651 Izvirni znanstveni članek/Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 3, 651—665 Besedilo prejeto/Received:07/2022; sprejeto/Accepted:10/2022 UDK/UDC: 272-74-45:159.97 DOI: 10.34291/BV2022/03/Slatinek © 2022 Slatinek, CC BY 4.0 Stanislav Slatinek Motnja spolne identitete: pravne dileme in pravica do poroke Gender Identity Disorder: Legal Dilemmas and the Right to Marry Povzetek: Motnja spolne identitete (disforija) pri ljudeh različne starosti preplavl- ja Evropo, sploh v zadnjem obdobju, in se uveljavlja po vsem svetu. Vsi pozitiv- ni pristopi so motivirani z željo ublažiti nezadovoljstvo, ki izhaja iz neskladja med biološkim spolom (sex) in družbenim spolom (gender), za katerega oseba čuti, da je zanjo pristnejši. Tudi kirurški posegi v telo imajo en sam namen: izboljšati življenje in lajšati simptome disforije. Kljub temu bi bilo treba mladini predvsem dopovedovati, naj ostane svoji identiteti zvesta, ker to spada k nara- vi in zdravemu človeku. Civilne zakonodaje po vsem svetu se prilagajajo težnjam sodobnega človeka po vseh pravicah, vključno s pravico do poroke. Temu tren- du liberalnih demokracij zahodnega sveta se je pridružila tudi Slovenija. Težnje po pravici do poroke za osebe z motnjo spolne identitete za Katoliško cerkev niso sprejemljive. Skupno dobro zahteva, da kanonsko pravo podpira in ščiti zakonsko zvezo med moškim in žensko kot temelj družine – osnovne celice družbe. Kanonsko pravo mora zato braniti zakonsko zvezo med moškim in žen- sko v dobro človeštva in celotne družbe. Ključne besede: motnja spolne identitete, biološki spol, družbeni spol, pravica do poroke, zakonska zveza Abstract: Gender identity disorder (gender dysphoria) in people of all ages is sweeping Europe, especially in recent times, and is gaining ground worldwide. All positive approaches are motivated by the desire to alleviate the dissatisfac- tion arising from the discrepancy between biological sex and gender, in which a person feels that he or she is more authentic. Even surgical interventions on the body have only one purpose: to improve life and alleviate symptoms of dysphoria. Nevertheless, above all, young people should be told to remain true to their identity, because that is what belongs to nature and to a healthy per- son. Civil laws all over the world are adapting to modern man’s aspirations for all rights, including the right to marry. Slovenia has joined this trend in the lib- eral democracies of the Western world. The aspirations for the right to marry 652 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 3 for persons who have a gender identity disorder are not acceptable to the Catholic Church. The common good demands that canon law also upholds and protects marriage between a man and a woman as the foundation of the fam- ily, the basic unit of society. Canon law must therefore defend marriage be- tween a man and a woman for the good of humanity and society as a whole. Keywords: gender identity disorder, biological sex, social sex, right to marriage, marriage 1. Uvod Neskladja med biološkim spolom (sex) in družbenim spolom (gender) so vse po- gostejša. Težave s sprejemanjem svoje naravne spolne identitete dotične osebe doživljajo kot intenzivno eksistencialno nelagodje. Začne se lahko že v zgodnjem otroštvu, v času pubertete ali celo pozneje – in zahteva strokovno pomoč. Psiholo- ška pomoč je bistvenega pomena in v mnogih primerih, zlasti pri mlajših osebah, dobra psihoterapija to motnjo lahko pomaga premagovati – ali jo vsaj narediti obvladljivo tako na osebni kot družbeni ravni. V nekaterih primerih se ljudje zate- kajo k zahtevnejšim rešitvam, vključno z medicinsko ali kirurško spremembo spola. Psihološka motnja spolne identitete se v strokovni literaturi imenuje disforija spola. Osebi daje občutek, kot da je ,v kletki‘ svojega biološkega spola (moškega ali ženskega) – in zato čuti neustavljivo željo po rešitvi (Moia 2022, 48). Številni avtorji (Esolen 2020; Soh 2021, 139–189) na poglobljen način predstavljajo ugo- tovitve v diagnostiki zdravljenja motenj spolne identitete in psihoseksualnih težav pri otrocih in mladostnikih. Zaskrbljujoči so tudi podatki Gallup, da ima motnjo spolne identitete kar 21 % mladostnikov v ZDA, ki so rojeni med letoma 1997 in 2007. Rigobello in Gamba pa menita, da je disforija spola na srečo redka – en pri- mer na devet tisoč ljudi –, vendar obstaja (2022). Čeprav stroka še vedno ne ve, kaj jo povzroča, 1 gre za pravo patologijo, ki se je je treba lotiti – tako v družbi kakor v Cerkvi – na resen način: z znanstvenim pristopom, človeško bližino, razumeva- njem, ne da bi koga demonizirali. Mnoge ljudi vodi v težke odločitve – od hrepe- nenja po poroki, želje po telesni operaciji, do poskusov samomora in končanja lastnega življenja. 2. Pravica do človeškega dostojanstva Jasno je, da imajo vsi ljudje pravico do človeškega dostojanstva. Katoliški avtorji poudarjajo, da so tudi ljudje z motnjo spolne identitete Božji otroci in osebe s člo- veškim dostojanstvom – deležni so brezmejne ljubezni nebeškega Očeta, kar daje 1 Po mnenju nekaterih avtorjev je motnja spolne identitete posledica konflikta z materjo ali očetom ali z vrstniki istega naravnega spola, vendar je po njihovi oceni ta konflikt mogoče rešiti tudi drugače. Za poglobitev: Rigobello in Gamba 2022. 653 653 Stanislav Slatinek - Motnja spolne identitete... njihovemu dostojanstvu poseben pečat (Frančišek 2016, tč. 323; Ciccone 1970). Če so krščeni, so torej poklicani, da živijo po veri in v življenju Cerkve sodelujejo. Mnogi po naporni poti iskanja spolne identitete tudi pridejo do jasnejše duhov- nosti in smisla življenja. Kljub temu so nekateri avtorji (Nealy 2018) razpeti med spoštovanjem in dostojanstvom, ki ju je treba priznati vsaki ženski in vsakemu moškemu ne glede na njuno spolno usmerjenost, ter prizadevanjem, da bi sprejeli njuno zgodovino in načine reševanja motnje spolne identitete. Ko gre za hormonsko zdravljenje ali kirurške operacije za spremembo spola, med strokovnjaki ni soglasja. Mnogi (Ciccone 1970; Nealy 2018; Nobile 2022) so prepričani, da vsi ti medicinski posegi telo uničujejo – ne da bi neskladje med te- lesom in psiho res odpravili. Drugi (Moia 2022) odobravajo tudi medicinske pose- ge, da le ne pride do tesnobe in obupa. Spet drugi (Ronchi in Napoletano 2021) pričakujejo, da bodo medicinski in kirurški posegi za spremembo telesnega videza boleč konflikt med biološkim spolom in spolno identiteto lahko razrešili, zato so takim posegom naklonjeni – in jih razlagajo kot paliativno terapijo, ki si prizadeva izboljšati kakovost življenja in dostojanstvu osebe najbolje ustreza. Priporočajo celo kirurške operacije, samo da bi se kakovost življenja oseb, ki se počutijo dru- gače kot njihovo biološko telo, izboljšala. 2 Za katoliške avtorje (Soh 2021; Moia 2022) je vsako spreminjanje spola tvegano dejanje. Biološki spol nakazuje spolno identiteto osebe. Trdijo, da se spolna iden- titeta nahaja v razumni duši, ki telo obvešča – in mu sporoča njegovo identiteto. Med telesom in dušo je treba iskati skladnost. V tem smislu sta moški in ženski spol naravni biološki danosti, ki v človeško naravo vtisneta svoj značaj in jo obli- kujeta tako, da je oseba lahko moški ali ženska. Zato se mora vse, kar je povezano s spolom, s tem spolom strinjati. Za moški ali ženski spol morajo biti primarne in sekundarne spolne značilnosti take, da odražajo moškega ali žensko tudi na psi- hološkem in vedenjskem področju. Zato hormonsko zdravljenje in kirurški posegi za spremembo spola pri reševanju disforije spola po mnenju katoliških avtorjev bistveno ne pomagajo. Svetujejo takšen način življenja, ki bo bolj človeški in bo resnično podelil dostojanstvo njihovemu zemeljskemu potovanju. Kljub temu so tudi med njimi zagovorniki stališč, da je lahko tudi kirurška operacija način, da se osebi simptome nevzdržne situacije pomaga ublažiti (Ronchi in Napoletano 2021). Prav tako so mnenja deljena glede zdravljenja disforije spola z blokado puber- tete pri dečkih ali deklicah. Večina (Dèttore, Ristori in Antonelli 2015; Cascioli 2022) pa meni, da je uporaba triptorelina, ki pubertetni razvoj mladostnika blokira, do- 2 Prva presaditev maternice, ki je bila uspešno izvedena v Italiji, se je zgodila v transplantacijskem centru Policlinico di Catania, 21. avgusta 2020. Pacientka je bila 30-letna ženska z absolutno neplodnostjo materničnega faktorja. V teku pa so tudi znanstvene raziskave o možnosti izvajanja presaditev maternice v biološke moške, ki se čutijo kot ženske. V teh primerih ne gre toliko za rojevanje novih življenj, kolikor za izboljšanje življenja teh oseb, saj so prepričani, da bi presaditev maternice in nožnice njihovemu spolnemu življenju in občutku ženskosti koristila – kirurški posegi naj bi kakovost njihovega življenja izboljšali. Vsekakor je vprašanje varnosti posega v biološko moško telo bolj zapleteno – in tveganje večje – kot izvajanje presaditve maternice v ženskem telesu. Če bodo moški, ki se čutijo ,ženske‘, po vsem svetu postopoma upravičeni do enakih pravic kot tako imenovane biološke ženske, se bo zahtevi po presaditvi maternice težko izogniti. Za poglobitev: Ronchi in Napoletano 2021. 654 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 3 voljena le v zelo redkih primerih. Pri takem zdravljenju se namreč pogosto pojavl- jajo negativni učinki – npr. možganska kap, bolezni srca, omotica, glavoboli, slabost, nespečnost, utrujenost itd. Pri mnogih mladoletnikih se sproži psihoza, ki med telesom in dušo povzroča še večje neskladje. Blokada pubertete lahko obenem ogrozi razvoj tistih delov možganov, ki prispevajo k strukturiranju spolne identite- te. Zato ti avtorji uporabo triptorelina odsvetujejo. Otroku je bolje pomagati, da mirno spozna, da je po svoji biološki naravi moški ali ženska. Vsako spreminjanje biološkega spola je po mnenju teh avtorjev v nasprotju z dostojanstvom osebe. V večini primerov je zato za mladostnike, ki trpijo za disforijo spola, psihološko spremljanje najboljša pomoč (Di Gregorio 2019; Moia 2022, 123). Strokovne štu- dije kažejo, da približno 80 % mladostnikov z motnjo spolne identitete uspe tako svoj problem rešiti – zato strokovnjaki kirurški poseg odsvetujejo. Ugotovitve ka- žejo, da s pomočjo psihološkega spremljanja problem disforije spola ob koncu adolescence izzveni. Izkušnje potrjujejo, da so učinki psihološkega spremljanja zelo pozitivni – ker so podlaga za to, da se v ljudeh ohranja dostojanstvo in smisel življenja. 3. Motnja spolne identitete v dokumentih Cerkve Kongregacija za katoliško vzgojo 3 v okviru svojih pristojnosti ponuja nekaj razmi- slekov v zvezi z vprašanji o človeški spolni identiteti, o kateri se danes največ go- vori. Pred očmi ima teorijo družbenega spola (gender) – ta je nastala v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in se osredotočila na možnost posameznikov, da svoja spolna nagnjenja določijo sami. Ta ideologija poziva k javnemu priznanju svobodne izbire spola, ki se s časom lahko tudi spreminja. KKV se ob tem pojavu sklicuje na ugotovitve medicine in poudarja: »Z genetskega vidika so celice moškega (ki vsebujejo kromosome XY) različne od celic ženske (ki imajo kromosome XX) že od spočetja. V primeru spolne nedoločenosti pa posreduje medicina s terapijo. V teh posebnih okoliščinah niti starši in še manj družba ne morejo poljubno izbirati, ampak s terapevtskim ciljem posreduje medicinska znanost ali pa se na najmanj invaziven način na osnovi objektivnih parametrov skuša dokopati do prvotne istovetnosti.« (KKV 2019, tč. 24) Zato KKV spodbuja vse, ki so prežeti s krščanskim pogledom na življenje, da ne podležejo skušnjavi svobodne izbire spola, ki želi spolno različnost med moškim in žensko zanikati ali preseči, ampak podprejo vsa prizadevanja Cerkve, da ima človek naravo, ki jo mora spoštovati – in s katero ne more upravljati, kot mu je všeč (tč. 22). 3 Z objavo Apostolske konstitucije „Predicate evangelium“ 19. 3. 2022 se je Kongregacija za katoliško vzgojo (Congregatio de Institutione Catholica) preimenovala v Dikasterij za kulturo in vzgojo (Dicastero per la Cultura e l’Educazione). 655 655 Stanislav Slatinek - Motnja spolne identitete... Proti tako imenovani teoriji spola sta se v zadnjem času izoblikovala dva pogle- da: tradicionalni pogled papežev Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. in pa nekoliko sodobnejši pogled papeža Frančiška. 3.1 Učenje papežev sv. Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. Glede na učenje sv. Janeza Pavla II. se zdijo vse rešitve, ki spremembo spola (od hormonskega zdravljenja do kirurških operacij) podpirajo, v nasprotju z naravno moralo. Ker biološki spol določa identiteto osebe, sveti papež poudarja, da mora oseba svoj biološki spol v celoti priznati in se biološki kromosomski realnosti pri- lagoditi. Kromosomi, ki identiteto osebe določajo, ne morejo biti napačni – lahko pa je napačen um osebe, ki svoje spolne resničnosti noče sprejeti. Sveti papež Janez Pavel II. poudarja tradicionalni nauk KC, da je človek ustvarjen kot »mož in žena« (KKC, tč. 355) in da je »sposoben spoznati samega sebe« (357). »Biti mož in biti žena je nekaj dobrega« (369), saj sta hkrati »enaka kot osebi in komplementarna (dopolnjujoča se) kot moški in ženska« (372). Človek je po svoji telesni zgradbi moški ali ženska (Janez Pavel II. 2003, 397) – in tak naj tudi ostane. Podobno je učil zaslužni papež Benedikt XVI. Že leta 1991 – ko je bil še prefekt Kongregacije za nauk vere – je nemške škofe v posebnem pismu svaril pred cer- kvenimi porokami oseb, ki so s kirurškim posegom svoj biološki spol spremenile. 4 Kasneje, leta 2000, je ista kongregacija na to temo izdala uradni dokument, ki je zaradi občutljivosti materije ostal zaupen. Papež Benedikt XVI. je o tej problema- tiki odkriteje spregovoril v nemškem zveznem parlamentu v Berlinu leta 2011 – in poudaril, da »ima človek naravo, ki jo mora spoštovati in ki je ne sme po mili volji manipulirati« (2011b, 14). To misel je ponovil še leta 2012: »Spol ni več izvorna danost narave, /…/ temveč družbena vloga, o kateri odloča človek sam. /…/ Globoka zmotnost te teorije in antropološke revo- lucije je očitna. Človek izpodbija, da ima naravo, ki jo vnaprej določa nje- gova telesnost, ki je značilna za človeško bitje. Zanika svojo lastno naravo in se odloča, da mu ni dana kot vnaprej določeno dejstvo, temveč da jo ustvarja sam. V skladu s svetopisemskim opisom stvarjenja je bistvo člo- veškega bitja, da ga je Bog ustvaril kot moškega in žensko. Ta dvojnost je za človeka bistvena. Prav ta dvojnost je izhodišče, ki se postavlja pod vpra- šaj. To, kar beremo v poročilu o stvarjenju, ne velja več: ›Ustvaril je mo- 4 Moia v svoji knjigi navaja vsebino pisma, ki ga je kardinal Ratzinger poslal nemškim škofom: »Eccel- lenza reverendissima, la Congregazione per il culto divino e la disciplina dei Sacramenti ha inoltrato per ragioni di competenza la lettera della Conferenza Episcopale Tedesca del 16 Aprile 1991 (S 2094/91) a questo Dicastero. Nella lettera è stato posto il quesito se è da ritenersi possibile ammettere al matri- monio canonico una persona che ha subito un intervento clinico e chirurgico, ottenendo il cambia- mento del suo fenotipo genitale, ossia assumendo le caratteristiche tipiche del sesso femminile. Dopo un attento esame della documentazione allegata alla richiesta, ci sembra appropriato ritenere che nel caso esposto debba trattarsi nella fattispecie di transessualismo nel vero senso del termine. Infatti, si tratta di una persona che in base ai criteri biologici è da attribuirsi certamente a un sesso, mentre si sente psicologicamente appartenente ad sesso opposto. Gli interventi medici attuati hanno cambiato unicamente il fenotipo, adeguandolo al sesso oposto. Pertanto non è possibile ammettere questa per- sona alla celebrazione sacramentale del matrimonio, in quanto contrarrebbe le nozze con una persona che biologicamente appartiene al suo stesso sesso. Città del Vaticano, 28 Maggio 1991.« (2022, 30–31) 656 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 3 škega in žensko.‹ (1 Mz 1,27) Ne, zdaj velja, da ni On tisti, ki ju je ustvaril kot moškega in žensko, ampak je to do zdaj določala družba, zdaj pa o tem odločamo mi sami. Moški in ženska kot stvarnost stvarstva, kot narava člo- veške osebe, ne obstajata več. Človek izpodbija svojo naravo. /…/ Sedaj obstaja le abstraktni človek, ki si nekaj izbere za svojo naravo.« (2012) Tudi Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev v Listini zdravstvenih de- lavcev navaja, da spreminjanja telesne celovitosti osebe iz razlogov, ki niso izključ- no terapevtski, ni mogoče upravičiti. Terapevtsko spreminjanje telesa se lahko upraviči le v primerih duševnega trpljenja in duhovnega nelagodja, ki izvira iz te- lesne okvare ali poškodbe (PPZD 2016, tč. 88). Italijanska škofovska konferenca je leta 2003 izdala negativno noto o možnosti sklepanja zakonske zveze za osebe, ki so se podvrgle kirurški operaciji spola. 5 Kirurška operacija spola poskuša spremeniti sekundarne značilnosti, ki so lastne biološkemu spolu moškega ali ženske. Oseba se odloči za dejanje, ki je v nasprotju z njeno lastno identiteto. Zato je po mnenju papežev sv. Janeza Pavla II. in Bene- dikta XVI. vsako spreminjanje spola slabo dejanje – doseči hoče cilj, ki je v naspro- tju z biološko identiteto osebe. Ker je sprememba spola po svoji naravi neurejeno dejanje, je ni mogoče izvesti moralno – niti z najboljšim namenom in niti v poseb- nih okoliščinah. Sprememba spola ni zakonita niti zaradi preprečitve samomora ali zato, da bi se doseglo dobro počutje osebe. Spreminjanje spola ima lahko zelo negativne posledice pri vzgoji otrok. Gre za slab zgled – že zato, ker otroci potre- bujejo očeta, ki je moški, in mamo, ki je ženska. Vsaka nejasnost na tem področju je lahko za vzgojo otrok velika ovira. 3.2 Učenje papeža Frančiška Papež Frančišek se v devetletnem pontifikatu do tako imenovane motnje spolne identitete v javnih nastopih ni nikoli opredelil. Pet mesecev po izvolitvi je dejal, da mora družba v polnosti sprejeti ljudi z drugačno spolno orientacijo. Med poletom iz Brazilije v Rim je papež Frančišek novinarje presenetil z izjavo, da ljudi z drugačno spolno orientacijo ne smemo soditi ali jih potiskati na rob družbe. Zavzel je torej veliko bolj spravljivo stališče kot njegova predhodnika. S svojimi nastopi, izjavami in dejanji v učenje Cerkve ves čas vnaša ,usmiljen‘ pogled do ljudi, ki so drugačni. Osebe, ki trpijo zaradi motnje spolne identitete, si prizadevajo doseči pravice, ki jih imajo drugi ljudje, vključno s pravico do poroke. Papež Frančišek podpira vsa prizadevanja, da se položaj ljudi z različno spolno usmerjenostjo izboljša – vendar ne tako, da bi se jih pripuščalo k poroki. Potrebno je »ustrezno sprejemanje la- stnega telesa« (2015, tč. 155) in spoštovanje »svoje narave take, kot je bila ustvar- jena« (2016, tč. 55). To misel je ponovil tudi na povratku z apostolskega potovanja 5 Italijanska škofovska konferenca je v posebnem pismu („Lettera n. 72/03 del 21 gennaio 2003“) župnikom naročila, da naj pri osebah, ki so kirurško spremenile spol, v krstno knjigo pod opombo zapišejo civilne učinke njihovega spremenjenega statusa – z navedbo datuma in številko protokola pristojnega civilnega urada. Na to opombo pa se oseba, ki je spremenila spol – če bi kasneje želela skleniti zakonsko zvezo z osebo, ki je biološko istega spola, kot je bila sama pred kirurško spremembo – ne more sklicevati. Za poglobitev gl. IŠK 2003. 657 657 Stanislav Slatinek - Motnja spolne identitete... na Slovaškem leta 2021 in poudaril, da je zakonska zveza zakrament med moškim in žensko. Ljudem z različno spolno usmerjenostjo pa je treba pomagati in jih ne obsojati, ker so naši bratje in sestre (Frančišek 2021). 6 Papež torej zagovarja pa- storalno skrb, ki zna spremljati vsakogar. 7 Gre za usmiljenje, ki je znamenje Oče- tove ljubezni (Rusconi 2022). Božji ,slog‘ je »bližina, usmiljenje in nežnost« – saj se Bog »z ljubeznijo približuje vsakemu svojemu otroku. Njegovo srce je odprto za vse in vsakogar. On je Oče.« (James 2022) 4. Zaščita temeljnih človekovih pravic 4.1 Pravica do pravnega priznanja spola oz. do spremembe spola Pravno priznanje spola (ang. legal gender recognition) je postopek priznanja spol- ne identitete posameznika oz. posameznice na osnovi samoopredelitve. Na zah- tevo osebe sledi sprememba imena ter uradnih podatkov o spolu v uradnih do- kumentih in registrih. Pravno priznanje spola temelji na pravici do spolne samo- opredelitve (ang. self-determination) oz. na osebni odločitvi za pravno priznanje spola. Številne države (Argentina, Danska, Irska, Malta, Italija) v skladu s človeko- vimi pravicami pravno priznanje spola na podlagi samoopredelitve omogočajo. 8 Tudi številni avtorji (Koletnik, Grm Evan in Gračnin 2016; Lovšin 2018) menijo, da je označevanje neke osebe za moškega ali žensko družbena odločitev – in da ima vsaka oseba temeljno pravico, da svoj spol določi sama. Slovenska pravna terminologija izraza ,pravno priznanje spola‘ ne pozna, ampak uporablja izraz ,sprememba spola‘. V skladu s slovensko zakonodajo oseba, ki želi spremembo spola, upravni enoti predloži potrdilo pristojnega zdravnika ali zdrav- stvene ustanove, iz katere je ta želja razvidna. Potrdilo običajno izda psihiater na podlagi diagnoze zdravniškega konzilija o motnji spolne identitete. Za spremembo spola v Sloveniji ni potreben operativni poseg, v okviru katerega bi se zunanji spol- ni znaki spremenili (Smrkolj 2011, 28) in dosegla trajna neplodnost (Drobež 2018, 27). Sprememba spola se v Sloveniji samo vpiše v matični register o rojstvu – s podatkom o novem spolu, kar je tudi podlaga za določitev novega EMŠA (Istanič 2017, 20–21). Slovenija se je kot podpisnica EKČP 9 obvezala, da bo vsem državl- 6 Podobno razmišlja tudi škof Joseph Maria Bonnemain (škofija Chur, Švica). Objavil je dokument z izja- vami, ki jih morajo podpisati vsi njegovi duhovniki. Primeri takšnih izjav: »Kot človekovo pravico prizna- vam zlasti pravico do spolne samoopredelitve; v pastoralnih pogovorih ne bom govoril o vprašanjih spolnosti; izključujem vse oblike diskriminacije na podlagi spolne usmeritve ali identitete.« Za poglobitev gl. Cascioli 2022. 7 Alessia Nobile v svoji knjigi La bambina invisibile, ki je izšla pri založbi Castelvecchi, pripoveduje o svojem otroštvu, v katerem pride do spoznanja, da je njeno telo le lupina – saj ima v resnici žensko dušo. Ales- sia mora svoje življenje vsak dan znova najti, na svoji poti pa se srečuje z bridko osamljenostjo in željo po sprejetosti. Papež Frančišek jo je 24. junija 2022 sprejel v osebno avdienco – in ji rekel: »Bodi to, kar si, in ne glej na predsodke Cerkve.« Za poglobitev gl. Nobile 2022. 8 Italijanski senat je 14. aprila 1982 odobril zakon št. 164 z naslovom „Norme in materia di rattificazione di attrribuzione di sesso“, ki omogoča spremembo spola (Pertini 1982, 2879). 9 Slovenija je kot članica Sveta Evrope EKČP ratificirala 28. 6. 1994. 658 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 3 janom omogočala hiter, transparenten in dostopen načina za spremembo spola v uradnih osebnih dokumentih (Lovšin 2018, 28–29), če bodo to želeli. 4.2 Pravica do sobivanja oz. pravica do poroke V številnih evropskih državah imajo ljudje zagotovljeno pravico do sobivanja. Na ta način jim država zagotovi varnost glede zdravstvenih storitev, dedovanja in drugih pravic. Slovenska zakonodaja ureja pravico staršev do sobivanja z bolnim otrokom v zdravstvenem zavodu ali zdravilišču (ZZVZZ 1992, čl. 23). 10 Pravico do sobivanja podpira tudi Sveti sedež in državne oblasti spodbuja, da tako pomagajo ljudem, ki si želijo bivati skupaj in si med seboj pomagati. Pravica do sobivanja pa ne vključuje pravice do poroke. Starodavna pravica do poroke (ius connubii) se po mnenju zaslužnega papeža Benedikta XVI. v polnosti uresničuje le tako, kakor uči KC – torej kot svobodna pri- volitev moškega in ženske. Če zaročencema potrebna sposobnost in volja za zakon manjka, zakona ni. Zato je treba pravico do poroke braniti pred vsako dvoumno- stjo, kdo jo lahko sklene – kajti škoda, ki jo prizadene, je dejansko rana, ki priza- dene ne samo KC, temveč tudi družbo kot tako (Benedikt XVI. 2011a, 109–110). Tudi v EKČP je pravica do poroke 11 opredeljena v tradicionalnem smislu – kot zveza med partnerjema različnih spolov, torej kot zveza med moškim in žensko. Ker pa sodišče EU pojem ,zakonec‘ razlaga kot spolno nevtralen, lahko zajema tudi zakonca istega spola. Državam v Evropi se kljub temu dopušča, da svojo zakono- dajo oblikujejo same – in ljudem omogočajo registrirana partnerstva 12 ali zakonsko zvezo. Med evropskimi državami se še ni oblikoval normativni konsenz, ki bi zah- teval razširjeno razlago 12. člena EKČP kot pravno obveznost držav pogodbenic, da priznajo možnost poroke tudi osebam z motnjo spolne identitete. Zato se na ESČP obrača vedno več pritožnikov, ki trdijo, da so jim zaradi nepriznavanja pravi- ce do poroke zanikane specifične pravne pravice in privilegiji, ki pripadajo poro- čenim osebam (Švarc 2010, 26). Mnogi pritožniki se v pritožbah sklicujejo na sod- bo Vrhovnega sodišča ZDA iz leta 2015, ki je odločilo, da imajo vse ameriške zvezne države ustavno dolžnost svojim državljanom, ne glede na spol, zagotoviti pravico do poroke. Upajo, da ne bodo izključeni iz ene najstarejših civilizacijskih institucij (Kogovšek Šalamon 2015, 31). KC in večina držav, ki so podpisnice EKČP , še vedno zagovarja tradicionalno insti- tucijo zakonske zveze kot zveze med moškim in žensko. Pri tem se poudarja stabil- nost in odgovornost bioloških staršev, trajna in stabilna družinska struktura za var- stvo otrok, koristne vezi med starši in njihovimi biološkimi otroki ter pomen odgo- vorne vzgoje, ki jo otrokom lahko nudita samo biološka starša. Nobenemu od na- 10 Zakon kot upravičence navaja starše, rejnika, skrbnika, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar sobiva ob otroku svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. 11 Article 12 – Right to marry: Men and women of marriageable age have the right to marry and to found a family, according to the national laws governing the exercise of this right. 12 V Sloveniji je bil leta 2005 sprejet Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (ZRIPS). Postopek registracije se lahko opravi v uradnih prostorih, ki jih določi načelnik pristojne upravne enote, in v času, ki ga ta določi v okviru uradnih ur. Za poglobitev gl. Kogovšek 2009, 12–14. 659 659 Stanislav Slatinek - Motnja spolne identitete... vedenih argumentov pa osebe z motnjo spolne identitete ne pritrdijo – v svoj za- govor poudarjajo, da spol staršev pri razvoju otroka sploh ni pomemben in da so tudi osebe z motnjo spolne identitete zakonske pravice in dolžnosti sposobne iz- polnjevati. Njihovo bistveno sporočilo je, da bi se morala pravica do poroke omo- gočiti vsem, ne glede na spol, ker se s poroko združita dva enakovredna partnerja. 5. Pravica do poroke v kanonskem pravu Pravica do poroke je v skladu s kanonskim pravom v KC pridržana zvezi »moža in žene« (vir et mulier) »in je po svoji naravi naravnana v blagor zakoncev in roditev ter vzgojo otrok« (kan. 1055). Zakonska zveza nastane s privolitvijo (kan. 1057) na podlagi načrta Boga, ki je moškega in žensko ustvaril in jima dal moč, da za vedno združita naravne in dopolnjevalne razsežnosti, ki jih imata kot osebi. Kanonsko- pravne razsežnosti zakona v dobrinah kot naravna sposobnost za roditev otrok, medsebojna zvestoba in nerazvezljivost so za KC srčika nauka o zakonu. Zato je vsak poskus, da bi se pravica do poroke od tradicionalnega nauka Cerkve – da je zakonska zveza mogoča le med partnerjema različnih bioloških spolov – oddaljila, za kanonsko pravo nesprejemljiv. Vir mnogih nesporazumov so prav tako vsi bla- goslovi zvez, ki niso heterogene in želijo zakonski blagoslov za moškega in žensko, združena v zakramentu zakonske zveze, posnemati. 13 Razglasitev nezakonitosti blagoslavljanja zvez, ki niso heterogene, ni mišljena kot nepravična diskriminacija, temveč kot opozorilo glede resnice zakonske zveze – in tega, kar globoko ustreza bistvu zakramenta zakona, kot to razume Cerkev (KNV 2021). Sodobna družba skuša s poudarjanjem človekovih pravic kljub temu doseči, da bi se pravica do cerkvene poroke omogočila vsem ne glede na njihovo spolno usmerjenost. Gre za napačne predstave o naravnem redu in bistvu zakonske zveze. »Ljudje iztegnejo roke, da bi prijeli skalo, a ne prijemajo ničesar drugega kot zrak,« meni ameriški pisatelj Anthony Esolen (2020, 51). Za razumevanje resnice o zakonski zvezi je treba analizirati nekatera dejstva kanonskega prava, ki so tesno povezana tudi z vprašanjem motnje spolne identitete. 5.1 Nesposobni za sklenitev zakona zaradi psihičnih vzrokov Primer: Če bi se ženska želela poročiti z moškim, ki se počuti kot ženska, ali moški z žensko, ki se počuti kot moški, oboje tudi brez kirurške spremembe sekundarnih spolnih znakov, bi bila taka zakonska zveza de facto nična po kan. 1095, tč. 3 ZCP . Zakonca bi bila namreč nesposobna sprejeti bistvene zakonske obveznosti zaradi psihičnih vzrokov. Zakonska zveza zahteva dopolnjevanje med moškim in žensko – ne le na telesni, 13 Praksa blagoslavljanja novoporočencev domnevno izhaja iz apostolskih časov. Šele od začetka 4. stolet- ja dalje obstajajo zanesljivi viri o molitvah in blagoslovu, s katerimi so novoporočence pospremili v za- konski stan. Za poglobitev: Saje 2019, 991–994. V zadnjem času nekateri duhovniki blagoslavljajo tudi istospolne zveze. V župniji sv. Lovrenca (škofija Bologna) je duhovnik Gabriele Davalli, ki je tudi direktor škofijskega urada za pastoralo družine, 11. 6. 2022 vodil ,blagoslov‘ za zunajzakonsko pot, ki sta jo potrdila Pietro Morotti in Giacomo Spagnoli. Za poglobitev gl. Scrosati 2022. 660 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 3 temveč tudi na psihološki ravni. Ženska potrebuje moškega, da se ji podari kot mo- ški, in obratno. To pomeni popolno zavedanje – in tudi sprejemanje – lastne mo- škosti ali ženskosti. Poleg tega je zakonska ljubezen popolno vzajemno sprejeman- je drugega. Da lahko oseba drugega sprejema v njegovi drugačnosti, mora najprej sprejeti sama sebe – zakonska zveza pomeni tudi popolno vzajemno podaritev samega sebe. Zato oseba z motnjo spolne identitete takšne ljubezni ni sposobna: je namreč v sporu s seboj, je »raztrgana zaradi zavračanja vsega, kar v njej pred- stavlja moško ali žensko naravno spolnost« (Moia 2022, 40). Zato sebe ne more v celoti posedovati – in česar ne poseduje v celoti, ne more v celoti niti dati. 5.2 Zmota v osebi ali zvijačna prevara Primer: Če bi se ženska pretvarjala, da je moški, in bi se želela poročiti z drugo žensko, ali če bi se moški pretvarjal, da je ženska, in bi se hotel poročiti z drugim moškim, bi bila poroka v tem primeru de iure nična, torej neobstoječa, saj je razlika v naravnem spolu med ženinom in nevesto za veljavno sklenitev zakonske zveze v KC osnova (kan. 1055). Dejansko bi v tem primeru šlo za poroko dveh oseb, ki sta istega biološkega spola. Civilne zakonodaje v liberalnih demokracijah zahodnega sveta, katerega del je tudi Slovenija, so takim porokam vedno bolj naklonjene. 14 Če pretvarjanje o resničnem biološkem spolu drugemu zakoncu ne bi bilo znano, bi to za kanonsko pravo lahko predstavljalo hibo v privolitvi zaradi zmote v osebi (kan. 1097, § 1) ali hibo v privolitvi zaradi zvijačne prevare (kan. 1098). Številne tožbe za ničnost zakona razodevajo razočaranje, ker je bil nekdo zaradi ,zmote v osebi‘ ali ,zvijačne prevare‘ pahnjen v nesrečen zakon. S tožbami zakon- ci navadno prosijo Cerkev, naj jim pomaga najti možne poti za odgovor Bogu – in za osebno rast. Ta dejstva so za dušno pastirstvo velik izziv, saj bo pri konkretnem pastoralnem načrtovanju vse to treba nujno upoštevati (Slatinek 2018, 407). Pa- pež Frančišek je prav v želji, da bi se zakonske pravde obravnavale hitreje, uvedel še kratek postopek ničnosti pred škofom (Valentan 2016) – in med razlogi, ko se ničnost zakona ugotavlja na ta način, navedel tudi »zmoto, ki vpliva na voljo; zvi- jačno prikrivanje neplodnosti; krščanskemu zakonu popolnoma tuj razlog za po- roko«. V tožbenih spisih je nesposobnost mnogih zakoncev za sklenitev cerkvene- ga zakona zaznavna pogosto. 5.3 Nezmožnost spolne združitve pred sklenitvijo zakonske zveze Primer: Če bi si ženska ali moški pred sklenitvijo zakonske zveze svoj biološki spol s kirurško operacijo spremenil, zakonske zveze ne bi mogel veljavno skleniti, ker bi ga oviral razdiralni zadržek nezmožnosti spolne združitve (kan. 1084, § 1–2). S kirurško operacijo biološkega spola oseba zavrača naravni red, ki ga je Stvarnik položil v njeno telo. S svojim ravnanjem prav tako nasprotuje Božji volji glede zakon- 14 US RS je 16. junija 2022 sprejelo odločbo (U-I-486/20-14 Up-572/18-36), v kateri je presodilo, da je dosedanja ureditev zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene v neskladju z Ustavo. US je zato odločilo, da mora Državni zbor ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku šestih mesecev od objave odločbe v UL RS (3. točka izreka). To pomeni, da bosta lahko zakonsko zvezo v Sloveniji po učinkovanju te odločbe US sklenila tudi osebi istega spola. 661 661 Stanislav Slatinek - Motnja spolne identitete... ske zveze, da jo po Božjem načrtu lahko v KC skleneta samo dve osebi, ki sta biološko različnega spola (kan. 1055). Osebe, ki so svoj biološki spol s kirurškim posegom spremenile, zato za zakonski odnos niso sposobne – ker ne zmorejo dejanj, ki so med zakonci sama po sebi primerna za roditev otrok. Nezmožnost spolne združitve je položaj, ki je v nasprotju s samo naravo zakonske zveze, ki po svoji naravi možnost spolne združitve med partnerjema predvideva (Kowal 2012, 447). Gre za dejanje telesne spolne združitve moškega in ženske na ,človeški način‘ (humano modo), kot ,človeško dejanje‘ (atto umano), iz katerega običajno izhaja spočetje potomca (456– 459). Sposobnost opraviti takšno dejanje je za zakonsko zvezo med drugim nedvom- no bistvenega pomena. Nezmožnost spolne združitve (impotentia coeundi) 15 je pri moškem ali ženski, ki sta s kirurško operacijo svoj biološki spol spremenila, lahko organske (kirurška pomanjkljivost pri spreminjanju moškega ali ženskega spolnega organa) ali funkcionalne narave (psihične motnje, ki ovirajo spolne procese). 5.4 Nezmožnost spolne združitve po sklenitvi zakonske zveze Primer: Če je bila zakonska zveza sklenjena veljavno, pozneje pa bi mož (ali žena) s kirurško operacijo svoj biološki spol spremenil/a, bi zakonska zveza, sklenjena v KC, kljub temu de iure ostala po kanonskem pravu veljavna. Mnogi poročeni možje motnjo spolne identitete rešujejo s kirurško spremembo spola. Mnoge žene to odločitev sprejemajo – in s svojim možem, ki je s spremembo svojega biološkega spola postal ,ženska‘, živijo še naprej (Moia 2022, 56–124). Pogo- sto gre za verne zakonce, ki živijo mirno življenje in so med ljudmi na dobrem glasu. V takem primeru moški in ženska ostaneta poročena – tudi če eden od njiju s spre - membo svojega biološkega spola utrpi hudo travmo ali pohabljenje ali se zaradi tega pri njem pojavijo telesne ali duševne patologije. Skupno življenje takih zakoncev se lahko nadaljuje tudi po kirurških posegih za prilagoditev sekundarnih znakov biolo- škega spola spolni identiteti, ki jo zakonec čuti kot pristnejšo. Motnje spolne identi- tete so običajno v osebi močno zakoreninjene. Ko motnja spolne identitete v svoji resnosti izbruhne do take mere, da mož/žena zaprosi za kirurški poseg za spremem- bo biološkega spola, bi bilo mogoče celo dvomiti, da je bila taka zakonska zveza – ra- zen cerkvenega obreda in formalnosti – resnično prava zakonska zveza, zveza moške- ga in ženske. Biti moški ali biti ženska je veliko več kot imeti tako ali drugače obliko- vano telo – in celo več kot možnost za spolno intimnost (D‘Auria 2014, 241–260). Vezi naklonjenosti, skupnega življenja in medsebojnega občestva se sicer po mnenju nekaterih avtorjev lahko nadaljujejo tudi po kirurških posegih za prilago- ditev telesnega spola tisti spolni identiteti, ki jo oseba čuti kot pristnejšo. Da bo tak zakon resnično ostal, ni nobene gotovosti. Za navezanost in mirno sobivanje zakoncev sta potrebna sposobnost pristnega podarjanja sebe in psihološko rav- novesje – ki ga oseba z motnjo spolne identitete v resnici nima. 15 Kongregacija za nauk vere je pojem ,impotence‘ oz. nezmožnosti spolne združitve razložila takole: »1. Utrum impotentia, quae matrimonium dirimit, consistat in incapacitate, antecedenti quidem et per- petua, sive absoluta sive relativa, perficiendi copulam coniugalem. 2. Quatenus affirmative, utrum ad copulam coniugalem requiratur necessario eiaculatio seminis in testiculis elaborati. Ad primum : Af- firmative; ad secundum: Negative.« (KNV 1977, 426) 662 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 3 Med kanonskimi pravniki je v zvezi s tem odprtih še več drugih vprašanj – pred- vsem vprašanje, ali oseba z motnjo spolne identitete lahko opravlja službo botra pri krstu ali birmi. Nekateri avtorji menijo, da bi bilo bolje izbrati drugega botra ali botro – da bi se izognili zmedi, ki bi jo krščenec ali birmanec doživel, ko bi spoznal težavo, s katero se njegov boter ali botra srečuje. Tudi ZCP v kan. 872 svetuje, naj bodo botri sposobni z lastnim zgledom pomagati, da bo lahko krščenec ali birma- nec resnično živel krščansko življenje. Kdor se zavestno odloči za kirurško spre- membo svojega biološkega spola, se odloči za stanje, ki je v resnem nasprotju z naravno moralo. Zato kan. 874 navaja zahtevo, da je treba za botra izbrati osebo, ki živi življenje v skladu z vero in službo, ki jo prevzema. 6. Sklep Motnja spolne identitete pri ljudeh različne starosti preplavlja Evropo – sploh v zadnjem obdobju – in se uveljavlja po vsem svetu. Vsi pozitivni pristopi so moti- virani z željo, da se ublaži nezadovoljstvo, ki izhaja iz neskladja med biološkim in družbenim spolom – v katerem se oseba čuti, da je zanjo pristnejši. Tudi kirurški posegi v telo imajo en sam namen: izboljšati življenje in lajšati simptome disforije. Kljub temu bi bilo treba mladini predvsem dopovedovati, naj ostane svoji identi- teti zvesta, ker to spada k naravi in zdravemu človeku. Civilne zakonodaje po vsem svetu se prilagajajo težnjam sodobnega človeka po vseh pravicah – vključno s pravico do poroke. Temu trendu liberalnih demokracij zahodnega sveta se je pridružila tudi Slovenija. US RS namreč naroča, da je treba zakonsko zvezo omogočiti tudi istospolnim parom. Komentatorji odločbe US me- nijo, da vključevanja istospolnih skupnosti v zakonsko zvezo ni treba razumeti v smislu napada na tradicionalni koncept zakona, temveč bolj kot spodbudo vsem tistim, ki jim je tradicionalni koncept zakonske zveze pomemben, da v uresniče- vanje teh institutov v svojih vsakodnevnih življenjih vložijo (še) več – in pri tem vodijo s svojim zgledom (Avbelj 2022). Kljub temu se boj za človekove pravice (še posebej pravico do poroke) iz civilne seli v cerkveno sfero – in ne pozna skoraj nobenih meja. Težnje po pravici do po- roke za osebe, ki imajo motnjo spolne identitete, za KC niso sprejemljive. Moški in ženska sta identiteti osebe, na katero se mora usmeriti tudi psiha. Kriza identi- tete vodi v krizo človeka – in pomeni razčlovečenje. Če se moško telo dojema kot ženska ali žensko telo kot moški, gre pri tem za prelom med biološko resničnostjo, ki je zdrava, in spremenjeno (oz. moteno) psiho. Zato bo ob upoštevanju vseh pa- metnih razlogov (npr. psihološko spremljanje) dobro to (civilnopravno) prakso pripuščanja k poroki, ki je uveljavljena npr. tudi v norveški evangeličanski Cerkvi, v prihodnosti temeljito premisliti, preden bi jo popolnoma sprejeli. Skupno dobro zahteva, da KC zakonsko zvezo med moškim in žensko kot temelj družine – osnovne celice družbe – podpira in ščiti. Zato bi vsakršno pripuščanje oseb z motnjo spolne identitete k poroki za kanonsko pravo pomenilo ne le 663 663 Stanislav Slatinek - Motnja spolne identitete... odobravanje deviantnega vedenja, pač pa tudi odstopanje od temeljnih vrednot, ki so del skupne dediščine človeštva. KC mora zato braniti zakonsko zvezo med moškim in žensko v dobro človeštva in celotne družbe. Kanonsko pravo se ozira tudi na otroka. Kakšen čustveni in torej psihološki vpliv bi lahko imelo na otroka ali celo na odraslega, če bi odkril, da je njegova ,mama‘ moški – ali ,oče‘ ženska? Zato je treba upoštevati tudi kakovost življenja otroka in njegove pravice. Kratice AAS – Acta Apostolicae Sedis. EKČP – Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin 1950 [Convention for the Protection of Human Rights and Fundamen- tal Freedoms]. ESČP – Evropsko sodišče za človekove pravice [angl. European Court of Human Rights]. IŠK – Italijanska škofovska konferenca [ital. Conferenza Episcopale Italiana]. KKC – Katekizem katoliške Cerkve 2008. KKV – Kongregacija za katoliško vzgojo [ital. Congregazione per l’educazione cattolica]. KNV – Kongregacija za nauk vere [ital. Sacra Congregatio pro Doctrina Fidei]. PPZD – Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev [ital. Pontificio Consiglio della Pastorale per gli Operatori Sanitari]. US RS – Ustavno sodišče Republike Slovenije. ZZVZZ – Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 1992. Reference Avbelj, Matej. 2022. Kako ravnati z nepremostljivi- mi svetovnonazorskimi razlikami? Ius Info. 18. 7. https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/ kolumne/297883 (pridobljeno 20. 7. 2022). Benedikt XVI. 2011a. Ad sodales Tribunalis Roma- nae Rotae. AAS 103:108–113. – – –. 2011b. Govor v Nemškem zveznem parla- mentu v Berlinu, 22. september. V: Apostolsko potovanje v Nemčijo, 9–15. Cerkveni dokumen- ti 133. Ljubljana: Družina. – – –. 2012. Presentazione degli auguri Natalizi della Curia Romana. Vatikan. 21. 12. https://www.vati- can.va/content/benedict-xvi/it/speeches/2012/ december/documents/hf_ben-xvi_spe_20121221_ auguri-curia.html (pridobljeno 10. 5. 2022). Cascioli, Riccardo. 2022. Uno tsunami Lgbt sta travol - gendo la Chiesa. La nuova Bussola Quotidiana . 17. 6. https://lanuovabq.it/it/uno-tsunami-lgbt-sta- -travolgendo-la-chiesa (pridobljeno 20. 6. 2022). Ciccone, Lino. 1970. Etica Sessuale Cristiana: Dopo la dichiarazione Persona Humana. Milano: Edizioni Ares. Conferenza Episcopale Italiana. 2003. Notificazio- ne della Presidenza della CEI. N. 72/03 del 21 gennaio. Chiesa Cattolica. 21. 1. https://www. chiesacattolica.it/wp-content/uploads/si- tes/31/2017/02/Notif_Presidenza.pdf (prido- bljeno 10. 5. 2022). Congregazione per l’educazione cattolica. 2019. Maschio e femmina li creò: Per una via di dialogo sulla questione del gender nell’educazione. Vatikan: Libreria Editrice Vaticana. D‘Auria, Andrea. 2014. Una caro e consumazione del matrimonio: Alcune considerazioni. Perio- dica de re canonica 103, št. 2:241–271. 664 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 3 Dèttore, Davide, Jiska Ristori in Paolo Antonelli. 2015. La disforia di genere in età evolutiva: Implicazioni cliniche, sociali ed etiche. Rim: Alples Italia srl. Di Gregorio, Luciano. 2019. Oltre il corpo: La condizione transgender e transessuale nella società contemporanea. Milano: Franco Angeli. Drobež, Eneja. 2018. Vpliv spremembe spola na družinska razmerja. Pravna praksa 1:27. Esolen, Anthony. 2020. Sex and the Unreal City: The Demolition of the Western Mind. San Francisco: Ignatius Press. Frančišek. 2015. Hvaljen, moj Gospod [Laudato si]. Okrožnica o skrbi za skupni dom. Cerkveni dokumenti 149. Ljubljana: Družina. – – –. 2016. Radost ljubezni [Amoris Laetitia]. Posinodalna apostolska spodbuda. Cerkveni dokumenti 152. Ljubljana: Družina. – – –. 2021. Conferenza stampa del Santo padre durante il volo di ritorno da Bratislava. Vatikan. 15. 9. https://www.vatican.va/content/france- sco/it/speeches/2021/september/ documents/20210915-bratislava-volo-ritorno. html (pridobljeno 10. 5. 2022). Istanič, Miha. 2017. Pravno priznanje spola v Sloveniji. Pravna praksa 14:20–21. Jaklič, Klemen. 2022. Odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. dr. Klemna Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA) k odločbi št. U-I-486/20 z dne 16. 6. 2022. Ustavno sodišče. 1. 7. https://www. us-rs.si/wp-content/ uploads/2022/07/U-I-486-20-Up-572-18-Od- klonilno-LM-Dr.-Dr.-Jaklic.pdf (pridobljeno 27. 7. 2022). James, Martin. 2022. A Mini-Interview with the Holy Father. Outreach: An LGBTQ Catholic Resource. 9. 5. https://outreach.faith/2022/05/ pope-francis-speaks-to-lgbtq-catholics/ (prido- bljeno 10. 5. 2022). Janez Pavel II. 2003. Allocutiones: Ad Romanae Rotae iudices (30. 1.). AAS 95, št. 6:393–397. Katekizem katoliške cerkve. 2008. Ljubljana: Družina. Kogovšek Šalamon, Neža. 2015. Sklenitev isto- spolne zakonske zveze je človekova pravica. Pravna praksa 27:31. Kogovšek, Neža. 2009. Pravni položaj istospolnih parov v Sloveniji. Pravna praksa 28:12–14. Koletnik, Anja, Ana Grm Evan in Eva Gračanin. 2016. Pravno priznanje spola v Sloveniji. Ljublja- na: Društvo informacijski center Legebitra. Kongregacija za nauk vere. 1977. Decretum Circa impotentiam quae matrimonium dirimit (13. 3.). AAS 69:426. – – –. 2021. Responsum della Congregazione per la Dottrina della Fede ad un dubium circa la benedizione delle unioni di persone dello stesso sesso. Vatikan. 15. 3. https://press. vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/ pubblico/2021/03/15/0157/00330.html (prido- bljeno 10. 5. 2022). Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 1950. Svet Evrope. . http://www.svetevrope.si/sl/dokumenti_in_ publikacije/konvencije/005/index.html (prido- bljeno 15. 5. 2022). Kowal, Janus. 2012. La consumazione del matri- monio tra la tradizione e il positivismo giuridi- co. Periodica de re canonica 101:441–462. Lovšin, Špela. 2018. Sprememba osebnega imena transspolnih oseb. Pravna praksa 43:28–29. Moia, Luciano. 2022. Figli di un Dio minore? Le persone transgender e la loro dignità. Milano: Edizioni San Paolo. Nealy, C. Elijah. 2018. Bambini e adolescenti tran- sgender: Coltivare orgoglio e gioia nelle fami- glie in transizione. Una guida per professionisti e genitori. Rim: Giovanni Fioriti Editore. Nobile, Alessia. 2022. La bambina invisibile. Rim: Castelvecchi Editore. Pertini, Sandro. 1982. Norma in materia di rettifi- cazione di attribuzione di sesso. Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana 106:2879. Pontificio Consiglio per gli Operatori Sanitari. 2016. Nuova Carta degli Operatori Sanitari. Vatikan: Libreria Editrice Vaticana. Rigobello, Laura, in Francesca Gamba. 2022. Disforia di genere in età evolutive: Sostenere la ricerca dell‘identità di genere nell‘infanzia e nell‘adolescenza. Milano: Franco Angeli. Ronchi, Federica Umani, in Gabriele Napoletano. 2021. Uterus Transplantation and the redefini- tion of core bioethics precepts. Acta Biomedica 92, št. 5:1–3. https://www.mattioli1885jour- nals.com/index.php/actabiomedica/article/ view/12257 (pridobljeno 10. 5. 2022). Rusconi, Giuseppe. 2022. Incontro mondiale delle famiglie: domande e non-risposte. Rossopor- pora. 2. 6. https://www.rossoporpora.org/ rubriche/vaticano/1081-domande-e-non-ri- sposte-sant-ippolito-fatima-vescovo-mc-elroy. html (pridobljeno 10. 5. 2022). Saje, Andrej. 2019. Sklepanje krščanskega zakona na Zahodu in Vzhodu od pozne antike do zgo- dnjega srednjega veka. Bogoslovni vestnik 79, št. 4:989–1000. Scrosati, Luisella. 2022. Non si ringrazia il peccato, così si portano i gay alla perdizione. La Nuova Bussola Quotidiana. 16. 6. https://lanuovabq. it/it/non-si-ringrazia-il-peccato-cosi-si-porta- no-i-gay-alla-perdizione (pridobljeno 16. 6. 2022). 665 665 Stanislav Slatinek - Motnja spolne identitete... Slatinek, Stanislav. 2018. Vera zaročencev in poročna obljuba. Bogoslovni vestnik 78, št. 2:401–413. Smrkolj, Maja. 2011. Za pravno priznanje spre- membe spola ni več potreben operativni po- seg. Pravna praksa 13:28. Soh, Debra. 2021. The End of Gender: Debunking the Myths about Sex and Identity in Our Socie- ty. New York: Threshold Editions. Švarc, Dominika. 2010. Države niso zavezane dopustiti istospolne poroke. Pravna praksa 27:26. Ustavno sodišče. 2022. Odločba U-I-486/20-14 Up-572/18-36. Ustavno sodišče. 16. 6. https:// www.us-rs.si/wp-content/uploads/2022/07/U- I-486-20-Up-572-18-Odlocba.pdf (pridobljeno 27. 7. 2022). Valentan, Sebastijan. 2016. Prenova kanonskega postopka v ničnostnih zakonskih pravdah in pojasnilo Papeškega sveta za zakonska besedi- la. Bogoslovni vestnik 76, št. 3–4:607–620. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. 1992. Uradni list RS, št. 9/92. Zakonik cerkvenega prava. 1983. Ljubljana: Nad- škofijski ordinariat.