mm- ■ A ’ v Posamezni izvod 30 groSev, mesečna naročnina 1 Šiling TEDHIK Zfl SLOVEnSKO KOROŠKO giitiiiMnimnHiiiiiiiiui!iiuiii!!iiiiuniuiiiimiKiiiiiiimuiniiiuumuiiiiuiuiiiiiimiiii|:; | IZ VSEBINE: 1 MLADINSKA PRILOGA RAZPRAVA PROTI VOJ* p NIM ZLOČINCEM NAŠA STUD. MLADINA VPRAŠANJA I KAJ SI STORIL ZA ZMAGO ' B V KANADI NEPOZABNA DRUŽINA lllllllllllllll............................ LETNIK I. DUNAJ, V PETEK 6. IX. 1946 ŠTEV. 13 Reakcija ovira delo na mirovni konferenci O vojnih zločincih Zadnja vojna je z vstopom Sovjet* 6ke zveze dobila značaj osvobodilne vojne pred fašističnim nasiljem in se 6 tem sračela bistveno razlikovati od vojna preteklosti, ki navadno niso bi* le nič drugega kot izraz nasprotij med raznimi imperializmi. Prav zaradi tega prej tudi nihče ni povpraševal po res* niJnih vzrokih in krivcih, ker je bilo po imperialističnih pojmih vprašanje rešeno že s samo zmago in porazom. V zadnji vojni pa je šlo za mnogo več kot za borbo med raznimi tekme* ci: Bilo je vprašanje, ali bodo zmagala vif»oka načela človečnosti in svobode ali pa organizirano zločinstvo fašizma. Prav zato je potrebno nazorno poka* zati na vzroke imperialistične vojne, na nositelje osvajalne miselnosti in na njihovo zločinsko početje, ki ni bilo samo napad na življenje milijonov nedolžnih ljudi, temveč prav tako na* pad na osnovna načela človečanskega sožitja. V Niirnbergu čakajo na svojo sod* bo glavni vojni zločinci, ki so kot vo» ditelji svojega naroda izrabljali nje* govo zaupanje in ga premišljeno vo* dili v zločinstva. Povsod pri podjarm* Ijenih evropskih narodih pa so se na* šle izdajalske duše, ki so bodisi kot navadni plačanci fašizma opravljali posle rablja nad lastnim narodom ali pa se kot zaveštni sovražnik^ depno* kratičnih pravic in napredka pridru* žili sovražnikom ljudstva, da bi pre* prečili njegovo osvoboditev. Večina evropskih narodov je že ob* sodila svoje vojne zločinec in izdajal* cc. Francozi so sodili Petaina, Norve* Žani Quislinga in Knuta Hamsuna, Ju* goslovani Mihailoviča in njegove iz* dajalske pomočnike in te dni je slo* venski narod sodil in obsodil svoje vojne zločince in izdajalec. Le koro* ški Slovenci še zmeraj zaman čakajo na razpravo o največjem vojnem zlo* čincu Slovencev, ki je s preračunano hladnokrvi ostjo uničeval in iztrebljal slovensko ljudstvo na Koroškem in v Sloveniji — na obsodbo Maier*Kaibi* tscha in n jegovih pomagačev. * Danes je povsem jasno, da sc je v zadnji vojni strnjena reakcija borila proti demokratičnim in osvobodilnim silam sveta in pri tem doživela odlo* čilen poraz. Vojni zločinci vseh evrop* skih narodov so v službi okupatorja z vsemi močmi ovirali osvobodilni boj in s tem stopnjevali število žrtev. Ko* liko slovenskih mater, ki so izgubile svoje otroke, koliko slovenskih otrok, ki so jim pomorili starše, brate in sc* stre, danes glasno obtožuje slovenske izdajalce, ki so s svojim zločinskim početjem zakrivili toliko gorja in s svojim sodelovanjem podaljševali su* ženjstvo in trpljenje slovenskega ljud* Stva. Za tako ravnanje ni opravičila. Nekatere države uživajo danes za* Ščito sveto\nc reakcije, ki še vedno goji staro imperialistično miselnost in kuje osvajalne načrte, da bi zasužnji* la napredne in svobodoljubne narode. [Tej reakciji so dodrodošli razni vojni zločinci, ker ve, da ji bodo rade volje služili. Kajti kdor je enkrat izdal svoj narod in ga je lastno ljudstvo izobčilo jz svoje srede, tak človek ho dostopen za vsak zločin, ki bi ga lahko prizade* Ijal svojemu narodu. Ker se je sam iz* ločil iz prirednegt občestva, je izgubil s tem vsako merilo za dobro in zlo. zato je bodisi v svojem sovraštvu ali pa v svoji revščini ubogljivo orodje za najbolj podle načrte, ki 'jih sovražniki ljudstva kujejo proti njegovemu na* fodu. * • Najbrž ni neben slučaj, da sc v nc* »Izvestja« razpravljajo o delu pari* ške konference in ugotavljajo, da .se nasprotniki mednarodnega sodelova* n ja in miru na vse načine trudijo, da bi izrabljali mednarodne ustanove za svoje ozke cilje in da bi konferenco odvrnili od njenih glavnih nalog. Po* skusi, da bi razbili na konferenci na* pore za mir in varnost, se ne omeju* jejo samo na luksemburško palačo. Na najrazličnejše načine skušajo iste sile tudi izven palače vplivati na tiste dežele, ki nočejo postati voljno orod* je mednarodne reakcije in slediti že* Ijam anglo*ameriškega bloka. Da ta blok obstoja — tako pravi list dalje — ne tajijo niti časopisi, ki so še pred nedavnim že samo omenjanje ta* kega bloka proglasili za spletkarjenje Sovjetske zveze. Poskusi anglo*amen* kanskega bloka, da bi položaj zaobr* nili v svoj prid, se ne omejujejo samo na pritisk na posamezne države. Pri tem pa sc poslužujejo metod, ki z de* mokracijo in mednarodnim sodelova* njem nimajo več veliko skupnega. Či* kaški list »Chicago Sun« imenuje to politiko Združenih držav — politiko »velike gorjače«. Demokratični narodi sveta — tako pravijo »lz\estja« -^sov svojem boju proti politiki »velike gorjače« vse pre* več žrtvovali, da bi se danes z njo spri* jaznili, pa čeprav je »velika gorjača« danes v rokah drugih gospodov. Razume se, da je v takem Ozračju delo v Parizu zelo počasno in moreče. Tako je na primer tik pred tako ime* novanim ljudskim glasovanjem o po* vratku kralja v Grčijo grška delega* cija na vsem lepem zahtevala, naj bi konferenca podprla zahtevo po pri* ključitvi velikega dela južne Albanije h Grčiji. Minister M o 11 o v je ostro nastopil proti tej zahtevi in med dru* gim dejal: »Grška delegacija razvija na tej konferenci izredno zunanjepolitično delavnost. Od Albanije, ki je zavezni* škim narodom prijateljsko naklonje* na, zahteva grška vlada ozemlje. S tem ponovno ustvarja na Balkanu ognjišče nemira, kjer so narodi pravkar zgra* dili mir in odnošaje dobrega sosedstva ter v prijateljskem razumevanju od* stranili vsa nasprotja. Ni noben slučaj, da grška delegacija postavlja svoje zahteve na predvečer ljudskega glasovanja 1. septembra, ko se z nezakonitimi sredstvi pripravlja kralju pot za povratek v Grčijo. Kljub nasilju in samovoljnosti policije proti demokratičnim strankam in demokra* tom v deželi vseeno niso prepričam, da bo glasovanje vzpostavilo monar* hijo. Očividno grška vlada ni čisto merjena, da bo podpora tujih čet v Grčiji, ki nosijo svoj delež odgovor* nosti za nenormalno stanje v tej de* katerjh predelih Avstrije krijejo poleg zapeljanih ubežnikov tudi vojni zlo* činci raznih narodnosti, ki so danes spet na razpolago vsakemu sovražni* ku ljudstva, kakor so prej rade volje in brez pomislekov služili fašističnim zločincem. Mogoče je v tem tudi raz* log, da še vedno zaman čakamo na razpravo proti zločincu Kaibitschu in njegovim pomagačem. Kajti lahko bi sc tudi zgodilo, da bi se pri razpravi razkrili zelo »častivredni« državljani nove avstrijske republike kot nodpor* niki in zaščitniki vojnega zločinca. Zavedajmo se, da se rok vojnih zlo* želi, zadoščala, da bi glasovanje v skladu z njenimi željami odločilo v prid kralju. Kakor znano, je vlada sovjetske Ukrajine zahtevala, da pride grško vprašanje pred varnostni svet, ker po* litika grške vlade ograža mir. Toda gr* ška delegacija nima potrpljenja, da bi počakala, kako bo varnostni svet ob* ravnaval to vprašanje. Treba bi bilo posvečati večjo pozor* nost temu, da je Grčija edino žarišče nemira na Balkanu, da tam demokra* tom nc puste dihati, da tam urednike demokratičnih listov ubijajo na cesti in da uporabljajo metode nasilja, ki v vseh demokratičnih deželah povzro* čajo ogorčenja. Kakor znano, se sedanja grška vla* da opira na tuje čete, ki nočejo zapu* stiti dežele. Res je — tako je nadalje* val Molotov — tuji bajoneti lahko od* igrajo svojo vlogo, toda taka pomoč ni preveč zanesljiva, ker ji ljudstvo ni naklonjeno. Vsiljuje se vtis, da seda* nja vlada pri svojem narodu ne uživa ugleda in se mora zato naslanjati na tuje čete. Sedaj pa bi hotele grške ob* lasti poleg podpore tujih bajonetov še pomoč mednarodne konference. Sov* jetska delegacija predlaga, da se od* kloni predlog grške vlade, ki si priza* deva, da bi delila Albanijo in da bi v to zadevo zapletla še mirovno konfe* renco.« V tej zvezi moramo omeniti, da je vlada sovjetske Ukrajine zahtevala, ‘da se grško vprašanje spet obravnava pred varnostnim svetom. Čeprav je Zadnjo nedeljo je bilo v Grčiji gla* sovanje o bodoči državni obliki. Ljud* stvo je volilo med monarhijo in re* publiko. Zastopnik ministrskega pred* sednika je izjavil, da je 70 odstotkov glasovalo za povratek kralja, torej za monarhijo. Policija je bila ves dan volitev v pri* pravljenosti. Državna poslopja so bi* la močno zastražena. Po angleških po* ročilih so morale nastopiti britanske čete, da »napravijo red«. Zunaj Aten so bili neomejeni gospodarji oborože* ne monarhistične tolpe. Povsod so bili nemiri. Tako je bil vodilen komunist v Atenah umorjen v njegovi lastni hi* ši. 'Samo v nedeljo je bilo ubitih 24 oseb. V zadnjem tednu pred volitva* mi je bilo umorjenih 87 oseb. skoraj dvakrat toliko kot prejšnji teden, v katerem je bilo ubitih 49 oseb. Tako je bilo v zadnjih 14 dneh pred volit* vami skoraj 150 smrtnih žrtev. čincev drži kri brez števila njihovih žrtev, ki so umirrle za svobodo kot talci, v zaporih, taboriščih, plinskih celicah ali pa v borbi z orožjem v roki. In kjer koli se danes ti zločinci skrivajo, povsod razširjajo okoli sebe strup razde ra. N jihovo delo ni spo* sobno ustvarjati, ampak samo še ruši* ti. Gnili udje človeške družbe so, ki okužujejo zdrava bitja. Njihovo delo je sad prekletstva, ki so si ga nako* pali z zločini nad lastnimi brati. Zato bodimo pozorni, kajti težko bo za vse tiste, ki se ne bodo znali ubraniti oku* ženju. generalni tajnik T riuge L i e pova* bil ukrajinskega zunanjega ministra Manuilskega na razpravo pred varnostnjfn svetom, se je grško vpra* šanje zaenkrat odložilo. Manuilski je sprejel novinarje in jim podal kratelc pregled položaja v Grčiji. Navajal je podatke o nezaslišanem terorju. Ob* stojajo tako imenovana posebna sodi* šča. ki zelo spominjajo na nekdanja Mussolinijeva posebna sodišča. V njih sedijo ljudje, ki so prej sodelovali z okupatorjem. Manuilski je poudaril, da tu sodišča skoro vsak dan izrekajo smrtne obsodbe in da so pred kratkim prvič v grški zgodovini obsodili na smrt ženo. To je bila skromna učite* ljica, ki se je junaško borila v osvobo* dilnem gibanju. Manuilski je opozoril tudi na to, da so že v februarju predvidevali, da se bo grško nasilje izprevrglo v napadal* nost proti sosedom. In v resnici kaže danes Grčija napadalne namene proti Albaniji in drugim sosedom. Manuil* ski je spomnil na zapletljaje, ki so jih svoj čas povzročili Nemci v Sudetih ali Japonci v Mongoliji. Poudaril je, da ne stremi Albanija po grškem ozemlju, pač pa Grčija hoče tretjino Albanije. In zato je sovjetska Ukra* jina predložila to vprašanje varnost* nemu svetu. Konec preteklega tedna se je Molo« tov podal v Moskvo na razgovore s svojo vlado. Njegovega povratka pri* čakujejo še v tem tednu in si od njega obetajo pospešenja v delu mirovne konference. Poročilo iz Tesalijc, ki je naslovlje* no na desničarskega politika Papan* drea, pravi, da kmetje »zapuščajo svo* je vasi, izpostavljene nasilju«, in be* žijo iz mesta, kjer je vendar malo več varnosti. Bivši minister Dassonides je našlo* vil na britanskega opazovalca pri gla* sovanju, kapetana Francisa Noela Ba* kerja, pritožbo, v kateri izjavlja, da republikanci niso imeli možnosti, da bi v macedotvskih vaseh vodili voliv* no kampanjo. Udeleženci republikam skih shodov so bili izpostavljeni hu* dim nevarnostim. Centralni komite kom. stranke Gr* či je pa je izročil notranjemu ministr* stvu, vojaškim oblastem, sodni upravi in inozemskim opazovalcem protest proti volivnim goljufijam. V nekate* rih volivnih uradih je bila s tem, da so objavili tri volivne imenike, dana možnost trikratnega glasovanja. Zanimiva so izvajanja moskovskega* radijskega komentatorja Vladimirja Limcckcga k grškim volitvam. Limec* ki je izjavil, »da se ljudsko glasovanje v Grčiji izvaja v težki politični krizi, ki obremenjuje Grčijo in je zaradi pri* sotnosti tujih čet v deželi le še večja. Trenutna grška vlada vodi politiko najtemnejše reakcije, ki je pravo ro* ganje ljudski volji. Vlada je storila vse, da se izmaliči ljudska volja. Ne*» odgovorna politika grške vlade je v posmeh vsem ciljem, za katere so se borili i- zmagali zavezniški narodi. Zaradi te politike Balkan spet enkrat ogroža mednarodni mir.« Ljudsko glasovanje v Grčiji SESTANEK DR. GRUBER— VIŠINSKI Po sestanku dr. Gruber ja z namost* "‘kott sovjetskega zunanjega ministra Višinskim, ki je trajal dve uri, ni bilo objavljeno nobeno uradno obvestilo. V razgovoru, ki se ni dotikal vpraša* nja Južne Tirolske in je imel zgolj informativni značaj, sta Višinski in dr. Gruber razpravljala predvsem o pogojili za državno pogodbo z Avstri* jo, katere je omenil zunanji minister Molotov na zadnjem zasedanju zuna* njih ministrov v Parizu pred šestimi tedni. Ti so v glavnem: odstranitev nacistov iz uprave in gospodarstva, odstranitev vseh ostankov nemške za» konodaje, demokratizacija, vprašanje premeščenih oseb in problem nemške imovinc v Avstriji. VOLITVE V SOVJETSKI CONI NEMČIJE V sovjetski zasedbeni coni Nemčije *o bile zadnjo nedeljo prve volitve po zlomu rajha. Volili so tudi bivši člani NSDAP, niso pa smeli biti voljeni. Po* leg Enotne socialistične Stanke sta imenovali kandidate tudi Krščansko demokratska unija in Liberalna stran* ka. Volitve so bile v ruski coni Ber* lina in v Saksonski. V Saksonski je debila Enotna socialistična stranka absolutno večino in je tudi najmoč* nejša stranka v Dresdenu, Chemnitzu, Leipzigu in v vseh drugih večjih mc* stih. Rrihodnjo nedeljo bodo volitve v Turingiji. 15. t. m. pa bodo volili v Brandenburgu in Mecklenburgu. JUGOSLAVIJA ZAHTEVA SVOJE LADJE Jugoslovanski zastopnik pri organi* zaciji združenih narodov je naslovil na generalnega tajnika Združenih na« rodov pismo, v katerem zahteva, da pride na dnevni red prihodnje aeje gospodarskega in socialnega aveta vprašanje povrnitve jugoslovanskih podonavskih ladij, ki jih zadržuje amerikanska vojaška oblast v svoji za« sedbeni coni Nemčije in Avstrije. Po* leg 170 jugoslovanskih ladij je tam še 530 drugih ladij, ki so bile prej avstrij* ska, madžarska, romunska in bolgar* ska last. Kakor poroča Tanjug iz Beograda, je amerikanska vojaška policija v Pas* sauu 24. avgusta zaprla šefa zastopstva Jugoslov. podonavske plovbe Antono* viča, kapetana Alfieroviča in »trojni« ka Stojkoviča. Istočasno je policija za« pečatila prostore jugoslovanskega za« stopstva. Pri tej priložnosti piše beo* grajska »Politika«: »Ne razumemo, po kakšnem mednarodnem pravu sprav* ljajo vrnitev jugoslovanskih ladij v zvezo s splošnim vprašanjem podo* navske plovbe. Vse moralne postave in zavezniške obveznosti silijo Zdru* žene države Amerike, da te ladje pre* pustijo in predajo jugoslovanskim na* rodom« VOJNA V INDONEZIJI Število ubitih Indonezijcev se je po* večalo v zadnjih dveh tednih na naj* manj 8(K). Izgube Holandcev znašajo v istem času 5 padlih In manjše število ranjenih. Holandci napadajo v bojih pri Surabavi z oklopnimi oddelki, ar* tilerijo, zrakoplovi in mornariško pe* Sadijo. Po poročilih TASS*a se v Holandiji množijo protestna zborovanja proti odpošiljanju holandskih čet v Indone* zijo. Tako je demonstriralo nad 2000 vojakov in civilistov z gesli: »Svobodo Indoneziji*« in »Nočemo v Indonezi* jo!« Različne ženske organizacije piše* jo v odprtem pismu: »Ne moremo ve* ruvati, da bi bila Holandija, ki se je pet let borila za svobodo proti nem* škim osvajalcem, voljna, da tlači in* donezijsko ljudstvo in ga ovira v nje* goti osvobodilni borbj.« Komunistič* na partija v Amsterdamu je sklenila na masovnem zborovanju resolucijo, v kateri zahteva, da sc takoj preneha nadaljnje prevažanje holandskih čet v Indonezijo in da se prizna svobodna indonezijska republika. V tej zvezi ie zanimiva novica, ki jo prinaša časopis »Vaarhrit«: »lz zanes* ljjvih virov smo izvedeli, da bodo ho* Iandske oblasti v septembru pošiljale nove čete preko Bremena in Hambur* ga v Indonezijo. Oblasti so sklenile, da pošiljajo čete preko nemških luk, ker se bojijo, da bi v holandskih pri* staniščih ne izbruhnile stavke.« POLJSKA ZAVRNILA AMERIŠKO NOTO ' Poljsko poslaništvo v Washingtonu je objavilo izjavo o noti, ki jo je ame* riška vlada izročila poljski vladi z ozi* rom na Dredstoječe poljske volitve. Izjava pravi: »Nota, ki jo je predal zadnji teden ameriški poslanik polj* skemu zunanjemu ministrstvu v Var* Savi, je poljsko vlado presenetila. Poljska vlada smatra noto kot kršitev suverenih pravic Poljske in kot vrne* šavanje v njene notranje zadeve. Po* izkus, da bi »e v noti izražalo mnenje o bodočem volivnem zakonu, se nika* kor ne strinja s pogodbami v Jalti in Potsdamu in ga ni mogoče spraviti v sklad s pravicami suverene države. Izjava pravi, da ameriška nota nima •uno namena, da bi bili pri volitvah navzoči inozemski opazovalci, »tem* več da je to jasno vmešavanje v no« tranjo strankarsko politiko Poljske in v poljsko politično življenje. Not# po« meni odprto diplomatsko podporo ti* stih strank, ki se ne strinjajo z mne* njem in s sklepi, ki jih jc sklenila koa* licijska vlada«. JUGOSLOVANSKA NOTA AMERIŠKI VLADI Jugoslovanska vlada je objavita v ponedeljek noto, v kateri zahteva od zunanjega ministrstva Združenih dr* žav preiskavo zaradi ponovnih pole* tov ameriških letal preko jugoslovan* skeg ozemlja. Nota ugotavlja, da jc od 23. do 27. avgusta preletelo namer* no in ne da bi jih vremenske razmere prisilile k temu 32 ameriških letal, ve* činoma bombniki in bojna letala. Mar* šal Tito je ukazal, naj ne streljajo na letala, vendar pa jugoslovanska vlada ne bo dalje trpela »namerne in brez* obzirne kršitve jugoslovanskega zrač* nega prostora, zlasti pa ne preletava* nja vojaških letal«. AMERIKANSKO LJUDSTVO ZA PRIJATELJSTVO S SOVJETSKO ZVEZO Ameriška poročevalska služba po* roča: »Bivši šef ameriškega urada za voj* no produkcijo Donald Nelson je napisal osebno pismo na Stalina, v ka* terem izraža željo, naj bi se odnošaji med Združenimi državami in Sovjet* sko zvezo utrdili in razširili. Nelson je že med vojno obiskal Stalina. V svojem pismu se poteguje tudi za po* globitev trgovskih odnošajev med obema deželama. Nelson poudarja, da je težko razu* meti kritično presojanje Sovjetske zveze, kakor se pojavlja v današnjem ameriškem tisku in radiu. Toda tisk ne izraža vselej pravega mnenja pre* bivalstva. .Lahko mi verjamete’, pravi Nelson, ,da velika večina ameriškega ljudstva goji prijateljska čustva na« sproti Sovjetski zvezi’.« INDIJSKI MUSLIMANI RAZOBE. SILI ČRNE ZASTAVE Glavni tajnik vseindijske musliman* ske lige je zapovedal vsem muslima« nom Indije, da v ponedeljek, ko je pr* vič zasedala nova indijska vlada, raz* obesijo na svojih hišah in delavnicah črne zastave in s tem pokažejo« tiho preziranje mohamedanskega ljudstva nad tem, da je hindovski kongres s svojimi privrženci prevzel oblast. Predsednik muslimanske lige Jinnah je obdolžil britansko vlado, da je iz* ročila državno oblast v roke »fašistič* nega in kastno zavednega« hinduskega kongresa in opozoril vse muslimane, naj bodo pripravljeni. Prišlo je tudi de hudih spopadov, pri čemer je bilo 5-. oseb ubitih in nad 200 ranjenih. V Bombaju sta morali dvakrat nastopiti dve britanski vojaški edinici medtem ko je bil v nekaterih krajih, kakor v Golpithu in Bhendibazaru. ukin jen ce* loten promet. Predsednik važnega me* sta Dacca, ki leži 75 km severovzhod* no od Kalkute, je poslal bengalijsk©* mu guvernerju brzojavko, v kateri pravi, da je položaj v mestu nadvse resen in da se nemiri širijo na pode* želje, Parada dela V nedeljo 25. avgusta je Ajdovščina praznovala svoj praznik dela. Ljud* stvo iz vae cone B se je zbralo, da tu pokaže, kaj zmore slovenski narod, ki je trdno odločen živeti. Tudi prebi« valci iz vseh predelov Slovenije so pri* hiteli v malo primorsko mesto. Pred* njačila je mladina, ki je tudi v pesmi izražala hotenje malega naroda, hote* nje po samostojnosti, po uspehih, pri* pravljenosti na borbo in zahtevo po življenju. Bistvo teh manifestacij je bilo isto kakor v letih osvobodilne borbe, isto kakor v desetletjih borbe proti fašiz* mu, isto kakor v stoletnih bojih za na* rodnostni obstoj. Preveč je narod pre* živel, da bi ne znal ceniti svoje svobo* de. To ljudstvo že stoletja prenaša posledice imperialističnega ropanja italijanske in prej tudi nemške gospo* de. Njegove gozdove so oropali bene* ški mogotci. Njihovi potomci so re* krutirali slovenske sinove ter jih v svojem zavojevalnem pohlepu pošilja* li v boj proti samostojnosti Abesinije in Španije. Slovenska dežela jim je bi* la zbirališče za fašistični vojni pohod v Evropo. Po zahtevah istih spletkar« jev naj bi služila tudi v bodoče kot od* skočna deska proti slovanskim naro* dom. S svojo manifestacijo je hotelo ljud« stvo jasno in nedvoumno dokazati svoje stališče. Na eni strani je bila parada dela, na drugi pa zahteva po priključitvi k Titovi Jugoslaviji, ki si jo bral na vseh obnovljenih hišah in tudi na stenah požganih domov, kjer so bili napisi: »Tu smo Slovenci«, »Za* htevamo priključitev k Titovi Jugo* slaviji« itd. Sobota je bila posvečena fizkultur* nim tekmam in kulturnim priredit« vam. Nastopili so tekmovalci v pete* roboju, kolesarske tekme itd. Zvečer je bil pa Titovem trgu koncert pev* skega zbora JA »Srečko Kosovel«. V nedeljo zjutraj ae je pričel raz* vijati veličasten sprevod pod geslom »Parada dela«. Ogromna Titova slika je bila na čelu sprevoda. Sledile so v Ajdovščini sindikalne zastave, godbe, mladina in morje slovenskih in italijanskih za* stav. Nosili so slike Stalina in Kar* del ja. Za njimi so šli garibaldinci. pev* ci »Srečka Kosovela«, nato pa Jugo* slovanska armada z vsemi svojimi ro* dovi, telovadci, smučarji itd. Simbo* ličnemu delu povorke je sledila para* da dela s prikazom industrije, kmetij* stva. gozdarstva, trgovine in prometa. Najbolj se je izkazala lesna industrija iz Ilirske Bistrice ter rudarji iz Idrije. Samo rudarji so dali za obnovo 3 mi* lijone 700.000 lir ali povprečno vsak rudar 13,04 odstotka svojega zaslužka. Bogato je bila zastopana proizvodnja vina, sadja in lesa. Z navdušenim plo* skanjem je ljudstvo sprejelo mladin* ske delovne brigade Brčko—Banoviei. ki so nosile krampe in lopate. Po spre* vodu je bilo veliko slavnostno zboro* vanje, kjer so govorili zastopniki Slo* vencev in Italijanov ter zastopniki JA. Računajo, da je bilo to nedeljo v Ajdovščini nad sto tisoč ljudi. Od te* ga se jih je nad 60.000 udeležilo popol* danskih prireditev. Toliko ljudi Aj* dovščina še ni videla. Pred tem praznikom je bilo v vsej coni B trimesečno tekmovanje, ki je rodilo velike uspehe. V tem času je bilo v coni B obnovljenih 1492 pošlo*' pij, od teh je bilo 383 docela poruše* nih, hudo poškodovanih pa 1189. Po* leg prostovoljnega dela za obnovo je ljudstvo prispevalo še 12,994.399 lir. Iz 27,112.596 lir obnovitvenega kredita so z delom ustvarili 268,600.513 lir vred* nosti. To se pravi, da so iz ene lire ustvarili z delom 9 lir. Največ je uspe* he so dosegli okraji Idrija, Ilirska Bi* strica, Vipava in Tolmin. V mraku so reke ljudi odhajale v vse smeri. Na stotine in stotine raznih motornih vozil, na tisoče in tisoče ko* les in voz je odvažalo slovenske in italijanske skupine, ki so iz vseh prede* lov osvobojene in še neosvohojene dežele prihiteli v prijazno slovensko me\tece, da dajo duška svojim ču* StvomMn vsemu svetu postavijo svoje pravične zahteve. Obsodba vojnih zločincev in narodnih izdajalcev z Leonom Rupnikom na čelu Dne 30. avgusta je % Ljubljani izre* klo vojaško sodišče sodbo nad narod* nimi izdajalci in vojnimi zločinci Rup* nikom, Rbsenerjem, škofotn Rožma* nom, Krekom, Vizjakom in Hacinom. Obtoženi so bili po zakonu o kaznivih dejanjih proti ljudstvu in državi, sod* ba je bila izrečena v imenu naroda. Leon Rupnik je obsojen na smrt z ustrelitvijo, trajno izgubo političnih in državljanskih pravic. Ervin Rose* ner je obsojen na smrt na vešalih, dr. Gregorij Rožman na odvzem svobode s prisilnim delom na 18 let, izgubo po* litičnih in državljanskih pravic za do* bo 10 let po prestani kazni, dr. Krek Miha na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo 15 let, izgubo politič* nih in državljanskih pravic za dobo 10 let po prestani kazni; Vizjak Milko na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo 20 let, izgubo političnih in dr* žavljanskih pravic za dobo 10 let po prestani kazni, in dr. Hacin Lovro na smrt z obešen jem in trajno izgubo po* litičnih in državljanskih pravic, vsi pa na zaplembo imovine. Številno občin* stvo je z burnim ploskanjem pozdra* vilo pravdorek. Vsi obsojenci razen Vizjaka so vlo* žili priziv na Vrhovno vojaško sodi* šče FLRJ, za odsotna dr. Rožmana in dr. Kreku sta vložila priziv zagovorni* ka. Obsojeni Vizjak je obljubil sodi« šču, da se bo potrudil postati dober državljan nove Jugoslavije. Na smrt obsojena Rupnik in Rbsener sta isto* časno prosila za pomilostitev pri Pre* zidiju Ljudske skupščine FLRJ. Ohso* jeni Hacin ni vložil prošnje za potni* lostitev. 07 ‘X Mladinske brigade v Ljubljani Dne 28. avgusta so prišle s poseb* nim vlakom v Ljubljano albanska, madžarska, poljska in mladinska de* lovna brigada jugoslovanskih izseljen* cev v Franciji, ki so delale na mladin* ski progi Brčko—Banoviči. Bilo je okoli 400 mladincev in mladink, in to 114 Albancev, 110 Poljakov, 60 Ma* džarov in 119 jugoslovanskih izseljen* cev v Franciji. Ko je prispel na po* stajo, vlak, s katerega so se vile alban* ska, madžarska, poljska in francoska zastava, jc zaigrala godba partizansko koračnico. Pred tribuno se je zbralo več ko 5000 l judi. Prišla je^ tudi nila« dinska delovna brigada »Vera Slan* der«, ki dela na cesti Ljubljana—Ježi* ca. V imenu vlade je mladince pozdra* vil minister z« gradnjo Miha Kambič, v imenu Mestnega ljudskega odbora Franc Albrecht in v imenu Glavnega odbora Ljudske mladine Slovenije Bo* jan Rus. Vsi govorniki ao izrazili filo* boko radost, da lahko v svoji sredi po* zdravijo mladino bratskih narodov Albanije in Poljske, napredno mladi* no Madžarske in mladino jugoslovan* skih izseljencev v Franciji. Nato so spregovorili zahvalne besede komon* danti brigad. Izrazili so globoko ra« dost in srečo, da so lahko prišli v no« vo Jugoslavijo gradit mladinsko pro« go. Komandanti brigad »o govorili o globokih vtisih, ki so jih dobili v coni B Julijske krajine. Poudarili so, da so na svoje oči videli, da je volja naroda Julijske krajine, da pripada k Titovi Jugoslaviji. Te želje ni izrazilo samo prebivalstvo cone B, temveč tudi de* lavci iz cone A, ki so na oddihu v co* ni B. Govornike so neprenehoma pre* kinjali z vzkliki maršalu Titu in osta« lim voditeljem demokratičnih naro« dov. Brigade so se zadržale v Ljubija« ni en dan. Nato so nadaljevale pot v domoyino. Narodni izda jalci so že od vsega poa četka okupacije sodelovali s sovražni* kom in organizirali izdajalsko borbo proti narodnoosvdbodilnemu gibanju. JZ , Prvi dan razprave je prebral zastopa nik vojaškega tožilca JA kapetan Mars jan Vivoda obtožnico proti obtoženim vojnim zločincem Leonu Rupniku, Er* vinu Rosenerju, dr. Gregoriju Rožma* nu, dr. Mihi Kreku, Milku Vizjaku in dr. Lovru Hacinu. Za razpravo proti slovenskim kvi* zlingom je vladalo po vsej Sloveniji izredno zanimanje. Razpravna dvora* na na Taboru je bila zasedena do zad* njega kotička. Iz vseh krajev Sloveni* je je prihitelo ljudstvo, da izpriča o vseh zločinih, ki so jih zagrešili nad njim ti izdajalci. Ljudstvo v Ljubija* ni, v vseh mestih, trgih in vaseh se je zbiralo pred radijskimi aparati in za* sledovalo potek razprave. Razpravi so prisostvovali tudi številni inozemski novinarji. V naslednjem prinašamo odlomke Iz obtožnice: Leo Rupnik General bivše jugoslovanske vojske organizira v Ljubljani okupacijski ci* vilni aparat Po prihodu v Ljubljano je Leon Rupnik pričel takoj sodelovati z it** lijanskimi civilnimi in vojaškimi ob* lastmi, s komandantom XI. Corpo d’Armata generalom Robottijem, ge* neralom Orlandom, »Visokim komi* sarjem« Graziolijem in drugimi. Dne 3. junija 1942 je sprejel mesto ljub* ljanskega župana in po okupatorjevih navodilih organiziral v Ljubljani okir* pacijski civilni aparat, preko katerega je izvrševal okupacijske ukrepe in od* redbe italijanskega fašističnega zasuž* njevalca. V ta namen je kot župan mesta Ljubljane vohunil za okupator* ja, uvajal v urade italijanski jezik, propagiral fašističnega duha itd. Spomladi leta 1942 so domači oktt* patorjevi sodelavci na čelu s soobto* ženim Rožmanom, kaplanom Križma* nom, advokatom dr. Šmajdom, indu* strijcem Avsenekom, advokatom dr. Marjanom Zajcem in drugimi ustano* vili z okupatorjevim soglasjem »Od* bor vaških straž«, ki je bil organiza* to^r edinic Bele garde. Ta odbor, ki je zasedal v škofijskem dvorcu v Ljub* ljani, je pošiljal k obtoženemu Rupni* ku svojega člana dr. Zajca in je ob* toženi Rupnik odbor podprl z navo* dili in nasveti. Da bi zboljšal in utrdil kvizlinške formacije MVAC, je obtoženi Rupnik takoj, ko je postal župan mesta Ljub* ljane, predložil generalu Robottiju ob* širen pismeni »Načrt za uničenje par* tizanske aktivnosti« s predlogom, naj okupator ojači svoje vojaške posadke po deželi, uvede s pomočjo duhovni* kov in županov široko vohunsko mre* žo in postavi oddelke MVAC pod svoje neposredno poveljstvo, da bi ta* ko čim uspešneje lahko vodil borbo in izvajal svoje osvajalske namene proti našemu narodu. Takoj po kapitulaciji Italije 8. sep* tembra 1943 se je obtoženi Rupnik ja* vil v službo nemškega okupatorja, ki ga je postavil za »šefa pokrajinske uprave Ljubljanske pokrajine«. V »Ljubljanski pokrajini« je reorganizi* ral civilno upravo in policijo ter pr.eko njih z nacističnimi in’ terorističnimi metodami izvajal okupatorjeve ukaze. Pri tem je bivši belogardistični propa* gandni in obveščevalni center »Odbo* ra vaških straž«, tako zvani »U<7«, vključil v sestav »Pokrajinske upra* ve« z nazivom »Informativni urad«. V okviru »Informativnega urada« je bila ob sodelovanju kaplana Glavača osnovana posebna tajna obveščevalna služba »TOS«, ki je z mrežo špijonov vohunila med prebivalstvom. Zbrani podatki so kot najzaupnejša poročila izhajali v biltenu »Vesti«, ki so bili do* stavljeni v updrabo Hacinovi policiji, Rosenerjevemu štabu, domobrancem, soobtoženemu Rožmanu in Gestapu. Kot šef »Pokrajinske uprave« je v septembru 1943 imenoval za šefa poli* cijc soobtoženega Hacina in po njem organiziral tako zvano »politično po* ličijo« in kasneje »specialni vod« te policije. Vsi oddelki policije so bili pod nadzorstvom soobtoženega Rose* nerja in zveznega vodje Gestapa, Du* sebe. Tako je ta gestapovska policija s slovenskimi izdajalci v sestavu »Po* krajinske uprave«, katere šef^je bil obtoženi Rupnik, izvajala teroristične metode v Ljubljani in na podeželju 'ter pri tem kot podaljšana roka Ge* stapa izvršila tisoče najtežjih krvavih zločinov nad našim narodom. Po razgovorih in pooblastilih, ki jih je dobil od »Vrhovnega komisarja« Rainerja, podprt po domačih kolabo* racionistih, je 23. septembra 1943 ob* toženi Rupnik ustanovil vojaško for* nje talcev in podpisoval razglase o usmrtitvah. Talci so padali po vsej Sloveniji; zlasti v Begunjah, Celju, Mariboru, Dragi, Frankolovem in dru* god. Število žrtev sega v tisoče. — Za iztrebljenje slovenskega naroda se je posluževal množičnih aretacij in od* gonov v koncentracijska in delovna taborišča v Nemčiji. Nadaljnje terori* stično sredstvo je bilo rušenje in uni* čevanjc strnjenih naselij ali objektov. Obtoženi Rosener je proti medna* rodnemu vojnemu pravu odrejal, da se ujeti borci NOV in POJ ubijajo, rušijo in uničujejo bolnišnice, ubijajo ranjenci, ukazoval bombardiranje od* prtih naselij in izvrševanje neštetih zločinov nad civilnim prebivalstvom. Na zločinski način je vodil borbo zo* per Zavezniško zračno silo s tem, da je : V." Štifti Rupnik, Rožman in Rosener ob priliki prve domobranske parade v Ljubljani pred nunsko cerkvijo januarja 1943 macijo »Slo\veniscbe Landesvvehr« — »Slovensko domobranstvo«. »Sloven* sko domobranstvo« je z okupatorjem pomagalo zatirati narodno osvobodil* no gibanje, izvajalo brezprimeren te* ror nad ljudskimi množicami, izvršilo na tisoče najbolj krvavih zločinov in ščitilo važne objekte, ki so služili oku* patorju za nadaljevanje vojne proti zavezniškim armadam. Po soobtožencu Rosenerju je bil ob* toženi Rupnik 24. septembra 1944 po* stavljen za »generalnega inšpektorja« vsega domobranstva. V tej funkciji je zlasti skrbel za pomnožitev te okupa* torske formacije. Dne 3. maja 1945 je postal »vrhovni poveljnik slovenske* ga domobranstva«. Skupno s soobto* ženim Rosencrjem je izdal proglas o mobilizaciji vseh sil v domobranstvu, da bi čim bolj zaščitil okupatorjev umik pred zmagovito Jugoslovansko armado. V istem razdobju je obtoženi Rup* nik skupno s soobtoženim Rosener* jem in Gestapom podpiral tudi Mihaj* lovičevc četnike. Svoio materialno po* moč je nakazoval vodstvu tako zvane* ga »Dolenjskega četniškega odreda«, znanemu črnorokcu Janezu Marnu* Ortomiru in kuratu Petru Križaju. SE general Rosener Obtoženi Rosener je izvajal preše* ljevanje zavednih Slovencev iz njiho* vili domov. Okoli 30.000 Slovencev je bilo odgnanih v Srbijo in Hrvatsko, ob Sotli in Savi je bili v strnjenem pa* su razlaščenih in izseljenih okrog 60 tisoč kmečkih prebivalcev, ki so jih odgnali v notranjost fajha na suženj* sko delo. Odrejal je množično strelja* zapovedoval ubijanje zavezniških pi* lotov, ki so se v sili spustili na ozem* lje Slovenije. Obtoženi Rosener je oktobra 1943 po Rainerjevem nasvetu in na pobudo in prizadevanje soobtoženega Rupni* ka in drugih domačih izdajalcev odre* dil ustanovitev »Slovenskega domo* branstva« in ga vključil v sestav svo* jega korpusa. Dr. Gregor Rožman se je takoj po okupaciji postavil odkrito v službo okupatorja Stavil je predloge, ki naj bi omogo* čili italijanskemu okupatorju, da bi naglo vzpostavil red in mir v tako zva* ni »Ljubljanski pokrajini« ter zadušil osvobodilno gibanje. Ti predlogi so bili formulirani v obliki napak, ki naj bi jih zrfgrešil okupator s tem: a) da je dovolil bivanje v Ljubljani množici bivših oficirjev jugoslovanske vojske, ki nimajo prav nobenega raz* loga bivati tu in ki bi lahko služili za vodilne oficirje upornikom; b) da je dovolil vstop v »Ljubljan* sko pokrajino« množici beguncev iz okupirane nemške Slovenije in jim dovolil bivati na tem teritoriju; c) da ni uvedel kontrolne izkaznice, tkzv. »carta di residenza«; d) da je pustil radijske aparate v rokah zasebnikov z utemeljitvijo, da se po radiu širijo najrazličnejše vesti, ki krepijo odporniškega duha in ki ši* rijo narodne osvobodilno gibanje ter razna navodila in propagandne vesti; e) da je premalo italijanske propa* gande in da letaki »Antiboljševiška ■ i—mm i m«iiminiminfir-------- Ljubljana« dosezajo rrav nasproten učinek; f) da je obdržal slovensko osebje v vsej državni administ iciji, zlasti pri policiji, pošti in telefonu in na želez* nicah, ki ga je treba odstraniti. 'Fe predloge je odnesel po nalogu obtoženega Rožmana specialni duhov* niški kurir 11. marca 1942 v Rim h kar* dinalu Maglione Vincenzu. Posledica tega pisma so bile 1942. marčne blo* kade v Ljubljani, internacije bivših ju* goslovanskih oficirjev v Gonarsu, uvedba posebnih osebnih izkaznic, od* vzemi radijskih aparatov in odpušča* nje ter interniranje zavednih usluž* bencev pri železnici, pošti in drugih javnih ustanovah. Obtoženi Rožman je v škofijskem dvorcu predsedoval sestankom tako zvanega »Odbora vaških straž«, kjer so delovali dr. Šmajd, Avsenek, Re* mec, kaplan Križman, dr. Zajc, Žitnik Rudolf in drugi, ki so preko protiljud* skega dela katoliške duhovščine orga* nizirali, vzpostavljali in podpirali va* ške straže na terenu. Že poleti 1942 so nastopale prve ob* orožene izdajalske formacije, ki so do* bile od svojega gospodarja — okupa* torja naziv »Milizia volontaria antico* munista« (MV AC). Prva četa je bila ustanovljena pri Sv. Joštu nad Vrlini* ko na pobudo župnika Geohelija. Ob* oroženi oddelki Bele grade so odkrito sodelovali z Italijani ter izvrševali te* ror nad mirnim slovenskim prebival* stvom. Sodelovali so pri interniranju slovenskega ljudstva, pri streljartju talcev, umorih, pokoljih, požigih in ropanjih. Obtoženi Rožman je dajal pomoč fašističnemu akademskemu društvu »Straža v viharju«, čigar člani so sode* lovali pri preganjanju zavednih Slo* vencev. Za (.krepitev okupatorjeve po* lici je so z italijansko in obtoženčevo podporo ustanovili posebno policijo MVAC v Ljubljani. Ti izdajalci so imeli lastne zapore, v katerih so mu* čili ljudi, jih pretepali in izvabljali iz njih podatke o pripadnikih narodno osvobodilnega gibanja. Vse to se jc godilo z vednostjo in podporo obtože* nega Rožmana in njegovih najožjih sodelavcev. Rožman je pokazal Slovencem, da po* polnoma soglaša z nacistično politiko. S Hacinovim policijskim aparatom in z nemškim Gestapom je bil v stal* nih stikih. Od spomladi 1944 je vzdr* ževal ozke stike z gestapovskim me* nihom Harzlom na Bledu, ki je bil ne* postedno podrejen gestapovski poli* ciji v Berlinu in s katerim je imel več sestankov. Dne 20. aprila 1944 in 30. januarja 1945 je obtoženi Rožman sodeloval z obtoženim Rosenerjem in Rupnikom in drugimi nacističnimi krvniki pri za* prisegi domobrancev, da pokaže Slo* vencem, kakor je zatrjeval, da popol* noma soglaša z nacistično politiko. Na ta način je obtoženi Rožman kot in* spirator in pobudnik odgovoren za udeležbo Slovenskega domobranstva v borbi na strani okupatorja proti last* nemu narodu, za neštete vojne zloči* ne, ki jih je domobranstvo izvršilo nad ljudstvom. Dr. Miha Krek je slabil odbor in razbijal enotnost naroda v njegovi osvobodilni borbi. Medtem ko je obtoženi Krek na eni strani podpiral izda jalca Dražo Mihaj* loviča in njegove četnike, je bil na drugi strani v stalnih stikih s kolabo* racionistično kliko v Sloveniji, zlasti z dr. Markom Natlačenom, Ivanom Avsenekom, Milošem Staretom in z drugimi, od katerih je s pomočjo ško* fijskih zvez in Vatikana redno dobi* val poročila o dolovanju te klike v do* movini. Podpiral je tiste, ki so v okvi* ru »Slovenske zaveze« in »Odbora va* ških straž« pod vodstvom in pokrovi* teljstvom soobtoženega Rožmana or* (Nadaljevanje na 6. strani) Stran 4 ŠTEV. 13 OBIRSKO PRI ŽELEZNI KAPLI Da ne boste mislili, da nas je plaz odnesel, se moramo tudi z Obirske en* krat oglasiti. O, ne, nas Obirčane ni mogoče kar tako meni nič tebi nič od* nesti. Nas niso mogli zadnja leta po« končati, kaj šele sedaj, ko že več ko eno leto ne poka okoli nas in smo se začeli že bolj trdno postavljati na noge. Torej naš list »Vestnik« je zelo pri* ljubljen gost po naših domovih. Sicer nismo bogve kako svetovno mani, vendar je našla tudi v našo vas pot fašistična zver in iztrgala iz naše srede marsikaterega zavednega Slo* venca, ki je postni žrtev njenega ne* nasitnega žrela. Zadnja leta so našo vas obiskale vse mogoče nadloge. Le* ta 1942 so odgnali v -zapor tov. Zupan* ca Miho in ga kmalu nato ustrelili. Po* tem se je začelo izseljevanje. V krat* kem času so izselili štiri zavedne slo* venske družine in župnika, skupaj 14 oseb, od katerih se je vrnilo 10, dru* gi so postali žrtve fašizma. Tudi poz* neje so še poiskali tu pa tam koga, ki se jim je zdel nevaren. Tedaj se je za* čelo naše ljudstvo zbujati. Možje in fantje so prijeli za orožje in stopili v vrste partizanov, ki so se takrat že pojavljali po naših hribih, dobro se zavedajoč, da se tam borijo za dom, za ves slovenski narod. Vedeli so, da samo tam morejo maščevati svoje po* morjene drage. Lahko smo ponosni, da je dala naša majhna vas 24 parti* zattov, od teh je dalo sedem za nas vse, kar so imeli — svoje življenje. In danes? Ali naj spimo in počiva* mo? Možje — gospodarji! Zdramite se! Če boste spali naprej, vas bodo zopet podjarmili in vam bo tekel pot po če« lu za tujca. In tiste žene — gospodi* nje, ki ste, gledale partizane kot svoje sinove, jim stregle in pomagale, kjer ste mogle. Tedaj je bilo za vas to delo tveganje življenja. In sedaj? Boste pu» stile, da bo vaš prejšnji trud zaman? Na noge, mladina! Tvoja je bodoč* nost. Pokaži, da si še tista kot prej, ki si opravljala poti namesto kurir* jev, zbirala gradivo in na vseh koncih in krajih kazala junaško svoje mišlje« nje, čeprav si vedela, da se je skrival za vsakim grmon. in oglom fašist. Po* kaži tudi sedaj svojo moč v korist na* roda. Mladina Jugoslavije pa naj ti bo za zgledi Urška. DOBRLA VAS Iz osrčja Podjune, iz Dobrič vasi, sc oglašamo slovenski mladinci in mla* dinke, da povemo nekaj o našem se* danjem-dclu. Mladina se je po dokonč« nem zlomu nacizma zavedela, da bor* ba za svobodo še ni končana. Z bor* benim poletom smo pričeli delati. Bi* lo je naporno delo, preden smo pre« orali ledino; danes pa lahko rečemo, da naš trud ni bil zaman. Ustanovili smo občinski odbor in nato krajevne odbore. Naposled smo ustanovili pro* svetno društvo, kjer je mladina pre* vzela večji del nalog. Z veliko vnemo in zanimanjem smo se posvetili kul* turnemu delu. Po dolgem boju smo si zopet priborili naš »Narodni dom«, ki je bil in je zopet naša last. Toda ko smo po dolgem času spet prestopili prag našega narodnega svetišča, smo živo občutili pomen Gregorčičevih be* sed: »Naš sveti dom bil strt je v prah, vsi kamni razmetani.« Bil je ves izro« pan, oder pa je bil porušen. Našli smo prazno knjižnico. Tpko bo še mnogo dela. Toda, saj n,, iščemo dobička in se ne oziramo na to, kar drugi mislijo ali govore o nas, ko nas ne umejo. Naša pot je jasna. Zavedamo se, da delamo za splošno korist našega na* roda na Koroškem. Naša največja na* loga je, da prinesemo in utrdimo v sle* lierni slovcns' i hiši pristnega sloven* skega duha, da bi sc zdramil poslednji in najskromnejši Slovenec, se otresel omahljivosti in bi se tako ločila pše* niča od ilevela. Vsi koroški Slovenci bi morali s; omvti resničnost prego* vora: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« Ker je v rokah mladine, da zgradi in zagotovi narodu bodočnost, se za* vedamo, da smo dolžni biti Čuječi in neumorno delavni. Pod geslom »enaka pravica za vse« se borimo za to, da no bomo več zapostavljanj in da bo vsa« kemu, tudi najpreprostejšemu rojaku dana možnost izobrazbe, če živimo v demokratični državi, potem pri nas ne sme biti prostora za vsenemško misel* nost, ki zastruplja zaupanje med na« rodi. V naši organizaciji zelo pogrešamo pevski zbor. Nimamo pevovodje, pev* cev pa bi bilo pri nas dovolj. Radi bi se glasbeno izobrazili. V naših sloven* skih pesmih je toliko lepote in zato ne slovi zaman po svetu. Upamo, da bo*. mo prihodnjič lahko že kaj več pove« dali o našem mladinskem pevskem zboru. Božič Andrej. Naša mladica hoče pomagali pri gradnji izradmske proge Brčko - Ba novici Obveščevalna služba Osvobodilne fronte poroča: Mladina Slovenske Koroške se pri* pravlja na pot v Jugoslavijo, da po« maga pri gradnji »mladinske proge Brčko—Banoviči«. Nad 100 mladincev se je že prijavilo. Mladina Slovenske Koroške hoče pomagati pri gradnji, ker se čuti kot del jugoslovanskih na« rodov in se je tudi za časa težke bor* be borila v vrstah osvobodilne vojske maršala Tita. S tem hoče dokazati svo« jo solidarnost z demokratično mladi« no Jugoslavije in vsega naprednega sveta. Pri britanskih oblasteh v Celovcu so že vložene potrebne prošnje za potno dovoljenje v Jugoslavijo. BOROVLJE Hudourje je v začetku avgusta moč« no prizadelo občine Bistrica v Rožu, Svetna vas. Slovenski Plajbcrk, Sele in deloma tudi mestno občino Borovlje. Posebno občutno škodo je povzročila nevihta pri zavednem antifašističnem Slovencu Jožetu Ibovniku, p. d. Cen* cu v Podgori. Hudournik, ki je pridr« vel z Žingarice, mu je preplavil in za« sul stanovan jsko hišo. Pesek in kame* nje je zasulo sobe in pohištvo. Takoj naslednji dan so šli na po* moč prizadetemu tovarišu posamezni člani OF in tudi avstrijski antifašisti. V teku petka pa je organiziral okraj* ni odbor OF za soboto in nedeljo (to je 3. in 4. avgusta) prostovoljno orga* nizirano delo mladine in moških čla« nov OF iz Borovelj, Podljubelja, Ko* žentavre, Lipclj, Kaplje in Trnj. Ena* ko akcijo je organizirala med svojimi člani tudi KPOe. Skupno delo se je popolnoma obne* slo. 2e v soboto dopoldne je bilo na delu 10 do 11 ljudi, popoldne pa se je število še povečalo, ker so nam prišli pomagat tudi tovarniški delavci. V nedeljo je bilo na delu okoli 40 članov OF in avstrijskih antifašistov. Kmetje so stavili na razpolago tudi* vprežne vozove z* odvoz kamenja in peska. V skupnem, vztrajnem delu so po* kazali Slovenci svojo enotnost z av* strijskimi antifašisti, vsi skupaj pa svojo solidarnost s prizadetim tova*-rišem. BILCOVS 1. avgusta tega leta je bil za naš kraj in okolico žalosten dan. Sredi popol* dneva se je-vsula strašna nevihta. Ko je opravil vihar svoje delo, je sledila toča, ki je ugonobila vse poljske pri* delke, ki so bili še na prostem. Uničen je oves, ječmen, koruza, pesa, fižol, zelje, ajda in v više ležečih krajih tudi pšenica. Našim čebelarjem je dajala zadnje upe ajda ki naj bi nudila-čebelam to* liko paše, da bi se mogle preživeti čez zimo. Tudi ta up je šel po vodi in če ne bodo dodelili v kratkem potrebnih količin sladkorja, bodo čebele pogini* le še pred zimo. Kakšna škoda bi bila to za naše gospodarstvo, se vidi že iz tega, da smo našteli letos 1. avgusta pri nas 482 panjev. V nedeljo 4. avgusta tega leta se je zbralo članstvo našega prosvetnega društva na svoj občni zbor. Lepo ste« vilo starih in mladih članov si je po* stavila na tem občnem zboru smernice za bodoče delo. Občni zbor je soglas* no potrdil predlagana obnovljena pra* vila. Prepričani smo, da se bodo uspe* hi društvenega delovanja kmalu po« kazali, kar bo v korist vsemu našemu slovenskemu prebivalstvu. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor sledeči tovariši, Boštijančič Jožef kot predsednik, Milan Selander za prvega podpredsednika, Krušič Tone j za dru* gega podpredsednika, Anica Safran za tajnico, Miškulnik Tildi za blagajni« čarko in Koprivnik Martin za knjižni* čarja. Poleg navedenih je v odboru še več tovarišev in tovarišic, ki zastopa« jo posamezne vasi v občini. OTOK Tudi mi od Vrbskega jezera se moramo enkrat oglasiti v našem listu, da ne boste mislili, da spimo ali da nas je nacizem popolnoma požrl, čeprav jo zapustil prav vidne sledove. Do leta 1938 smo imeli v naši stari romarski cerkvi dvojezično službo bo« žjo. Po zlornu tretjega rajha je škofij« atvo na razne prošnje in pritožbe si« cer zamenjalo župnika, a na začudenja domačih vernikov so nam poslali xo« pet gospoda, ki ni zmožen slovenšči* ne. Tako smo dobili vtis, kakor da bi škofijski ordinarijat prevzel nalogo »germanizacije« od bivšega Heimat« bunda. Sicer pa tudi v občini ne manj* ka takih »Kajbičev«, ki trdijo, da itak ne potrebujemo dvojezične božje služ* be, čeprav so ti gospodje slišali prvo nemške besede najbrž šele v Soli. Cu* dno se nam tudi zdi, da »nemški« ver* niki, ki imajo baje »večino«, ne zrno* rejo Ustnega zbora! Pomagati jim morajo iz zadrege pevci, ki so prej de* setletja peli slovenske pesmi Bogu v čast in katerih predniki so bili glavni stebri slovenskega življa \ fari. Prav tako je zanimivo, da so v obči* ni možje, ki skušajo vztrajno prepre* čiti odpust nacistične učiteljice, če* prav jo leta 1938 postala »gottglau« big«. Zakaj? Ugovora, da bi z odpu« stom iz službe izgubila svoj življenj« ski obstanek, ker je njen mož, bivši »Ortsgruppenleiter«, že dalj časa v Wolfsbergu, ne moremo priznavati, ker tudi naših izšel jehcev nihče ni vprašal, kako bodo živeli. Za danes naj bo dosti teh žalostnih novic. To, da število naročnikov »Slovenskega vestnika« vedno narašča, nam kaže, da počasi tudi pri nas raste narodna zavest iz želje po svobodi in pravici. ŠT. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Te dni se bo pričelo novo šolsko le* to in to nam dela skrbi. Šolsko poslop* je sicer popravljajo, da bodo naši otroci lepo pod streho, kaj pa bodo nudili ukaželjni mladini v šoli, ne ve* mo, ker nimamo zadosti učiteljev, po* sebno ne takih, ki bi znali naš jezik. 2e februarja so odpustili pri nas uči« telja Slovenca — protifašista. Vzroka nismo zvedeli, vemo pa, da je imel posebno lepe uspehe pri slovenskem pouku v šoli. Učil je otroški pevski zbor slovenske cerkvene pesmi in z njim pel pri maši. Starši smo bili ve* seli, da smo enkrat čuli kaj drugega kakor v prejšnjih letih, ko so naše otroke učili same nacistične koračni* ce. Potem jt njegova žena — učitelji* ca učila slovenski jezik v štirih razre* dih tako, da soj naši otroci znali že prav lepo brati h» pisati v materinšči* ni. Videti pa je, da to v demokratični Avstriji ni zaželeno in da šolski obla* sti ni po volji, da bi se sedanja šola preveč razlikovala od nacistične. Zato je odpustila tudi to učiteljico, ki je že edina znala in učila naš jezik. Osta« li sta nam še dve učiteljici in učitelj, za katere ne vemo, če znajo sloven* ski, ker učili tega niso. Ena izmed uč« nih moči raje igra z otroci nogomet, namesto da bi učila slovenščino. Tako je torej v resnici videti enakopravnost na Koroškem in toliko lahko starši da« mo na večne obljube Kaibitachevih naslednikov. GORENCE — RUDA Veliko se je spremenilo pri nas po enem letu od Hitlerjevega poraza. Prebivalstvo se šele sedaj pričenja za« vedati, da je najbolje, če se združimo vsi Slovenci in se otresemo še zadnjih ostankov hitlcrjevstva. Mnogi so na* ročih »Slovenski vestnik«, ki ima v naši majhni fari kar 60 naročnikov. Le nekaj je še takih zapeljancev, ki po nalogu naših sovražnikov tudi po Hit« lerjevi smrti poskušajo s pisano in go« vorjeno besedo ponemčevati sloven* sko ljudstvo. Upamo pa, da bodo sča* soma tudi oni spoznali, da ni lepo, še manj pa častno delati proti svojim lastnim bratom. Posebno neki izselje« nec je moral na lastni koži občutiti, da organizacija, ki se tako rada široko« usti, kako nam hoče pomagati v časa potrebe, pušča celo svoje člane na ce* dilu. Zato ne verujemo več nobenim obljubam, temveč samo v lastno moč in v zmago pravične borbe. š. M. Slovenska prosvetna zveza naznanja Za nedeljo, dne 8. septembra 1W6: v Dobu pri Božiču ob 3. uri popoldne igra »Tri sestre«, gimnastične va* je, recitacije, petje; v Smarjeti v Rožu ustanovni obč. zbor Prosvetnega društva, povezan z igro »Tri sestre« ol 15. uri; v Št. Janžu v Rožu igra »Divji lovec« ▼ dvorani Tišlerjeve gostilne ob 15. uri. Gostujejo igralci is Kaple; v Malčapah igra »Srečka št. 7359« pri Habnar ju ob 15. uri. Igra društvo »Trta« iz Zitare vasi. V nedeljo 15. septembra bo v Hodi« šah v društveni dvorani ob 3 popoldne proslava za Mihejem Habihom. Na sporedu: govor zastopnika Prosvetne zveze, govor zastopnika POOF»a, pev« ske točke, igra »Mati«. Po proslavi v dvorani odhod na pokopališče, kjer bodo položeni venci; deklamacije. De« legacije prosvetnih društev Slovenske Koroške naj se udeleže proslave. Sporedi slovenskih radijskih oddaj v Celovcu: 8. 9. Okoli Rnzajevine, nastop pro* svotašev iz Kotmare vasi (pes* mi, zgodovina Razajeve rodbi* ne, mešani pevski zbor, 12. 9. Partizanska ura: Kako so se bo* rili koroški partizani, govori Franci Primožič, recitacije In partizanske pesmi — plošče, zbor Srečko Kosovel in Invalid« ski pevski zbor. To je prvi par* tiranski spored, odkar obstoja* jo v celovškem radiu slovenske oddaje. 15. 9. Na sončnih Radišah, pesmi In besede, pevski zbor Prosvetne* ga društva. Oddaje ▼ nedeljah ob pol 8. uri zve« čer, v četrtkih pa se čas oddaje sproti . določa. POPRAVEK V številki 11 se nam je vrinila po* mota, da smo zapisali besedo o »ne« pojasnjenem umoru« namesto o »ne« pojasnjeni smrti« Malke Oraže « Tat* jane, kakor je bilo pravilno mišljeno. Medtem so uradno ugotovili, da ne zadene krivda nikogar, ker je umrla zaradi prevelike izgube krvi. Slučaj je zares nadvse tragičen, če pomislimo, da so v zadnji vojni rešili neštetim ra* njencem življenje sredi bojnega me* ^ža, tudi takim, ki jim je bila odbita c .la noga ali celo obe. Štev. 13 Naša študentska mladina na novi poti V dnoh od 22. do 24. avgusta 1946 je bil (v okviru Prosvetne zveze za Slovensko Koroško) v ntrodry šoli v St. Rupertu pri Velikovcu sestanek slovenskih akademikov in študentov. Prvič po dolgih letih vojne smo se ebrali tako številno, da se s- poživije« nimi silami vržemo na delo, ki ga pri* čakuje od nas naše ljudstvo t borbi zt svoje pravice. Predsednik Slovenske prosvetne zvo-5?a dr. Joško Tischler je v uvodnih be-sedah primerjal današnji sestanek s tistim it leta 1919, ki je bil enako v dobi odločilne borbe slovenskega na* roda na Koroškem. Pokazal je, kie leži krivda, da se slovenski koroški študent ni bolj tesno povezal s svojim narodom, in dejal, da so v veliki meri krive šole in nemška orientacija. Nadloga sestanka je, da razbijemo eno* stransko nemško usmerjenost in upre* mo pogled v naš novi slovanski svet. To je še posebej potrebno zaradi te« ga, ker smo koroški Slovenci sedaj v odločilnem zgodovinskem razdobju v političnem in goapodarskem smislu. Trpljenje in borba slovenskega nar o« da je porodila v zadnjih desetletjih novega slovenskega človeka, borca za pravice, lik Cankarjevega hlapca Jer* neja in Samorastnikov Prežihovega Voranca. To revolucionarno bistvo je našlo svoj izraz v dobi, ko je nacizem obsodil včs slovenski narod na smrt, v oboroženi partizanski borbi, v odlo* fiitvi, da hočemo životil Ves slovenski narod se je boril z orožiem v roki za svoje pravice in se še danes bori za« nje s političnimi sredstvi. V svojih nadaljnjih izvajanjih je omenil napad nemškega nacizma na Sovjetsko zvezo in prikazal Sovjetsko zvezo v luči slo* vanstva in njenega požrtvovalnega do« raovinskega boja. Maier*Kaibitschevi naklepi so hoteli prenesti našo koro« ško domovino v okolico Rostova In Harkova, a Rdeča armada je bila ti* sta, ki nas je rešila našega popolnega narodnega uničenja. Nato je tov. Tone Wutte t svojem referatu »človek In občestvo« nakazal povezanost človeka z občestvom m obrnil naš pogled v novo nastajajočo dobo občestva, ki prinaša enakoprav* nost in svobodo vsem narodom. Tov. Mirko Wrumnik je v svojem prednvanju »Socialni problemi našega naroda« dokazal, da bodo socialni pro* blemi našega malega naroda kakor vseh ostalih narodov rešeni tedaj, ko bodo le»ti svobodni in enakopravni skupaj z drugimi svobodnimi velikimi narodi. Svoja izvajanja je opiral na ugotovitve Prežihovega Voranca. Tov. Tone Jelen je govoril o notra* njem In zunanjem političnem položa« ju in poudaril napredno vlogo, ki so jo igrali slovanski narodi v tej proti« nacistični vojni. »Vendar,« je ugoto« vil, »nam kljub našemu velikemu do* PTinoeu v tej vojni In Številnim žrt* vam ne dajo tega, kar smo si priborili — naše narodne pravice'.« Tov. Adolf Picej je govoril o »Slo« venskih značilnostih v zgodovini ko« roških Slovencev«. Nato smo slišali predavanje dr. Janka Hornbocka o »Pokristjanjenju koroških Slovencev«, Sledilo jo predavanje dr. Janka Mi« kule o temi »Duhovnik in narod«. Omenil je cerkvenopravno razmere na našem ozemlju in dejal, da so bili iko* fje, kanoniki in visoki cerkveni dostojanstveniki vedno tujci na naši zemlji, dočim so bili le preprosti duhovniki iz ljudstva priljubljeni. Njihova priljub* ljenost, obratno pa tudi odtujenoat cerkvene hierarhij^ traja od početkov pa vse do današnjih dni. Nakazal je pregled žrtev med slovenskimi duhov* niki na Koroškem, ki štejejo 65 pre- gnancev in 8 smrtnih žrtev. Končal je z besedami, da je mučeniška kri vseh padlih osnovna podlaga za uresničenje ideje, za katero so žrtvovali svoja živ* ljenja. Nato je govoril dr. Vinko Zvritter o doprinosu koroških Slovencev h kul* turnemu razvoju slovenskega narod«. »Koroški Slovenci smo živ ud sloven* skega narodnega organizma,« je dejal predavatelj. »V sfednjem veku le bila Koroška težišče slovenskega življenja. V Trubarju in njegovih naslednikih jo postala osrčje slovenske kulture. Do nastopa nemškega imperializma in na* cizma so koroški Slovenci aktivno gra* diii slovensko narodno kulturo in to nato prešli v obrambo svoje kulture in svobode. Ta boj ae je atopnjeval v novejši dobi do najvočjih osebnih in narodnih žrtev, Po zlomu nemškega fašizma mora biti vsaj zavest naše kul* turne učlenitve v slovenski narodni organizem vidna v dejanjih.« Končno je predaval tajnik Prosvet« ne zveze dr. Mirt Zvritter o »So« dobnem slovenskem slovstvu«. Nave« del je vrsfb slovenskih pesnikov in pi* satcljev od Cankarja do Kajuha in drugih sodobnih pesnikov, ki so šli po* gumno in neustrašeno po trnovi poti iskanja resnice, borbe in žrtev. Ker so živeli globoko zakoreninjeni v narodu KOROŠKA V BORBI Dve mladi žrtvi za Celovec V Pozne jeseni 1944, ko je že odpadalo zadnje listje z »brezovega gaja« na Turi in sl se zredčile gošče okoli Co* lcvca, smo taborili na brežičku, ki do sedaj še ni til znan Švabom. Sedaj pa je razredčena gošča grozila, da nas bo* do tudi tu kmalu izvohali. Nekajkrat je'že padla slana, da smo puščali sle« dove v travi. Opozarjale so na nevar« nost sledov pozimi. Mrzle megle so se vlekle sem od Dobrača in ležal« cele dni nad Vrbskim jezerom. Včasih je že tako posivelo, da smo vohali sneg. Bila nas je man jša skupina, le več mesecev nismo imeli zveze z našimi in smo bili prav za prav čisto samo* stojna partizanščina, ki je predrzno obstojala sredi Švabov. Tedaj sta pri* šli nepričakovano Lojzka in Ivica, ore* Čanje z njima je bilo kakor odrešenje za naš ppložaj. Prinesli sta zvezo s sve* tom, kakor smo rekli, novice iz Jugo« slavije v domači besedi, katere smo bili že tako željni. Dali sta nam tiste* ga čudnega poguma, da smo tudi mi partizani, saj smo se že večkrat sami med seboj spraševali, ali smo še kaj podobni partizanom v Jugoslaviji, ki so sedaj gotovo že čisto nekaj dru* gega. Zdaj pa sta med nami ti dve poslanki, ki pričata o veličini partizan* ske borbe doma in ponosno trdita, da sv moramo tu ne samo obdržati, am* pak tudi doseči, da se bo ta del Koro* ske spuntal kakor drugje po Sloveniji. »Medve bova šli v Celovec, fam, pravite, je najtežje, zato pa hočeva ju* rišati.« Spogledali smo »e med seboj, kajti imeli smo že izkušnje, kaj se pravi biti partizan v Celovcu. Saj gre nekaj dni, potem je pa treba hitro, hitro ven, če nočeš biti izgubljen; in vai poizkusi so se tako končali. »Pa greva, jaz bom politično orga* nizirala,« je rekla Lojzka, »Ivica pa mladino.« Njune žive oči ao kazale vnemo, ka« kor da hočeta pokončati ves Celovec. Skoraj »mo že tu pa tam pričeli dvo* miti o našem prejšnjem delu. Obču* aovali smo njuno neustrašenost, da ae hočeta boriti z gestapovci tudi v Ce< lovcu, kjer je ta zalega doma. Imel si vti», češ: koliko sva jih že, doslej sva še vedno zmagovali, zato se odločava za večjega nasprotnika. Obe sta bili v Ljubljani leta 1941 v aktivni borbi s fašisti. — »Italijane smo dobro dajali, Švabi pa si nekaj več domišljajo, pa smo jim že dostikrat zamašil) gobce. Tu gori bo šla naša meja,« pravi Ivica, »to smo sklenili na zboru koroških ak« tivistov. Ja, ja, fant,« je dejala in brc* nila v zavoj nemških časopisov, ki «o bili tedaj edina naša literatura. »Ne morem videti teh laži tu.« Ko smo ji rekli, da pač naših časopisov ne dobi* moie pol leta, je rekla: »Zakaj pa sa* mi ne pišete, saj bi morali imeti lastno tehniko. To bomo organizirali takoj 1 Pri nas bi tako radi brali kaj Iz Koro* Ske, vi pa ne pišete prav nič, kaj de* late tu. Ja, fant, tehniko.« Po navadi smo krstili vsakega po kakšni njegovi posebnosti, zato smo tudi Ivici rekli »fant«, ker je, kadar se je za kaj navduševala, potrdila: »Ja, fant, tako je!« Na poti k nam sta srečali precej ko* roških »dečel«, s katerimi sta se takoj spoprijateljili. Toliko sta imeli pove* dati, kako jih je ta ali ona sprejela, kaj so se zgovorile in kako bi jih pri organizaciji upoštevale. Kar mimogrc* de sta se dogovarjali sa sestanke, čc* prav nista vedeli za nas in ali bosta mogli in znali priti k tistim hišam. Kasneje smo zvedeli, da so ljudje spraševali, kje sta tisti dve partizanki v hlačah, ki nosita brzostrelke, pa zna« ta tako lepo govoriti. Če ju vidite, ji« mi recite, naj prideta k nam. Zdelo se nam je, da bi lahko zelo uspešno shajale med koroškimi Slovenci. Padel je aneg; čeprav smo se ga prej tako bali, te nam jo zdelo, odkar sta tu Lojzka in Ivica, da ni treba imeti nobenih posebnih strahov pred zimo. Krenili smo na pot, da uredimo center vzhodno od Celovca. Obe sta bili slabo obuti In gola koža nad gležnji, ki jo je drgnil »neg, je bila modrorde* ča. Pa sta se smejali in norčevali, da bosta sedaj še sami poskusili »ledeno ploščo«. Pa sta Že rekli, saj ima Hitler »zimsko pomoč« in bo najorž tudi na* ma kaj poslal, ko zve, da sva tu. Na skalah nad Voznico smo obstali in gledali na Celovec, ki se je vtapljal v večerni megli. Videli sta ga prvič in mislim, da sta bili srečni, ko je bil njun cilj tako blizu. Resno, mirno in stvarno sta se pogovarjali o pomenu i_a «o is njega ustvarjali, eo oetafi twM zvesti njegovi borbi 6* tttjMtepifc dni Vse referate }e prevevala mize! z« narodne pravice, ki bodo doeežsnn s združitvijo t matičnim narodom. Razpoloženje 79 mladih »lovetudrtia študentov je bilo te dni polno mln-doetnefa poleta in sestanek je bH ** = nje novo doživetje alovenake skupnosti. Iz tega aborovanja eo poslali bwce-jame pozdrave svetovnemu kongres študentov, ki nboruje trenutno v Ffs gi, in Zvezi ljudske mladine Sloveerije v Ljubljani. V njih so obljubili demokratični mladini sveta, da se bo lotu učeča se mladina Slovenske Koroške borila skupno s tvojim l|udst\ m za dokončno dosego svobode in demokratičnih pravic. Naloga mlade in fr ligence je, da pomaga ljudstvu pri »jz govem naporu za graditev ljudske prosvete. Zaveda se, da mora prav take kot mladina drugih demokratičnih narodov tudi ona aktivno nositi breme borbe za narodne pravice in z*a* bodo. kot V času boja za osvoboditev Izpod fašističnega jarma. Ob koncu te Je vsem izvila I* grl pesem koroških dijakov in nas še te*se-j* pevezala V zdravo občeetvo prerejene dijaške mladine Slov. Koroške. T. W. Cten Župančifc Vprašanja Kdo si, ki rad bi kupil narod S čim ti prišel za dulo barantat? O siromak, da vidiš naš zaklad, razdrl bi šotor, zbežal te nocoj. Kdo zt, ki vodil bi rad narod moj? Si naskrivaj zi kdaj izprašal vest? Si našel, da do zadnjega si zvest? če niti, skleni roke nad seboj. In tl, ki rad bi pel nam: Narod zw$ si še izmeril njega globokost? Občutil pevetv davnih dni modro*!? Proplehck nam, piičalkar, spev jz tv* j. Veš, kaj je dolgih, težkih tiaoš let? Veš, kaj izsanjal v njih je kralj M*t jli? Moj narod moder je kot kralj Matjaž, moj narod star je težkih tisoč let! Celovca za osvobodilno borbo na Koroškem. V vsem pogovoru ti čutil M* grizenost do Švabov. Razumevanje, da so močni, je še bolj vnemalo, d« bi čimprej zmešali štrene gestapn tu. kjer jim jih še nihče do tedaj ni detli mogel. Lojzka je zbrala naslove zanesljivih ljudi in izpraševala, kje bi bila t« zli ona ulica ter si delala načrt, kako be hodila v mesto. Ivica pa zi je predstavljala celovško mladino, ki bo kmalu pela partizanske pesmi in trosila zastavice po cestah. Zapeli smo »Na juriš« in nadaljevali pot okoli Celovca. Z drugega roba smo spet gledali mesto In se šalili »če bi Celovčani vedeli, kako smo jim blizu«, ali p« tihe ponavljali: »Medtem ko je mesto mirne spalo, s« je približeval« vehka vojska.« Dve uri hoda od Celovca zmo delali načrte, kako bi zavzeli mesto. Lojzka naj bi šla v mesto, mi a Ivico pa bi pripravili teren v okolici, da se bode vzdrževale zveze in vse potrebno, ee bo v mestu kaj apodletelo. Lojzka je preoblekla v dečlo, dala v tori .c* težko pištolo in šla. Imela je natdoV družine, ki je veljala za zanesljive. Nestrpno smo čakali njenega obvteri-la, kako ji bo Slo. Obvestilo dobitne že drugi dan. Srečno! je bila pošta ta zdelo te nam je, da bo šlo. Kar kopičili smo načrte, kako se bb še to in ene speljalo. Ivica pa jo bila navdušena, da je hotela kar sa njo v mesto. Komaj smo jo zadržali, da ne more, ker je še vprašanje, kako bo sama Lojzka zmogla, In da je vendar treba tudi zanje pripraviti. Ni se dala ugnati in je izginila takoj, ko je dobila priložnost. Slutili smo, kam je šla, pa nas je 5« bolj skrbelo. fCoem priko onim ma* teram in očetom, katerih otroci so po* stali žrtve divjanja domačih izdajal* cev in okupatorja, odgovorila bo pre* živelim borcem, ki so prelivali kri za svobodo svoje domovine v borbi proti okupatorjem in izdajalski tolpi. Odgo* vorila onim. ki so šli skozi Rab in Go* nars, Dachau in Mauthausen, Hacino* vo policijo in prisilna dela, sorodni* kom streljanih talcev v Begunjah in v gramozni jami, onim, katerih domovi so porušeni in domovina uničena, od* govorila bo vsem, — kdo so bili izvr* ševalci in povzročitelji tel) zločinov. Med njimi in slovenskim narodom le* ži danes morje krvi najboljših sinov in hčera naše domovine. hodke bodo imeli. Za vsako traktor* sko brigado so kmetje zgradili hišo s štirimi sobami in to v sredini parcc e, ki jo obdeluje. V tej hiši traktoristi počivajo in jedo. Tu je tudi soba, kjer traktoristi berejo dnevnike, časopise in knjige. Na tem zemljišču je tudi skladišče tekočega goriva in olja za mazanje, tu hranijo stroje in poljedel* sko orodje. Urejena je tudi sušilnica, kjer brigada suši in razvršča žitarice, potem ko so bile požete s kombajnu Kolhoz seje: pšenico, oves, proso, koruzo, sončnice, krompir, krmilne ra* stline, lucerno itd.. Pred vojno je kolhoz sejal bombaž na površini 440 hektarov. Zdaj obnav* Ijajo kmetje setev te kulture. Ker je vodstvo gospodarstva tako organizirano, imajo kmetje vedno bo* gato letino. Leta 1941 so pridelali na enem hektaru 17,08 stotov žitaric, leta 1944 pa 17,8 stotov. Del pridelkov od* dajajo kmetje državi. Odkar stoji kol* hoz, je dal državi, kakor so izračunali, 1,200.000 pudov žita (1 pud je 16 kg). Ostanek si razdelijo kmetje po delov* nih dneh. Kdor je imel več delovnih dni, dpbi več. rl udi denarni dohodki v kolhozu se delijo po delovnih dneh. Previške dobljenih pridelkov proda* jajo kmetje na trgu. Za dobljeni denar prejmejo v državnih zadružnih maga* činih stvari, ki jih potrebujejo. Kolhoz vsako leto povečuje svojo proizvod* njo. Zato mislijo povečati površino za sadovnjake in vinograde. Prav tako je vedno večja površina posejana z indu* sirijskimi rastlinami. To je napisal mladi kapetan Azarov. OdFkovanec Ivan Martinov odgo* varja: »Bil sem v partizanskem odreda, vr* gel z železniškega tira več sovražnih vlakov, rušil mostove, uničeval tehni* ko in živo silo sovražnikovo. Na mo* jih minah je zletelo v zrak več ko dve sto sovražnikov.« Ta obračun nadaljujejo: Heroj Sovjetske zveze Bogomolov, ki piše: »Naredil sem 326 bojnih poletov, sodeloval v petdesetih različnih bojih, zbil dvanajst sovražnih letal.« Partizan Domovinske vojne Maksi* menov: »Prebil sem v sovražnikovem zaledju dve leti, iztiril sedem sovraž nikovih vlakov.« Heroj Sovjetske zveze Zajcev: »V Stalingradu pobil 242 Nemcev.« Itd, Obračun brigadirke komsolosko« mladinske brigade Dikine: »Z mojim sodelovanjem,« piše, »je bil zgrajen največji plavž v Evropi, martinarna št. 8, ki proizvaja kovine najboljše kakovosti. Kovina pa je bila orožje 'za zmago.« »Dobro se učim v šoli. Počitnice sem prebila na kmetih, pomagala sem kol* hoznikom pri žetvi. Odlikovana s ko* lajno .Odlikovanje za delo'.« Tako je zapisala učenka 9. razreda Suharevske šole Ivanova. Razstavo je obiskalo mnogo Jugo* slovanov. Nekaj njihovih zapiskov v knjigi: Partizan Žagar Iztok odgovarja: »Bil sem v Titovi ljudski vojski v Jugoslaviji, sodeloval sem v bojih pro* ti nemškemu okupatorju.« Na drugi strani piše Radomir Ko* matič: »Sodeloval sem v borbi proti nem* škim okupator jem v Črni gori. Bil sem voditelj mladine. Boril sem se proti italijanskim in nemškim okupator* jem.« »Evo, kaj sem napravil za zmago,« pripoveduje Žaga Umičevič. »Sodelo* val sem v narodnoosvobodilnem giba* nju, bil v partizanskem odredu v Bo* sanski kra jini. Sedaj stremim za tem, da bi sc naša draga domovina čimprej okrepila in bi ta izropana.zemlja po* stala srečen dom za vse naše narode.« Nepozabne besede je napisal Ivo Markovič, odlikovan z redom »Za hrabnost« in »Bratstvo in enotnost«: »Mi, mladina Jugoslavije, smo se učili od ruskih komsomolcev, kako je treba braniti svojo zemljo. Sedaj se od njih učimo, kako jo je treba gra* diti.« Tako je ta knjiga prav dokument edinstva in prijateljstva raznih dežel in faznih narodnosti, ki so se v imenu miru in svobode borile za srečo svoje domovine. »Kaj si storil za zmago?« še nadalje vprašuje knjiga. In vsak dan se v njej navajajo novi in novi odgovori. Ilija Ehrenburg: V KANADI Ilija Ehrenburg je pričujoči članek napisal za moskovska »Izvestja«. Iz njega posnemamo: »Prispeli smo ravno v času, ko je protisovjetska gonja dosegla svoj vi* šek. Nas, sovjetske pisatelje, je pova* bila v Kanado »Družba kanadsko*sov* jetskega prijateljstva«. Meščani To* ronta in Montreala so nam pripravili prisrčen, zares prijateljski sprejem. O mnogih časopisnih pisunih, ki so po* grevali članke iz Hearstovih časopisov in protestirali proti našemu obisku, tega ne bi mogel trditi. Poročevalci so nas vpraševali, kaj mislimo o špionaž* nih procesih, s katerimi je hotela vla* da odvrniti pozornost ljudstva od se* danjih težav. Rekli smo, da ne more* mo razumeti, kakšne koristi ima lah* ko Kanada od protisovjetskih izzi* vanj. Na to so nas obdolžili, da »se vmešavamo v kanadske zadeve«; Če na vprašanja časopisnih pisunov ne odgovarjamo, vpijejo, da »ne sme* mo izražati svojega mnenja«. Toda komaj smo odgovorili in že nam kri* čijo o »vmešavanju«. Državni poročevalski urad nas je povabil v Ottawo. Tam so nam izja* vili, da kot vladni gostje ne smemo nastopati z javnimi govori. Dobili smo spored našega bivanja v Ottawi. V njem je bilo napisano: »Dopoldne: obisk trgovin; popol* dne: obisk sovjetskega veleposlani* Stva.« Ko sem izrazil svojo željo, da bi rad obiskal mesto Quebeck, so mi pove* dali, da v Qucbecku ni prosta niti ena soba. Ne bi govoril o teh nesrečnih na* ključ jih. Mogoče je v deželi taka na* vada, da tuje pisatelje vodijo po kon* fekcijskih trgovinah in da je predpi* sano, kdaj mora tujec obiskati svoje lastno poslaništvo. Recimo, da vladajo v deželi take še* ge in navade, da povabijo goste in jim postavijo pogoje: »Pridite, sedite, to* da molčite!« Denimo končno, da je v ,Quebecku v nebo vpijoča stiska s sta« Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllll>lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!!!l!lll>llllllllllllillllll!lllllll!ll>llllllllllllllllllllllllllll!ll>llllllllllllll>lllllllllllllll!llllllllllllinillllllllllllll1lllll!l!llll IZ SOVJETSKE ZVEZE Pismo iz sovjetske vasi „Kaj si storil za zmago" novanji, čeprav tam sploh niso čutili vojne. Naj bo že kakor koli, tudi to bom preživel, da nisem videl Quebck* ka. Vendar ni lepo, če ljudje, ki sc ta* ko obnašajo, delajo drugim moralne pridige. Pri tem ne mipc dan, da ne bi kanadski listi pisali o »preganjanju tujih novinarjev v Sovjetski zvezi«. Spominjam se svojega srečanja s kanadskim novinarjem Davisom v Moskvi. Nihče mu ni predpisoval, kdaj naj obišče trgovine in kdaj ka« nadsko poslaništvo, pa tudi soba sc je našla zan j. In v Kanadi smo bili »gost* je« kanadske vlade. Mislim, da je ta čudna gostoljubnost posledica nekaterih razočaranj: orga* nizfltorji protisovjetske kampanje v Kanadi so bili nad vse potrti zaradi sprejema, ki ga nam je priredilo ka« nadsko prebivalstvo. Videli smo pre« proste ljudi, ki so zares iskreno želeli, da bi nam bili prijatelji. Toda ljudje na visokih položajih vsak dan zelo iz« datno blatijo Sovjetsko zvezo. Tako imenovani »špionažni procesi« niso služili samo kot povod, da so lahko razbili delavske organizacije, ampak so jih izkoristili tudi za poskuse, da bi oživili načrte nurnberških vojnih zločincev. Ti procesi in z njimi zve« zana protisovjetska gonja naj bi od« vrnila preprostega človeka od njego« vih resničnih skrbi. Cene rastejo, vsak dan prinese no« ve stavke delavstva, število brezposel« nih narašča. Kmalu bo spet vse pozabljeno — razprava v »Globe and Mail«, pa tudi špionažni procesi. Vendar je škoda, ker je bilo veliko dobrih in poštenih ljudi zavestno zapeljanih. Srečal sem tu veliko ljudi, ki so trdno prepričani, da se bo danes ali jutri začela na se« vernem tečaju vojna in da bo Kanada postala ogromno bojno polje. Rešitev Kanade je v tem, da bo do« segla resnično duhovno neodvisnost in utrdila mlado kanadsko kulturo. Ni v tem naloga Kanadčanov, da nastopajo kot duhovni vojščaki reak« cije in da delajo sovjetskemu ljudstvu moralne pridige, temveč v tem, da zgradijo svojo lastno kulturo. V tem je tudi poroštvo za življenje ter za resnično — in ne samo zunanjo — sre« čo kanadskega ljudstva.« \ GOSPODARSTVO m Setev ozimine je pred durmi »Kakršna setev, taka žetev; kakršno seme, tak pridelek!« Ml vsi prav dobro poznamo zlato resnico te rečenice ter se po njej na« vadno pri setvi tudi ravnamo, če nam le okoliščine dopuščajo. Ker se seme v naših domačih razme« rah v teku let izprevrže ali izrodi, ve« lja v navadnih časih pravilo, da naj bi vsako 3. ali 4. leto seme menjali in si nabavili pri pristojni Kmetijski zadru« gi izbrano, požlahtnjeno seme. Poseb« no velja to za rž, ki se zaradi tuje oprašitve na naših poljih s tolikšnimi sovrstnimi mešanicami prav kmalu spremeni in izrodi. Ker v povojnem času nimamo jam« stva. da bi mogli potom zadrug ali se« lekcijskih postaj dobiti zadosti dobre« ga semena, si bomo pomagali po po« trebi tudi na ta način, da si izposodi« mo ali zamenjamo boljše seme pri so« sedu, ki je pridelal mogoče boljše in lepše zrnje. Vsekakor bomo tak pridelek in sploh vse domače semensko blago še očistili in razbrali na trijerju, najbolje na kakšni trijerski postaji, ki je inogo« če pri vaši kmetijski zadrugi ali na kakšnem veleposestvu. Plevel in slabo razvito zrnje bomo s tem delom iz se« mena izločili. Pri tej priložnosti bomo tudi prašili ali močili s ccretanom ali abasitom proti raznim boleznim, predvsem snet« javosti in močni plesni. Seveda nam tudi najboljše seme ne more prinesti zadovoljivega uspeha, ako žita nismo sejali na zemlji, ki je bila še v »stari moči« ali če nismo pri« merno gnojili. Saj je že stara resnica, da »krava pri gobcu molze« in da nam tudi zemlja le toliko more povrniti, kolikor smo ji dali hrane s posrednim ali neposrednim gnojenjem. Napredni češki poljedelci nas sicer učijo, da žitu nikakor ne smemo gno« jiti, predvsem s fosforjem in travi« ščem. To stališče naprednih poljedel« cev je povsem pravilno v normalnih razmerah, v katerih je dobiti zadosti cenenih umetnih gnojil, kajti hlevski gnoj pri žitu pospešuje poleganje in rastlinske bolezni. V naših bornih ko« roških razmerah z lahko, izčrpano, propustno zemljo pa čestokrat nc bo* mo mogli drugače, kakor da tudi žitu gnojimo s hlevskim gnojem, samo čc ga imamo. Točnega časa, kdaj je v jeseni naj« bolj pametno sejati posamezna žita, žal ni mogoče povedati, ker so pod« nebne, vremenske in talne razmere povsod drugačne. Glavno je, da seje* mo na podlagi dolgoletnih izkušenj ta« ko zgodaj, da se ozimine pred nasto« pom mraza še primemo obrastejo. Tudi za pšenico je važno, da se še v jeseni obraste, čeprav sc ona deloma lahko obraste tudi še spomladi. In iz tega razloga so marsikje že sejali pše« pico še v novembru z uspehom. Vse je pač odvisno od zime. Pred zimo pri« merno obrasla pšenica vendar laže kljubuje raznim rastlinskim in žival« skim škodljivcem ter nam zaradi tega bolj gotovo prezimi. Za rž pa bi bilo večinoma usodepol« no, ako bi jo sejali prepozno, ker se rž spomladi ne obraste več. Iz tega raz« loga je čestokrat tako malo uspešna setev rži v krompirišČu, kajti krom« pir se navadno pozno spravi z njive in razen tega pusti preveč rahlo zem« ljo. Rž pa zahteva, da se zemlja pred setvijo primerno sesede in da leži pred setvijo vsaj 14 dni. Izkušnja je na primer pokazala, da je v nekem primeru na 1 ha površine dala v krompirišče 8. septembra seja« na rž 20 metrskih stotov pridelka, 20. septembra sejana rž 23 metrskih sto« tov pridelka, 1. oktobra sejana rž pa 26 metrskih stotov pridelka. 1. oktobra vsejana rž je pač prišla že v čisto obležano zemljo, zato tudi toliko boljši pridelek. Naravno so morale biti v navadnem primeru vremenske razmere tako ugodne, da sc je mogla tudi pozno se« jana rž za zimo šc dobro obrasti, kaj« ti tudi najbolje obležana in sesedena zemlja bi. rži nič nd koristila, če bi prezgodnji mraz onemogočil primerno obraščanje. Za rž v krompirišče — če je to še v »dobri moči« in ga ni treba gnojiti — je čestokrat tudi najbolje, da to nič ne orjemo, marveč samo pobranamo. Tudi v tem je naslednji poskus pri* nesel zanimivo ugotovitev: Neko krompirišče so razdelili v štiri povsem enake dele z enako gnojeno zemljo ter so vsak del različno pripra« 'vili za setev. Prvi del so orali globoko, drugi del srednje globoko, tretji del plitvo, če* trti del pa samo pobranali. Pridelek pa je bil na 1 ha površine: Na prvem delu 20,3 metrskega sto« ta rži, na drugem delu 24 metrskih stotov rži, na tretjem delu 28 metr« skih stotov rži, v četrtem delu pa celo 33 metrskih stotov rži. Seveda je v navedenem primeru šlo za zemljo, ki je bila že prej dobro za« gnojena, kajti če hočemo k rži dati Se hlevski gnoj, moramo tega vsaj plitvo zaorati. Za pšenico tudi pravi pregovor: »Vrzi me v blato in dala ti bom zla* to!« Za rž, ki jo -je treba sejati vedno le v primerno osušeno zemljo, pa bi bilo upoštevanje tega pregovora lah* ko usodno. Dočim pšenica ni tako občutljiva glede tega, kako globoko pride seme v zemljo (čeprav čez 5 cm globoka se* tev tudi za pšenico ni najboljša), je rž 9llno občutljiva glede globine setve. Znani semenogojec Lochow*Petkus je znanstveno ugotovil naslednjo pri« delkc rži ob različni globini setve na 1 ha površine: Ob setvi 1,3 cm globoko 34.8 metr* Slovenskem Koroškem previsoki. Re* skega stota pridelko, ob setvi 2,6 cm čem vam pa, dragi tovariši, dal sem globoko 36,8 metrskega stota pridelka, ugotovil tudi na Koroškem na lajno ob setvi 3,2 cm globoko 25,8 metrske* rodovitnih zemljinah med Ceftfvcem ga stota pridelka, ob setvi 7,8 cm glo* in Brezami, katere obdelujejo gldboko boko 18,2 metrskega stota pridelka. s traktorji in katerim so izdatno p«>« Najprimernejša globina za setev rži msgali tudi z umetnimi gnojili, pri rži je torej 2 do 3 centimetre. pridelke do 44 metrskih stotov in več Vem, da se bodo navedeni pridelki na 1 ha površine. . Kočuški. zdeli večini naših kmečkih bralcev na Kako pripravimo klet za krompir 1. Klet za shrambo krompirja mora biti brezpogojno varna pred zmrzova« njem. Najbolj vame pred mrazom so krompirjeve kleti, katerih stene so po« polnoma v tleh. Cim bolj pa se dvigajo kletne stene izpod tal, tem večja je nevarnost zmrzovanja, posebno še. če so stene kleti morda komaj iz pol me« tra debelega kamnitega zidu ali celo iz betona. V takih primerih je potrebno, da kletne stene zavarujemo proti mrazu. Najenostavneje je, ako naredimo na notranji strani kletnih sten iz votle zidne opeke šc eno zidno plast, ali ob« logo. Krompir lahko zmrzuje v kleti tudi ob dovolj močnih in mrazavarnih stenah, ako na primer okna (ali morda šipe v njih) sploh manjkajo ali če se okna ne dajo popolnoma zapreti. Vse« kakor morajo bili na kletnih oknih dvojne oknice. Tudi vrata v klet za krompir morajo biti dvojna, ako je vhod neposredno s prostega. Da mo* rajo biti kletna vrata dovolj močna, to je dovolj debela, in se morajo tesno zapirati, ne bomo posebej poudarjali. 2. Klet za krompir tudi nc sme biti pretopla. Kot v premrzli kleti krom« pir lahko zmrzuje, tako v pretopli za* čne prehitro gniti, oziroma odganjati. Toplina zraka v krompirjevi kleti ne sme nikdar znašati nad 8 stopinj Cel« zija, kakor ne sme nikdar pasti izpod 2 stopinji Celzija: pravilna toplina za krompirjevo klet je 4—6 stopinj Cel* zija. Ža shranjevanje krompirja so to* rej neuporabni prostori, ki mejijo ali celo služijo za pralnico ali podobno. Vse, kar smo navedli za zavarovanje kleti pred mrazom, služi istočasno za zavarovanje kleti pred vročino. Razen tega je mogoče toplino zraka v kleti za krompir izdatno uravnavati tudi z zračenjem ob primernem času, nam* reč takrat, ko je toplina zunanjega zraka na jbliže zahtevani toplini krom« pirjeve kleti. 3. Klet za krompir ne sme biti vlaž* na, ker vlaga povzroča gnitje krom« pirja. V obrambo proti vlagi je treba stene in betonska tla izolirati, najbo« lje tako, da stene in tla namažemo s primernim izolirnim sredstvom, ka« kršnih je več na izbiro. Tudi pravilno zračenje zmanjšuje vlažnost kleti. 4. Klet za krompir mora biti primer« no avetla, to se pravi, toliko da one« mogoča krompirju, da bi začel pre*. kmalu kaliti in da, kadar začne kaliti, ne deia dolgih, belih, marveč kratke, močne, rdečkaste ali zelene kali. Na* dalje mora biti klet toliko svetla, da je mogoče ob zaprtih vratih krompir prebirati in pri tem razločevati razno* barven krompir posameznih vrst. Ker pa presvetla klet z neposredno sončno svetlobo zopet ni dobra, smemo, če so okna velika, na južni strani, v takih primerih šipe namazati z apnom. 5. Klet za krompir mora biti snaž« na. To pomeni: stene morajo biti glad* ko ometane in vsako jesen pred spravljanjem pridelka sveže pobeljene, tlak mora biti betonski ali iz opeke. V kleti za krompir tudi ne sme biti shranjena razna mogoča in nemogoča šara. 6. Končno mora biti krompirjeva klet za shranjevanje krompirja pri* merno opremljena. Vodilo pri ure je* vanju te opreme naj nam bo zavest, da ostane krompir v shrambi zdrav le, ako je k vsem gomoljem omogočen svežemu zraku prost dostop in slabe* mu, izdihanemu zraku prost odhod. Z drugo besedo: omogočeno mora biti kroženje zraka okrog in skozi krom* pirjeve kupe. To kroženje zraka omogočimo, ako krompirja nc nasipljemo neposredno na tla, marveč na oder ali pograd, ka* terega dno naj bo vsaj 15 cm dvignje* no od tal in napravljeno iz močnih letev ali ozkih desk, med katerimi naj bo približno po 3 cm špranj. Enako se ne sme krompir dotikati stene, mar* več moramo postaviti ob steni pokon* ci približno 12 cm močne stebre, na katere pribijemo požez letve z enako širokimi špranjami. Ta opaž iz letev mora biti tako visok, kolikor visoko bo dosegel kup krompirja. Na ta način ostane med steno in letvasto pre* grajo tako širok prazen prostor, kot so stebriči debeli. Q Franci. Finžgar: K Ai M N A R ) v................................................................ Piščal tovornega parnika, ki je vla* čil s kamenjem obložene brodove po Kvarneru, je hripavo in trudno zahre« ščala. Napete mišice težakov so odne* hale, upognjeni hrbti so se zravnali, dvignjena kladiva so padla in obležala na gramozu, lopate so zazvenele in ob* tičale, kamor so bile zasajene. Poldne. Kamnarji so segli za mnhedrave, od« pete srajce, potegnili izza njih velike rute in si brisali potna čela, potem pa so se razprhnili brez besede po nasipu skal, kamenja in gramoza. Vsak je po« iskal v senčni špranji pred soncem skrito kosilo, razvezal culo in sc lotil borne jedi. Izmed sivih Rkal so se sve* tile v soncu mirne, rjavo ožgane lise — koščena telesa kamnarjev. Le eden ni šel med brate. Po nasipu je zdrsnil do plivkajočega morja, odvezal čoln, prijel za veslo in prebrodil nekaj sto metrov širok za* ilv, ki je ločil nasip od obale. Na njej je poiskal štrlečo skalo, pritisnil k bre* gu, ovil okoli skale verigo in s težkim korakom stopil iz čolna. Vzravnal je upognjena pleča, pogle« dal po gladki roti, z roko zaslonil osi« vele obrvi in se zopet ozrl v daljavo. »Ni je! Zakaj je ni? Pa sem še med vrati zjutraj naročal, naj ne mudi.« §e enkrat se je ozrl. Pri tem je iztegnil vrat, da se je napela zmrdana koža na njem. »Ni je!« Dvignjena roka je omahnila ob te* lesu kakor težko orodje. Kamnar je legel in ni pogledal kam. Vznak je le* gel na vlažno sipo; ob desni in levi ska* la — on na sredi, živa skala. Od potu prepojeni klobuk si je po* maknil na oči, prekrižal roke in na* stavil rjrve prsi spomladanskemu son* cu. Iz parka so zadoneli zvoki godbe, spočetka glasno, potem čedalje tiše in tiše. Njegova ušesa, vajena škripajo* čega dleta, škrtanja lopat, stokanja navorov in ropotanja žerjavovih ve* rig, ki so kakor velikanska pošast gra« bile skale iz brodov, jih dvigale in spu* ščale v mor je, so sc razveselila glasov, ki so pljuskali na belih penah do nje« govih nog. Toda samo za trenutek. Sladkost je bila kakor cukrcna skor* jica, pod katero je grenčica. Brazde na njegovem licu so se po* globile. koža — kakor usnje — se je zgubančila. Spodnja ustnica je stisnila brke, ki so se v skritem gnevu pobesili. »To jc vaša muzika, presiti!« Kamni r se je stresel in sunil z nogo proti morju. »Ne maram je, sovražim jo. ker se nam roga, ker je sladka kakor hina« vec. — Le imejte jo sami in nikar ne zastrupljajte x njo našega morja. Spodnja ustnica mu je še tesneje stisnila brke. »Našeg^? Vam ga zasipljemo, da dobite novega prostora, kjer boste za* pravljali v blesku in sijaju milijone!« Zopet je vzfccpctalo koščeno telo. »Da bi dočakal dan, ko se vaša si* KarL Prusnik — Gašper: j Nepozabna družina v Naslednje vrstice so bile napisane, ko še nihče ni niti slutil, da bo morala MaJka Oraže — Tatjana žrtvovati svoje mlado življenje sedaj sredi mi* ru. Vendar jih ponatiskujemo v celoti, tako kot so bile napisane. (Op. ured.) Pri Vivodu v Lobniku smo dali na predlog tov. Janeza ime »Na marofu«. Ko smo sc prvič oglasili in celo preda* nili pri hiši. smo gospodarju Francu Boltežarju skoraj polomili kosti. Ko je namreč odstranjeval lestev na sked* nju, je tov. Žutemu zmanjkalo slame in tal pod nogami in padci s petra na gospodarja tako nesrečno, da je bil ta nekaj dni ves trd od bolečin. Pri tej hiši smo bili stopetdesetkrat, di. ni zvedela živa duša. Družina je štela sedem članov in vsi so bili kakor eden. Kar je v tej hiši vedel gospodar ali gospodinja, so lahko vedeli in sli* šali vsi. Marica in Malka sta kaj kma* lu. ko smo se spoznali, postali kurirki. Vzdrževali sta zvezo z Železno Kaplo in s Spodnjo Savinjsko dolino. Ko sta se nekega dne peljali z vlakom iz Že* lezne Kaple v Prevalje, sta v vlaku pretepli nekega gestapovca. Ta ju je osumil in morali sta v partizane. Ma» riea je pridno kuhala po bunkerjih ak* tivistom in pomagala tehnikom, ki so izdajali propagandni material. Stregla je ranjenim tovarišem in tako izpolni* la v polni meri svoj delež v osvobo* dilni borbi. Tatjana je bilo ime v par* tizanih Vivodovi Malki. Ta jc bila boljšega zdravja kot Marica, ki smo jo klicali za Majdo, in jc morala pač stopiti v vi ste političnih delavk, kjer je učila mladino, kako se mora zavest* no boriti proti nemškim fašistom. Tat* jana je obiskovala tudi tečaj za akti* viste OF in tako sc jc s svojo pištolo za pasom kmalu vživela v osvobodilno borbo kot aktivistka. Kako se je Tatjani in Majdi godilo v partizanih, kako sta sc prebijali sko* zi velike ofenzive, bosta sami o pri* ložnosti poročali; obe znata lepo pi* sati, saj sta že v partizanih pošiljali članke v naše časopise. Ko sta odšli Vivodovi hčerki v par* tizane, ostali Vivodovi niso prenehali z najaktivnejšim podpiranjem parti* zanov kljub temu, da so bili zaradi te* ga osumljeni. Kakor pri »Ženi«, tako jc bila tudi »Na marofu« postojanka za najvažnejše javke. In mnogi tova* riši so st po dolgih in težkih borbah pri Vivodcvih in po njihovi zaslugi spet srečali in se objeli v pozdrav. Vivodovi so znali biti zelo molčeči. Ko jih je SS«policija izselila, oziroma zaprla in je ostala hiša prazna, ni nih* če od Vivodovih priznal, da je kdaj videl partizane, tako da so jih napo* sled izpustili iz zapora. Domov se pa kljub temu niso smeli vrniti. Gospo* dar Franci je »služil« pri nekem naci* stu Troheju za hlapca in ko smo ga prišli nekoč obiskat, nas jc vpričo Trobejeve žene prav debelo gledal — »ker nas ni še nikoli videl!« Danes je tudi ta družina na svojem priborjenem domu in čaka končne osvoboditve. Slovenski narod ji je hvaležen za njeno vztrajno borbo pro* ti fašizmu. Dev9 na pavrah jesena Jesena. — Svet’ Patrnuš (Jernej 24. 8.) je ti prv’ jesenšč’ moš, prid’ v kožuh’. Drave’ pc Horjanc’ pravij’: al na šent Pečre dežuje, sama hejda dov leti (sveta Patra d’š je zv’ za hej do); š’nt 11’ (1. V) pa hejdo pil’ (da robi naredi). Pred mai o hospoj’nco (8. 9.) more bit’ ti vzimn' sjane (r’š, pšenica, jač* man) usjan’. rače se: pu malej hospo* jene’ jo se j al pa jo sne j (puzdej.š’ s ja* ne je vnhan’, ali hrata kej al pa,n’č). Tud’ sc rače: al na sveta Voranca (5. 9.) hrmi, vs’ liš’nč’ črn’ hratij’. — K’d'r je vclkc liš’nkov, jc velk’ hriš’n* kov, se dečle rade spečaj’. Frut’ jesen’ sc vsaka hospodina pre* skrbi z’ zelmi za zimo; pravij’, da so medhospojnčne zeli (nabrane med velko pa imivo hospoj’nco) ti bul’, t’» dej da so žehnane. Nabira se te*le zeli: jahod’eovje, š’ntjanžov’ žele, dora mi* su, her'nprajs, horn’ rožmarin, ti pval’ cjan, žavbej, pTn, hajb’š, škrocut. ti črne črišne, črnice (za ti hudo hrižo n kolaro), komelcc, meta pa polš (meta «a žanstv’, polš pa za trod, se na trib’h prveže), smolave bralce (tud’ smolave mvadice sc kuhej’), malisa pa vuštak (se v žgan’ namaka), horna rabarbara (koren se nariba pa puji za kri frišat), grab’lca (prut’ Skrmin’. za hulizn’ v tri* b’s’ pa v črivah), vovčj’ koren (nari* ban za trod), cian pa kolmaž (za z’vi* no med lek nariban), harnika, b’zov’ / perje, jedvov’ hovje, levrat. ti črn’ vu* pene, lap’h (ti b.v’ vupenc za kaš’l), h’b'd, krvavieje, škrp’c, črnobela, van* geleka, tavž’ntrože. Na jesan se votava pušice pa sprav’ kakr senu — nato se začne v znotr’ past’. \ ’ Udvorje se repica (pudzamlenšče hrušče) z voravcam, pubare z brazd n’ sprav’ v hram al jamo. Rače se: Hov (17. 10.) je repico v jamo vhnov. Na kap:sj’ se pupipej’ kolarapce pa rone n tud’ v hram spravij’. pusika sc kap's pa doma drobnu na nože zriže, putvnč’ v kap’snak, se sprut’ soli n s č'm’no putros’ pa na vrh’ upteži s kam’nam, da kvišk’ kna stop’ pa da se notre sčisa. Pravij': svet’ M’šov (29. 9.) je vse hrušče (sadaže) zm'ščov, na Šm'šelco je vse zrev’, drn n' hrm. Na sline se sprav’ tud’ ti bila repa. Pu let’, k’ jo hospodar seje, se more kem’ prov debev’ zv’hat‘, da tud' repa d‘bcva hrata. Pravij’, al je na š’nt Ja* kop'lco (25. 7.) l’pu, bo dora jesen, repa rada hrata. Luka (18. 10.) repo cuka, Uršula (21. 10.) jo pa prriza. Ne* ki repe se hran' za fut’r tsvinam, neki pa se jc na nož’ zriže za ribanco pa v škaf natvač’. da se ščisa. Rače se: Ši* man n’ Jud (28. 10.) jc na repo hud (t’dej kna srni več bit’ na gnil’). Al je jesena velk’ č’šmilja, to na r’ž za prhedne let’ kaže, rebičje pa na pšenico. Zravn deva na pul’ se na jesan tud’ stela napravla, nacipej’ pa prpravij’ se drve za zimo, al čas dupušča, sc tud’ gnile »sprašij’, to je prevorjej’ pa čriz zimo zvorane p’stij', da zamla premr* zn’ pa da se drn vleži (zgnije). Na jesan pa čriz zimo se tud’ sno* pje zm’šina, včas’ pa so ha koj mva* tT. Cepi maj’ dba koli ja (ročnik pa cap’c) ktera ledrast gož veže. MvatT so ud dbeh zjutrej pa du dasat’h zve* čer. pu dba, tri, največ pa pu štir’ mva* tič’; al jc ut štirah ad’n na stran šov pa so gun’ naprej mvatT, so pokene capcov ponašvel’: — srat je šov — zat ha ni. Ke svana pade pa pašo konča, se ž’vina zapre pa je ž no več deva. Za* čno se spet ti zimšče dile. (Nar. blago iz Roža, Sešel * Ramovš) NASVETI ZA DOM IN ŠE KAJ Dosti premoga prihranimo, če ga v peči ne polagamo na žerjavico, ampak poleg žerjavice. Žerjavico ohranimo živo do drugega dne. če zvečer natresemo nanjo plast kuhinjskih odpadkov. S tem štedimo vžigalice. tost nasiti do vrhunca in naša lakota izprazni do dna! Da bi dočakal tisti praznični dan — vesoljne sodbe! Kamnarjeve roke so sc razklenile m zdrknile ob telesu. Prsti so se skrivili kakor krempl in se zagrebli v mokro sipo in blato, grebli in stiskali, gnetli in tlačili, da so gibale in valovale mi* šice na golih lahteh. »Ate, na, jej!« Droben glas je poklical kamnarja. Njegova roka je obstala, v dlani je tičalo kakor krogla zgneteno blato. »Spiš, ate?« Črnooka deklica, zapečena v lice La* kor ržen kruh, je postavila k njemu cajnico in mu dvignila klobuk. »Spis r« Kamnar jc odprl oči, spodnja ust* niča je izpustila brke, prsi so se mu dvignile. Iz njih je hotela jezna be* seda, a ni prišla. Ko jc zagledal oči svojega otroka, so splahnele brazde na njegovem ob* razu, oprl sc jc na komolca, zalučil blatno kroglo, ki io je tiščal v roki, proti parku, pa je padla v morje, k1 sc jc skalilo v drobnem vrtincu okrog nje. »Nate!« Izpregovoril je še ves za* motan \ m:sli. Deklica se jc ozrla na blatno kepo in pogledala očeta. »Kaj si vrgel? Komu?« Oče je pogledal otroku v oči in se že hotel zlagati. Pa se ni. ker se ni mogel ip si ni upal tem jasnim očem. »Bombo.« . »Kaj pa je bomba, ate?« Kamnar je vzel lonec jedi med ko* lena. »Ne veš, Bariča, kaj je bomba?« »Povej, ker ne vem!« Kamnar je jedel in premišljeval. Oprl se jc na koleno, postavil žlico pokonci in hotel odgovoriti. »Veš, bomba je ... Počakaj!« Spet je zajel in spet razmišljal. »Bomba je nekaj posebnega.« Še je drsal po loncu in iskal besede. »Bomba jc poslednja sodba lačnih revežev zoper presite ljudi.« »Kaj sc to pravi, ate?« Kamnar je zajemal že z dna in mol* čal. Ko je zajel zadnjič, je spustil žli* co v lonec, ga del v cajnico in se obr* nii k otroku. Dvignil je Barico in si jo posadil na kolena. »Ne veš, kaj sc to pravi, Bariča?« »Ne vem!« »Tudi jaz nisem vedel, ko sem sc* del svojemu očetu takole na kolenih kakor ti sedaj meni. Danes šele vem, ko sem star in siv. Ko boš velika, boš tudi ti vedela. Sedaj pa mi povej, kje si se mudila s kosilom! Kako sem na* rečil davi?« Oče je privzdignil obrvi. Bariča je zardela. »Si hud, ate?« »Kako sem naročil davi?« je pono* vil oče in dvignil obrvi še više. »Če ne boš hud?« Bariča se ga je oklenila okoli vratu. »Povej po pravici!« Težko je bilo očetu, ko jc te tople otroške ročice rahlo odvijal od vratu. »Nobene laži. otrok!« Oče še ni povesii dvignjenih obrvi. »Nc bom, ate.« Glas se je Bariči tresel. »Vidiš, tamle pri morju, pred par* kom, stoji ženska in ima zvrhan koš hlebčkov. Tako so lepi! Bonbončki ne morejo hiti boljši. Tam sem obstala in sem mislila, ko bi imela groš. Veš, po* tem pa so prišle iz parka gosposke punčke in gospe z njimi. In so kupile, vse so kupile punčkam hlebčke. A ni* so jih jedle — sem mislila, jih bodo, pa jih niso; veš, ate, k morju so tekle, jih drobile in metale v vodo —- ribam. To je greh, kajne? Mama pravi, da je greh, če se skorjica vrže na tla in po* hodi. Te pa kar cele hlebčke mečejo v morje.« Kamnarju so se zganile ustnice; na robu mu je bila beseda, da jo izprego* vori otroku: Vidiš, za take bi bila sodba... Pa mu ni zdrsnila preko brkov. »Tam si se torej zamudila?« »Tam! Res samo pri teh hlebčkih!« »In bi ga resnično rada?« Bariča ie pogledala očeta in se z .o* kami tesno oklenila njegove glave: »Kako rada!« »Kupiš si ga! Čaj!« Kamnar je otipal vozel v ruti, ki io je nosil za vratom, ga odvezal in po* iskal v njem g oš. »Na, Bariča! Toda Ivici poneseš tu* di nekaj hlebčka!« »Tudi. tudi!« Otrok je zdrsnil očetu s kolen, po* spravil v cajnico prtič, s katerim je bila zakrita južina, stisnil groš v pest in sc ravnal po hlebček. Tudi oče jc vstal. Takrat se jc ob morju prikazal bel voziček, v njem bleda deklica, ob de* klici dve služabnici, pokašljujoča go* spa in gospod — zamišljen in žalosten. »Vidiš, kakšen lep voziček ima ta punčka?« Če se pasta za čevlje posuši. Včasih pozabimo zapreti škatlico s pasto za čevlje in se potem posuši. Denimo škatlico na r.e preveč vročo peč in ko sc pasta stali, prilijemo nekaj kapljic svežega mleka. Na mrzlem prostoru se pasta zopet strdi. ČE NAM ŽIVILA ZATOHNEJO Zatohlost se da odpraviti in to z majhnim trudom. Zatohlo moko, fižol. zdrob, lečo itd. raztresemo na veliko čisto desko ali tudi na papir ter postavimo na sonca ali zrak. Živila .večkrat premešamo in obrnemo ter postavljamo na sonce tako dolgo, da izgube ves duh. Tako prezračena in presončena živila, zlasti moko. ne smemo dati več v prejšnje papirnate vrečice. Če so bila živita v vrečah, jih moramo medtem oprati in dobro pre-sušiti. Najbolje jc, da damo živila v majhne vrečice iz tenkega blaga, da lahko pride zrak do njih in jih hranimo na zračnem, suhem prostoru. I ža d$£m HUMOR IZ ORIENTA V Perziji je vladal v osemnajstem stoletju grozoviti šah Nadir. Nekega dne se je šel sprehajat ob zunanji stra* ni obzidja glavnega mesta in je videl tam moža sedečega pod drevesom. Obstal je pri njem, začel se pogovar* jati znjim in ga vprašal: »Povej mi, ali je vladar te dežele trinog, ali je pra* vičen mož?« Mož mu takoj odgovori: »Strašen 'trinog je.« Šah ga vpraša začuden: »Ali ga po* znaš?« »Ne, ne poznam ga.« »Torej, da boš vedel, jaz sem vladar te države. Kaj pa boš na to rekel?« Mož se je zelo ustrašil, a sc je brž zavedel in je vprašal šaha: »Ali pa ti mene poznaš?« »Ne.« »Jaz sem sin nekega trgovca in sem vsak mesec tri dni neumen. Danes jc po nesreči eden od onih treh dni.« Šah se je smejal in je šel, oni pa se je seveda tudi smejal. Izriaintelj. Ustnik io o<.lao»ouii urednik lista: dr. Matko Scharsvitzl, Wlen XVI., Otlakrib* serstrasse 83. — 1’iska: »itlobus«. Zeitunes*. Druck. uud Vcrlaijsunsthlt C! m b. JL Wien 1, Fleischmarkt 3—3. Podružnica uprave »Slov. vestnika« Klagenfurt, Volkermarkterstrasse 214. Bariča je pokazala na gosposko de* klico. Kamnar se je ozrl na bolno gospo* do. Bariča je pa že prestavila nogo na skali, da zbeži za belim hlečkom. »Počakaj!« je nenadoma zaklical oče Bariči. Njegova roka je segla po vozlu, ga odmotala in poiskala še dva groša. »Na, Bariča, še dva hlebčka kupi: mami, Ivici in sebi! Vsakemu svoj hlebček!« (. Hčerki je zastala dvignjena noga na skali. Obstrmela je kakor pred čude* žtm iz pravljice. »Za vse tri, ate?« »Za vse! Poglej tja!« Pokazal je na bledo bogastvo. Bariča se ni ozrla za prstom, segla jc po denarju in od veselja zardela. »Otrok, tvoj oče je bogat in ti — njegova hči — si bogata!« Očetove težke roke so segle po otro* ku in si ga pritisnile na razpaljene prsi. Trikrat je poljubilo dete očeta... In oče je pil s teh od zdiavja kipe* čih otrokovih ustnic slast svojega bo* gastva ... Bariča je stisnila groške v pest. še ožila se ni več na dragoceni voziček, popela se je bosonoga po skalah in te* kla. da je vihralo sirotno krilec. Kamnar je gledal za njo, dokler se ni potopila v množici. Še enkrat se je ozrl na bolni voziček — a njegovo sr* c e je utripalo od prešerne radosti. Nato se je uprl v veslo, piščal je zahripala, v skalah so oživele rjave ii* se. v parku je obmolknila godba. Iznod kamnarjevega dleta pa so za* sršale iskre kakor vesele misli. (Konec)