dva ali tri kovance. Da jih odrasli del družine uporablja za obtežitev gramofonske igle, mi, smrklji, seveda nihče ni povedal. Priznam tudi to, da se mi je nekaj let zatem, ko so se vrstniki navduševali nad prvimi zgoščenkami, že močno kolcalo po tistem starem gramofonu in okroglih vinilnih ploščah. A ne zato, ker mi CD-player ne bi vračal kovancev, temveč zato, ker je bil (in je še) zvok zgoščenk za moja ušesa vse preveč sterilen. In da, priznam še to, da sem se, vse dokler se je le dalo, z vsemi štirimi otepala tudi mobilnega telefona. Le zakaj, za vraga, bi ga morala imeti? Telefon je v službi, prav tako doma, imajo ga sosedje na vikendu ... Zakaj bi si ga torej sploh želela? Vmes sem se sicer še malo najedla zare-čenega kruha, ko sem prav spretno nekaj mesecev uporabljala »metlin štil« vselej, ko moja »bolhca« ni hotela dati glasu od sebe. Je bila dolga lesena palica prav priročna za vžiganje avtomobila in z »bolhco« sva zaradi nje manjkrat obiskali mehanika, kot bi ga sicer. Je pa res, da je bilo to še v tistih časih, ko si ob nakupu rabljenega avtomobila »v paketu« dobil tudi mehanika, ki je njegove muhe najbolje poznal in jih tudi najbolj učinkovito odpravljal. Sama sem pravzaprav ob nakupu imela še srečo, saj je bil »metlin štil« še dodatni bonus. REŠITEV SUDOKU 158 i 9 7 8 2 5 6 3 4 2 6 5 7 4 3 8 9 1 4 8 3 1 9 6 7 2 5 6 4 9 2 5 8 1 7 3 5 3 2 4 1 7 9 8 6 7 1 8 3 6 9 4 5 2 8 2 4 9 3 1 5 6 7 3 7 6 5 8 4 2 1 9 9 5 1 6 7 2 3 4 8 RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za pregled v Hiši zdravja in sprostitve Bio Vital na Proseniškem 2. nagrada: darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostišču Hochkraut v Celju 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 evrov za Studio Lotus v Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 7. julija 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 25 Vodoravno: POMODORO, OKAJENEC, STRES, NE, LAO, AHAT, REVNI, AU, MED, SKALP, KRETENIZEM, KRSTA, LEKADOL, KAPRE, SS, IH, TORI, TRAKTAT, FAMA, DJILAS, RF, BURT, ORA, TAGORE, BILKA, NART, LOPAR, ALJA-ŠČAN, ONAN, NI, LI, KARI, NABITEK, OTEPAČ, STEPALO, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 J Љц/а. ilovenbka Ona: Presneto boste presenečeni, saj takšne reakcije ne boste pričakovali. To vam bo vsekakor dobra šola za prihodnost. Pravijo, da vsaka šola nekaj stane, kar velja tudi za vas. Prihodnjič bodite previdnejši. On: Pomagali boste reševati prijateljeve težave na poslovnem področju, pri čemer boste spoznali osebo, ki vam bo še veliko pomenila. Nikar se preveč ne obirajte, saj so vam vrata na stežaj odprta. Ona: Nikakor vam ne bo uspelo urediti čustev do nekoga, ki vam že dlje časa roji po glavi. Zberite se in trezno premislite, kaj v resnici želite, šele nato naredite usoden korak. On: Zapletli se boste v pomembno diskusijo o denarnih zadevah in to z osebo, ki vam lahko odpre marsikatera vrata v poslovnem življenju. Toda nikar pri tem ne pozabite na partnerko, ki vas potrpežljivo čaka. DVOJČKA Ona: Zakaj ste tako hladni in nedostopni, ko si nekdo tako zelo prizadeva pridobiti vsaj majhen delež vaše pozornosti? Zdaj je čas, da se sprostite in si privoščite malo več zabave, kot običajno! On: Ne zapletajte se v nekaj, kar vam lahko pusti neprijetne posledice. Poglejte okoli sebe in kaj hitro boste opazili veliko ugodnejše priložnosti, ki samo čakajo, da jih izkoristite. Predvsem ne bodite panični. Ona: Še vedno se ne boste uspeli otresti sumničenja, čeprav vam je partner povsem jasno dokazal, da je bilo vse v najlepšem redu. V prihodnje bodite bolj zaupljivi, saj se vam lahko v nasprotnem primeru vse skupaj sesuje. On: Če boste končno prevzeli pobudo, se bodo vaši odnosi z bližnjimi precej izboljšali. Od tega bodo imeli korist vsi. Nenazadnje je res že skrajni čas, da tudi sami pokažete svoje resnične sposobnosti. NIFE, AVTO, AMOR, RETEČE, AIDA, TL, LAŽ, MAZALKA, LEAL, INARI, IDEAL, OLJE, GENERALAT, EDNINA, ACID, KOMA, CEGNAR. Geslo: Gremo v kino Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za pregled v Hiši zdravja in sprostitve Bio Vital na Proseniškem, prejme: Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj. 2. nagrado, darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostišču Hochkraut v Celju, prejme: Antonija Kočar, Trnov Hrib 34, 3270 Laško. 3. nagrado, darilni bon v vrednosti 10 evrov za Studio Lotus v Vojniku, prejme: Ivana Plešnik, Pristava 22, 3212 Vojnik. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. nH V prodaji od 9. julija. Ona: Zaupajte osebi, ki ji piše v očeh, da ne zna lagati, in ki tudi ne govori z namenom, da bi vas prelisičila in izkoristila. In mislite predvsem na to, da imate pri njej tudi nekaj malega možnosti za uspeh v ljubezni. On: Začeli se boste zavedati, da ste se v zadnjem času preveč prepuščali svojemu šestemu čutu. Poskusite raje s treznejšo presojo, saj je to še edini preostali način, ki ga niste poskusili. In nikar se ne zanašajte na srečo. DEVICA ^ Ona: Tudi sami ste že opazili, da vam manjka pogum, kot ga imajo vaši prijatelji, a imate zato lastnosti, ki vam jih drugi še kako zavidajo. Izkoristite trenutno ranljivost nasprotnikov in pridobite odločilno prednost. On: Poskusili ste, a se ni obneslo. Toda življenje gre naprej, zato se ne ozirajte na pretekle neuspehe, ampak živite za uspehe. Partnerka vas bo gnjavila zaradi neke malenkosti, zato vam bo na koncu prekipelo. ЦЈЈИШЈ.Дјш! Ona: Nepremišljene besede se vam bodo maščevale in prav potruditi se boste morali, če boste hoteli zadeve povrniti v stanje, v kakršnem so bile pred polomijo. Poskusite se izogibati takšnim potezam. On: Vaši namigi so več kot prozorni, zato se nikar ne trudite prepričevati ljudi v nasprotno. Nekdo vas skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi vam. Toda za kaj takšnega bo treba kaj več kot le arogantnost. U^^MJIhM Ona: Uspelo vam bo spremeniti neugodne poslovne tokove, kar vam bo v veliki meri povzdignilo ugled med sodelavci. Proti koncu tedna lahko pričakujete obisk starega prijatelja, ki bo imel precej presenetljive načrte. On: Okoli vas se bo zgodilo marsikaj nerazumljivega, vendar se nikar ne obremenjujte s skrbmi, saj vam bo vse skupaj postalo jasno prej, kot mislite. Raje izkoristite trenutno situacijo in uživajte. STRELEC Ona: Partner vas bo pustil malone na cedilu in poskušali boste vse, da bi mu to z isto mero tudi vrnili. Vse skupaj se lahko hitro sprevrže v srdit spopad mišljenj in interesov, kar se lahko konča tako dobro kot tudi slabo. On: Kamorkoli se boste obrnili, se bo vaš pogled srečal s pogledom neznanke, ki se bo kar naprej pojavljala v vaši bližini. Nikar se ne izmikajte, ampak se prepustite ljubezenskemu nagonu, ki vas še ni izdal. KOZOROG Ona: Poskusili boste s presenečenjem, vendar se vam to ne bo ravno najbolj posrečilo. Toda vseeno se boste vsi prav pošteno nasmejali. Še posebej zabavno bo, ko boste odkrili, kdo vam je pri tem nagajal... On: Na poslovnem področju lahko pričakujete precejšen uspeh, ki vam bo ponovno pognal kri po žilah. A ne pozabite, da je še veliko pred vami in da tudi konkurenti še niso nehali nagajati. VODNAR Ona: Čeprav ste obljubili, da boste molčali, vam bo ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boste poskušali storjeno popraviti, vendar boste le še zaostrili zmedo. Pričakujte posledice. On: Energijo boste usmerjali v skrajno nepomembne zaplete in zamudili dogodek, ki bi lahko korenito vplival na vaše življenje. Toda na srečo boste še vedno uspeli najti karseda ugodno rešitev. Ona: Bodite pozorni na dogajanje, saj ste tik pred tem, da boste uresničili svoje ljubezensko hrepenenje. Ko se bo pokazala konkretna priložnost, nikar ne oklevajte. On: Znašli se boste sredi prave zmešnjave, za katero ne boste prav nič krivi. Vendar vam bo pomagal nekdo, od katerega tega ne bi nikoli pričakovali. Pokažite vsaj malo hvaležnosti in ne bo vam žal. 48 RUMENA STRAN Na zdravje! Nadzor je pomemben! Velenjski župan Bojan Kontič zna biti občasno hudomušen govornik, kar je dokazal tudi ne nedavnem zaključku kohezijske operacije celovite vodooskrbe v Šaleški dolini. Potem ko se je iz Vile Bianca, kjer je bila novinarska konferenca, »operacijska soba« prestavila še na letališče Lajše pri Šoštanju, je Kontič želel pomembnim poslušalcem, brez pokrival na poletni pripeki, še malo govoriti (na sliki). Ob dobri hrani in hladeči se penini v šotoru se jih je le usmilil. Ob tem se mu je ob pogledu na Uroša Rotnika v prvi vrsti, direktorja Komunalnega podjetja Velenje, utrnila še iskriva misel: z istim direktorjem so v Tešu stroški naložbe rasli, v kohezijski operaciji za oskrbo s pitno vodo pa padali. »Nadzor je pomemben!« je med drugim sporočil Kontič. RG Včasih so dejali, da voda še za v čevelj ni dobra. Danes, ko je naša okoljska zavest na nekoliko višji ravni, se bolj zavedamo te dragocene dobrine. Zato so z njo nazdravili tudi ob prireditvi, s katero so obeležili zaključek del projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle. S kozarci so trčili tudi (z leve) direktor šmarske knjižnice in kulturnega doma ter nekdanji župan Jože Čakš, županja Občine Kozje Milenca Krajnc, župani Peter Misja (Podčetrtek), Stanko Šket (Šmarje pri Jelšah), Martin Mikolič (Rogatec) in Branko Kidrič (Rogaška Slatina). Ko bo država nakazala še zadnji, manjkajoči del plačila za naložbo, pa bo gotovo čas za odpiranje penine. TS Celjski »francozi« spet v Splitu Žiga Deršek je bil pred dvema letoma eden od finalistov našega maturantskega izbora, tokrat pa smo ga zasledili kot predstavnika države na jubilejnem, 20. Mednarodnem večeru francoskih šansonov v hrvaškem Splitu. V izjemnem okolju Galerije Meštrović so v spominskem revijalnem večeru nastopili nekateri zmagovalci dosedanjih festivalov in gostje z Madžarske, iz Romunije in Slovenije. Študent Žiga se je že v gimnazijski letih dokazal kot voditelj, pevec in igralec. Tokrat je zapel šanson Michela Fugaina Une belle histoire in z interpretacijo očaral številno publiko. Tako kot mnoge bivše dijake I. gimnazije v Celju, ki so v prejšnjih letih zelo uspešno sodelovali na mednarodni prireditvi v Splitu - to so Miha Alujevič, Nuška Drašček, Anžej Dežan, Tanja Ravljen, Aleks Tovornik in Aleš Črnko -, sta tudi njega za petje francoskih šansonov navdušila profesorja Carmen in Slavko Deržek. SD Tek in praznovanje Vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju in zapriseženi maratonec Ivan Žaberl seveda ni smel manjkati na tradicionalni celjski tekaški prireditvi pred dnevom državnosti, saj jo je pripravilo »njegovo« društvo maratoncev in pohodnikov. Tokrat ga je spremljala hčerka Ivanka, ki je na ta dan praznovala 11. rojstni dan, zato so jo glasbeniki presenetili s skladbo posebej za njo. NC, foto: SHERPA Naraščaj Snežana Delakorda (desno), ki vodi podjetje za odnose z javnostmi, zadnje čase uživa predvsem v čudovitih trenutkih materinstva. Olga Petrak, zadnje čase zastopnica pacientovih pravic, je kot izkušena mama in babica seveda morala preveriti naraščaj. Moški del pa bi verjetno raje kakšno rekel še o kaki drugi temi ... NC, foto: GrupA Po mestu in na koncert Pred koncertom je čas za obhod po mestu, so ugotovili nekateri člani zasedbe Tabu, preden so v petek zvečer razvneli obiskovalce pri Vodnem stolpu. Novi pevki Evi Beus (desno) in kitaristu Tomažu Tropu se je pri pohajkovanju in tudi zvečer na odru pridružila prva pevka zasedbe Nina Vodopivec. Ker sta slednja znana celjska »žurerja«, sta lahko Evi pokazala, kje se dogajajo najbolj vroče celjske zabave. NC, foto: GrupA