Štev. 2. in 3.               V Ljubljani, 1. sušca 1910.                        Leto XI.
Žalost na potovanju.
Pride žalost čo potočka;                      K dobrovoljčku se napotl.
naj li vanj se potopi?                          Hm, prijatelj, zdaj le giej!
Kaj potočku hoče žalost!                     He, klobufek brž postrani,
Ves vesel naprej hiti.                           pa naprej — juhej, juhejl
Žvižga kos, prepeva slavec:                 AH ni nikjer nikogar,
/latih strun je pesem to.                      da bi vase jo sprejel?
Žalosti ni tamkaj mesta,                       Žalost — ah, kaj bo iz tega,
kjer prepevajo tako.                            ves je svet lep in vesell
Ličeca kot mak rdeča,                          Pa je mati tam živela,
smeh vesel na njEh vsak čas;                živel sin nepridiprav,
kdo si, malček — debelušček?              kvartopirec in pijanček,
MJankec sem Martinkov jaz!"                samoljuben, svojeglav.
Morda v srčecu prečistem                    NiL mu ni ukazovala,
tvojem je prostorček skrit,                   milo ga prosila je —
da bi vanj se naselila?                         glasnejSe pa kot beseda
Žaiost, pojdi se sollt!                           solza govorila je.
Kmetič vstaja v rani uri,                      Vse je bilo brez uspeha,
truden v mraku lega spat,                    pot je Sla čimbolj navzdol,
v radost da potnlad mu cvetja,             in srce je krvavelo;
a jesen v plafilo sad.                           kaj je še bridkejSa bol?
Delo je uspeh rodilo,                           Žalost težka je dospela,
naj pokoj ga posladi.                           da v srce se potopl,
Koder vlada tiha sreča,                        pa je v srcu tem ostala
žalosti nikoli ni.                                  tja do konca tožnih dnl.
E. Gangl
2