Zakaj tiščijo Hberalci vedno na večje srenje? 1. Večjih srenj etare korenine kmet nikakor neče. To se je pokazalo one dni, ko 80 skoro t a e srenje posilnemu zlaganju menjših t Tecje srenje ugoTarjale. Tudi Tlada na to ne sili preznatno. Edini liberalci tedaj bočejo imeti večje srenje. Zakaj ? Nekaj gotoTo zato, ker jib je sram stojo zmoto v srenjskih zaderah pred celim STetom piiznati. Še bolj pa zato, da bi si, kakoi- si dotnilljujejo, po posilnih Tečjih srenjah pomagali iz zadrege. Najbolj pa zato, da bi svojo libeialno gospodstvo po liberalnib pisačih in srenjskih uradnikih in strahoTjaških nadžupanih na kmetih pomnožili in utrdili. To so menda poglaTitni uzroki, zakaj liberalci kmetom, ki bočejo menjših srenj, praT dati nečejo. 2. Sicer liberalci branijo in zagOTarjajo STOje Telike srenje. PraTijo: male srenje so preslabe. Pomanjkuje jim denarjeT, TeljaTnosti in zmožnih mož za srenjska opraTila; ne morejo si omisliti ne lastnega beriča, ne pisača, ne kajhe. Za predstojnika malih srenj ne mara nihče, zato pa se tudi predstojnik Teliko ne zmeni za druge in ostane Tse, kakor je bilo. Vse, tudi najboljše postaTe so kar na papirji. Nihče se za nje ne briga, ker jih predstojnik n e p o z n a ali je p r eslab, da bi se po njih raTnal. Od tod pride t s a (?) sedanja zmešnjaTa, nered, brezskrbnost pri srenjah. Male srenje ne morejo ne živeti ne umreti, kar žiTotarijo" . . . Tako praTijo liberalci in kot edino Tračilo priporočujejo: posilno zlaganje menjaih t Tecje srenje. Ali liberalci se popolnem motijo. Ne srenje niso kriTe omenjene zmešnjaTe, ampak liberalci. Zakaj? Zato, ker ao 1. 1864. pri snoTanji noTe srenjske postaTe, srenjam p r eTeč opraTil naložili. Vrh tega so takrat srenjam naložili Teliko in preTeliko takih poaloT, ka- terih kmetskim nalagati nikakor ne gre, ker jih opravljati kmet ne more Tedetipa tudi ne utegn o t i. Za take posle imamo in smo imeli gospodsko. — 3. Omenjena srenjska postaTa našteTa d^ojna opraTila srenj: lastna inod Tlade naložena. ČloTek bi mislil, da so od Tlade naložena opraTila morebiti preTelika. To pa ni resnično. Vlada še zdaj od kmetskih sreDJ — sploh reČeno — ne zabteTa Teč, kakor p ripomagati, kder in kolikor zamorejo pri upravljanji javnili posloT. Vea pomota tišči le pri tako imenoTanih lastnih opraTilih. Tukaj so se liberalci zmotili. V to mavho so stlačilo preveč in takih opraTil, katerib prost kmet opravl jati ne more in ne utegne. Le pomislimo, kaj in koliko našteTajo lastnib opraTil! 1. gospodaratTO s srenjskim premoženjem in jenimi napravimi, n. p. s špitali — in splob prTO besedo v Tseb stTareb, ki zadevajo le srenjo. 2. srenjsko policijo, t. j. skrb za Tarnost oseb, premoženja, zdravja in žiTljenja srenj5anoT. 3. policijo stez, polja in snage. 4. nadzorništvo žiTežeT, sejmoT itd. 5. policijo glede zdraTja, bolezni in kug. 6. policijo glede delalceT, hlapeeT in dekel. 7. policijo zastran nraTnosti ali javnega obnasanja (skrb, da se javna služba božja ne moti, nadzorniatTO oštarij, plesoT, prepoTedanib igrač, Tlačugarstva itd.) 8. policijo staTbarsko in požarsko. 9. policijo zastran ubogih in odpravljanje postopačeT in potepinoT. 10. UpljiT na šole, skrb za njib postaTljenje in TzdržeTanje. 11. Poskusi stranke pomiriti po zaupnib možeTib. 12. Dražbe ali licitirenge. V teh 12 točkah je zraTen dobrega in koristnega tudi Ttlačenega mnogo napačnega, ki za kmeta nikakor ne sodi. Zastran tukaj oraenjenih stTari je jako Teliko starih in še Teč noTib postaT. Kako se zamore terjati od kmeta, da bi nje Tse poznal ? In kako bi kmetiški čloTek zraTen STOjib gospodarskib opraTil še 5asa našel.-zamo- tane postaTe študirati? To ni za kmeta. To pripada gospodskim uradnikom, ki so za to študirani, ki za to stojo plačilo Tlečejo. DostaTiti še iniamo, da ae po liberalni srenjski postaTi Taaka razsodba, Tsaka naložena kazen itd. mora dati spi sana. To pa zato, da se dotičen srenjčan zamore pri visji gospodski zoper predstojnika pritožiti, 5e se mu je zgodila kriTica. Tukaj pa pogosto nibče ne Te, k d e bi se pritožil: ali pri srenjskem odboru ali pri okrajnem zastopu, pri šolskem aliokrajnem STetoTalstTU, pri okrajnem glaTarstTU ali pri deželnemodboru. Ne ve niti za Poncija niti za Pilata in tako marsikdo rajši kriTico trpi, kakor da bi za pravoj gospodsko lovil. Večjidel pa predstojniki rajši roke križem polagajo, kakor da bi katerega srenjčana po postavi nadlegoTali. Sploh liberalci so s srenjsko postaTo od 1. 1864. sami kriTi Taega nereda in zmeanjaT. To čutijo tudi sami. Zato skušajo njo popraTiti. Ali bati 8e nam je, da še jo bolj zabredejo, kakor iz prva, ker hočejo se Tečje srenje napraTiti. To se nam raTno tako zdi, kakor da bi Toznik, ki je preTeč nalošil in zato v klanci obtičal, sam pri sebi djal: Tem kar stoiim, šel bodem domu po Tečji in bolj težki toz, potem bo že šlo. No, ne bode šlo ne, auipak zdaj še bo hujše obtičal, kakor poprej. Odložiti se mora, kar jepreTečteže in potem bo ršlo". Dajte srenjam, kar in kolikor za nje sodi, drugo pa naložite gospodski in zmešnjaTe bo konec!