Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Dušan Rebolj — tel. 20-71, lok. 25 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEVIH IZDELKOV SAVA KRANj KRANJ, PETEK, 26. OKTOBRA 1962 LETO IV — 9. ŠTEVILKA S seje Občinskega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi v Kranju Industrijska proizvodnja še vedno zaostaja za letnim planom komune e DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE e Občinski odbor 0 Socialistične zveze delovnih ljudi v Kranju je razpravljal v 0 petek, 19. oktobra med drugim tudi o količinski proizvodnji 0 kranjske industrije za čas od januarja do avgusta letos. Kljub 0 izpolnitvi proizvodnega plana za mesec avgust s 104.2 odstot-0 ka, je proizvodnja kranjskih industrijskih podjetij v osmih 0 mesecih tega leta še vedno za 2,9 odstotkov pod planom. Vzrok 0 je predvsem slaba proizvodnja v prejšnjih mesecih in izpadi 0 zaradi letnih dopustov. Posamezna podjetja so izpolnila Ce ne bo v zadnjih dveh mese-svoje obveznosti za obdobje od cih posebnih izpadov v proizvod-1. januarja do 31. avgusta letos nji zaradi pomanjkanja surovin takole: in če se bo proizvodnja v posa- meznih podjetjih gibala ter povečevala z enako stopnjo kot lani, potem se bodo proizvodni uspehi (Nadaljevanje na 2. strani) PODJETJE izvoz v dev. din. izpoln. plana v% PODJETJE % LIP PREDDVOR 141.1 IBI KRANJ 140,6 OLJARICA BRITOF 129,5 GORENJSKI TISK 126.4 ISKRA KRANJ 114,8 EKOTERM KRANJ 107,9 ELEKTRARNA SAVA 104,1 PLANIKA KRANJ 103",4 KOVINAR KRANJ 102,6 ROLETA KRANJ 98,9 SAVA KRANJ 97,7 TEKSTILINDUS KRANJ 96,9 KRANJSKE OPEKARNE 91,7 ALIČA DUPLJE 90,0 STANDARD KRANJ 85,5 Špik kranj 60,3 SKUPAJ 103,3 ISKRA 185,106.000 81,6 OLJARICA 666,122.000 85,3 STANDARD 6,025.000 67,4 SAVA 136,710.000 53,3 TEKSTILINDUS 253,804.000 41,6 ŠPIK 18,197.000 30,8 LIP PREDDV. 15,773.000 23,3 IBI 6,025.000 20,4 PLANIKA 12,947.000 10,6 SKUPAJ 669,122.000 46,3 (300 deviznih dinarjev je 1 do- lar!) "Prvotni izvozni plan 1.128,765.000 deviznih dinarjev so podjetja po realni ocenitvi svojih zmogljivosti povečala za 27,9 % ali na 1.444,000.000 deviznih dinarjev. V osmih mesecih tega leta so že izvozila za 669,122.000 deviznih dinarjev svojih proizvodov ter s tem uresničila 46,3 odstotka celoletnega plana. Posamezna podjetja so dosegla takle izvoz v deviznih dinarjih in izvršitev svojih planov (glej tabelo desno zgoraj): 9 mesecev dela je za nami Proizvodnja v minulih mesecih žal ni dosegla planirane osnove in operative. Podobne perspektive so bile nakazane že ob zaključku L tromesečja ob upoštevanju dinamičnega plana in že takrat zaznavnih težkoč, ki so se kasneje v še večji meri pojavljale. Izpad, izražen v odstotkih, resda ni tolikšen, vendar predstavlja znatno tonažo in vrednost. Razgovor s predsednikom naše skupščine Rudijem Nadižavcem Kako so izpolnile fizični plan posamezne ekonomske enote, nam pove pregled na naslednji strani. Fizični pregled proizvodnje v poedinih EE v odstotkih izvršitve osnovnega in operativnega plana Namesto polletnega poročila o higiensko-tehničnem varstvu NAJVEČ OBRATNIH NEZGOD JE V PONEDELJKIH! 0 RUDI NADIŽAVEC - KADROVSKE SLUŽBE e Na cni Pri' 0 hodnjih sej upravnega odbora bo tudi govora o polletnem 0 delu službe za higiensko — tehnično varstvo v tem letu. Ker 0 je prav, da se seznani s problematiko tega področja vsak ® član kolelktiva, navajam nekaj osnovnih misli. Komisija za higiensko-tchnišlko varstvo je v prvem polletju tekočega leta skoroda sproti reševala posamezne probleme, ki so se pojavljali v minulem obdobju. O predlogih skupščini je najprej razpravljal upravni odbor. Večino jih je potrdil, nekaj pa zavrnil in dal komisiji ponovno v obdelavo. Večji del sklepov je bil izvršen, nekateri pa še čakajo na odpravo objektivnih preprek. — Vsekakor je med problematičnimi gradnja ikrematorija za sežiganje smeti v opekarni pri Stražišču, preureditev cevovoda za točenje kave in čaja v obratu I ter še nekatere stvari. Stvari so zastale, ko se je ponesrečil naš nekdanji varnostni tehnik Jože Tonejo. Kako je z nesrečami pri delu in na poti na delo ali z dela, kakšna je naša požarno-varnost-na služba in kaikšni so problemi okrog tega, kako je s higieno v našem podjetju, to so osnovna vprašanja, na katera je treba odgovoriti. Nesreče pri delu so z vidika števila primerov v upadanju, če jih primerjamo z lanskim prvim polletjem. Toda letošnje so bile težjega značaja, saj je lani zahtevala vsaka povprečno po 12 izgubljenih delovnih dni, letos pa kar 15,5. VALJARNA I V proizvodnji regenerata je bil ustvarjen presežek tako po osnovi kot po operativi in to kljub fabri-kacijskim motnjam v januarju mesecu zaradi menjave valjev. Izpad po osnovi se nanaša izključno na prenizko proizvodnjo surovih zmesi. V izvršitvi operative je primanjkljaj skrit v presežku proizvodnje regenerata. Izpad v surovih zmeseh je nastal zaradi odpovedi naročil obutvene industrije, ki je postopoma uved- 0 V ponedeljek, 29. oktobra popoldne bo v kadilnici Delavskega doma redno zasedanje skupščine kolektiva. Program je obsežen, saj kaže, da bo na njem govora o začasni razmejitvi pristojnosti med organi delavskega upravljanja, o poročilu komisije za analitsko ocenitev delovnih mest, o organizaciji metode statistične kontrole kvalitete, o priporočilih in predlogih upravnega odbora, itd. Ker doslej o samem delu naše skupščine še nismo veliko govorili, smo naprosili za kratek razgovor predsednika našega najvišjega organa upravljan.]a — Rudija Nadižavca. Zanimali smo se za udeležbo samih članov na zasedanjih skupščine, za razloge, ki so privedli do odločitve, da so sedaj zasedanja v Delavskem domu, in za podobne probleme. Tov. Nadižavec je dejal, odgovarjajoč na posamezna vprašanja, med drugim tole: >»Z udeležbo samih članov na posameznih zasedanjih ne morem biti zadovoljen, saj prihaja komaj dobra polovica članov skupščine. Res je sicer, da je bilo to v preteklih mesecih predvsem zaradi letnih dopustov, toda menim, da kljub temu vsi odsotni le niso izostaii zaradi tega.- Do nedavnega so bila zasedanja skupščine v jedilnici! obrata I. Ta prostor je neprimeren za take namene, saj služi istočasno tudi kot jedilnica med odmori. Dogajalo se je, da je bila tako med popoldanskim odmorom razprava dobesedno nemogoča zaradi trušča in ropota med razdeljevanjem toplih obrokov. Da se izognemo tej nevšečnosti, so sedaj zasedanja v kadilnici Delavskega doma. (Nadaljevanje na 2. strani) v obdobju I—III tromesečja 1962: (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje na 2. strani) PREBERI TUDI TI ! Zamud je že manj... V zadnji številki našega lista smo zapisali v tejle rubriki nekaj pikrih besed na račun zamujanja dela. Zagrozili smo, da bomo v eni naslednjih izdaj po sklepu upravnega odbora objavili imena najbolj pogostih zamudnikov. Vse pa kaže, da naim kaj takega ne bo treba storiti, saj je očito, da število zamudnikov, samih zamud in izgubljenega časa zaradi tega sedaj hitro upada. V sekretariatu smo zvedeli, da je bilo v mesecu septembru zaradi zamud dela vsega skupaj izgubljenega devet delovnih ur. So pa za- čeli izvajati sklep upravnega odbora, naj se pogostejšim zamudnikom prekrške odteguje od njihovega osebnega dohodka. Zvedeli smo tudi, da za cino ali dve zamudi na mesec tega še ne store, ker je pač precej opravičljivih činiteljev, ki lahko povzroče, da človek za nekaj minut zamudi delo. Toliko v xrednost vsem tistim, ki so se po nepotrebnem razb ur j ali! Toda prezreti ne smemo ob vsem povedanem ugotovitve, da pa delavci v proizvodnih, pomožnih proizvodnih ekonomskih enotah in v strokovnih službah zadnje čase prezgodaj zapuščajo svoja delovna mesta ob koncu dela. V naslednji številki vam bomo, dragi bralci, postregli s fotografijo, ki simo jo naredili pred enim od oddel- kov Rpt minut pred 14. uro. Na njej bo našel marsikdo samega sebe, kako predčas-no čaka že napravljen, da bo ura 14.! Poskrbite, da takih in podobnih posnetkov ne bomo mogli več narediti in tudi ne objavljati! »Matjaž« se • že prebuja • 3 URBAN ŽIROVNIK — OBRAT VRHNIKA ® Ker bi kmalu prešlo »Matjaževo spanje« v pravo zimsko spanje — kar se dopisovanja v naš časopis tiče, smo se le odločili oglasiti se z Vrhnike in izpopolniti vrzel, ki bi utegnila nastati zaradi našega molka. Morda vas zanima, kako nam gre kaj proizvodnja? Imamo kar preče' težav, ker se ne moremo držati osnovnega plana. Pri vsem tem je najhuje, da se nam pozna to tudi v naših žepih. Masa za osebne dohodke cele ekonomske enote in s tem seveda tudi naši osebni dohodki so manjši kot smo pričakovali! Aprila letos smo prenehali proizvodnjo genofraigm, junija pa še ležalnih blazin. Potem so- se osebni dohodki znižali. Ko smo se preusmerjali na proizvodnjo drugih izdelkov in ko so se morale naše delavke priučevati za nova dela, niso mogle dosegati norme. Strigli smo tehnične izdelke in prejeli za opravljeno delo znatno manj denarja kot sicer. Na posredovanje našega vodje obrata III, ko je kljub suši preteklo skozi Vrhniko precej Ljubljanice, smo dobili težko pričakovane stroje za izdelovanje radirk. Po krajšem priučevanju je redna proizvodnja stekla. Sedaj upamo, da bomo plan dosegli ali celo nekoliko presegli. S tem pa se nam utegnejo spet dvigniti osebni dohodki! V sredo, 17. oktobra sta obiskali naše podjetje angleška in poljska delegacija žena. Zanimale so se za proizvodnja naših genofragm. Ogledale so si proizvodni postopek le-teh ter primerjale naše izdelke s tistimi, ki jih izdelujejo pri njih. Predstavnica iz Poljske nam je pokazala njihov proizvod iz letexa. Je slabši od našega tako po izgle-du kakor tudi po vzdržljivosti. Predsednica Evropske komisije za kontracepcijska sredstva iz Anglije je dejala, da so naše genofragme kvalitetne. Če je res tako, potem lahko upamo, da jih bomo kmalu lahko izvozili v nekatere evropske države! NAJVEČ OBRATNIH NEZGOD JE V PONEDELJKIH ! | i I e 1 1 5 8 S ti E s s A Predsednica delavskega sveta ekonomske enote konfekcija Vrhnika Ema Mugerli (Nadaljevanje s 1. strani) Iz diagrama št. I je moč razbrati, da je največ nesrečnih primerov na delu v ponedeljkih — kar 21 odstotkov — in da potem število le-teh hitro pada proti koncu tedna. Kje so vzroki temu? Ali smo v ponedeljkih najmanj pozorni pri delu? Ali smo preveč utrujeni od nedelj, namesto da bi bili spočiti? Ali so vzroki kje drugje? Iz diagrama št. 2 pa se vidi, da pride do nesrečnih primerov največkrat v četrti in v šesti uri dela. Krivulja, ki ponazarja gibanja odstotka nesrečnih primerov skozi osemurni delovni čas, se precej ujema s krivuljo, ki ponazarja delovno storilnost v istem obdobju. Torej je nezgod pri delu več, ko postajamo utrujeni in potem, ko se vrnemo z malice, oziroma polurnega odmora? Na sto zaposlenih v posameznih ekonomskih enotah bi odpadlo za prvo polletje naslednje število nesrečnih primerov: Razgovor s predsednikom naše skupščine Rudijem Nadižavcem (Nadaljevanje s 1. strani) Tov. Nadižavec meni, da je prostor posrečen za take prilike, pravi pa, da bo treba sedaj, ko že pritiska mraz, prostor bolje ogrevati. Ko smo se zanimali za periodiko posameznih zasedanj, je predsednik skupščine pojasnjeval: »Praviloma bi morala biti zasedanja vsak tretji teden. Med letnimi dopusti to ni bilo mogoče. V bodoče pa se nameravamo tega določila točno držati in sklicevati redna zasedanja vsak tretji ponedeljek. Seveda pa bo zahtevalo to od posameznih komisij in strokovnih služb precejkrat intenzivnejše ter hitrejše pripravljanje potrebnih materialov in poročil za skupščino. Saj veste! če hočemo, da bodo zasedanja zares plodna, potem morajo biti člani skupščine dodobra seznanjeni z vsem materialom, o katerem naj bo govora na sklicanem zasedanju skupščine. Seveda pa bomo morali priti enkrat tudi do tega, da bodo o tem seznanjeni že pred zasedanjem tudi vsi ostali člani kolektiva, kajti le tako bodo lahko zares neposredno sodelovali v delavskem upravljanju.« V kolikor bodo posamezne komisije in strokovne službe uspele pravočasmoi pripravljati materiale za skupščino, bomo lahko v našem listu sproti seznanjali bralce o gradivu in nakazovali tudi že možne rešitve, predloge in podobno, kar bi vse prispevalo k boljšemu in še bolj neposrednemu odločanju celotnega kolektiva! VALJARNA I 3,3 PREŠ ANI IZDELKI 2,8 TEHNIČNI IZDELKI 3,3 PNEVMATIKARNA I 3,6 PREMAZOVALNICA 6,2 VALJARNA II 2,5 PNEVMATIKARNA II 6,3 ROTACIJSKE PREŠE 5,0 MEHANIČNA I 6.6 MEHANIČNA II 16,5 ENERGETIKA 3,8 NABAVNA SLUŽBA 5,9 V celem podjetju skupaj z delavsko restavracijo, Gumarskim institutom in gumarskim izobraževalnim centrom je bilo v letošnjem prvem polletju 47 nezgod pri delu, v istem obdobju lanskega leta pa 58. Pri tem pa niso upoštevane nezgode, do katerih je prišlo na poti na delo ali z de- Dragi prijatelji! Najlepše se zahvaljujemo celotnemu kolektivu Tovarne gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju za prijeten in prisrčno izveden dvodnevni izlet skozi Logarsko dolino v Velenje in nato do Rogaške Slatine, Kumrovca in nazaj. Bili smo zares presenečeni, ko smo prejeli pismena vabila na izlet in ko smo se minuli ponedeljek zjutraj zbrali pred našo to- varno. Po dolgem času smo se spet srečali s svojimi prijatelji ter lahko med prijetnim potovanjem po naši Štajerski obujali spomine na tiste čase, ko smo delali skupaj. Dragi prijatelji! Pozornosti, ki ste nam jo izkazali, vam nikdar ne bomo mogli povrniti. Hvala vam! Upokojenci tovarne »Sava« Industrijska proizvodnja še vedno zaostaja za letnim planom komune (Nadaljevanje s 1. strani) industrije v Kranju izboljšali in bo' letošnji plan verjetno celo nekoliko prekoračen. Naš kolektiv po vsej verjetnosti letošnjih svojih proizvodnih obveznosti v celoti ne bo mogel izpolniti zaradi že nekajkrat omenjenih vzrokov. Le-ti so take narave, da na njih spremembo znotraj kolektiva kdo ve kako nismo mogli in tudi v bližnji prihodnosti ne bomo mogli vplivati (glej prispevek: »Devet mesecev dela je za nami«!). Tudi v izvozu imamo težkoče, ker nam primanjkuje kvalitetnega reprodukcijskega materiala, predvsem naravnega ■kavčuka. Primanjkuje nam deviznih sredstev za nabavo večjih količin na zalogo, zato proizvodnja ne teče enakomerno, hkrati pa ne moremo pravočasno odpeljati proizvodov tujim kupcem. Od tega zavisi tudi kvaliteta izdelkov, ki bi ne zaostajala za kvaliteto za-hodno-evropskih proizvodov, če bi z večjimi zalogami kvalitetnega kavčuka lahko zagotovili večjo slanost proizvodnje! Morda bo tole pomagalo...? V zadnji številki objavljena slika o neredu v eni od proizvodnih ekonomskih enot je pomagala. Malo so me preklinjali dn mi očitali, češ le zakaj nisi mogel najprej povedati, da pridemo v časODis? Pomagalo je pa le, saj- so že dan po izidu lista vso ropotijo pospravili . .! Tokrat pa O' eni od strokovnih služb! Tema je ista — nered in nesnaga. Kar poglejte sliko in videti boste, da nam taki prizori niso v čast, četudi gre za hodnik glavne pisarne našega računovodstva . .! Tik ob vratih stoje stol, lestev in zaboj, ki je poln izrabljenega papirja, električnih svetilk in najrazličnejše navlake. Obratne knj igovodkinje in ostale sodelavke imajo za svoje delo dokumentacijski material v predalih velike omare in sedaj sploh do teh ne morejo. Pa tudi sicer se jezijo, ka se morajo venomer izogibati grozečemu zaboju. Predvčerajšnjim je bilo, ko sem se ravno mudil v eni od pisarn tam gori. Iz razgovora s sodelavcem me je vzdramil vzklik enega od deklet: »Salamenska kišta!« Pogledal sem na hodnik in videl »poneerečenko«, kako si je sklanjajoč ogledovala strgano svileno nogavico. Nejevoljno me je pogledala, češ le kakšen »firbec«' si, potem pa siknila med zobe: »Na, lepa reč. Zaradi tele navlake sem ob jur j a!« Dekle je verjetno' res ob nogavico, saj si zašite prav nobena z veseljem ne obuje. Morda pa se bo sedaj le našel kdo, ki bo znal odnesti zaboj in vso ostalo navlako tja, kamor sodi?! N. N. m ■ A DIAGRAM ŠT. 2 - Gibanje odstotka obratnih nezgod po delovnih urah la, ker podatkov potem ni mogO'-če primerjati z istim obdobjem lanskega leta. Letos je bilo v prvih šestih mesecih 9 nezgod te vrste. Vse so bile lažjega značaja, izgubljenih pa je bilo 62 delovnih dni. Sem pa ne moremo šteti smrtne nezgode našega nekdanjega varnostnega tehnika, ki se je ponesrečil na strokovni ekskurziji v Splitu. V letošnjem prvem polletju ni bilo večjih primerov požara. V prevleki valjev obrata II se je vnel prah pri brušenju valjev, v pnevmatikami II pa se je vnel pri brizganju žičnih jeder bencin. Oba požara pa sta bila takoj zadušena, zato materialne škode ni bilo Priznanje zasluži naš prostovoljni gasilski vod, ki redno vadi najrazličnejše gasilske posege. — Stalno prirejajo teoretična predavanja in praktične vaje. V mesecih april, maj in junij so imeli 10 vaj z gasilnimi aparati, 2 suhi vaji in 5 (mokrih vaj. Ob vsem njihovem prizadevanju pa je oči- A DIAGRAM ŠT. 1 - Gibanje * odstotka obratnih nezgod po dnevih v tednu to, da so njihove vrste prešibke in da bo treba vključiti v vod nekaj mladih ljudi. Prostovoljni gasilski vod meni, da bi bilo treba tudi usposobiti vse šefe ekonomskih enot v rokovanju z ročnimi gasilnimi aparati ter z osnovami gašenja. Treba bo tudi urediti v obratu I primerno gasilsko orodjarno. Obstoječi prostor je res premajhen za pravilno razvrstitev orodja in za hiter poseg v primeru požara. Morda bi kazalo razširiti sedanjo orodjarno s priključitvijo sosednje garaže za tovorni avto, tega pa potem garažirati v novih garažah v obratu II? Kljub velikim prizadevanjem higienske skupine za čistočo in red v podjetju lahko naletimo tu pa tam na zbadljiva mesta, ki po svojrtm neredu niso nikomur v ponos. Če hočemo doseči res tako čistočo in red, kakor si vsi žemo, bomo morali pokazati primemo mero volje in sodelovanja vsi člani kolektiva! Treba pa bo tudi zagotoviti nekaj denarnih sredstev. Jedilnica v obratu II je vedno čista in urejena, kot se spodobi. Nasprotno pa je v pomožnih jedilnicah — v valjarni II in v pnevmatikami II. Tam ni pitne vode, kjer bi bilo mogoče pomivati skodelice in lončke za mleko. Tudi v jedilnici I je čistoča znosna, treba pa bi jo bilo še nekoliko izboljšati. Seveda pa je vzrok sedanjemu stanju deloma tudi zastarela oprema. Že nekaj let pa povzroča žolčne debate in negodovanje neprimerna naprava za oskrbovanje delavcev s kavo in s čajem. Posode za prenašanje teh dveh pijač v posamezne ekonomske enote so nehigienične, mnoge celo brez pokrovov. Toda tudi v samih oddelkih ni primernih mest ,?tjer bi delavci lahko svoje skodelice in lončke po uporabi umivali. Tako pa se nabira po njih umazanija in vse skupaj je zares neokusno in nehigienično. V sanitarnih prostorih se še dogaja, da nekateri brezvestneži kvarijo pipe in ventile. Problemi so tudi zaradi pomanjkanja prostorov za kajenje, saj se kadilci zato zadržujejo v straniščih in tam kadijo ter vdihujejo nezdrav zrak. čiščenje delovnih _ prostorov je bilo v prvem polletju z nekaj redkimi izjemami kar zadovoljivo. Redukcija kadrov v sekretariatu je zadela predvsem higiensko skupino, |Id je sedaj sestavljena povečini iz bolehnih in telesno šibkih žensk. To je tudi posledica zmotnega mnenja, češ da je za častilko pač dobra vsaka ženska. Toda napornost tega posla in ostali činitelji dokazujejo, da moramo s takim mišljenjem enkrat za vselej prekiniti in se zavedati, da zivisi od nehigienske skupine lepši ali slabši izgled naših prostorov, od tega pa tudi mnenje domačih in tujih strank ter gostov, ki prihajajo v podjetje, o našem smislu za higieno in čistočo! Še in še bi bilo mogoče govoriti o posameznih področjih s hi-giensko-tehniškega varstva v našem podjetju. Toda že povedano nakazuje probleme, ki jih bomo morali rešiti s skupnimi prizadevanji vsi člani kolektiva! 9 mesecev dela je za nami (Nadaljevanje s 1. strani) la lastne gumarne in smo s tem izgubili večje odjemalce na ta proizvod. PREŠANI IZDELKI Skupen dosežek te enote je zadovoljiv tako po osnovi kot po operativi. Neizogibni izpadi v proizvodnji podplatne plošče (slabo zanimanje tržišča), Fiat preprog (nedognan fabrikacijski postopek in popravilo kalupov) ter radirk (pomanjkanje primernega faktisa) so bili nadoknadeni s presežki v ostalih postavkah. PREMAZOVALNICA Proizvodnja premazovalnice izkazuje znatne presežke. Motnje in izpadi v dublirancm blagu za dežne plašče zaradi občasnega- pomanjkanja tekstila T II je uspelo kriti s povečano proizvodnjo osta- motenj zaradi težkoč pri uvajanju novih kvalitet (prehod od prirod-nega na sintetični kavčuk), menjave in popravil kalupov, občasnega pomanjkanja žičnih jeder ter obolelosti delovne sile. Proizvodnja plaščev za samokolnice je bila spričo zadostnih zalog in zmanjšanega povpraševanja začasno ustavljena. Avtoogrevne duše — njihova poraba je prekomerna, kar je razvidno iz prikazanih presežkov. TEHNIČNI IZDELKI Doseženi rezultat je dober, predvsem presežek po osnovi. Razveseljiv je porast proizvodnje pri ceveh z vložki, v katerih so stvarne potrebe znatno presegle predvideni okvir, nadalje pri oknih brez vložka in pri klinastih jermenih. V nekaterih ma-njših postavkah so se tudi pojavili iz- EKONOMSKA ENOTA v% v % VALJARNA I 95,08 100,75 PREŠANI IZDELKI 106,01 107,84 PREMAZOVALNICA 103,79 112,32 PNEVMATIKARNA I - VELO PNEVMATIKARNA 108,56 98,04 - VELO OGREVNE DUŠE 72,83 76,68 - AVTO PNEVM. 114,70 99,13 - AVTO OGREVNE DUŠE 311,24 313,31 TEHNIČNI IZDELKI 128,65 103,33 ROTOCURE 69,14 88,75 PREVLEKE 94,77 71,61 PREVLEKE EKIPNO DELO - — PNEVMATIKARNA II - AVTOPNEVMATIKARNA 98,19 100,37 - AVTO OGREVNE DUŠE 162,27 148,02 - ZlCNA VELO PNEVM. 0,09 0,23 - VELO OGREVNE DUŠE - — - MOPED PNEVMATIKA 0,04 1,00 - MOPED OGREVNE DUŠE - — KONFEKCIJA VRHNIKA 87,12 89,45 Skupaj lega gumiranega blaga. Edina negativna postavka so ostala lepila, kjer je že dalj časa čutiti pomanjkanje naročil; vendar je bil primanjkljaj' po osnovi krit z že omenjenimi viški. PNEVMATIKARNA I Velopncvmatika — Osnovni plan je bil presežen. Vzrok izpadu po operativi je v motnjah v zvezi z neustreznim materialom oblog, občasnim pomanjkanjem delovne sile in v zadnjem času zaradi postopne predelave kalupov za proizvodnjo plaščev brez obročev. Pri velozračnicah je bila delovna sila reducirana, razen tega pa so se pojavljale fabrikacijske motnje, deloma zaradi pomanjkanja, deloma zaradi neodgovarjajočega materiala (tuja telesa v zmeseh). Proizvodnja kuponskih obročev je omejena samo na ono iz odpadnih vclozračnic. Veloogrevne duše — Njihova poraba se je glede na izboljšano kvaliteto občutno znižala in padla pod predvidene osnove oziroma operativc. Avtopncvmatika I — Proizvodnja je v splošnem zadovoljiva, saj je bil ustvarjen po osnovi znaten višek, primanjkljaj po operativi pa je povsem neznaten. Nedvomno bi bil rezultat neprimerno boljši, da ni bilo znatnih Tudi kurjači v energetiki po-magajo pri izpolnjevanju ▼ proizvodnih obveznosti 96,28 99,28 ono v pnevmatikami I za okoli 50% manjša. Žična velo in moped pnevmatika — Proizvedena je bila samo neznatna količina žičnih velo in moped plaščev. Glavni vzrok izpadu je zelo kasen prejem kompletne opreme, pomanjkanje žičnih jeder in končno zelo zamudno in težavno ugotavljanje fabrikacij-skega postopka. Proizvodnja trenutno še ni povsem dognana, vendar je pričakovati, da bodo zadnje težkoče v kratkem odstranjene. KONFEKCIJA VRHNIKA Proizvodnja vrhniškega obrata ni mogla doseči osnovnega in oper. plana. Predvsem je treba omeniti, da je bila v septembru prenešena iz stiskarne v obrat III proizvodnja radirk. Vendar so bile montirane potrebne naprave šele v začetku septembra, nakar sc je pričelo s priučevanjem delovne sile. Proizvodnja bi pa bila tudi sicer pod osnovo in operati-vo, ker se bori ta ekonomska enota še z drugimi objektivnimi težkočami. Zaradi zadostnih zalog in majhnega povpraševanja je bilo treba ustaviti proizvodnjo montiranih cevk za zračne tlačilke, genofragm, ležalnih blazin in gospodinjskih predpasnikov, zaradi ncrcntabilnosti proizvodnje pa tudi proizvodnja nekaterih ročnih izdelkov iz gumiranega blaga. Zaradi že omenjene preobremenjenosti valjarne I je bila nezadostna oskrba z materialom za industrijske predpasnike. Vse navedene okolnosti so imele poleg ostalih manjših motenj v materialu in ljudeh za posledico prikazani izpad po osnovi in operativi. H koncu še pregled izpolnjevanja količinskega plana proizvodnje za 1.—3. tromesečje ločeno po obratih: padi, ki pa so bili za končni rezultat nebistvenega pomena. Za v bodoče je treba upoštevali, da se je zanimanje za brizgane pedalne vložke občutno zmanjšalo in da daje trg prešanim prednost (opremljenimi z mačjimi očesi). Manjše so bile potrebe v trtnih vrvicah. Na letošnjo proizvodnjo je vplivala zaloga iz minulega leta. ROTACIJSKE VRESE Enota žal ni dosegla niti osnovni plan proizvodnje, niti operativni plan. Na negativni rezultat je bistveno vplivala okvara trovaljčnika II, čigar remont utegne biti izvršen šele v tem mesecu. Oskrbo obeh rotacijskih preš s polfabrakati bi morala v tem obdobju vršiti valjarna I, ki pa je bila preobremenjena. Razen tega so se pojavili pri gumiranju določene vrste platna za transportne trakove še tehnični za-dtžki. Situacija se bo bistveno izboljšala po končanem remontu. PREVLEKE VALJEV Izpad v tej enoti sc nanaša izključno na prevleke bandaž. Vzrok neizvršitvi plana jc v pomanjkanju primernih surovin (saj) in v neodgovarjajoči kvaliteti gumene obloge. Delno je ta problem že rešen in upaimo, da bo sedanja razlika do konca leta izenačena. Izpolnitev ostalih postavk je dobra in izkazuje presežke. V septembru mesecu jc posebna ekipa te enote delala izven podjetja in ustvarila delež proizvodnje v višini 36,5 % septembrske produkcije enote prevlek. Pričakovati je, da bomo imeli podobna naročila tudi v bodoče. PNEVMATIKARNA II Avtopncvmatika II — Proizvodnja izkazuje manjši izpad po osnovi, dočim je bil operativni plan izvršen. Vzrokov za omenjeni izpad je več. Bistveno so vplivale večje spremembe v sorti-mentu, nepravočasna dobava in predelava kalupov ter preš, motnje pri prehodih od uporabe pri-rodnega na sintetične Jtavčuke, zmanjšane teže pnevmatike (potrebne korekture so medtem izvedene) in končno pomanjkanje ali obolelost delovne sile. Avtoogrevne duše — Poraba ogrevnih duš je bila v primeri z Obrat % izvršitve osnov, plana 1 % izvršitve oper. plana I 108,76 103,63 II 87,99 96,12 III 87,12 89,45 Iz gornjega prikaza jc razvidno, da jc za podjetje najobčutnejši izpad v obratu II, saj bi moral znašati njegov delež 58,78 % celoletne proizvodnje. S kakšnimi težkočami se mora boriti ta obrat, je razvidno iz sledečih podatkov: Kompletna oprema za proizvodnjo žične velo in moped pnevmatike bi morala, prispeti po pogodbi že v februarju mesecu. V resnici je bila dobavljena postopoma od konca februarja do prvih dni junija. Sledile so nabavne težkoče žičnih jeder (iz uvoza) in nato težavno in zamudno ugotavljanje proizvodnega postopka, tako da so se pojavile prve neznatne dobave šele konec minulega meseca. Da bi prilagodili proizvodnjo avtopnevmatike ustrezno potrebam tržišča, je bila predvidena postopna preusmeritev fabrikacije s pomočjo nabave novih in pre- ji Tole varnostno napravo za vulkanizacijski kotel smo naredili kar doma delave nekaterih že razpoložljivih kalupov ter nove Bagomatic preše za avtogume in preše za zračnice. Resda nam je uspelo izdelati doma 38 novih kalupov za avto-plašče, pripadajoče ogrevne duše in zračnice, vendar jih nismo uspeli pravočasno dogotoviti in jc dobava po sklenjenih pogodbah zakasnila za. 1—2 meseca. Pri izdelavi kalupov jc najbolj pereča dobava jeklenih odlitkov. Dobavni roki so 3—4 mesece. Težave so tudi pri nabavi kokil za odlivanje segmentov. Njihova izdelava zahteva posebno strokovnost in opremo (kopirni rezkalni stroj), naročati pa jih moramo pri raznih dobaviteljih. — Poleg že gotovih kalupov je v izdelavi še 9 novih. Omenjeno Bagomatic prešo bi morali prejeti že v aprilu in ono za zračnice v juniju, a dobili smo jih šele v sredini avgusta; seveda jc tudi njihova montaža zahtevala svoj čas. Porazno se je odrazila okvara trovaljčnika II 3. marca letos. Povzročila je nenadomestljiv izpad predvsem pri rotacijskih prešah (plošče za pod, tesnilne plošče, deloma tudi transportni trakovi). Posledice tega čutimo v celem podjetju, kajti del oskrbe s pol-fabrikati je morala prevzeti valjarna I, ki je tudi pri nadurnem delu preobremenjena. Nabava novega valja je bila sklenjena v železarni Štore ter jc bila dobava in montaža predvidena že v maju. Dejansko utegne bili novi valj dobavljen konec oktobra, nakar bo nemudoma sledil remont. Pri takšni zakasnitvi moramo upoštevati, da smo takšne valje doslej uvažali. Železarna Štore jc prvič sprejela tako naročilo in je žal imela pri odlivanju valja izredne težave. Novi dvovaljčnik, ki naj bi odstranil grlo v proizvodnji svetlih zmesi, smo sicer prejeli v pogodbenem roku, vendar smo morali nekvalitetno dobavo reklamirati. Pomanjkljivosti morajo biti popravljene. Predvidoma bo začel obratovati šele v novembru. V obratu I bi morala stiskama prejeti 5 novih preš sukcesivno v mesecih april — junij. Dejansko smo prejeli 4 preše šele v začetku, eno pa konec septembra. Resda jc »tiskarna oziroma obrat 1 izvršil svoj plan, vendar bi se pri pravočasni dobavi stiskalnic utegnilo ustvariti viške, ki bi pripomogli k znižanju ostalih izpadov. Podobnih motenj, čeprav v manjšem merilu, jc še dovolj. Za celo podjetje se izredno kvarno odražajo velike težave v proizvod- Komisiia ZB NOV Predsedstvo Zveze združenj borcev NOV Slovenije bo izdalo letos jeseni poseben priročnik za bivše borce. Sedaj poteka končna redakcija posebne komisije pravnih strokovnjakov pod vodstvom predsedstva Zveze združenj borcev. Priročnik ho obravnaval na poljuden način vsakdanja vprašanja, ki zanimajo člane Zveze borcev. Med vprašanji so na primer taka, kakršna pravni predpisi urejajo, in taka, katerih pravni predpisi in zakoni posebej ne urejajo, so pa za bivše borce izrednega pomena — na primer: strokovno in poklicno usposabljanje, reševanje stanovanjske problematike, itd. Priročnik bo vseboval poleg tega tudi pregled vseh pravnih predpisov, ki se posebej nanašajo na borce ter dobesedno besedilo važnejših določil. Podrobno in razumljivo bo razložil posebne pravice vojaških vojnih invalidov in vseboval vse predpise o invalidnosti in pokojninskem zavarovanju. Obdelal bo tudi vprašanja strokovnega izobraževanja in usposabljanja, poklicne rehabilitacije in prekvalifikacije ter vse druge oblike izobraževanja borcev. Priročnik bo tudi točno opredelil pojem »borca NOV« ter posamezne posebne kategorije borcev z njihovimi pravicami. Iz vsega navedenega je očito, da priročnik ne bo samo informator, marveč tudi svetovalec in pomoč- nem procesu, ki nastajajo zaradi stalnega spreminjanja osnovnih surovin. Saj je bilo letos iz tega vzroka potrebnih svojih 300 sprememb receptur, deloma standardnih, deloma poizkusnih, s katerimi je pogosto prizadeta proizvodnja večjega števila artiklov. Ugotavljanje tehnoloških lastnosti novih zmesi in izdelkov je zahtevno in zamudno delo. Žal često niti ni dovolj časa na razpolago za poizkusno proizvodnjo. Razumljivo je, da irfia to nenehno spreminjanje svoj negativni odraz v kvaliteti izdelkov in enako v nabavi surovin samih. Poleg naštetih bistvenih motenj nastopajo še manjše, kot npr. okvare in popravila strojev in orodij, obolenja delovne sile itd., ki pa v celoti in v daljšem obdobju itak povzročajo občutne izpade ter poslabšujejo splošno situacijo. Nujno moramo zaključiti, da letošnjega plana spričo navedenih objektivnih težkoč kljub prizadevnosti celotnega kolektiva ne bomo mogli doseči. Sta pa pred nami še dva produktivna meseca, v katerih lahko izpade v dobršni meri omilimo. FRANC VREŠ Ob mesecu varnega prometa • FRANC MOHAR - NABAVNA SLUŽBA ($ Ne bo' napak, če tudi v mašem listu spregovorimo tu in tam o- varnosti pri prometu in o tem, kako lahko zaradi nepazljivosti zakrivimo prometno nezgodo. Čeprav je poverjena glavna skrb in naloga izboljševanju varnosti v prometu Avtomoto zvezi Slovenije in njenim društvom, je prav, da se tudi v našem podjetju potrudimo vsak po svojih močeh skrbeti za varen promet. Ne gre tu samo za upoštevanje pro-metno-varnoetnih predpisov in znakov na cestah ter prometnih uslužbencev, temveč tudi za seznanjanje z vzroki prometnih nezgod in s posledicami. Vsi vemo, da povzroča največ prometnih nezgod še vedno alkohol, Pa se vprašajmo, ali se mi vsi in vsakdo od nas držimo znanega, a še vedno zapostavljenega pravila: CE PIJEŠ, NE VOZI -CE VOZIŠ, NE PIJ!? Morda bo kdo dejal posmehljivo, češ le koliko pa jih ima. osebne avtomobile?! Res, teh je malo. Toda omenjeno pravilo ne velja samo za voznike avtomobilov, za voznike motornih koles in za kolesarje! Velja za slehernega človeka, ki kakor kodi uporablja cesto! Mar ne bi kazalo prirediti za posamezne ekonomske enote krajša predavanja o varnosti v prometu in s kratkimi filmi im fotografijami pokazali ljudem, kakšne nesreče lahko zakrivi na cesti vinjen voznik avtomobila, motornega kolesai, kolesar ali pešec? Komisijo, katere skrb je varnost v prometu, imamo, zato- ne oklevajmo več in pričnimo! suoroca nik. Zato je potreba po njem velika in povsem razumljiva. Toda za določitev naklade je treba vedeti vnaprej vsaj približno število naročnikov. Od števila le-teh bo namreč odvisna tudi cena posameznemu izvodu. Ta naj bo po možnosti kar se da nizka. In kolikor več naročnikov bo, toliko nižja bo tudi naročnina, oziroma cena enemu izvodu. ZATO POZIVAMO VSE INTERESENTE, NAJ PRIROČNIK NAROČIJO PRI VRATARJIH OBRATA I IN II ŠE DANES ALI PA VSAJ JUTRI._ KAKŠNA BO CENA ENEMU IZVODU, BOMO SPOROČILI KASNEJE! Prvo generacijo poklicnih delavcev smo že vključili v proizvodne ekonomske enote ti « TINE KLEMENČIČ — GUMARSKO- • IZOBRAŽEVALNI CENTER « Prva • generacija specializiranih gumarskih • delavcev je zaključila šolanje na naši O poklicni Gumarski šoli. Zakaj »spe- • cializiranih« gumarskih delavcev? — • Zato, ker to niso absolventi gumar-® ske šole splošnega tipa — bivše indu- • stri j ske gumarske šole, marveč absol- • venti poklicev v okviru gumarske O stroke. Namesto uvodne besede »Cesta dolga dve leti dni,« di lahko dejali, »je za njimi!« Pred dvema letoma so prišli iz najrazličnejših krajev z željo izučiti se za enega od gumarskih poklicev. Bilo jih je nekaj več, kot jih je pred nedavnim končalo izobraževanje v učilnici in v proizvodnji za stroji in napravami. Sedaj so pravi člani našega kolektiva - sodelavci. Prava šola — šola življenja se zanje šele začenja. In ko smo jih sprejeli — 22 po številu, medse, je prav, če pokramljamo o njihovem šolanju in skušamo nanizati nekaj ugotovitev, ki naj koristijo novi generaciji bodočih poklicnih delavcev in vsem tistim, ki kakor koli in kjer koli skrbijo za vzgajanje novih kadrov v našem podjetju. Zahvaljujemo se vsem udeležencem razprave za popolno razumevanje in pomoč. Z današnjimi prispevki samo načenjamo problematiko izobraževanja kadrov v našem podjetju in upamo, da bomo lahko zapisali v eni naslednjih številk tudi podobno široko ali še bolj o naših prvih gumarskih tehnikih in o vsem tistem, kar sodi k temu! Hic rhodus, hic salta! Kaj pravijo o absolventih poklicne gumarske šole nekateri vodje ekonomskih enot je bila ocena res objektivna ter to je bil tudi kriterij na zaključ-odraz dejansko prikazanega absol- nih izpitih ostrejši, kar nazorno ventovega znanja. Če pogledamo pojasnjuje gibanje povprečne oce-samo rezultate ocenjevanja po kri- ne vseh 22 absolventov med nji-teriju doseganja količine in iz pol- hovim dvoletnim šolanjem, njevanja norme, ugotovimo, da so . absolventi v povprečju presegli pri Kakor vidite, je bila povprečna izpitu normo za 25 odstotkov. oc?na v *>ryem letmku 4 1 in naj- mzja 3,0. V drugem letniku, ko Ko so absolventi opravili prak- smo zavzeli ostrejše kriterije oce-tični del izpita, so morali pokazati njevanja ter dosegli realno raven, še, kakšno je njihovo teoretično je bila povprečna ocena 3,7. Na iz-znanje. Ker je bil v preteklih letih pitih pa se je nekoliko dvignila v veljavi ustmeni zagovor, na ka- zahvaljujoč pospešenemu študiju terem so absolventi odgovarjali na in vestnemu delu v praksi, četudi neenaka, različno zahtevna- vpra- smo kriterij še nekoliko zaostrili, sanja, so bile možnosti za uspeh Zanimivo je tudi gibanje povpreč-najrazličnejše. Razumljivo je, da ne ocene za praktično delo in za Kakor veste, je naša stroka raz- So bile lahko zato tudi ocene naj- teoretično znanje. Ocene praktič-deljena na enajst poklicev. Vsak različnejše ter celo neobjektivne, nga dela so linearno naraščale, izmed teh tvori zaključeno celo- Letos pa je bilo drugače. Za teo- dočim je ocena za teoretično znate z ozirom na -tehnološki pošto- retični del izpita smo vzeli vpra- nje močneje poskočila šele na za-pek in karakteristične izdelke, ki sanja iz celotnih posameznih po- ključnih izpitih. Iz diagrama št. 1 jih proizvajamo v naši tovarni, klicev, tako da so zavzemala ce- je moč tudi razbrati, da razpolaga-Tako sta na primer »IZDELOVA- lotno teorijo poklica, iz katerega jo absolventi naše -poklicne šole s LEC AVTOPNEVMATIKE« in je polagal posamezni absolvent iz-i»IZDELOVALEC CEVI« že dva pit. Zato so absolventi določenega poklica, ki tvorita- vsak za sebe poklica odgovarjali pri izpitu na neko zaključeno celoto z ozirom enaka in ista pismena vprašanja na tehnološki proces, imata pa in to pismeno z vpisovanjem pri-vsak svoje izdelke, ki se med se- mernih odgovorov. Tako je imel ” boj bistveno razlikujejo. Ta dva vsak absolvent enake možnosti za in vse ostale poklice smo- obliko- uspeh, dobljene ocene pa so res-vali v našem podjetju in za naše nični odraz kandidatove priprav- B5 potrebe, torej za naš trenutni sor- Ijenosti in teoretične usposobi j e-timent in za perspektivno razšir- nosti. jeno proizvodnjo. Oceni, ki smo ju dobili za vsa- ^ 80 Septembra je torej zaključila kega kandidata pri praktičnem in 5 izobraževanje za poklice prva sku- prj teoretičnem delu izpita, smo s -pina, ki se je vpisala v našo šolo sešteli in delili z 2 ter tako dobili i pred dvema letoma. Kakšen je ce- končno oceno kot odraz absolven- =-lotni sistem izobraževanja v na- tovega obvladanja priučenega po- J 1o šem izobraževalnem centru, ne bi klica. « podrobneje govoril, ker je bilo o Tudi od učencev zavisi veliko Ko razpravljamo takole o prvih zanimajo za skrivnosti in poseb- jih imajo še vse preveč za vajen-absolventih poklicne gumarske nosti posameznih delovnih mest. ce v starem, obrtniškem smislu, šole, ne moremo mimo njih sa- Inštruktorji si prizadevajo pove- Zal° se dogaja, da morajo učenci mih. »Bi mar ne bilo dobro vpra- dati, pokazati in opozarjati na opravljati posle, zaradi katerih se . . m _ jim delavci na tihem smejejo, šali tudi koga med njimi, kaj najrazhcnejse stvari. Toda, ce se da jc treba s pajm e nim naj le to, da- je glavni na men takega izobraževanja za poklice dobiti res dobre strokovne delavce z usposabljanjem predvsem na delovnih mestih, pri strojih! Ali smo to dosegli? Poglejmo najprej način, Ali poznate latinski izrek »HIC RHODUS, HIC SALTA«? še nista mogla pokazati vsega, p0 katerem je komisija preverjala Baje izvira izza časa slovitega grškega basnopisca Ez-opa. kar verjetno znata, ker zaradi znanje absolventov, nato -pa še re-Ko se je nekoč ndtedo hvalil na grškem otoku Rodu, da je pomanjkanja delovne sile še ne zulta*e, ki smo jih pri tem dobili! skočil zelo daleč in se skliceval na priče, je eden od prisot- moremo popolnoma izkoriščati Zaključni izpit za praktično delo nih dejal: »Tu je Rod, tu skoči!« - Da, in kakor je veljalo konfekcijskih in ne v.ulkanizacij- se je delil na dva dela - na p-rak-za tistega bahača, talko so tudi za naše prve absolvente sk;h strojev za velo in moped ličnega in na teoretičnega. Znanje nekateri sami pri sebi pravili: »Kaj spričevalo! Tu, v pro- plašče_ S(a pa oba zelo p,rizadev- absolventov je ocenjevala poseb-izvodnji naj pokažejo, kaj znajo...!« In da bi zvedeli, kako na in prklna jn kaze> da sta že po na komisija, ki jo je imenoval so se ras obnesli med dvomesečnim praktičnim delom v desetdnevnem uvajanju sposobna upravni odbor izobraževalnega poletnih mesečih ter kako so z njimi zadovoljni sedaj, ko opravIjati svoje delo popolnoma centra. Praktični del zaključnega že redno delajo v proizvodnji, smo se obrnili na nekatere samost0jno izpita je vseboval delo na določe- tem napisanega že precej. Orne- je p0tek-ai izpit, je prav, da se seznanimo z ocenami za praktični in teoretični del izpita ter za vse skupaj po posameznih poklicih: • JOŽE KOCIJAN — GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER Mimo je atmosfera duševne napetosti na naši Gumarski šoli. Učenci in predavatelji so si oddahnili, saj so za njimi napeti in negotovi izpitni dnevi. Težko je opisati razburljive trenutke zaprtega prostora, kjer je bilo slišati le glas prepotenega in včasih malce obupanega učenca in le tu ali tam nekaj izpraševalčevih besed v pomoč ali pojasnilo. Toda to je sedaj za nami. Izpiti so opravljeni. Učenci so bolj ali manj zadovoljni, saj so končali dvoletno šolanje za enega od gumarskih poklicev. Odprla so se jim vrata v naše podjetje. In vstopajo lahko s precejšnjo mero samozavesti, saj so si pridobili znanje, kakršnega smo od njih pričakovali... Organizacijske priprave za same Čeprav je res, da kakih posebnih pa izpita niso opravili, zaključne izpite pa tudi izpiti sa- teoretikov v prvi skupini nismo g prav dobrim uspehom so za smo dosegli osnovni cilj z našim reformiranim poukom — usposabljamo delavce, strokovnjake svojega poklica. V bodoče bomo morali posvetiti več pozornosti teoretičnemu pouku ter dajati učencem še več splošnega, družbenega in strokovnega- znanja, saj bomo lahko dosegli popoln uspeh le s tesno povezavo teorije in prakse. Poiskati bomo morali nove, še boljše oblike dela ter jih uvajati tako v I. kakor tudi v II. letniku. To pa zahteva od vseh sodelavcev šole dobro poznavanje osnovnih pedagoških in didaktičnih načel. Svoje delo moramo analizirati, ga izpopolnjevati in prilagajati novim zahtevam sodobnega poučevanja. Tu pa ne mislim samo na izobra- Poklic Ocena praktično teoretično skupaj izdelovalec polizdelkov 4,0 .3,8 3,9 izdelovalec avtopnevmatike 4,7 2,1 3,4 izdelovalec velopnevmatike 4,5 4,0 4,25 izdelovalec prešanih izdelkov 3,7 3,8 3,75 izdelovalec cevi 4,4 3,5 3,9 mi so potekali kar zadovoljivo, imeli, menim, da bi si lahko ne- ključili izpi-te naslednji absolven- zeva.nie med P”**0™ Predavatelji so se v večini držali kateri spričo pokazanega znanja J Matiia Gierek Marijan Novak, na delovmh m,estlh' sprejetega programa. Malenkost- pridobili še več, če bi bilo vse ^ Matija Gjerek^ Marijan iNOvaic na vzgajanje u-cencev, saj sta izo- ne spremembe pri strokovnem delo bolj sistematično. V opravi- Ma Mohorko ,n Helena P vk_ Le-ti braževanje in vzgajanje dva med nstvT in slovenskem jeziku čilo le toliko, da je bilo obdobje so dosegli v I. m II. letniku ter seboj tesno povezana elementa. ne računstvu pa so bile učencem samo v korist, med zaključkom šole in med za saj so tako lahko vsi odgovarjali ključnimi izpiti predolgo in da je končne ocene: na en predmet dopoldne, na dru- bil prosti čas le premalo preudar- na zaključnem izpitu naslednje Ce sledi teoriji praksa, naj sledi izobrazbi vzgoja in obratno! Se- gega pa popoldne. no izrabljen. Toda vsaka šola Manj zadovoljive pa so bile nekaj stane in tudi nam je poma-same priprave učencev na za- gala k spoznanjem, ki jih bomo ključne izpite! Mnogi se niso zave- morali v bodoče upoštevati in dali večjih ali manjših praznin ukreniti tako, da bodo uspehi še Matija Gjerek Marijan Novak Ida Mohorko Helena Pivk I. letnik II. letnik Zaključni 3,00 3,55 3,50 3,50 3,66 3,50 3,88 4,25 3,75 4,25 4,12 3,50 šefe ekonomskih enot. pohvale im ocene: Med drugim smo zvedeli takele Iz pregleda je očito, da so bili precejšnjim znanjem in da smo pri strokovnih in splošnih pred boljši. ® samostojnost in nost dela neprekinje- Še in še bi lahko naštevali jaj0gega poklica. Tako absolvent ocene in pripombe vodij ekonom- do samega izpita ni vedel, kje bo IGNAC POLAJNAR, šef eko- Ce je nekaterim manjkalo tu skih enot. Toda že povedano je de|al in kakšno delo bo moral nomske enote tehnični izdelki je im tam kaj iz teorije, velja za zadosten dokaz, da je koncept 0pravjt;j kot dokaz obvladanja po-dejal: »V naši ekonomski enoti praktično delo prav nasprotno. na.še reformirane poklicne šole klica. Komisija je ocenjevala po-smo imeli na praksi kar trinajst Rili so disciplinirani, prizadevni, pravilen. Dvaindvajset absolven- kaza.no znanje po naslednjih kri-učencev poklicne gumarske šole. tako da smo bili z njimi zado- tov je je ajj pa §e bo prestalo v tepi jih: Delali so kot pomočniki pri briz- voljni. najkrajšem času svoj ognjeni ganju, kot vulkanizerji brizganih gedaj smo ze redno zaposlili krst. Kakor kaže, verjetno ne bo predme ov in o vu amizerji t ti;j j dva- absolventa naše poklicne veljal za nobenega omenjeni lasale in posebej za enega moram tinski izrek. Po uspešnem učenju priznati, da je delavec, kakršnih v učilnici, v domu in predvsem Vulkanizira, ^ zahtevajo si zares ^limo še več. Hitro do- v proizvodnji so bili ocenjeni. Ne-jema, nanj se lahko zanesemo v kateri boljše, drugi nekoliko slab-vsakem primeru. ..« ge Toda ocene na spričevalih so JOŽE PELCL, šef prevleke va- le pisani dokumenti, ki pričajo, Ijev: »Pri nas so se naši absol- da so absolventi opravili določeni nem delovnem mestu iz odgovar^ dejansko doseženi boljši rezultati dobili pri Z vsem že povedanim pa nočem dobre strokovne de- metih. To je bilo dokaz, da posa- ^ vociii t___ praktičnem delu izpita in 10 lavce, ki bodo kos delu, za kate- mezniki niso temeljito predelali doseženih rezultatov, ki rega so se izobraževali. Ko pa vse vse snovi iz I. im II. letnika. Res so dokaj zadovoljivi. Kriterij o-ce- to ugotavljamo, se lahko marsikdo je sicer, da so predavali v posa njevarlja je na zaključnih iz-vpraša, zakaj je najvišja prav meznih oddelkih in skupinah po ,precej oster in tudi 'način ocena praktičnega dela. Zakaj tak poklicih različni predavatelji m iZpragevanja je bil objektiven — poudarek prav delu? da je bila učna snov, predvidena s ^ pismenim odgovarjanjem na -TEORIJA rPRAKTIČNO, DELO tehničnih cevi ali pa ročnih izdelkov. To so razmeroma zahtevna delovna mesta in zlasti tista, kjer se daljšo prakso. Z večino smo bili nadvse zadovoljni. Delali so kot delavci, ki delajo na teh delovnih mestih © tehnološka disciplina @ količina (norma) in kakovost izdelkov ali polizdelkov po veljavnih normativih. Po navedenih kriterijih je ocenjeval vsak član komisije docela samostojno. Končno oceno za praktično delo so predstavljale ' _ . ... venti nrav dobro odrezali. Mo- program izobraževanja. Potem pa vseh članov komisiie Tako dolgo časa. Bili so prizadevni, di-_________________________________„• n* kar smo vsi elanov Komisije. iaKo v današnjem sistemu formira- Predmetnikom, različna ter nekje vprašanja in s testiranjem. V današnjem sistemu lormua bol^ drugje spet manj na saroko - - - ........ predelana ali celo nepredelana. sm0i pričakovali, s tem še ni re- IPTSMENA HALOGAj strok.računstvo slovenski jezik IfESTU strok, računstvo slovenski jezik družb.ek.vzgoja v današnjem sisiemu bolj, drugje spet manj na nja mladih strokovnih delavcev predelarla aij celo nepre_._. sloni največje breme na usposab- Toda kjjub temu menim, da ne- Ceprav so bile ocene nižje, -kot Ijanju pri delu, za usposabljamo mlade ver ----- —;----7 — . čeno, da so kandidati obvladali todrt> ki Prizadevnost nekaterih učenčev ni udno snov je l(jelno, saj smo pri- IISTIH IZPITI strok.računstvo slovenski jezik gumar.tehnolog. c 5 4 3 2 i 0.3 16.7 8.3 8.3 16,7 5o,o 75,o 16,7 2 33,3 33,3 8,3 33.3 25.o 8.3 16,7 25.o 16, Z _ 16,7 8.3 16,7 8.3 25,o 8.3 66,7 5o,o 5o,o 25.o 3.3 16,7 veda pa ne mislim samo na šolo, marveč tudi na delo v podjetju, saj preživijo eno tretjino svojega časa za stroji in v obratih. Prepričan sem, da bo prišel izrek V SLOGI JE MO C do pravega iz-raza, če bomo prispevali v skup-16.'7j ne napore vsa svoja prizadevanja ’ ' in sposobnosti! To pa še ni vse! Odnos do nakazanih problemov morajo spremeniti tudi sami učenci, mlada generacija, ki jo vzgajamo. Samo — Učni z razumevanjem svojih dolžnosti e’ bila upravičena. Vsi absolventi so nraviirDosamezna vprašania ure- ▲ DIAGRAM ŠT. 2 ^ J . pr0iz- živeli v skupnih prostorih, pod S„o teT^ih črpal iz vLkda- A »spehi druge skupine učen- in odgovornosti do kolektiva m sciplinirani. Kvaliteta njihovega dela je bila dobra in normo so presegali tudi do 25 odstotkov.« ram priznati, da kaj takega ni- je prišlo tisto, na kar smo sem pričakoval. Pomagali so pri težko čakali. Skočiti so morali in najrazličnejših zahtevnih in od- to precej daleč! Iz razgovorov z govornih delih in nam pomagali, vodji ekonomskih enot in iz da smo izvrševali svoje obvezno- splošne ocene je moč zaključiti, sti, kolikor je bilo takrat mogo- da naši obeti in pričakovanja niče . . !« so bila za|man. SREČKO ZALAZNIK, šef pnev- Toda vse to je šele začetek. maUkarnc II: »Pred desetimi dne- Treba bo še marsikaj dopolniti, vi smo redno zaposlili tri absol- saj so nekateri vodje ekonom-vente naše poklicne gumarske skih enot predlagali nekaj dopol-šole. Eden dela kot konfekcioner nitev. Pri izdelovanju novega avtoplaščev 6,50-16, ostala dva pa učnega programa jih kaže na kot vulkanizerja velo in moped vsak način upoštevati. Učencem plaščev. Delovna mesta zahteva- bo treba omogočiti več neposred-jo precejšnjo samostojnost. Zla- nega dela na strojih v proizvod-sti vel'a to za konfekcioner>a av- nji, jih še bolj seznaniti z var-toplaščev, saj zavisi kvaliteten nostnimi ukrepi pri delu, jih spod-_ padec izdelka že od malenkostnih bujati, naj tesneje sodelujejo s STOZAN RUDOLF, asistent seia ods(ni;ani od tehnoloških pred- svojimi inštruktorji ter na vsak valjarne II: »Na praksi smo imeli pfsov. Vulkanizerja pa morata način pritegniti k izdelovanju sa-pet učencev. Delali so kot po- streči dokaj kompliciranim stro- mih učnih programov za posa-močniki pri sekanju kavčuka, kot iem- mezne poklice širši krog strokov- . Novi konfekcioner je delavec, njakov. Le tako bomo zagotovili pomočniki pri r nj . da si boljšega ne morem želeti, tudi novim generacijam učečih se in kct pomočniki pri trovaljcnem povem vam da dela (ako, kot bi mladih ljudi, da bodo res ljudje kalandru. Vse to so zahtevna de- bil na tem delovnem mestu že svijih poklicev — strokovnjaki za lovna mesta. j vrsto let! Ostala dva absolventa posamezna delovna mesta! Šef EE prevleka valjev Jože Pelci šef EE tehnični izdelki Ignac Polajnar kadre, bodo neposredno delali v vodnji. In zakaj so dosegli absol- strehoTin^če bi selavedalif da “ VSaKUa~ cev, ki so "pred zaključnimi naše družbene skupnosti, do tistih, venti najboljše rezultate pri prak- bodo kasne;e vsi skupaj prevzeli J jenja. izpiti iz praktičnega dela ki jih vzgajajo in do tistih, ki jim ličnem delu? Odgovor dobimo iz dok>gene ^ zahtevne delovne na- Dosežene uspehe zaključnega vse to omogočajo, bo moč odstra- diagrama št. 2! loge v istem kolektivu ter delali dela' izpita prve skupine absol- Popravne izpite imajo še štirje niti, večji del pomanjkljivosti in za iste ‘cilje, bi se lahko potru- ventov je moč razbrati iz pričuj o« absolventi - dva iz gumarske dosegati še večje uspehe. Upajmo Iz prikazanega izkoriščenja raz- dilj in navezaii stjke z boljšimi, čega diagrama. Od 22 absolventov tehnologije, eden iz strokovnega na skupni jezik in da rezultati ne položljivega časa za učenje pri marijiv€jš;mi učenci ter črpali je bila pri pismenih nalogah, pri računstva in eden iz slovenskega bodo izostali! DIAGRAM ŠT. 1 - Gibanje praktičnem pouku se vidi, da je pri njih tist0j česar sami še niso testih in pri ustmenem delu iz- jezika, starih in novih ocen za ah- odpadlo kar 84 odstotkov vsega obvladali. pita odstotna porazdelitev posa- Kakšni so meznih ocen takale: I. LET. II. LET. ZAK.IZFT’ Se o tem, kaj pravijo naši inštruktorji... Naprosili smo za razgovor Janeza Robarja, inštruktorja za poklice, kot so- izdelovalec cevi, izdelovalec brizgalnih predmetov, itd., ter Rajka. Debeljaka, inštruktorja; za poklice, kot so izdelovalec avtopnevmatike ali izdelovalec velo pnevmatike. Kaj sta nam povedala o svojem delu? Tov. Robar pravi med drugim: »Od devet absolventov je sedaj kar šest zaposlenih, ostali trije pa bodo sklenili s podjetjem delovno razmerje po zaključnih izpitih — to je do 1. decembra.« Ko smo' se menili o razporeditvi delovnega časa, je Janez potožil, da ima vse preveč dela z raznimi, povsem administrativnimi opravili, namesto da bi poučeval učence na posameznih delovnih mestih. Potem je še dodal: »Prav gotovo bi bili uspehi praktičnega poučevanja na delovnih mestih še precej boljši, če bi bili stroji vedno prosti. Toda redna proizvodnja, plani posalmeznih ekonomskih enot in tržišče zahtevajo svoje. Zato moramo velikokrat učencem samo pojasnjevati, kako se dela. Le-ti pa morajo delo samo opazovati ter tu in tam morebiti vskočiti delavcem na pomoč. Ker se pa prizadevnosti samih učencev tiče,« je še dodal tovariš Robar, »je pač tako. Vsi ljudje si nikdar niso enaki. Zato so tudi med našimi učenci zelo prizadevni, seveda pa tudi manj prizadevni. K sreči je poslednjih malo!« Rajko Debeljak je bil bolj redkobeseden. Mudilo se mu je v proizvodnjo, ker velikokrat nadomešča šefa ekonomske enote. Tu in tam je treba kaj urediti, zato tudi za razgovor ni imel časa. Za praktično poučevanje učencev na delovnih mestih porabi 60 odstotkov razpoložljivega časa, ostalo pa za proizvodnjo. O sedanjem sistemu izobraževanja poklicnih delavcev pa pravi takole: »Sedanji način je dober. Toda treba ga bo stalno izpopolnjevali in prilagajati učne programe za posamezne poklice vsem spremembam v naši proizvodnji in seveda vsem tehniškim dosežkom v gumarski tehnologiji. Največja ovira pri delu pa je pač vezanost oddelkov in s tem tudi strojev v njih na proizvodne obveznosti.« solvente poklicne gumarske razpoložljivega časa na intenzivno g0je učenje pri delu v proizvodnji, 10 odstotkov za opazovanje dela - kar za 0,81 ali za 16 odstotkov v proizvodnji in za malice ter P06 eni, učenčev,------------___ -----.,. Prav gotovo se večina danes že »^zsrss ■tfSSTSLS. svszs: bima dvema mesecema opravili opozoril in dobronamernih pred- 0 c e n e (pismena naloga] 5 4 3 2 1 strok, računstvo 4.5 18,3 4l,o 36,2 slovenski jezik 22,7 4.5 45,5 27.3 22.‘7 4.5 59.2 41,1 68,3 13.7 22.7 17,2 13.7 9,o večjega poudarka na sistematič- je odpadlo na bolezni in na opra^ ul nem usposabljanju na delovnih vičene izostan e. go\oi je logov. Trudili smo se svetovati na “ ".r, p* je, da je opravilo zaključni izpit nega časa za pnucevanje nepo- očmi, da samo šola ne l^111 izris iz praktičnega dela s prav dobrim sredno v proizvodnji, na delovnih more povsem obiikovati zrelega uspehom kar 17 od 22 absolven- mestih m za stroji. človeka. Prava in dokončna šola su==r. tehnolog, tov ali 77,3 odstotka, dočim je bil Uspeh, ki ga je dosegla prva je življenje in prav ob tem se je eden odličen, trije dobri in dva generacija torej ni slučajen. Toda pokazalo' da so v večini primerov ▲ DIAGRAM ŠI. 1 zadostna Rezultati bi bili še ugod- s tem se ne smemo zadovoljiti! V naši nasveti in predlogi padli na * uspehi naših absolventov nejši, če bi ocenjevali po starem bodoče bomo morali svpje^delo še rodovitna tla. bili uspehi druge skupine učencev, ki so teoretični del izpita že končali, praktični del pa jih še čaka po končani učni dobi po 1. decembru letos, je moč razbrati iz naslednjega pregleda (glej diagram št. 2!): Ker učenci te skupine še niso opravili izpita iz praktičnega dela, o končnem uspehu izpita ne moremo še govoriti. Pri teoretičnem delu izpita je bil najboljši Ferdo Kociper s povprečno oceno 4,33. Od 34 kandidatov je opravilo teoretični del izpita z uspehom 24 - Učni ali 70,6 % učencev, 10 ali 29,4 % v pa jih ima popravne izpite. Iz teoretičnem delu šolanja slovenskega jezika imata popravni izpit dva, iz strokovnega račun- 2 9,o 36,2 41,1 27,7 41,1 54.6 63.7 13.7 4.5 4.5 9,o 1 '"X ““ """CjV-'iX izboljšati ter odpraviti napake, ki Se nekaj naj poudarim, ker , , , načinu, ker je bil le-ta bolj mil. -e :poznamo ali kl se še uteg- hočem, da razumejo vsi mladi Izdelalo je torej 18 kandidatov stva štirje in iz gumarske tehno-Seveda bi bilo to neumestno, saj nejo pokazati s tem b0mo šele v ljudje. Veste, tudi ocena marsikaj ali 81,82 odstotka. Odličnjaka ni logije tudi štirje učenci, je naš glavni cilj usposobiti do- popolnosti dosegli naš smoter. — pove, čeprav ne vsega! Natančno bilo nobenega, s prav dobrim Očitno je, da so bili uspehi bre, strokovno močne delavce za USPOSOBITI DOBRE STROKOV- je mogoče ugotoviti, kdo si je uspehom so opravili izpit 4 kan- praktičnega dela izpita boljši od posamezne poklice, ne pa dobiti ne DELAVCE, KI BODO KOS med šolanjem prizadeval kar se didati ali 18,18%, z dobrim 12 ali teoretičnega. Vzrokov za to je pre- delavce z dobrimi ocenami in s SVOJEMU DELU V PROIZVOD- da več pridobiti in kdo je špeku- 54,55 %, z zadostnim uspehom 2 cej m o njih bodo morali razprav- slabim strokovnim znanjem. Za- NJI! liral ter se kampanjsko učil. ali 9,09%, 4 kandidati ali 18,18% Ijati vsi predavatelji. Vsekakor pa Obiskali smo mladince v tovarni »RIS« Sodelovanje z mladino zagrebške tovarne »RIS« je postalo že kar tradicionalno. Pred nekaj meseci smo se srečali najprej v Kranju in nato v Zagrebu na športnih igriščih in v raznih disciplinah, ' pred dobrimi štirinajstimi dnevi, ali točneje v soboto in nedeljo, 6. in 7. oktobra, pa spet v Zagrebu — tokrat, da razširimo sodelovanje tudi na druga področja. Obisk v Zagrebu je priredil naš klub mladih proizvajalcev. Zato smo tudi posvetili večji del razpoložljivega. časa ogledu tovarne. Potem smo se pogovarjali z njihovim predsednikom mladinske organizacije o bodočem sodelovanju mladine obeh podjetij. Njihovo kulturno - zabavno in športno življenje je razvito precej bolj kot pri nas. Mladinke so aktivnejše od mladincev. Manj pozornosti posvečajo problemom proizvodnje in sploh gospodarjenja v kolektivu. Menijo, da je dovolj, če posvečajo proizvodnji svoj delovni čas, kasneje pa skrbijo za kar se da pestro izkoriščanje prostega časa. Ko smo se poslavljali, so nam po ozvočenju zavrteli venček slovenskih narodnih pesmi in ob stiskanju rek smo si obljubili: »Na svidenje v Kranju!« mini Hfllp ;V Ideološko-politična komisija prireja za mladino Vabimo na seminar o novi ustavi socialislične Jugoslavije © FRANC ŠILC - SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE @ Gotovo se še spominjate, da smo na letni konferenci naše organizacije sprejeli sklep o nadaljnjem ideološko-političnem izobraževanju mladih. Da pa ne ostane samo pri besedah, je ideološko-politična komisija že pripravila program za nadaljnje ideološko-politično izobraževanje mladine našega kolektiva. Prav zadnje čase mnogo' govorimo o predosnutku nove ustave socialistične Jugoslavije. — Tudi mladi člani kolektiva moramo biti z njim dobro seznanjeni. Res u u m n n. Tistim, ki še ne poznajo našega novega vodstva Rubriko »MLADI GUMAR« so uredili: Miodrag Milivoje-vič, Toni Horvat, Franc Sile, Tone Veselič, Ludvik Paušer in Marica Sirnik. V- Tile mladinci so člani novega komiteja in njegovih komisij 51 Ko se že takole kar nenadoma pojavljamo s svojo rubriko ^5 in napovedujemo nove spremembe v delu naše onganizacije, 0 ne bo slabo, če vas seznanimo, dragi bralci, še s člani našega gi komiteja in posameznih komlsilj, toi delulejo pri organizaciji g) LMS v našem podjetju! Takole so se »ovekovečili« k naši taborniki na; samem vrhu Triglava PREDSEDNIK: Miodrag Milivoj evič, PREDSEDNIKOV NAMESTNIK: Ludvik Paušer, SEKRETAR: Alojz Veselič, ČLANI KOMITEJA: Tone Štern, Tone Veselič, Franc Sile, Ciril Dominko, Henrik Weisseisen, Pavel Ganter, Marica Sirnik, Zdenka Erce, Toni Horvat in Alojz Natlačen. Glede na naloge, ki jih bo moral 'komite v prihodnjem obdobju reševati skupaj z vsemi člani mladinske organizacije, je le-ta organiziral pet komisij in določil vanjo naslednje člane: IDEOLOŠKA.POLITICNA KOMISIJA: predsednik — Franc Sile in člani: Tomislav Todorov, Jože Sinkovič, Slavka Trobec, Franc Feher in Jože Mrak. Pridruži se nam še ti! je sicer, da lahko prebiramo najrazličnejša pojasnila in razlage v dnevnem časopisju. Toda marsikomu med nami pa vse tisto le ni povsem jasno. Zato smo se odločili organizirati v našem podjetju poseben seminar za razlago samega predosnutfka. Obravnavali bomo samo nekatera, najvažnejša vprašanja iz ustavnega gradiva. Razdelili smo ga na štiri poglavja in temu primerno na štiri predavanja. Torej bo seminar praktično sestavljen iz štirih nekajurnih sestankov. — Na njih bcimo obravnavali naslednje: ® Značilnost nove ustave socialistične Jugoslavije © Družbeno-ekonomska ureditev $ Družbeno-politični sistem © Človek in njegov položaj v novi ustavi Eden najmarljivejših v miteju je Toni Veselič ko- KULTURNO-PROSVETNA KOMISIJA: predsednik — Tone Veselič in člani: Tone Bajuk, Toni Horvat, Franc Vidmar in Anka Domniž. KOMISIJA ZA MLADINSKE DELOVNE BRIGADE: predsed- nik — Henrik VVeisseisen, Anton Prezelj, Josip Brlenič, Marija Fliz in Franc Klinc. KLUB MLADIH PROIZVAJALCEV: predsednik — Tone Štern in člani: Pavel Ganter, Jurji Po-žek, Ida Mohorko in Jože Doba-rič. Zaradi odsotnosti športnega referenta ostane zaenkrat vprašanje ŠPORTNE KOMISIJE še odprto. Komisija bo imenovana po vrnitvi tov. Cirila Dominka s počitnic. Seminar se bo začel konec tega meseca. Kdor bi rad podrobnejše informacije, naj se obme na predsednika svojega aktiva. Tam se lahko prijavi za seminar! Mladinke in mladinci! Ne zamudite priložnosti in seznanite se s predosnutkom nove ustave! ..................................... 1 Zakaj smo se odločili | za stalno rubriko | »Mladi gumar« E Zet nami, mladimi, so mnogi = uspehi in neuspehi. Če se ozre-= mo po našem dosedanjem delu ff in analiziramo delo organizaci-: je Ljudske mladine v našem E podjetju med dvema letnima = konferencama ter vse to pri-= merjamo' s prejšnjimi obdobji, E moramo zaključiti, da smo svo-E je delo precej spremenili. Uskla-E dili smo ga z današnjimi pogo-E ji in prilagodili konkretnim E potrebam ter pričeli postavljati E temelj svojim nadaljnjim risi Ijem. Torej je vse, kar smo že H storili, šele začetek v izvrševa-E nju novih, še zahtevnejših nalog. 5 Le-te so obširne ter bodo za-E htevale od slehernega člana in E celotne organizacije mnogo na-= porov . . . E Z ozirom na vse to, z ozirom E na vse pomembne naloge pa ne E smemo zanemariti enega od ^ osnovnih pogojev za uresniči-E tev svojih ciljev — dobre im-E foirmiiirainosto celotnega članstva E in seveda tudi vsega kolektiva. E In da omogočimo vsem članom E organizacije in vsem bralcem E vpogled v svoje delo, smo se H odločili sodelovati v Svoji || rubriki »MLADI GUMAR*. E Urejevali in zbirali gradivo || zanjo bodo v največji meri ne-| kateri člani kluba mladih pro-S izvajalcev ter kot posebna in-E teresna skupina skrbeli pred-§ vsem za kar najboljše obvešča-E nle- E Če pa hočemo, da bo ta s maša rubrika zares pestra m e vedno aktualna, potem moramo = sodelovati v njej vsi elani E mladinske organizacije. Vabimo E vse mladince, ki bi bili pri-E pravljeni redno sodelovati in E nam pomagati pri urejevanju E naše rubrike,, naj se zglase na e eni od sej uredniškega odbora E rubrike. Seje so vedno po sejah E tovarniškega komiteja LMS, to E je vsak ponedeljek popoldne v E mladinski sobi! lahko pritegnejo tudi starejše čla- ^ proizvodni e ne kolektiva — inženirje, tehni-ke, strokovnjake, da s svojimi ® TONI ŠTERN - SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE ® POVEZAVA KLUBA S KUJ- AM veste, kaj je KLUB MLADIH PROIZVAJALCEV? Ne?! BI MLADIH PROIZVAJALCEV No, pa naj odgovorim namesto vas! Klub mladih proizvajalcev DRUGIH PODJETIJ: Z izmenjaje posebna interesna dejavnost naše mladinske organizacije. — vanjem pridobljenih izkušenj bo-Clani morajo biti delavni ter pripravljeni sodelovati v eni od mo spoznali nova torišča udej-dejavnosti, ki jih v okviru kluba razvijamo. Osnovni namen stvovanja in tako lahko še bolj našega kluba mladih proizvajalcev je združevati mlade proizva- koristili podjetju ter skupnosti, jalce in člane kolektiva, ki se kakor koli zanimajo za proizvodne REŠEVANJE NESPORAZU-probleme podjetja, za proizvodnjo, prodajo, nabavo, organizacijo, MOV: Skušali bomo pomagati in tako dalje. in posredovati pri reševanju slu- . .. ,. čajno nastalih nesoglasij med mad- Clam kluba morajo vplivati s samezmh aktivov ter spodbujali rejenimi in podrejenimi v pesa- svojim deirnn na vso mladino v k dajanju predlogov ki naj po- meznih ekonomskih enotah, podjetju ter jo usmerjati v naj- magajo pri delu z ostalo' mladino. različnejlše koristne in vzgojne Tavtov otitv PRrpvnTmrv OBVEŠČANJE ČLANSTVA IN dejavnosti samega kluba, oziroma ^J,AXNtE ™REDITVE: KOLEKTIVA: Razvijali in izko- mladinske organizacije. Priprav- Tu* letos bomo organizirali vsaj riščali bomo najprimernejša sred- Ijajo in prirejajo razna preda- ^ zNAS^iz^marskesa pod’ StVa ^ uspesno obveščanje cla-vanja, ekskurzije, kinematograf- KAJ ZNAŠ.« iz gumarskega pod- nov organizacije o delu mladine ske predstave strokovnih im po- rocjaJ df spodbodimo kar največ- in seznanjali s svojim delom tudi učnih filmov, itd. V svoje vrste je stevil° miadmcev k tek™ova- ves kolektiv. nju v spoznavanju gumamtva m Da bomo etikrait le prišli do. popolnega seznama članstva, na-ORGANIZIRANJE EKSKUR- prošamo vse tiste mladince, ki predlogi in izkušnjami popestrijo ZIJ: Kakor v preteklih letih bo- bi se nam bili pripravljeni priim kvalitetno obogatijo klubsko mo tudi letos priredili nekaj stro- ključi ti in sodelovati v klubu preživi j en j e. kavnih ekskurzij v nekatera izvajalcev, naj izpolnijo spodaj Naš okvirni program obsega za- kranjska in druga podjetja, da se- objavljeno prijavnico, jo izrežejo enkrat naslednje: znanimo mladino s pogoji dela in oddajo v obratu I pri T. Sternu PREDAVANJA: Z njimi hoče- v drugih industrijskih panogah — pisarna tehnične kontrole, mo omogočiti članom boljše se- i'n da se povežemo z njihovo mla- obratu II pa pri Franciju Šilcu znan jenj e s tehnološkimi in pr o- dino. pisarna tehnične kontrole, izvodmimi problemi. To je najboljša pot, da bodo' bolje razumeli situacijo, v kateri se nahaja sedaj naše podjetje, ko delujejo tržni zakoni, itd. PREDVAJANJA FILMOV: Z njimi bomo bogatili in širili splošno obzorje svojih članov in sploh vseh mladincev ter jih seznanjali. z najrazličnejšimi tehničnimi dosežki doma in drugod v svetu. DEBATNE URE: Na proizvodnih konferencah bomo tudi v bodoče skrbeli za kar se da pestro razpravljanje o problematiki po- PRIJAVNICA ZA KLUB MLADIH PROIZVAJALCEV Priimek in ime: delovno mesto in EE: izobrazba: Kam naj se obrnem? © MIODRAG MILIVOJEVIC -TEHNIČNI IZDELKI © Iz dneva v dan se srečujemo z raznovrstnimi problemi. Treba jih je rešiti in to' čimprej, ker sicer lahko pride do neprijetnih posledic. Večino problemov je moč rešiti že znotraj ekonomske enote, s so-delovanjei.n šefa, nekaterih članov enote in prizadetega. Toda nekajkrat se je že zgodilo, zlasti kadar so imeli težave mladi delavci, da le-ti niso vedeli, kdo je v njegovi enoti ali pa v sosednji, ki vodi njegov mladinski aktiv. Da ne bo več nejasnosti, vas seznanjamo z vodji vseh štirih aktivov: I. AKTIV: Združuje mladino iz valjarne I, stiskarne, sestavljal- nice, vodi pa ga ALOJZ NATLAČEN; II. AKTIV: Združuje mladino iz pnevmalikarne I, tehničnih izdelkov in mehanične delavnice I, vodi pa ga CIRIL DOMINKO: III. AKTIV: Združuje mladino vseh strokovnih služb, vodi pa ga ANTON ŠTERN; IV. AKTIV: Združuje vso mladino v obratu II na Gašteju, vodi pa ga TONI HORVAT. Mladinke in mladinci! Kadar boste menili, da lahko pomagate s čemer koli mladinski organizaciji ali pa želeli od te organizacije pomoči, obrnite se na predsednika svojega aktiva! Stari komite je bil za slovo zadnjič skupaj na izletu v Rogaški Slatini Pripravimo za hladne zimske dni copate! © Sodobni znanstveniki, ki se ukvarjajo s problemi naše pre-IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIII|||I|I1I||||||||||||||||||||||||||I||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IIII„II,III,III„IIIIIII||IIIIIIIIIIIIIIKIIII||I| ^ Da bi kolikor je mogoče upoštevali vaše želje i-n predloge §= | o gradivu, ki naj ga objavljamo v rubriki »SVETUJEMO ABC I | ZA DOM«, smo se odločili zbirati od vas predloge. Zato pišite I i na naslov uredništva, o čem vsem naj bi pisali v tejle vaši 1 |j rubriki in kaj vas posebno zanima. Vse predloge bomo sku- H = šali upoštevati in se ravnati po vaših željah! Za odgovore = |{ se najlepše zahvaljujemo! H E Uredništvo E illIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllIll Mopedisti, malo več obzirnosti do pešcev (e si morda mislite preurediti svoje stanovanje, vam svetujemo Morda si urejate stanovanje? Razmišljate, kako- bi preuredili dnevni prostor ali spalnico, pogovarjate se doma in ugibljete, ali bi dali določene pohištvene kose v izdelavo mizarju ali pa bi si jih kupili kar v kaki trgovini s pohištvom . . . Morda ne veš, kako uredila spalnico? bi si Morda vam lahko svetujemo mi!? Ce preurejate spalnico- ali se pripravljate na nakup pohištva za te namene, premislite. Morda se vam porodi ob pogledu na pričujočo- risbo kaka nova ideja? Sodobno- zakonsko- posteljo- iz ene mrežnice in iz ene žimnice je primerno namestiti v manjše prostore. Zraven sodi še komoda za osebno perilo, preprost stolček za k toaletnemu kotičku in stoječa svetilka, krita s slamo. Seved'a pa so lahko variante najrazličnejše. Vsekakor naj bodo posamezni pohištveni kosi v medsebojnem skladju. © Ko pa že razpravljamo o opremljanju stanovanja, naj vam zaupamo, da bomo pripravili do prihodnje številke našega lista zagotovo nekaj predlogov za ureditev dnevne sobe in otroške sobe v eno-sta-novanjski hišici, o kateri smo na dolgo in na šir Ilo pisali v 8. številki našega lista. Predlogi bodo preprosti in izdelava predlaganih pohištvenih kosov ne bo preveč zahtevna in tudi ne preveč draga! Da se obvarujemo morebitnega požara, preberi! Po 19 letih sta se srečala na Turjaku komandant Dule ▼ in njegov kurir Ivan Zlasti v obratu I povzročajo nekateri mopedisti ob koncu dela, to je o*b 14. uri, precej zmede. © IVAN PETRIČ - SEKRETARIAT © Tudi tole bi moral vedeti vsak član kolektiva, čeprav izzveni na prvi pogled suhoparno in nezanimivo. Toda gre za varnost pred požarom. In kaj pomeni obvarovati podjetje pred tako elementarno nesrečo, si lahko mislite! 1. Mnogo požarov je izbruhnilo več ur po odhodu delavcev i-z podjetja zaradi odvrženih cigaretnih ogorkov. Zato upoštevajte opozorila in kadite samo v za to določenih prostorih! Okolica aparatov za varjenje in za ogrevanje imora biti zavarovana pred iskrami in vročino! 2. Brez ozira na velikost in obseg požara ter na lastne poskuse gašenja takoj sproži alarmni zvonec in pokliči gasilce! 3. Takoj ugotovi, ali niso morebiti v nevarnosti ljudje. Ce so, jim pomagaj! 4. Ce se je komu vnela obleka, zavij ga takoj v kako ponjavo in potem valjaj po tleh, da pogasiš ogenj! 5. Razburjene in neprisebne ljudi pomiri in poskušaj preprečiti nepremišljena dejanja! 6. Zapri vrata, prezračcvalnike, okna in podobno, da preprečiš svežemu zraku dostop ter tako omejiš požar! 7. V zadimljenih prostorih se giblji pri tleh ali pa se plazi, ker je tam ena-nj dima in boljši zrak. Po potrebi si pokrij usta in nos z navlažcnim robcem! 8. Do prihoda gasilcev gasi s sredstvi, ki sef pri roki. Toda gorečega bencina nikdar z vodo! O vsem povedanem razmišljaj 1. Kmalu bo vse pripravljeno in voda ho tu . . . 2. Desetina iz obrata I prihaja na pomoč ... 3. Voda je še vedno naj- ^ važnejše gasilno sredstvo! ^ © JOŽE BOLTEZ — SLUŽBE so hoteli ustanoviti belogardistični Tudi v našem kolektivu imamo ZA ORG. PROIZVODNJE © Triglavski bataljon za boje proti dva »prešernovca«, ki sta skupaj V nedeljo, 14. oktobra, so se zbrali partizanom. Nad sedemsto belogar- z ostalimi borci te hrabre sloven-na Turjaku še živeči borci Prešer- distov se je trmoglavo upiralo na- ske partizanske brigade sodelovala nove brigade in proslavili eno naj- *sim neumornim borcem ki so hra- v bojih za Turjak. To sta Francka večjih bitk slovenskih partizanov bro napadaU ieglo belogardizma Drolc in Ivan Leskovec. Tudi ona-med narodnoosvobodilnim bojem pri nas. Zgodovinsko svečanost )e 'Tvara- Po devetnajstih letih so se naši borci otvoril generalmajor Dušan zopet zbrali na zgodovinskem Turjaku turjaški grad. Komandant Dule je pripovedo- Cf\ 168 "Ji Ceravno 50 felčki dva sta bila minulo nedeljo na val o zgodovinskem boju za Tur- dvakrat med bo,i izobesili belo za- Tur/aku. Ko ,e bilo svečanosti jak in dejal med drugim- .Tu, stavo> dm nismo verjeli kasneje in konec in ko smo posedli k mizam, ravno v tem gradu je bila zbrana ne nasedali njihovim zvijačam. Bo- je Ivan Leskovec pripovedoval: po italijanski kapitulaciji vsa belo- rili smo se in postojanko končno ». . Pokojni član našega kolek-gardistična in izdajalska svojat. Tu tudi. zavzeli.. .... tiva Albin Drolc-Krtina je bil ta- krat komandant udarne čete. On je bil tisti, ki je prislonil odločilno lestev na turjaške zidove in omogočil, da' smo se skozi okno prebili prvi trije partizani — Krtina, Mirko in jaz ter omogočili vdor ostalim našim borcem . .« Člana našega kolektiva ■— Francka in Ivan — sta izkoristila nedeljsko srečanje »prešernovcev« na Turjaku in položila pred veličasten spomenik padlim za svobodo na Turjaku venec v imenu našega kolektiva. Srečanje z nekdanjimi partizani Prešernove brigade je bilo nadvse prisrčno. Škoda le, da je čas hitro mineval in da se je bilo trebi kmalu posloviti. .. večkrat. Prav nič ne veš, kdaj se ti utegne primeriti, da boš moral pomagati pri gašenju požara, in to morebiti sam, brez po-klicnih gasilcev! Na zahtevna tekmovanja se je treba dobro pripraviti Lanskoletnega uspeha na prireditvi »Teden usnja in obutve« nismo ponovili Kegljači so le delno uspeli! ® Letošnjih športnih priredtiev v okviru »Tedna usnja in obutve« v Zagrebu so se udeležili tudi ® naši kegljači in strelci. S posebnim avtobusom so odpotovali 16. sept. v glavno mesto Hrvatske. <| Kegljači so zasedli v disciplini 6 X 100 lučajev v mednarodnem slogu med dvanajstimi sodelu-® jočimi moštvi 4. mesto, v borbenih partijah pa 5. mesto. — Strelci so se uvrstili med osem 0 nastopajočimi ekipami na 3. mesto. e BLAŽ STUDEN - GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER 0 Letošnje tekmovanje strelcev usnjarskih in gumarskih delovnih kolektivov sredi septembra v Zagrebu pod okriljem prireditev KEGLJANJE e AVGUST POTUSEK - Org-analitske službe g) Kakor vsako leto SO' se naši fantje tudi letos na to tradicionalno prireditev dobro pripravili. Računali so na boljši uspeh,- toda kegljišča niso bili vajeni in tako so se uvrstili med sedmimi hrvatekimi moštvi in petimi iz Slovenije v disciplini 6 x 100 lučajev z 2278 podrtimi keglji na 4. mesto, v borbenih partijh pa s 357 podrtimi keglji na 5. mesto. V mednarodnem slogu je bil od naših najboljši Miro Ambrožič s 434 podttimi keglji, vsi ostali pa so zabeležili rezultate pod 380 podrtimi keglji. V borbenih partijah je podrl največ kegljev in najmanjkrat zgrešil Potušek — 53 (1), sledijo pa mu Sinkovič 45 (2), Zavrl 42 (3), Reš 42 (4), itd. V mednarodnem Slogu so se razvrstila tekmujoča moštva takole: TCM Maribor 2459, Planika Kranj 2285, Almerija Zagreb 2281, SAVA KRANJ 2278, DIP Virovitica 2274, Šmartno 2252, Kraš Karlovac 2251, Kožarac Vin-kocvi 2248, Slovenj Gradec 2201, Kožarac Osijek 2156, Kožarac Zagreb 2139 in Šimecki Zagreu 2131 podrtih kegljev. V borbenih partijah pa so se zvrstila moštva takole: Almerija Zagreb 417, DIP Virovitica 379, Slovenj Gradec 367, Kožarac Vin-kovci 364, SAVA KRANJ 357, Kraš Karlovac 353, Planika Kranj 352, TČM Maribor 341, Kožarac Osijek 339, Kožarac Zagreb 339, Šimecki Zagreb 321 in Šmartno 304 podrti keglji. Ker so nastopili Mariborčani z igralci, ki niso bili člani kolektiva Tovarne, čevljev Maribor, so udeleženci vložili protest. Kakšna je končna odločitev tekmovalne ko- misije, zaenkrat še ne vemo in bomo sporočili v eni naslednjih številk »Save«. Povem naj še to, da je bilo tekmovanje slabo organizirano. Pričelo se je z enourno zamudo. Sploh smo imeti vtis, da si organizatorja kdo ve kako niti niso prizadevali izpeljati prireditev do kraja brez spodrsljajev! Takole pa razdelijo taborniki svojo malico Jože Sinkovič je vnet keg-▼ Ijavec, nogometaš in .., Medla zmaga rokometašev nad »Partizanom« iz Žabnice Kljub vsemu smo lahko z zmago našega moštva nezadovoljni e TONE PREZELJ - PNEVMATIKARNA I 6 Šesto kolo * gorenjskega rokometnega prvenstva je prineslo spet nekaj 0 vedrine med naše rokometaše. V nedeljo, 14. oktobra, so na 0 domačih tleh premagati moštvo »Partizana« iz Zabnice z 0 18:14 ter tako dosegli v konkurenci vseh sodelujočih moštev 0 tretjo, v konkurenci prvenstva pa drugo zmago. Kaj lahko rečemo o startu našega moštva? Po šestih kolih letošnjega rokometnega prvenstva Gorenjske e • e e ® e DUŠAN REBOLJ - KADROVSKE SLUŽBE e Ko 0mo zaključevali redakcijo te številke našega lista, je bilo za nami že šesto kolo gorenjskega rokometnega prvenstva. Prav je, da vsaj v skopih besedah spregovorimo nekaj o uspehih in neuspehih našega moštva ter o vzrokih, ki so pripeljali do slabega starta »Save« v prvem delu tekmovanja. Na razmočenem igrišču pred osemletko »France Prešeren« v Kranju sta se sodniku Ledererju z Golnika predstaviti moštvi v naslednjih postavah: PARTIZAN: Mehlje, Pipp I 1, Pipp II 2, Mesec, Tonja 2, Miklavc 3, Oblak 6, Jeraša in Hafner. SAVA: Korenjak, Rebolj 2, Zorman, Todorovič, Klavora 4, Bambič 2, Pirih 3, Pen, Dolšak 1 in Bohinc 6. Kaj bi lahko povedal o tej tekmi? Najprej to, da kljub zmagi naši niso zadovoljiti. Prikazali so precej neučinkovito igro, kar je moč razbrati že iz samega nizkega rezultata. V prvem delu se moštvo ni in ni moglo otresti nasprotnikovega pritiska, zlasti še, ker vratarju Korenjaku delo ni šlo najboljše od rok. Ko je v drugem polčasu prevzel varstvo savskega gola Zorman, je bilo nekoliko boljše, a še vseeno ne tako, kot smo sicer vajeni. Osnovna hiba, ki se je pokazala že v nekaj tekmah, je neiz-•koriščenost kril v napadu ter slabo obvladanje žoge, v obrambi pa še vedno nedoslednost pri zoni. — Tehn. vodji pa bi priporočal v bodoče hitrejše menjavanje igralcev, ki so zaradi trenutne utrujenosti večkrat bolj v škodo moštvu kot v korist. Prav tako menim tudi, da moštvo brez načrtne vadbe ne bo moglo dosegati kakih vidnejših uspehov! 'Prvenstvena lestvica moštev, ki tekmujejo v konkurenci, je po odigranem šestem kolu jesenskega dela prvenstva naslednja (glej desno): Upoštevane niso še nekatere igre 5. kola ter 6. kola -ter zaostala srečanja, ki jih morajo odigrati še igralci Storžiča z Golnika. »Teden usnja in obutve« je bilo za strelce iz »Save« precej bridka izkušnja. V Zagreb smo odhajati kot favoriti, saj smo se nadejali kot lanskoletni zmagovalci najvišjega naslova tudi letos. Toda preobilica samozavesti in kot posledica tega zanemarjena vadba so bili glavni vzroki, da smo se uvrstili med osmimi sodelujočimi STRELSTVO moštvi komaj na 3. mesto s 513 krog od 600 možnih! Letos so sodelovale naslednje strelske vrste: Planika iz Kranja, Šmartno, Kraš Karlovac, Litija, TCM Maribor, Usnjarna iz Slovenskih Konjic, Kožarac Zagreb in naša. Najboljše ekipe so dosegle naslednje rezultate: Tovarna usnja Šmartno 525 krogov od 600 možnih, Kombinat Planika Kranj 514, Sava Kranj 513, TCM Maribor 435 in Kraš Karlovac 430 krogov. Čeprav nismo veliko zaostati za strelci iz šmartniške usnjame in iz Planike, je bilo vendar dovolj, da smo morati prepustiti za letos pokal drugim. V bodoče se bomo morali za taka in podobna tekmovanja temeljiteje pripravita. Kakor vidite, brez treningov ne gre! Pa še nekaj besed o organizaciji tekmovanja! Kaže, da je postala slaba organizacija teh tekmovanj že kar tradicionalna. Sodniki niso niti znati pravilno presojati posameznih zadetkov. Soditi so precej »po domače« in še teh je bilo premalo. Zato smo si morali hočeš nočeš tekmovalci pomagati sami in soditi ter hkrati še nadzirali domače sodnike. Upam, da se letošnji primer ne bo več ponovil in da bodo prireditelji prihodnje leto poskrbeli za boljšo izvedbo prireditve!? Vrstni red strelcev Zc l » •Savo« je naslednji: Zorman 25, Pirih in Bohinc po 22, Klavora 21, Rebolj 19, Horvat 14, Dolšak : 11, Pen 10, Bambič 5, Todorovič : 3 ir i Močiv- nik 1. Duplje 4 4 0 0 89:54 8 Radovljica 4 4 0 0 79:54 8 SAVA 4 2' 0 2 98:72 4 Žabnica 5 2 0 3 93:89 4 Križe 4 2 0 2 81:83 4 Triglav 3 0 0 2 38:42 2 Storžič 2 0 0 2 18:40 0 Savica 4 0 0 4 49:111 0 Nagradna križanka Prvih 'sest tekem za letošnji naslov najboljšega rokometnega moštva na Gorenjskem je prineslo savskim rokometašem več razočaranj kot veselih trenutkov. Po izdatni zmagi nad novincem »Savico« iz Kranja s 36:10 je prišel bridek in nepotreben, a povsem zaslužen poraz s »Partizanom« iz Ko so si rokometaši urejali igrišče pred osemletko »Si-W mon Jenko« Križ z rezultatom 20:21. Sledila je izdatna zmaga proti drugemu moštvu »Iskre« iz Kranja z 42:8, in upali smo na preporod moštva, ko nam jo je v tekmi s »Partizanom iz Radovljice sodnik Lah temeljito zagodel, da smo izgubili s 24:27. Potem je sledila tekma z drugim moštvom »Partizana« iz Tržiča, ki smo jo izgubili s 15:17 zaradi obete los ti nekaterih igralcev in kot poslednja zmaga nad »Partizanom« iz Žabnice s pičlim izidom 18:14. Kakor vidite, so si sledile zmage in porazi menjaje ne glede na to, ali so bili naši nasprotniki slabši ali boljši. In to kljub temu, da je naša vrsta letos močnejša od lanske!? Kje so vzroki? Predvsem v nedisciplini, saj so bili doslej le redki primeri, da se igralci med seboj niso prepirali in da so poslušali nasvete in navodila tehničnega vodje. Mar pozabljamo^ da je rokomet kolektivna igra, v kateri se morajo podrejati vsi igralci zaradi dosege skupnega cilja — zmage — dobronamernim navodilom? In prav tega primanjkuje našemu moštvu. Dogaja se, da nekateri igralci že pred tekmami izjavljajo, koliko golov »bodo nasuli« nasprotniku, itd. Mar pozabljajo, da takšni in podobni izpadi škodujejo celotnemu moštvu in ugledu vsega športa v našem podjetju? Tokrat smo pripraviti nagradno križanko, ki vsebuje nekaj vprašanj o kranjskih industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetjih. PRAVILNE REŠITVE ODDAJTE V UREDNIŠTVU LISTA ALI PRI DEŽURNIH VRATARJIH NAJKASNEJE DO SOBOTE, 3. NOVEMBRA! VODORAVNO: 1. ime podjetja, kjer proizvajajo iz semen jedilno olje in še nekatere druge proizvode, 9. jutranja zora, 10. okrajšava za ime »Oton«, 12. dVa enaka samoglasnika, 13. oranje, 14. lesnoindustrijsko podjetje, 16. ime podjetja, kjer proizvajajo gumene izdelke, 18. obmorske in kraške domače živali, 20. eden od elementov iz skupine »redki elementi«, katerega uporabljajo za barvanje v keramiki in steklarstvu, 21. nepravilno ime za blagajno, 23. nikalnica, 25. kratica za organ ruske državne varnosti, ki se je imenoval od L 1934 dalje Narodni komisariat za notranje posle, 26. italijansko žensko ime, 29. ločilo, 30. letoviški kraj na Braču, 32. osebni zaimek, 33. natrijev karbonat, 34. reka v severni Italiji, 35. kemični simbol za element klor, 36. prvi dve črki abecede, 37. kemična spojina enega atoma dušika in enega atoma ogljika, 39. ime podjetja za predelavo surovih kož v usnje. NAVPIČNO: 1. vrsta buteljčnega vina, 3. začetnici imena in priimka slovenskega kiparja Jakoba Savinska, 4. ime znane filmske igralke Gardner, 5. kratica za za-padnoberlinsko radijsko družbo, 6. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja in politika, 1 2 5 4 5 6 8 • 9 • to M S 12 • 15 A 15 e to 17 to 19 • 2o 21 22 • 25 24 e 25 e 26 27 e 23 r 29 e do 52 • 55 it • 15 • 56 S 57 56 • 59 doma iz Poljan nad Škofjo Loko, 8. ime trgovskega podjetja za prodajo sadja in zelenjave, 11. sedma velesila, 13. ime nekdanjega kranjskega podjetja za proizvodnjo mila in pralnih preparatov, 15. ime kombinata za predelavo usnja in plastičnih mas v razne vrste obutve, 17. kemični simbol za element aktinij, 19. ime podjetja za proizvodnjo električnih aparatov in instrumentov, 22. glej 4. navpično, 24. lepa pisava, 27. ime trgovskega podjetja za prodajo alkoholnih pijač, 28. ime trgovskega podjetja za prodajo tekstilnih proizvodov in konfekcije, 30. oblika glagola biti, 31. ime poslovalnice, ki zastopa ljubljansko kemično čistilnico in barvarno, 33. vzklil ječmen, potreben v proizvodnji špirita, 35. kositer, 37. kemični simbol za element kalcij, 38. kemični simbol za element natrij. Za nagradno križanko, objavljeno v 8. številki našega lista, je prejelo uredništvo pravočasno 68 pravilnih rešitev. Izmed reševalcev je komisija, ki so jo sestavljali člani uredniškega odbora in reševalci sami, izžrebala naslednje tri nagrajence denarnih nagrad po 1.000 dinarjev: Tone Veselič, Franc Hace in Toni Horvat.