PoStnina plačana v gotovini.
fipftirae
Strokouni list za pouzdlgo In napredek obrtništva Drauske banovine.
P.n.
Drz.iicejska knjižnica" Ljubljana. *
»OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno ...... Din 40*-
pollctno . . . . . Din 20’-posamezna številka . . Din 1'-
Glasilo »Zveze obrtnib zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in. obrtni h društev Dravske banovine.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Stev. pri poštni hranilnici, podružuici v Lutiljani 10.860.
XIV* letnik.
V LJUBLJANI, dne 13. marca 1931.
Štev. 11.
Franc Peternel, kroj. mojster, Laško:
{Katera pot je prava ?
Prvo četrtletje vsakega leta se vrše občni zbori obrtnih zadrug, ki nudijo v mnogih krajih edino priliko, da se snide večje število obrtnikov, da se zamorejo neovirano in odkrito razgovoriti o stanovskih prilikah in težavah. Zato bi človek pričakoval, da se bo v sedanji težki dobi na vsakem občnem zboru ne samo podalo poročila in izvedle eventuelne volitve, nego tudi iskalo potov za izboljšanje našega položaja. Pri prebiranju poročil o občnih zborih v »Obrtnem Vestniku«, opažam žal zelo zelo malo besed o tem. Navadno se konča poročilo z resolucijo, ki je bila »soglasno in z odobravanjem sprejeta« in ki navadno zahteva znižanje davkov, protesti proti Bat’i, zahteve po zvišanju carin na uvoz tujin izdelkov itd., torej same stvari, ki zahtevajo, naj pomaga država, le malokje pa 8e čuje kak predlog ,kako naj si pomagamo sami.
Glede davkov bi priporočal, da se upoštevajo nasveti g. Zadravca v 39. štev. lanskega »Obrt. Vestnika«. Koliko škoduje slaba davčna napoved, naj navedem en primer. Nekemu tukajšnjemu mizarju je občinski tajnik sestavil, tako-le davčno napoved: Bruto dohodek Din 1800, režija Din 1500, čisti dohodek Din 300.
Katera davčna uprava zamore verovati, da bi poročen obrtnik živil svojo rodbino s tristo dinarji vse leto in kdo naj veruje, da ni on z enim vajencem več zaslužil? Gospod, ki je to umetnijo sestavil, mi je sicer rekel, da itak davek vedno višje odmerijo, kakor je napovedani dohodek, kar je v takem slučaju seveda res, res pa je tudi, da se vpošte-vajo vsaj približno verjetne napovedi Tako je isti mizar za leto 1930. vložil približno enako napoved, kakor je zgoraj navedena, ocenjen in obdavčen je pa bil za dvajsetkrat višji znesek. Drug obrat je bil pod istimi okolnostmi obdavčen po napovedi, ki pa je bila okrog dvanajstkrat višja in torej vsaj možno verjetna.
To je dokaz, da je bolje sam napovedati primerno vsoto kakor pa vložiti napoved, ki ni verjetna in se potem nanjo ne ozira. Takih primerov bi mogel navesti še mnogo. Zatorej bi vsaj na deželi zadruge mnogo storile za znižanje davkov, ako bi januarja vsakega leta sklicale v vsakem kraju po en sestanek, na katerem bi tega zmožni tovariši sestavili ostalim obrtnikom davčne napovedi tako, da niso previsoke, pa vendar verjetne. Nikakor pa naj se obrtništvo ne obrača v takih stvareh na ljudi, ki nimajo niti pojma o tem ter ne ločijo, kaj je čisti dohodek in kaj čisti dobiček.
Poleg pravilnih davčnih napovedi naj se pa vseeno ne pozabi pritiskati na merodajne činitelje z zahtevo po reviziji davčnega zakona.
In protesti proti Bat’i od strani čevljarjev. Ako bi se čevljarji združili v produktivne zadruge, bi si zamogli nabaviti razne stroje in pripomočke, katerih povprečen čevljar sam ne zmore. Z racionalizacijo dela in nabavo potrebščin direktno iz tovarn bi zamogli znižati cene svojih izdelkov v toliko, da bi samo-posebi odpadla vsaka resna nevarnost od strani inozemske konkurence, ker 3e splošno še vedno višje ceni domače ročno delo. Dokler pa čevljarji ne uvidijo potrebe, da bi razmišljali o tem, kako
spraviti cene svojih izdelkov v sklad s cenami na svetovnem trgu ter se zatekajo samo pod zaščito carin, — nimam upanja, da bi se dal njihov položaj bistveno izboljšati.
Uradnik, delavec, kmet itd. je danes slab kupec in plačnik. Treba je gledati, da se po možnosti racionalizira obrat, zviša režija in čim bolj izloči to, kar po-dražuje izdelek. Cenejši izdelek bode poživil kupčijo.
Res bi se s povišanjem carin nekoliko olajšalo življenje tisočem čevljarskih obrtnikov in njihovim rodbinam. Toda to sredstvo ne smatram za edino zdravilno za sedanjo krizo.
Torej ne zahtevati samo zaščite, nego tudi sami iskati pota, po katerih postanemo zmožni konkurence.
Popolnoma isto je v krojaški stroki. Kdor zamore dajati na obroke in nudi nizko ceno, pride še nekako do kupčije. Žal naš stan ni imovit, vsaj na splošno ne. Zato je edina pot zadružna nabava blaga neposredno iz tovarn in racionalizacija dela, pa konfekcija ne bo več tako nevarna. Posamezen krojač pa ni zmožen konkurence. Zato propadamo, propadamo tako hitro, da mora vsakega, ki se tega zaveda, obiti strah za bodočnost.
Nekoč sem že opozarjal na to, pa ni bilo nič odziva. Ali res ne uvidite resnosti položaja?
Ih kovinarji! Koliko Vas je, ki bi bili zmožni sami. prevzeti večja dela, državne dobave itd.
Tu je polje, ki naj bi ga obdelovali občni zbori; tu je ledina katero naj bi spremenili v plodno njivo, pa bo še kruha za obrtnika.
Ne samo resolucije, tudi resnega dela za izboljšanje položaja je treba. Ali ne bi bila to boljša pot?
So že padli po pekih
Tržni urad je izročil — kakor čujemo — 34 ljubljanskih pekovskih mojstrov drž. pravdništvu radi previsokih cen kruha. Peki so namreč po mnenju trž. urada samovoljno zvišali cene kruhu, ne da bi poprej obvestili pristojno oblast ter so s tem prekoračili bansko naredbo z dne 23. XII. 1930.
Predno so se peki odločili za povišanje cen, so poslali dne 13. H. 1931 k g. banu deputadjo in zaprosili, naj omenjeno naredbo izpremeni v prilog pekom, ker je njihova eksistenca s tako nizkimi cenami ogrožena. Obenem so tudi sporočili, da so primorani cene kruhu zvišati in da to store dne 18. IL 1931. Gospod ban je deputaciji obljubil, da bode stvar proučil, in je vzel sklep pekov na znanje. Sedaj pa bo končnoveljavno sodišče odločalo, so li res krušne cene previsoke ali ne.
Culi smo z zanesljive strani, da namerava banska uprava sezidati veliko pekarno in ustvariti močno konkurenco pekom. Radi priznamo, da bo ta pekarna lahko konkurirala, ker ji najbrže ne bo treba plačevati nikakih davkov, banskih in mestnih doklad, če pa bo deficit, ga bodo pa pokrili dohodki iz davkov delavstva, katere plačujejo seveda tudi peki Tako izgleda, da bodo — če omenjene vesti odgovarjajo dejstvom — peki morali plačevati še vrhu tega, da se bodo
morali boriti s konkurenco nameravane pekarne, ako bo pekarna pasivna. Toda to še ni vse.
Pri anketi na banski upravi dne 23. XH. 1930 so zastopniki pekov prosili bansko upravo, naj ukrene potrebne korake, da se kvas poceni. Obljubljeno je bilo. Kaj se je storilo, ne vemo. Kvas pa še vedno plačujemo po pretiranih cenah, kar seveda draži izdelovalne stroške za kruh.
Pa še nekaj se je zgodilo. Vse pekovske zadruge Dravske in Savske banovine ter mesta Beograda so podvzele korake, da se ukine zakon, ki zabranjuje svobodno konkurenco v izdelovanju kvasa. Tvor-nice kvasa so tekom let nakupičile toliko milijonov denarja, da je boj proti njim res težak. Culi smo iz ust jako dobro poučenega gospoda, da bode tukajšnja tvomica kvasa, če bo prisiljena ceno kvasu reducirati, postavila veliko pekarno in pekom že pokazala, kaj se pravi razdražiti gotove interesirane kroge in jih dolžiti navijanja cen.
Celo tukaj nam groze in še z našim denarjem, katerega so nam v škodo in v škodo konzumenta pobrali iz žepov, ne da bi jim v čem mogli do živega. Pripomnimo in trdimo še enkrat, da je kvas pri vsakem kg za Din 15.— predrag.
Ali ne bi bilo umestno, da se poseže v to gnezdo.
Pravkar nam tudi prihajajo vesti iz Maribora, da so bili ondi obsojeni peld, toda ne zato, ker bi bili predrago prodajali kruh in kršili protidraginjski zakon. V .to vprašanje se sodišče sploh ni spuščalo. Obsojeni so bili marveč enostavno iz razloga, ker se niso držali od banske uprave predpisane odredbe o cenah.
Fran Iglič, Ljubljana:
Stanovski tisk
(Poročilo na občnem zboru Zveze O. Z.)
Poročilo, ki Vam ga bodem podal o našem strokovnem glasilu »Obrtnem Vestniku« bo kratko. O tem je bilo podano lansko leto zelo obsežno poročilo. Važno pa je in nujno, da imamo tudi na današnjem dnevnem redu vsaj v kratkem vprašanje našega strokovnega tiska in da resno izpregovorimo o njem. Saj je naš tisk eden najvažnejših sobojevnikov v naši borbi za izboljšanje položaja obrtnika.
Naš stanovski list je edina vez mod nami. Zato je naša sveta dolžnost, da se zavzamemo z vso našo energijo za njegov podvig. Kakšen je bil razvoj našega »Obrtnega Vestnika«, nam kažejo tele številke.
Število naročnikov se je zvišalo od januarja 1930 za 1100, tako da znaša skupno število danes okrog 3000. Vidimo torej v zadnjem letu izreden porast, kakršnega nismo mogli zaznamovati v vseh prošlih 13ih letih.
V letu 1930 so se začele živahno zanimati za list tudi zadruge. Prijavilo se je za obligatorno naročbo lista 13 zadrug s 720imi naročniki. Danes imamo za obligatorno naročbo lista skupaj 19 zadrug. To dokazuje, da je prodrla zavest o pomenu in važnosti strokovnega tiska med široke plasti obrtništva. Zato je slabo izpričevalo za one, ki stoje še ob strani. Ali so tako nezavedni ali pa so nasprotniki lastne obrtniške stvari.
V dravski banovini je 25.000 samostojnih obrtnikov. Naročnikov »Obrtnega I
Vestnika« je torej dobra desetina. Tako ne sme ostati, ako hočemo veljati za zavedne in napredne. Čaka nas še ogromno delo. če hočemo, da ga vsaj deloma uspešno opravimo je treba, da smo točno informirani o vseh važnih dogodkih in da smo za vsako akcijo kakor ena sama strnjena fronta. To pa bo le, če bodemo vsi čitali in podpirali svoje stanovsko glasilo.
Pomen duševne vezi med nami je velike važnosti. Narodi so se začeli med seboj spoznavati in se kulturno dvigati šele tedaj, ko se je začelo časopisje razširjati in je s tem dovedlo človeštvo do tako visoke kulturne stopnje. Vsled tega je tudi potrebno, da imamo tudi mi svoj stanovski tisk, ki nam da tisto duševno hrano, katero nujno rabimo za širšo strokovno naobrazbo in gospodar-sko-politično orijentacijo. Da nas vodi, podučuje in seznanja o vsem strokovno gospodarsko-političnem in kulturnem napredku.
Konzorcij »Obrtnega Vestnika« in njega uprava, ki jo je vodil gospod Mihelčič, je imela v preteklem letu 11 sej. Vsaka prilika, ki je bila dana, se je izkoristila za čim hitrejši dvig. 2e v letu 1929 je konzorcij prevzel veliko odgovornost in si nadel zelo težko nalogo, ko je sklenil, da začne izhajati »Obrtni Vestnik« tedensko in kar je največjega priznanja vredno, da je ostala naročnina nelzpre-menjena. Konzorcij pa s tem še ni dovršil svojega dela, kajti to je šele začetek. Posebno važnost polaga na vsebino lista. Dela se na tem, da bi imele vse stroke vsaj enkrat na mesec strokovno podučne članke. Ravno pri tem pa so velike težkoče, ker je dopisnike za strokovni poduk težko dobiti. Obrnili smo se tozadevno na posamezne zadruge, toda brez uspeha. Velike važnosti bi bile tudi slike in risbe v zvezi s strokovnimi članki, kar pa stane veliko denarja. Ni pa s tem rečeno, da so samo te želje. Imamo še druge težkoče. Najvažnejše pa je še vedno financijelno vprašanje. V tem pogledu imamo težak položaj. Krivda pa je malomarnost naročnikov na eni strani in nezavest tistih, ki tako važnega lista ne čitajo in tudi niso naročniki.
V tem pogledu pomnožite tovariši delo in vsak naročnik »Obrtnega Vestnika« naj pridobi samo enega in bo storjen veliki napredek v našem kulturnem razmahu strokovnega tiska.
Uspehe bomo samo tedaj lahko imeli v vsem našem pokretu, ako bomo imeli tudi dobro razširjen stanovski list, Id bo nudil obrtniku vse tisto, kar rabi za svoj duševni razvoj na strokovnem, gospodarskem in kulturnem polju. Glasilo, katerega čitateljski krog je velik, pa ima tudi vse drugačen ugled in vpliv v javnosti.
Dovolite, da se dotaknem tudi drugega lista »Jugoslovanski obrtnik«. Mi smo že izrazili o tem naše želje in mnenje. Tudi danes je potrebno, da to željo obnovimo.
Da smo proti omenjenemu listu, niso to nikake nagajivosti ampak stvarni razlogi. če imamo resen namen, da hočemo naše obrtništvo res dvigniti in usmeriti na višjo kulturno stopnjo, potem je naša naloga, da delo združimo in se oprimemo enega lista, katerega ustvarimo res tako, da bo ustrezal vsem panogam in v vseh vprašanjih, ki se tičejo obrtnega stanu.
Iz navedenih razlogov in resne utemeljitve ponovno opozarjamo, naj se »Jugo-
Stran 2.
OBRTNI VESTNIK
§fev: ft
la sejp bol|J*B^g%ip P°d* ku, kakor se porablia »Juga o^tpikaf, «posdk»Obrt: i« lahko daleko več, danes oba lista skupaj. Zaključujem s
glasilo.	.  ...... »..	.
Preskrbite pa listu tudi dohodke s Ignj* da mu pridpbite jnsejat^. Veljati mpra .načelo: Kdqr ofcrtnikji prodaja in od obrtnika zaslug, ta mora inserirati v »Obrtnem Vestniku«. Mi kupujmo samo pri onem, kdor inserira v našem listu.
Številni dopisi in izjave posameznikov, H se priznalno izjavljajo o vsebini lista, so nam dokaz in zadovoljstvo, da list pri se&anji svoji ureditvi ustreza svojemu namenu.
Konzorcij in uprava sta svojo dolžnost storila. Sedaj je ha naših zadrugah, obrtnih druitvih ih ha našem obrtriiitvu, da stori tudi ono svojo dolžnost napram listu. Potem bo imelo v njem Se večjega, močnejšega in vplivnejšega pobomlka za obrtniške interese, kakor ga je že imelo dosedaj.
Naj živi, naj se razvija in naj se razširja naš »Obrtni Vestnik« in dvigne samozavest obrtništva!
j . ••	4^
ecaft m
*
predavanja.
. F jmioita univerza za (Obrtniške vajence.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 16. marca t, L pol 1-liri zvečer, v. veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg, XVI. vajeniško predavanje, — Predava g. dr. Josip Pretnar o temi: »Pomen strokovnih tečajev za napredek obrtniškega naraščaja.« — Vstopnina prosta. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki.
Iz Središča. Tudi pri has.se marljivo skrbi za pouk in izobrazbo, obrtnega naraščaja. Na obrtni nadaljevalni šoli v Središču.so doslej predavali: g. Robič o dolžnostih lepega vedenja, g. inž. Juriča Zadravec o zgodovini Jugošlovenov in načelnik g. Hanzelič o organizaciji obrtništva. — Nadaljna predavanja slede!
Brezplačno popravilo poljedelskih strojev in kovinskih predmetov. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi med 16. in 25. marcem v delavnici ključavničarskega mojstra Franceta Kunstlja na Bledu tečaj za avtogensko vare-rije. Pri tej priliki se nudi interesentom, ki imajo kake zlomljene ali pokvarjene kovinske dele poljedelskih strojev, jerme-nic, zobnih koles ali pa kak pokvarjen avtomobilski blok ali krater, da morejo
■et«. V ^Cavito,. ki ilačao v tun t$Žaju niti je edino stroške .4 porabljeni Hjal. Vabimo intercaente^da prin predmete ha lice mesti ter skrbe _ _ mi za prevzem, ko bodo popravljani.
Avtogenskl tečaj ža ko vinar je gorenjskega okoliša. Opozarjamo kovinarske
m
16. dd 25. t. m. avtogenski tečaj za začetnike, ki ga priredi zavod za pospeševanje. obrta Zbornice TOL ^ željo. čine dosedaj prijavljenih udeležencev se tečaj ne boi vršil na Jesenicah, kakor je bilo prvotno objavljeno, temveč na Bledu, in sicer v delavnici ključavničarskega mojstra g. Franceta Kunstlja. Otvoritev tečaja se vrfi v ponedeljek 16. t. m. ob 9. uri.
ffipL kem. Tone PoljSak:
Obrtnik m elektrika
H koncu hočem na kratko omeniti druge načine uporabe električne energije, v kolikor pride v poStev za obrtnika.
Poleg električne razsvetljave in pogona je najbolj jx>znano likanje na elektriko. Oni obrtnik, pri katerem pride v poštev likanje; rabi električni likalnik zelo pogosto ter je zato priporočati, da se priključeh napravi nekoliko boljše in praktičneje, kot pa pri likalniku za hišno uporabo. Najbolj prikladno Je, če se nad sredino mize za likanje namesti viseč zatični kontakt, ki prosto niha od stropa na gumijskem kablu. Ker je treba likalnik večkrat vklopiti in izklopiti; naj se za to ne uporablja metoda, da se vselej izvleče zatič, temveč naj se namesti na likalnik tak priključek, ki ima vgrajeno stikalo.
V mehanični, posebno pa v kleparski delavnici vedno pride prav električen spajal-nik (Lotkolben), ki je posebno praktičen ža stalno delo, ker odpade vse čifičenje, potrebno pri vsakokratni menjavi normalnih spalnikov in ker Je spajalnik vedno enakomerno vroč. Poleg mehkega spajanja pride v poštev tudi električno varenje, ki se deli na varenje z električnim svetlobnim lokom in kontaktno varenje. Oba načina sta v rabi sicer želo enostavna, pač /pa potrebujeta dražjih pripomočkov, tako da prideta v poštev že bolj v tvomiških obra-tih, _	...	m     ...... .
Za mizarje je posebno praktičen speci* jalen aparat za kuhanje kleja. Ta je tako
ran, da vedno
ne more
:c3vr obr
vllno greje in s«
&
£
 —tl le
I aparati. _ Ti se izdelujejo za razne specialne namene ter kol enega^najvatoejiih omenim sesalni aparat
V dežela^ * yisokoj^^elA|rifUtacyo (n. pr. v Švici) se elektrika zelo močno uporablja za kurjavo prostorov in pa za segrevanje vode za kopalnice, gospodinjstvo in obrt. Pri nas pride radi sorazmerno zelo visokih cen električnega toka ta uporaba le v. izjemnih slučajih v poštev, če bi se hotelo misliti na uvedbo električne kurjave, bi se cena toka za ta namen mora|a znižati vsaj na 50 par za kilovatno uro. T6 je nekaterim elektrarnam, ki delajo z vodno silo, tudi pri nas prav mogoče sto-riti, ker posebne električne akumulirne peči se priklopi takrat, ko elektrarna skoro prazna teče ter Ista ne bi imela nobene Izgube če tudi bi tok, ki ga na drugem mestu ne more prodati, zaračunavala le po 50 par za kilovatno uro.
Elektrika se vedno pogosteje uporablja za razne sušilne naprave ter ut topljenje kovin in mlnerallj; pač pa teh naprav ne morem popisovati, ker so z ozirom na naj-raznovrštnejše namene zelo različne.
Z manjšimi izvajanji nisem podal Izčrpno vseh možnih načinov uporabe električne energije. Opisal sem le najvažnejše primere, ki pridejo za obrt v poštev. Na even-tuelna vprašanja sem prav rad pripravljen v Obrtnem Vestniku dajati odgovore in informacije o vseh zadevah, tlčočih se elektrike v obrtnem obratu.
(Konec)
POSLANO
Podpisani pozivam, odnosno naprošam mizarske mojstre, zlasti načelnike in odbornike mizarskih zadrug, predvsem one, ki so bili v poslovnih stikih s tvrdko »Welker-W6rke:«, Dunaj, za sporočilo, kako so bili s tvrdkp, odnoisno s tam nabavljenimi stroji zadovoljni in kake Uspehe so dosegli. Za uslužna sporoHia sfe vnaprej zahvaljujoč beležim
Joško Sagadin, t. č. načelnik Obrtne zadruge mizarjev In strugarjev za sodni okraj Ptuj.
d
•ka)
P*»,-
ski Šiling) 8.—, London
funt)
Obrtniki —
Udeležite še zborovanj, katera bodo priredila Obrtniška društva v Dravski banovini na praznik sv. Jožefa -	1.1.
žs& vžass mm	tm
v Dravsilci banOviifl se kaže V občutnem ipadcu števila zavarovanih delavcev tudi v mesecu februariji, ko je iriasalo 86.731, do$im,.je znašalo v januarju 87.635, v decembru pa 93337.
Mesarski obrtniki ljubljanskega okoliša so bili v torek pri banu g. Marnfir ou radi intervencije, ker namerava banska uprava klati za bolnice v Miljani in ljubljanskem okolišu v lastni
Vagonskl davek v DrftVškl toriOtfffl*
ki se je nameraval upeljat.i z noviip (proračunom m kd bi pogodil oisonitb večja podjetja,, je finančni minisrter na predlog gospodarskih krogov črtal.
Ni- JV el* kraljica Marija je obiskaja v soboto in h&slednje dne naš Jadran, in sicer Split, kjer je kumovala krstu našega najveSjega potlniSkega parnika »Kraljice Marije«, dalje Dubrovnik ih Kotor ter se nato preko Splita virhila v Beograd.	  .
Velika potresna katastrofa je zadela v nedelo J užno Srbijo lil je bilo po rušil ih veliko Število naselbin; Nj. Vel. kralj se je takoj podal v potresno oizemlje, da pomaga nesrečnemu ijiid-
.1. hi vina smo izvozili Jz Dravske banovine v mesecu Januarju, od tega slkoro Vsa količina v Avstrijo.
Prepovedan Je uvoz Iz Rusije za mizarski klej, natrijev in kalijev hidrait in karburat. ............<; ,
Za 500 milijonov Dih obveznic Blairovega posojila je nakupljenega v naši državi, s Čimer je velik del tega posojila prešel v domače roke.
Mariborski peki, ki iniso hoteli znižati krušnih cen, so bili obsojeni pri torkovi razpravi radi upora proti ceniku, ki ga je predpisal ban, vsak pogojno na Din 5000 globe ali 84 dni za-pofa.
Pogodba o omejitvi pomorskega
oboroževanja, ki sta jo sklenili po posredovanju Anglije Francija in Italija, je bila pravkar objavljena.
Propagando za nakup domačega blaga so začele jugoslovenske zbornice za trgovino, obrt in industrijo in se z vso živahnosijo organizira enoten nastop vseh gospodarskih krogov proti naku-tujega bldga, ki povečuje našo gospodarsko krizo. .
Naš ižvofe v januarju 1981 pokasuje zopet nazadovanje in sicer znaša njegova vrednost 884.1 milijonov Din nasproti 616.2 milijonov Din v januarju 1930 in 425.7 milijonov Din v januarju 1929.
.	Vfn
Poročilo
o delovanju Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani za čas od 19. decembra 1930 do 8. februarja 1931.
IV. Obrtnopravne izjave
je podala Zveza Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani glede delokroga ključavničarjev in glede obsega obrtnih pravic slaščičarjev.
V. šušmarslvo.
V zadevi šušmarštva je poslala zveza na inicijativo prizadetih zadrug nastopne pritožbe, oziroma predstavke:
,. sreski izpostavi v Škofji Loki zaradi neupravičenega klanja živine na
kmetih; wat
sreskemu načelstvu v Ljubljani zaradi neupravičenega poseganja v ključavničarsko obrt;
banski upravi v Ljubljani zaradi protizakonite podelitve izpregleda, in končno
pritožbo na bansko upravo, ker je neko sresko načelstvo neutemeljeno zavrnilo ovadbo zadruge proti mesarskim šušmarjem.
VI.	Zaščita obrti.
Zveza je obvestila vse čevljarske zadruge o konferenci čevljarskih obrtnikov vse Jugoslavije dne 29. in 30. decembra 1930 v Beogradu ter dala potrebna navodila, kar je bilo sploh mogoče z ozirom na kratek čas.
Zveza je poslala na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani predstavko za preprečitev uvoza inozemskih čevljarskih izdelkov, zlasti iz Češkoslovaške.
Načelnik g. Rebek je oddal osebno na plenarni seji Zbornice , za trgovino, obrt in industrijo samostojen predlog v zadevi zaposlitve domače industrije ift obrti pri gradnji državnih, banovinskih in občinskih cest. Končno je odposlala zveza dvoje predstavk kraljevski banski upravi, in sicer; glede oddaje del za asfaltiranje cest in preprečitve invazije tujega delavstva in gradiva v svrho zaposlitve domače industrije in obrti ter v svrho omiljenja brezposelnosti in za znižanje trošarine na bencin. V zadevi ustanavljanja Produktivnih zadrug je dajala zveza raznim zadrugam potrebna pojasnila in navodila ter prosila Zavod za P. O. za tozadevne inštrukcije in formalnosti.
VII.	Osebne intervencije.
Poleg tega je g. zvezni načelnik Rebek osebno interveniral še v sledečih zadevah:
1. dne 20. decembra pri mestnem načelstvu v zadevi Batine delavnice za popravila raznih obuval,
2. dne 14. januarja pri obrtnem referentu mestnega načelstva v Ljubljani dr. Rupniku v zadevi zatiranja šušmarštva v splošnem v Ljubljani in okolici,
3. dne 20. januarja istotam glede obrtniških zadev v splošnem in informiral novo nastopivše obrtne referente glede podeiltve koncesijoniranih obrti in izdaje dispenznih dovoljenj,
4. dne 21. januarja pri načelniku obrtnega oddelka g. dr. Marnu v zadevi šuš-marstva na deželi, klanja živine pri kmetih, sodelovanje obrtnih zadrug v šolskih Odborih, vzgoje obrtnega naraščaja itd.,
5. dne 3. februarja pri banu g. dr. Marušiču glede revizije zakona o državnem računovodstvu in sodelovanja stavbnih strok pri državnih licitacijah in v zadevi prevzema neke stavbne tvrdke po banski upravi ža izvrševanje raznih del za bansko upravO,
6. dne 5. februarja se je udeležil zadružne seje stavbnih mojstrov, kjer se je razpravljate o ravnokar ‘omenjeni za-
,    .. . „
7. dne 6. februarja pri načelniku banske uprave dr. MamU V raznih Obrtnih zadeVah in z deputadjo pri 'g. banu v zadevi prepreČenja ustanovitve Batinih tovarn v Jugdslaviji,
8. dne 18. In 23. januarja se je udeležil z zveznim tajnikom sestanka obrtnikov stavbnih strok, ki so protestirali proti oddaji del in razpisu državnih in javnih licitacij. B
Poleg tega so se dnevno oglašali razni obrtniki, zadružniki, načelniki i. dr. bodisi v stanovanju g. načelnika, kakor v zvezini pisarni za razne informacije, navodila in pojasnila.
Vtll. Vajenški odsek.
Od zadnje načelstvene seje pa do danes je priredila zveza nastopne vajenške prireditve, in sicer predavanja.
1. 22. decembra »O našem Jadranu«, predaval g. prof. dr. Rožič,
2. 12. januarja »Telovadba vzgojni smoter narodov«, predaval g. zvezni pod-načelnik g. Milko Krapež,
3. 19. januarja »Vzroki nesreč pri zra-koplovstvu«, predaval g. dr. Stane Rape,
4. 27. januarja »Preprečevanje nezgod in obrtna higijena«, predaval g. Bole,
5. 3. februarja o temi »Prva pomoč pri nezgodah s skioptičnimi slikami«, predaval g. dr. Krajec,
6. dne 9. februarja o temi »Kako varujemo naše zdravje« s skioptičnimi slikami, predaval g. dr. Mis,
Dalje so se vršila predavanja izven Ljubljane, ln Bičer:
7. dne 21. decembra rta Bledfi o temi »Alkohol in srčna kultura«, predaval % Puhar,
8. dne 6. februarja dopoldne v Ribnici, popoldne pa v Velikih Laščah o isti temi z istim predavateljem.
Vsa predavanja so bila sijajno obiskana in zanimanje od strani vajencev zelo veliko.
Razen tega je priredila zveza dne 1. februarja poučno filmsko predstavo: »Zmagovalci vsemirja«. Predstavo je po-setilo 261 'obrtniških naraščajnikov.
Dne 20. decembra se je vršila vajen-ška božičnica v Mestnem domu, ki jo je posetilo nad 500 vajencev in vajenk.
Vsak naraščajnik je bil enako in primerno obdarovan. Božičnice so se udeležili tudi drugi ugledni javni in obrtniški predstavniki.
Za božičnico je prispevala naknadno tudi banska uprava vsoto 2000 Din, g. dr. Windischer pa 200 Din.
(Nadaljevanje prihodnjič).
J&&JL
OSRTHi VESTNIK
Str*© 3.
fesss s&a. ibsaisie:
banainja kriza in senarska obrt
MaS&at&fe Sfett je' ^mo&ASf* lasa tako težko prizadela, kakor ravno Sedlarska, katero šo motorna tožila 4ko-hj popolnoma Izpodrinila. Poteg tega pft |e današnji splošna kriza vzela feedlar-kkim mojstrom Že tisti Aik žftrituMt,
ise&ggfi & m*b.
SBtotttrJi se dnevno množijo; kar je
r« razumljivo, ker mojster nima deta:
bi mogel veŽ ^'mltfnikoV Mt&gm %
teda potem romajo od hiše do hiše, od eta do fctaet& ter uiu za majhen denar popravijo vso tisto staro ropotijb, ki >j#l je tiekiftij itoenovhis »fednjska oprb-Jfia«. žladi tefŽ tario Že ‘tako Saleč prišli, dk nŽffi	—	fi8t88t;-8tb kak kmet
|ifestopi delavnico poštenega sedlhrtikfe-Jk mojstra.
i^ri vsem tem pa Je najbolj žalostno dejstvo kjjub vsej splošni in denarni kri-ri, da se še vedno in to celo starejši moj-it ne	svojega stanu ter delajo
tjl veh 8hh brez vsdkfe kalkulacije.
Navedeta naj Samo fen primer. — Neki kblarski mojster izdeluje vozove, tako-zVune zapravljivčke in kot kolar da ponavadi kolarsko delo napraviti pri drugem kolarju, dočim kovaško, sedlarsko In ličarsko 'delo napravi sam. Slučajno zahteva stranka kak bbljši sedež, katerega pa sim ni zmožen tapecirati. Prinese to delo nekemu sedlarskemu mojstru, ki je že precejšne število let samostojen in ta — dobro vedoč za vse te razmere, — napravi vsakokrat brez nadalj-nega to uslugo, dokler se seveda dotični ■gospod samouk sam ne bode naučil tega dela. To pa celo za ceno, katero mu do-tiČnik sam diktira, mesto da bi mu vrata pokazal.
Razumljivo je, da je vsemu temu pri-memo delo kakor tudi umazana konkurenčna cena.
Da so pri tako umazanem SušmarstVu pošteni in solidni mojstri kot jako obremenjeni davkoplačevalci zelo oškodovali, tega mislim ni potreba še posebej poudarjati.
Tem podobnih primerov pa imamo še veliko, mislim pa, da ta slučaj dovolj jšsno pove, kako nujno nam je potrebna obrtniška izobrazba.
Deset zapovedi za čevljarje
1. Veruj in bodi trdno prepričan, da Te Bat’a ne bo uničil.
2. Ne razgrajaj po nepotrebnem zoper Bat’o, ker to dela za njega dobro reklamo; pazi samo, kje Ti bo hotel škodovati, da se temu izogneš.
3. Posvečuj obrtniški stan In pri nobeni obrtniški prireditvi naj Te ne manjka.
4. Spoštuj očeta in mater, ker so Te dali učiti čevljarstva, da bodeš imel danes, v tem konkurenčnem boju priliko pokazati, kaj razumeš.
5. Ne ubijaj si preveč v glavo, kako boš plafeal svoj davek, ker če Te Bat’a popolnoma uniči, da ne boš nič imel, Ti ne more nihče nič vzeti.
6. Ne onečiščaj svoj stan in bodi ponošen, ker le Ti si Jugoslovan a ne Bat’a; zato boš moral tudi Ti najti svoje pravice.
7. Ne kradi svojemu stanovskemu tovarišu poštenja, ‘temveč postani mu tovariš in prijatelj, ker čevljarji imamo lc enega sovražnika in to je Bat’a.
8. Ne pričaj po krivem zoper Bat’a; če pa si nekaj resničnega zvedel, kar je nepošteno, to odkrito ožigosaj.
9. Ne želi si biti v Bat’ovi koži, ker bi Te čevljarji preveč preklinjali.
10. Ne želi si imeti Bat’ovo tovarno, ker bi potem Tvoji delavci pisali cele knjige Tvojih grehov, kakor to pišejo o Bat’i.
Pa še šest resnic za čevljarje.
1. Da je samo en Bat’a.
2. t>a je Bat’a dober politik, ker veliko obljubuje pa malo plačuje.
3. Da je dobil Bat’a v Jugoslaviji tri dovoljenja, za zidavo tovarne, za razširjenje svojih trgovin in ža 'ustanavljanje svojih popravljalnic.
4. Da je prišel Bat’a v Jugoslavijo, da bi čevljarje s svojo tovarno na večrio zveličal, kakor to obljubuje po časopisih, •namen pa ima, jih ža večno pogubili.
.. 1/E je CfcVIJR^ovrv Im SVCra Bcimlr-
ljivo ter si bodo znali čevljarji vzlic Bat’i sami pomagati ....
6.	Da je proti Bat’ovi konkurenci po-ttebna velika samozavest, opreznost ta dobra ofganizafcija ddUhČik čevljarjev.
Kršjcer Anion. • ■ - ' * * - *
drganltaeif,
Občhl zbor Imajo te-fe zadruge:
Dne 18. marca: Zadruga Čevljarjev v Brežicah ob 9. uri dopoldne v gostilni Kem v Brežicah;
dhe 15. imureb: Zadruge ratesarjev, fttavčev ih prekaJevalceV v Novem taeStu ob i. uri pbpoldan v dvorani g. Josipa Windišcherja ml. v Kandiji;
dne 15. marca: Zadruge kovinarjev v Novem meStu ob 9. uri dopoldne h obrtni Šobi Sokolskega doma v Novem mestu;
dne 15. marcu: Kolektivne obrthe zadruge V Brežicah ob 9. uri dopoldne v gostilni Deržič;
dne 15. marca: Krojaške zadruge v Brežicah ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Grobušeka v Brežicah;
dne 15. marca: Obrtne zadruge lesnih in kovinarskih strok v Brežicah v gostilni pri g. Grobušeku v Brežicah.
dne 19. marca: Zadruge rokodelskih ih dopuščenih obrtov v Ložu, ob 2. uri popoldne pri g. Žnideršiču v Ložu;
dne 22. marca: Zadruge stavbnih mojstrov za Dravsko banovino, db 9. uri dopoldne v pisarniških prostorih zadruge v Ljubljani, Rimska cesta št. 13;
dne 22. marca: Zadruge čevljarjev v Ljubljani ob 9. uri v Mestnem domu ha Krekovem trgu.
Obrtno društvo v Šoštanju proslavi svoj obrtniški praznik na dan sv. Jožefa, dne 19. marca 1931. Ob 9. uri dop. bo sv. maša v mestni cerkvi. Po sv. maši se vrši obrtniško zborovanje v dvorani hotela Kunst v Šoštanju po sledečem sporedu: 1. Obrtniške organizacije, 2. stanovska zavest, 3. davki, kuluk, socialno zavarovanje in druga pereča vprašanja o vzrokih propada malega šfcrtnika. Poroča delegat zveze obrtnih društev Celje. Po končanem zborovanju prijateljski Sestanek do odhoda vlakov. Vabljeni vsi obrtniki! Za odbor: Fr. Volk, 1. r.
Občni zbor Obrtiftga društva na Jesenicah še vrši dne 19. marca 1931 ob pol
3.	uri pop. v salonu restavracije »Mesar* na Jesenicah poleg kolodvora, z običajnim dnevnim redom. Vodstvo društva apelira na vse člane društva in nečlane obrtnike, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Načelstvo.
Strokovna zadruga zidarskih mojstrov In studenčarjev v Ljubljani Je
rmda dne 21. februarja švoj ftatoi fet-ni občni zbor. Navzočih je bilo 80 članov. Občnega zbora se je udeležil tudi banski komisar g. Šink, zvezm načelnik -g. Rebek in zvezin tajnik g. Kramaršič. Načelnik zadruge g. Jernej Hlebš je o tvoril ob 9. uri zborovanje in pozdravil navzoče goste ta člane. Tajnik gospod Keber prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez debate odobri — Nato je podal načelnik g. Hlebš obširno poročilo. Predvsem se je spominjal v preteklem letu umrlih petih članov zadruge. V svojem poročilu je omehjal novi obrtni zakon, šocijalno
Nove članice Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
K Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani so na novo pristopile glasom sklepa občnega zbora:
1. dne 6. febr. t. 1. Zadruga čevljarjev v Radovljici;
2. dne 21. februarja t. 1. Zadruga zidarskih mojstrov in studenčarjev v Ljubljani ;
3. dne 9. marca 1.1. Zadruga sedlarjev, jermenarjev in bičarjev v Ljubljani.
Zadruge, ki še niste včlanjene pri ŽVe-zi obrtnih zadrug, — posnemajte!
Obrtništvo iz Brežic praznuje »Obrtni dan« dne 15. marca, ker imajo na isti dan vse tukajšnje zadruge svoje občne zbore. — Obrtno društvo v Brežicah.
zavardtaftffe, troSaflbd, zbRžanfe rit-druge ž zadrugo v JVlaritHSru in Zadrugo stavbnikev v Ljubljani. itaašga uprava nametala pretzčti neko ljubljansko tvrdko, Id naj bi. izvrševala vsa grattbčnti dela ža banbvtao, icjfer bi bilo ža zidarikb mojstre težak udarec..Proti . temu je zavzela zadruga najodločneje stahšče. Zadruga je imela v preteklem letti vbč šdštankov, delovala na dobro vzgojo vajencev, ustanavlja pomoč-frtŠfci zbor. Veliko dela je imela tudi proti, razširjajoče mu se šušmarstvu. — poročilo načelnika se je Yzek> z odobravanjem na znanje. — Iz tajniškega poročila je bilo posn&i, da jfc imela *a-drnga v prošlem leta 7 odborov!Ji šbj, nbve koncesije je ddbiio 20 \Sanov, črtanih pa je bilo 9. Kljub živahni stavbni delavnosti je zidarska obrt prenatrpana. Pri zadrugi je vpisanih 233 vajencev, vajfensko preizkušnjo Je napravild 36 vajencev. Pri preizkušnjah je bilo • Opažati, da manjka Vajencem predvsem primerna šolska predizobražba. — Zvezin načelnik g. Rebtik pozdravi zborovalce in poudarja, da je baš v sedanji gospodarski krizi najpomembnejši čas za organizacije, ki je za nas najvažnejše vprašanje. Čestita zadrhti k lepim uspehom ter Obrazloži pomeri in potrebo centralne organizacije, t. j. Zveze bbrinih zadrug ter skupnega medsebojnega delovanja. Omenja najvažnejše dotočilo novega obrtnega zakona, ki bo v najkrajšem času uzakonjen. Revizija socijalne zakonodaje, ki se ta čas vrši, ni prinesla za delodajalce nobenih ugodnosti, pač pa preobčutno preobremenitev, ki jo zlasti v sedanjem čisti obrtni gospodar ne bo zmogel, zato je za nas osnutek novega zakona hfesplfe-jemljiv. V doglednem času bo prišlo tudi do osnutka novega zakona o obveznem bolniškem in nezgodnem zavarovanju za obrtne gospodarje, ki so tega zavarovanja najbolj potrebni. Upati je, da se bo namera banske uprave za izvrševanje gradbenih del v lastni režiji opustila. Omenja slab vajenski naraščaj, ki povžrdča v Veliki meri %di šušmarstvo. Današnja moderna tehnika zahteva zlasti Rri stavbnih obrtih, dober naraščaj ž zadostilo šolsko naobraz-bo. Organizacija se bo lepo razvijala ih dosegli bomo lepe uspehe, to pa le tedaj, če bomo složni in solidarni. (Burno odobravanje:) — Računski zaključek za leto 1930 izkazuje dohodkov "Din 25.401.—, izdatkov pa Din 24.282.— Skupno premoženje zadruge znaša Din 41.709.— iPo poročilu računskih preglednikov se je izrekel načelstvu soglasno absolutorlj. — Načelnik gospod Hlebš da v razpravo točko o pristopu zadruge k Zvezi obrtnih zadrug.
— ZVezin načelnik g. Rebek pojasni zborovalcem Obojestranske pogoje za pristop ter poudarja potrebo po skupni organizaciji. Vendar pa naj o tem članstvo samo presoja in premišljeno sklepa, ker jim. je to popolnoma na prosto dano in jih k temu nihče siliti ne more. Pristop k Zvezi obrtnih zadrug je bil brez debate soglasno sklenjen. — Proračun za leto 1931 izkazuje dohodkov Din 25.175 in ravno toliko izdatkov.
— Namesto odstopivšega odbornika g. Krhlikarja je bil izvoljen v odbor gospod Franc Živec, zidarski feojster v Ljubljani. — 'Odobrena je bila sprememba plačilnih razredov za zadružne doklade'; plačilni razredi šo fcedhj sledeči: t. = Din 200.—. »H.1Š0.-, TIT. — iDin 100.—, iTV. = Din 60.— in 'V. — Din 30.— letno. — Pripravlja se izdaja strokovne knjige za vajence, ki io bo izdajala zadruga s pomočio strokovnjakov. — G. podnačelnik Vižintin Priooroča strogo odpravo m prenoved oijančevanja na stavbah od strani delavcev. kar iemlie ueled mojstrom in zadrugi, dalje priporoča članom, da snreiemaio v d^lo le kvalificirane de-lavce-Zidarie. Sledili šo še nekateri drugi nasveti in razgovori, nakar je bil lepo uspeli občni zbor zaključen.
DNEVNO 5VEŽ.E PRAŽENA 1
KAVA
--	«-■—
kartat, pleskar jev ip ličarjev v lAitaife ni še je vršil ttae 18. iebruarja 19ol r goštiltii pri Alrplta tu Rimski čpsti k Ljuuijand. — Občnega zbora se je udeležilo 211 članov. Zvezo obrtnih zadrug je zastopal njen načelnik g. Rebek. — Zadružni načelnik g. Filip Pristou otve-ri zborovanje, pozdravi navzoče zbi-rovalce in poda' obširno načelstvehn poročilo. Predvsem se spominja med letom umrlih članov g. Al. Malgaja in AL Trčka. Med tatom ta imel ftgčriata nad. 40 osebnih intervencij, udeležil se je deputacije na bansko upravo za no-vm snujoči se obrtni eakon * taeocrsda, ostalo pri meštnem načelstvu, Zbornici za 'J’Gil. itd-Konstatira, da je bilo delo vsakfpa posameznega odbornika smotrenp, h&r dokazujt, da še ima radi nesebičnosti zahvalili za lepe ušp£life.
Dalje poroča, da je »Veza pokažita s svojimi vajenskimi predavanji ib s prireditvijo božičnice za vajence praMo ražiihievanje, za kar še v imenu zbbta zveži ždhvaljuje. — Tajnik g. Stefan Rožič je podal zelo obširno tajniško £9-ročilo, iz katerega je bilo med dru|‘~ posneti, da je imela zadruga v pret lem letu 12 odborovih sej in dva č| ska sestanka. Aled letom je obrt pri| silo 7 Članov, 4 pa so obrt opustili, .druga šteje tačasno 61. članov, prigld ■nlh pohločfaikov 130, Vajencev pa Proti šušmarjem je bilo vloženih ovadb, od katerih je dosedaj 13 ugodno rešenih. Za vajensko razstavo je zadruga votirala 300 Din, za božičtiičo pa 300 Dih. Šestim fevnlm vajencem je naklonila 300 Dni podpore za šolnino. — Zadruga jfe sodtilbvak pri fežrtih Akcijah Zveze obrtnih zadrug, tako n. pr. pri osnutku zakona za zavarovanje delavcev, pri osnutku novega obrtnega zaikona, pri naredbi o odpiranju in zapiranju obratovalnic, pri spomenici glede oddaje državnih del posameznim obrtnim strokam itd., sodelovala je pri vajenskih predavanj, ki jih prireja Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Zadružni člani so se udeležili tečaja za sobo- in črkoslikarje ter tečaja za pršenje barv z aparati, ki jih je priredil Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Pismeno poslovanje zadruge je bilo zelo živahno, vloženih je bito 132 dopisov, odposlanih pa 103. Poročilo tajnika je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje. Po izčrpnem blagajniškem poročilu, ki ga je podal blagajnik g. Mekinda, je iporočdl v imenh revizorjev g. Fran Bricelj o vzornem blagajniškem poslovanju, nakar se je izrekel odboru soglasno absolutorlj. — Načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Rebek pozdravi zborovalce v imenu zveze in žčli zborovanju najlepše uspehe. Iz poročil konstatira, da je bilo zadružno poslovanje zelo agilno in požrtvovalno, fel pa je udeležba zelo mlačna in to v času, - ko bi moralo biti zanimanje za organizacijo največje. Čaka nas še veliko intenziv« nega dela, zato se moramo z vsemi močmi Oprijeti T&Se 'drSrhfttžacHe in našega strokovnega tiska. — Proračun za fetoJ93! iOkazUe 4RM Din izdatkov, 4270 Din ■pa dohodkov in je bil soglasno sprejet. — PW kaznoterostih šo bili sprejeti različni predlogi, tako n. Pr. gfede Všnbtnih c«h žldružnlh članov, da šme Čtah fereti Via vsaka dva ipomočnitei	VtiJMfca, da je
smatrati pomočniške dopuste zaradi pomanjkanja dela za neprekinjeno za-poslenje itd. Sledila je debata glede nekaterih prisednikov preizkuševalne komisije za pomagalske preizkušnje. Končno je sledila volitev prisednikov v obrtno oblastno preizkuševalno ko-misjo v smislu § 104 obrtnega reida. — Ker je bil s tem dnevni red izčrpln, zaključi načelnik g. Pristou lepo Pspelo zborovanje ob pol 20. uri.
(/tažHo.
»Obrtni Vestnik« bode odslej priobčeval zanimive odlomke iz knjige »Der un-bekannte Diktator Thomas Bata« v slo-veničini kot podlistek, na kar bode skrbel načelnik mariborske čevljarske zadruge išrajCfer Anton. Zato tovariši čevljarji, baba Vite si list, da ne zamudite tega, ža Vaš stan tako važnega glasila.
Ze v 24 urali
kemično snaži, plisira in barva obledfle Obleke, plaSče, klobuke itd. — Skrobl in svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, auSi, moriga ln Uka domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Stran 41
O B R T N I V E5.T*N I K ,
Šitev. 11.
Svetlobo kakor po
 ACET1LEN
Merci neppaNno >'!*> * ...
KREDITNO DRUŠTVO
MESTNE HRANILNICE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita. zmožnim osebam ih tvrdkam
Pristne
kiattj&tte
priznane kot specialitetu lastnega izdelka s tole
na vsaki leseni špriljl (Spili) vtisnjeno zaščitno znamko
Tvornica ZA DUŠIK IM)
IgUOLjANA	LJUBLJANA	)
so prave od starorenomirane, 1. 1823. ustanovljene tvrdke
m. URBAS
(lastnik: Miroslav Urbas) Linbljana	S	ova	ni.	13
poleg mestne elektrarne
Brzojavi: Urbas, Ljubljana	Telefon	3322
ndratenr jaeosiov, tvornice acetilena in oksigena d. d.
eadovoljnjetn s svojimi prvovrstnimi
proizvodi:
KARBI DOM • DISSOUS PLINOM in KISIKOM
Strojno podjetje
R. WiHmann
Sirom vse Jugoslavije na stotino.
avtogenskih varilcev
PiLARNA
TURPIJARN
in nudita tisočerim mirno, lepo in soinčnobelo
LJUBLJANA Slomškova ul. 3. Telef. 2055
Beneški jaremniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji.
železni deli k pogonu mlinskih kamnov, za-tvomice.
Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti.
Rebraste cevi iz kov. železa z ugodnim grelnim učinkom.
Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave.
Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav.
Vsakovrstna popravila strojev.
Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk.
acetilensko luč
IVAN FIGUR
LJUBLJANA
Gosposvetska c. ~ Vošnjakova ul. 3.
iv bližini restavracije »Novi svet*)
Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah.
Pri večjem naročilu primeren popust Plačam enostransko tovornino.
Izkoriščajte tudi Vi te mihove proizvode v svojo korist!
1 x>5 *	/	ijCvfi	ix>5»	'sSri	^	V^»xV5»vy<	Ky513
n
I
la
\V
MEHANIČNA *	-7*
DELAVNICA ZA POPRAVILA _	’*	**	***
»r ^==
m	^
sfc\v
, u-	Luiov. Bairaga
I pisalni n	Ivi**telefon »m LJUBLJANA telefon »j«
strirntn»	ŠELENBURGOVA ULICA ŠT.
m
m
ITv
g
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4	PODRUŽNICA: LJUTOMER
Telefon št 2508	Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani SL 12.051	Telefon	št.	2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestuiejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Urednik Ivan Lombar. — Z« konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič. — Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.