Neodrešena domovina. —r Okrajne učiteljske konference. Generalni civilni kornisarijat za Julijsko Benečijo je odredil. da skličejo okrajne solske oblasti redno okrajno učiteljsko konferenco in sicer najpozneje meseca aprila t. 1. Razpravljalo se bo o najvažnejših šolskih zadevah, vštevši one o reorganizaciji avtonomnih šolskih adminlstracij. o reviziji šolskih zakonov in o preosnov: ljudsko- in meščanskošolskega učnega reda. —r Roditeljski sestanek je priredilo v nedeljo 20. februarja učiteljstvo škedenjsKe ljudske šole v Trstu. Predavala je Frida Ščekova o doniači vzgoji otrok. Predavanje je bilo dobro obiskano od strani starišev ter uspelo v vsestransko zadovoljnost. —r Tovariš Štefan Ferluga. bivši voditelj slovenske ljudske šole na Opčinah pri Trstu ler dolgoletni predsednik »Tržaškega učiteljskega društva«, je apasno Obolel. Idealnemu tovarišu, ki je osivel v delu za šolo in narod, želimo iz srca skorajšnjega okrevanja. —r Književna produkclja 1. 1920. v Primor|u V letu 1920 so izšle v slovan- ^Kcin Primorju naslednje slovenske knjige: 1. Leonid Andrejev: »Anfisa«. Drama v štirih dejanjih. Iz ruščine preložil Ivan Vovk. Zal. Tiskarna »Bdinost« v Trstu. -¦ 2. »Božje solze«. Povesti in slike. Poslovenil Alojzij Gradnik. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. — 3. »Burke in šaljivi prizori«. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. — 4. Daniir Feigel: »Bacili in bacilke«. Humoreske. Zul. »Narodna tiskarna« v Gorici. — 5. »Koledar za prestopno leto 1920.« Uredil dr. A. Pavlica (Lctnik I.) Drugi natis. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici — (>. »Koledar za navadno letc 1921.« Uredil dr. A. Pavlica. Letnik II. /al. »Narodna tiskarna« v Gorici. — 7. »Pesmaricae. Zbirka narodnih in drugih pcsmi. (IJrcdil Alojzij Grudnik). Zal. »Narodna tiski-ma« v Gorici. — 8. France Prešeren: »Krst pri Savici«. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. — 9. Fr. Starovaski: »Za tretjo gor6«. Pet aktov iz trgovckega življenja. -- 10. Karel Širok: »Jutro«. Samozaložba. — 11. O. VVilde: »Pravljice«. Poslovenil Al. Gradnik. Naslovne okraske narisal A. Bucik. Zal. *Narodtia tiskarna« v Gorici. — 12. »Zgodovina Italite«. Zal. »Zn.- zal. zavod* v Trstu. Maio odgovora. Lijubljansko učiteljsko društvo, ki je član UJU povcrjeništvo Ljubljana, hoje hoditi svoja pota. Dobro, slobodno mu! Naj krcne na levo, vrata so mu odprta na stežaj! Pomai naj, da pcverieniStvo v prihddnje ne bode več trpdo, da bi ga podreje.no društvo naopravičeno suntničilo, fazšir.jalo o njem neresnice in s tem delalo razdrahe Ln razprtije med naSim članstovom. Poverjeništvo deluje za edinstvo in slogo v naSih vrstah, odbor Ljublja:ns.kega učiteljskega društva pa mu me6e oib vsaki prdiliki polena pod noge. V štev. 62. je »Slov. Narod« odpnl predsedniku g. Skulju svaia predata za napad na UJU poverjeništvo LjubljaTia. V članku »Učdteljstvo in voHtve v viSji šolski svet« se pritožuje predsednik X. Skulj, da »Učit. Tovariš« ni hotd objaviti čJanka, ki ga je potem prinesel »Slov. Narod-. Res je. Vprašam Pa, kedaj je še pustila resna organizacija, da bi jo napadald v lastnem glasilu? Ne bil bi pa prejel za pero dn napisal odgovora na Skuljev članek, da ni v snjem več trditev Ln tendencijioznih zavdjanj, kii bi postavile delovanje poverjeništva v čudno luč, če bi bile Tcsničjio. Pojdimo i>o vrsti: Prvdč ni res, da l:i toilo poverjeništvio UJU sklicalo sosvet, da se posvetuje o kandidatih za zastopstvio učiteljstva v višjem šolskem svetu in povabilo na to scjo prcdsednike vsch okrajnih uoiteljskiih društev. Skltcan je bil na sejo samo ožji sosvet, v katercm so poverjenik, strokovni tajnik, giavmi blagajnik, urednik društvcnega glasila in dva odbornika. To pa nd iirji sosvet, v kat&rem so poleg ožjega susveta tudi vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev. Kdor se zanima za naŁo osrednjo orga»Lzacdjo in nje ustroj, bi inorial vedeti tuda to, posehno še, ako je predsudnik kakega okrajnesa uč.iteljskega društva. Kakor rečeno, sklican je bil na sejo samo ožji sosvet; udeležild so se sc.je razven enega vsi člami. Ker se mi je pa vidclo posvctovauje na tej seji jako važno, sem povabil na sejo še nekatere tovairdše \n tovarišice izvcn ažjega sosveta, med temi je bil tudi tovariš Skulj in predsednica »Društva slovenskih učiteIjic«, ki je tudi namestnica onaga člana v ožjem sosvetu, ki se seje ni udeležil. To sem poudarja! oib otvoritvi seju, obžalovaJ neljubo pomoto glede datmna na povabiliih in pooasndl, da se io v naglici, s katero se jg, sklicala seja, zainenjul dan. Da to ni motilo članov, se razvidi iz tega, da so se scie udeležili, mcd njimd tudi tovariš Skulj. Vendar sumniči v »Slov. Narodu«, kakn bi se bilo to zgodilo namenoma ter dostavlja zlobno: >>Pa lnemda vendar nd bil to samo slučaj?!« Z os-orčenjem zavračam tako sumnlčenje ter izjavljam, da se poverjeništvu ni treba bati ne ožie;.;a, ne širjega sosveta, ker si nd svesto nikake kmrvde. Na seji so se nomdnirali kandidi.ii Tovariš Skulj nl samo glasoval, stavil je *udi predlogc, ki so bili sprejeti. iNiseim pa slišal izjave, da njegovo glasovanje ni dbivezno. Ker bi bilo mogoče, da sem preslišal tako izjavo, sem vprašal druge člane, ki so iziavili, da je tudi niso čuli. Kakštio stališče je zavzel iOdbor in občni ^bor iLjubljanskega učiteLjskega diruštva gl&de predlagane kandidatne liste, je njegova stvar, njegovim sklepom ne more nihče ugovarjati, a način, kako so hoteli udejstviti te siklepe, je obsodbe vreden. Najprej so v listih objaviti svoje kandidate, da bi jih tem potom vsiiili še drugim druStvom. Ognili so se pravilne poti, da bi bil odbor poslal spreminjevalne predlge poverjenlitvu, kar so lojalno storila druga društva. Da, Se več. Odbor je sestavil okrožnico v smislu svojih nazorav in skleipov in jo ihotdl za hrbtom poverjeništva razposlati vsem okrajnim učiteljsklm društvom. S tein bi bil prekoračil svoj delokrog in kruto ruiil disciplino, delal z>medo in zgago v aaših vrstalh. Le slučajno je izv&delo poverjenlštvo za to nakano in preprečilo razpašiiljanie okrožndce s tem, da je zapretilo nastopiti s skrajnimi sredstvi. Odb&r Ljubljanskega užiteljskega druStva in ajegov predsednik vdarja ob vsaki umestni ali neumestni priliki ob veUka boben deTnokratizma, toda samo tokrat, kedar ie to njemu v p-rilo.sr, in to tisti odbor, ki je hotel na pods.tavku neodobrenega predloga vzeti eni kategor.iji učiteljstva pasivno volilno pravico. Sapienti pauca. Tovariš Skulj ineni, da p&verjeraiitvo v vclilnem postopanju ni raivnalo po prdncipu demokr.atiz.nia. Ako bi bilj postopali po njegovem načinu, bi bilo positavilo vsako društvo iz krajevnetga patriotizma sviojc kandidate, in imcli bi jih bili naimanj 180. Kako potem Iz tega labirinta, naj pove tovariš Škulj! Poverjeništvio hoče za vsako ceino vzdržati disciplino v arganiizaciji, ker vsako kraljestvo, ki je razdeljeno med sebcj, bo razdejano. Sanro z enotnim nastopom nam je mogoče dosezati uspehe. To nain Lzpričuie reSitcv gmotnega \rprašanja Ijudskošolakc/a in •sredniušolskega učite.ljs.tva v primeri z rešitvijo tiradniškcga gmotnega" vprašanla. Vsako učiteljsiko društvo delnj nemoteno v svojctn dtlukrogu, se poslužuj sredstev in hodi po pou, ki ga vodi do najlepših uspehov na šolskem polju v okra;u in ga pripelje do hlaginje uoiteljskc.^a s.tanu. Nikogar ne bo oviralo poverjeniStvo pri takem blagodejnetn delu, nasprotno pospcševalo bo 'po možnosti njesovo strcmljcnje. Zastopstvo bkupTiih intcresov in zadev, .zastorstvo učiteljstva nazunaj, pa je nalaga, pravica in doližnost poverjcništva. Zato bo nastopalo poverjuništvo vselej in povsod zoper nedisciplin.rauost mtcl članstvom, zatiralo vsak pojav ma!konturrtnosti >" skušalo v kali zadušiti in 'pogasiti baklo p0gubuega razdora. S -takim postopanjem in delovanjurn pa ne zasužnjuje članstva, ne sili k hlapčevanju, št nianj pa h kimanju 'n molkit. Tako ie nastopalo in delovalo poverieniitvo v preteklosti, tako bo nastopalo in delovalo v prihodnie. Kakor hitro pa ne bo moglo več vzdrževati discipline in reda v organLzacij!, bo vedelo kaj mu je storiti — dzvajalo bi iz te nemoii konsekvence. L. Jeleac. Izjava. Predsednik ljublianske<ga učjteljske«a društva tuv. Fr. Skulj je s člankom, ki zadeva naše stnogo interne zadeve v orgainizaciji, stopil r-tam Slovenskega Naroda pred javnost. Sklicuje se pri tem na to, da mu ic urcciništvo »Uoit. Tovariša« ozdr. LJJU objavo istega članka v stanovskem glasilu odklonilo. Razlogi, iz katcrfh je bila objava članka v Učit. Tovariiu odklonjena, so sledečd: Članek kritiikuje papolnoma intemo podrobno poslavamje poverjeništva UJU, katera knitika ne spada pred javnost niti ipotom stanovskesa glasila, amipak je pravi forum za obravnaivo tega vprašanja šinši sosvet UJU, katerega član je tudi predsednik ljubljan&keiga učiteljskega društva. Ako bi se tav. Skulj hotel lojaln.o naitanč¦neje infarmirati pni poverjeništvu UJU, tedaj ni irnoral prdpuznati, da je njegova krdtika o postapanau pov-eirj.eni-štva UJU neopravičenla in netočna. >LojaLnost je zahtevaila in čut naše urednvške doižnosti nam je veleval, da srtia predložild čl.jiiek poverjeništvu UJU, ki je takoj izjavilo, Oa navedbe v članku ne odgovariajo isti,n.i in poverjeništvo ne more odobravati take »obrambe« v stanovskem glasilu. Clatiek fakti&no na stvareai in je poln ,i.zzivanj sedaj na »Uč. Tov.«, sedaj na poverjcništvo LIJU, proti kateremu se je obrniia vsa ironta si-danjega lodbora .liubljaTi.sikega uoiteljskega društva, ki menda smaitra nasprotstvo do poverjeništva UJU kot edino in svojo glavno zadača. Nobena organizacfja Jiima tega običaja n navade, da W se v njenem L?lasilu javno napadalo "vodstvo organizacije dn postopanje istega, posebno ne, ker imamo za interne zadeve organizactje forum širšega sos-veta in pokrajinske skupJčine UJU, katorim edino je poverjemiStvo in uredništvo odgo-vorno. za svoje poslavanje. ŠirS! sosvet im pokrajinska skupščina UJU bo tudi edino upravičena soditi o pravilnosti postapanja v tem slučaiju. Toliko v vednost članstva UJU, da ne bo nepotrebnega beganja in ustvarjania načelnih >aier« <\z malenkostnih dogodkov, ki s.o ipostramskega pomena pri načelnem boju naiše orRaiiizacLje. Uredništvo »Učit. Tovariša«. Brezobrestrto posojilo Učitetjskemu konvlktu. 7. tzkaz. Emilija Gerkmanova iz Mengša 1000 K; Karel Završ-nik iz Dupelj 1000 K; Cilka Vfctrava \z Dupdj 1000 K; Ivanka Kalinova iz -Ljuibljane 500 K; Franc Rojina iz Šmairtna pri .Kranju 2000 K; VUdlmir Roj,ina v Kranju 1000 K; Melanija Fajdigova v Žmartnem pri Krainju 1000 K; Ana NeubauerKrenova v ftmartnem pri Kran.ju 1000 K; Friderik Kramar iz &kofje Loke 1000 K; Virako Zahrastnik tz ikofje Loke 1000 K; Josip Zupančič iz 5kof;c Loke 1000 K; Vida Blaznikova iz Skofje 'Loke 1000- K; Rudolf Horvat iz Šfcofje Loke 1000 K; Fran Košca iz Škofje Loke 1000 K; Antan Lovše iz Podbrezja 1000 K; 7. tokaz 15.500 K; zadnHč Izkazanih 125.900 K; skupaj 141.400 K. Odbor društva za zgradbo Učlteljskega konvikta v Ljubljani. RAZPIS SLUŽB: V črnomaljskem šolskem okraju se vslcd odredbe višjaga šolskega sveta z dne 24. februarja 1921, št. 2213, razpisujejo sledeča stalna učna mesta: 1. Adlešičl: dvoraizrednica: nadučiteljsko mesto; 2. Bojanci: onorazredn«ica: mesto učitelj^voditelja; 3. Crešnjevec: ciiorazrediiica: mcsto za učdt€lja-voditedja; 4. Črnomelj: scdemrazrednica: mesto za učitelja in mesto za učiteljico; 5. Metlika: sedetnrazrednica: dve mesti '.a učitclja in d\e mesti za učiteljici; 6. Podzemelj: petraarednica: mosto ,za uoitelja. Za učna mesta v Crnomlju dn Metliki imajo prrdinost ani prosilci, ki so usposobljenostiii za >;aii"-c na obrtnn-nadaljevalnth šoilah. ¦Pravilno oprcmljene prošnje je viožiti po prcdpiKarvom. službcneni potu na okrajni Solski Svct v Crno.mlju najkcsnejc do 10. aprlla 1921. OKRAJNl ŠOLSKI SVET V ČRNOMLJU, dne 10. marca 1921. Predsednik: Dr. A. Oregorln, s. r.