Rezijanska pripovedna pesem Milko Matičetov 1. Baudouin de Courtenay si je z deli s področja režijanske kulture nesporno priboril trajnih zaslug za slovensko dialektologijo; njegovo gradivo (seveda ne brez Ramovševega ključa — ČJKZ VII, 107) je ne- izčrpna zakladnica vsakomur, ki se zanima za Rezijo. Žal, da ni vse čisto zlato, kar prihaja iz te zakladnice! V pet in dvajsetih dnehi zbrati grmado statističnih podatkov, prodreti v tajne hudo zapletenega na- rečja in še zajeti celotno podobo ustnega slovstva prej neznane pokra- jine je za človeške sile več ko preveč. Kljub temu je Baudouin povolj- no rešil prvi dve nalogi, komaj pri tretji mu je izpodletelo. Po lastni izpovedi je na svoji znanstveni poti imel pred očmi le »eine tiefgrei- fende Erforschung des Dialektes selbst«, vse ostalo si je zamišljal kot »Nebenzweck«. Res da samozavestno dostavlja: »Unterdessen fiel ich fast immer aus der Rolle des Dialektforschers heraus und versetzte mich in diejenige eines nach einer möglichst reichen Fülle des litera- rischen, mythologischen und sonstigen derartigen Materials haschenden Folkloristen« (Materialy 1,2 str. VII) ^ — vendar se ni mogel vživeti v vlogo folklorista. Objavil je obilico precej zanesljivih in narodoslovno dragocenih tekstov, toda nikoli se ni izmotal iz železnega oklepa jezi- koslovne metode. Folkloristika pa je nekaj prožnega, pri čemer treba mnogo več intuicije kakor pedantizma. V monografiji »Rezja i Rezjane«^ podaja B. de C. med drugim ana- litičen pregled režijanskih ljudskih slovstvenih tvorb. Uvodoma pravi: «6сли HHCKMfHHKi^Ti памнтникФк-к y Piskhh-k, можно CKdsaxh, почти н-кт-к, зато, cdMO cokow раз^м-кстсн, естк памлтники народнои слобјсности, сказки, п-ксни и т. п., x^т^, кпрочем-к, относителкно ввскма ншногочисленнис« (str. 298). Potemtakem Režijani umetnega, pisanega literarnega izročila nimajo, njihovo ustno slovstvo pa je »razmeroma zelo borno«. V pregledu so zastopane tele oblike: pravljica (navadna in živalska), lovska pripo- ved, bajka, legenda, uganka, pregovor, vaška zbadljivka, pesem (Iju- bavna, plesna, zabavi j iva, nabožna, otroška). Od nestrokovnjaka kaj ^ Prvič se je B. mudil v Reziji avgusta 1873. leta. Kasneje se je tam zglasil še trikrat: 1890., 1892. in 1893. 2 Kratica MATERIALY (I, II) = И. A. Бодузнт,-де-Куртенз, МАТЕРЈАЛН ДЛН 1ОЖН0СЛ0ВИНСКОИ Д1АЛЕКТОЛОГ1И И ЗТНОГРАФЈИ. I.: PesbHHCKie текстн . . ., САНКТПЕТЕРБУРГБ 1895; II.: Образцм изнка на говорах терских Словнн ..., С. ПЕТЕР- БУРГЂ 1904. 3 Kratica REZJA = (В. de Courtenay), РЕЗБН И РЕЗННЕ, Словннск1И сбор- никЂ III, Str. 223-371. (Spt. 1876). RezijaniSka pripovedna pesem 27 več ne moremo zahtevati. Nevede in neliote j e prezrl pravo narodno le- gendo (gl. ciklus o Kristusu in sv. Petru po svetu), zagovor, obredno pesem, pripovedno pesem. A razen tega, da so Baudouinovi izsledki nepopolni, so tudi njegove sodbe večkrat prenagljene in nejasne, če že niso zmotne. Tako n. pr. meni, da pripovedi o čarovnikih in čarovnicah v Reziji ,,можно слишатк KtChMd р-кдко"; res bo ravno nasprotno! Ob legendi sv. Aleša veleva: ». .. ксе подокнкге разсказк! заимсткокдни из-ћ рдлчиЈ^-к жизнеописании скнтк1;^ћ«; brez dvoma je tu do- bršno zrno resnice, vendar vprašanje ni tako preprosto.4 P r a v 1 j i c e „Hf прсдстаклнкЈтт* нишго осовенного«. A zakaj je dejanje v živalski prav- ljici, ki je Režijanom hudo všeč, vselej presajeno na domača tla, pri- lagojeno domačim razmeram? Avtor se spretno umakne z izgovorom, da noče reševati vprašanja, koliko je v teh živalskih pravljicah samo- stojne režijanske tvorne sile in koliko se v njih odraža ario-evropejski ali posebej germanski »Thier-epos«. Najbolj pa jo je poljski učenjak zavozil pri pesmih. \'P£3IiHh-k — pravi — fCTK СКОИ ocobkih п-ксни, как1» слока, такт! н нап-кки, и естк тож£ CKofi ocoKwB TdH{u,Ti (REZJA, 271). V nasprotju s tem se prav malo kas- neje takole samovoljno izraža: »П-ксни Резкнн-к no кодкшеи части везсо- ДЕржлтелкНк! и, точно так-к Ж1 KdKTi и Hjfiv сказки, не предстаклн^т-н ничего occBSHHoro (REZJA, str. 311). Iz te obsodbe niso izvzete niti plesne pesmi, ki jih B. de C. ni prepoznal ali pa jih je podcenjeval.s Za časa omenjene monografije je bil dobri Baudouin pač uverjen, da ima pred sabo ves režijanski pesniški zaklad. A vseeno je zgornja omalovažu- joča trditev neupravičena. Med množico slabo zapisanih in slabo pre- »vedenihß pesmic so nekatere prav srčkane, tako, da jih najstrožji este- * Zanimivo bi bilo vedeti, kdaj in po kateri poti so se v Reziji pojavili (laški) ljudski tiski, kako so vplivali na prejšnje rezijanske legende, itd. Sicer tudi Terjani niso brez podobnih knjižnih vplivov. Podbärdan n. pr. se Redina Kolicžsa pogostokrat sklicuje na »librinje«, ki jih je bral njen oče. Zaenkrat pa nimamo boljših dokazoiv ne za Ter ne za Rezijo; niti ni jasno, ali se B. opira na kak dokument ali ne. ^ Pri § 286. ga je pripovedovalec opozoril: »Questo si canta in ballo« (MA- TERIALY I, str. 77 pod črto). Drugače nam B. v svojih zapisih nikjer ne pokaže plesnih pesmd, čeprav jih ima tu pa tam raztresene med svojim gradivom (100, 285, 368, itd.). B. ni imel prilike videti rez. plesa »v polnem razmahu«, zato ga je opisal kar z besedami I. Sreznevskega. Veliko plesnih pesmi z napevi in sprem- ljavo nam je ohranila Ell von Schultz-Adajewski (gl. MATERIALY I, 5. in 7. del). Rez. ples kot organična celota — t. j. koreografija, glasovna ter instrumen- talna Sipremljava, besedilo, itd. — pa še čaka obdelave. * V »nesrečnem« prevodu (tako ga imenuje avtor sam — MATERIAIA^ I, str. X) kar mrgoli vprašajev in neredke so naipake. Iz obilice zgledov samo enega: »Pleši, pleši, črni kos!« vzklika slov. in z njo rez. deca. Kos se brani, ker je bos. Kam si dal svoje čreveljce? Sem jih dal babi Laškici, ki mi je dala piti in jesti na to nizko mizic o — täraa to raiško (1. 1890. popr. v »raiško«) täwojlo (MATERIALY I, 1077). B. pa kosu postreže vse više — na nemški mizi (»da auf dem deutschen Tische«)! 28 Milko Matičetov: tik ne bi mogel zavreči^ Nekatere so zanimive radi starinskih izraz- nih sredstev« in morda ni niti ene, ki bi bila brez vsakršne etnografske vrednosti. 2. Nujno je bilo omajati zaupanje v Baudouina narodoslovca, saj bi se drugače zdelo neverjetno, da je leta 1873. čul od otrok na Rä- vanci porušeno pripovedno pesem (varianto slov. narodne balade o Lepi Vidi?) ter jo meni nič tebi nič obelodanil pod naslovom »Sinnlose Erzählung« — Materialy I, 1203. Sicer pa nima smisla očitati okoste- nelemu jezikoslovcu, kateremu je šlo predvsem za slovarsko gradivo, zakaj ni takoj opazil, da ima opravka s pesmijo;^ zakaj ni skušal do- gnati njene prvotne oblike, zakaj se ni obrnil do odraslih, itd. Bodimo mu rajši hvaležni za to, kar nam je s svojo dlakocepsko natančnostjo rešil, in zavihajmo rokave: bog ve, morda se komu posreči najti izvirno režij ansko Lepo Vido. Evo tu Baudouinovega zapisa: Na šla pa ni putyci, na srobtla dzuä synyfiö (synö): tu mcelo jymce Lübeh änu den barkarjül. Dopa ni so rikle, da „käku ti si släba". „Käku ni man bi släba ? ä si posijala wse te ayvB täpod Morjäno". Tede ny so šle ta hysi; de na pövyla näha synyhu, de na šla prät tah mürjm. Döpo na šla tä hysi and S9 skryla tau scenö, Ana döpo psršsl jisket Lübefi, a ny möh^l naldest. An döpo ni so närdili no lipo hyso, änu ni so p9ršle vydoet, anü onä ny toela pry vydbt. Ali V knjižni slovenščini: šla je po stezici, srečala je dva mladeniča: ime jima je bilo f.jubič in drugemu Čolnar. Potem sta rekla, da »kako si ti slaba«. »Kako bi ne bila slaba? Posejala sem vse njive pod Morjano.« Tedaj so šli domov. Nato je rodila sinčka, nato je šla prat k morju. Potem je šla domov in se skrila v seno. In potem je prišel Ljubic iskat (njo ali dete?), ga ni mogel najti. In potem so naredili lepo hišo, in so prišli gledat, in oina ni hotela priti gledat. Pričujočo zapleteno otroško pripoved smatramo za ostanek epsko- lirske pesmi. Epsko - lirska pesem temelji na globokih življenjskih skušnjah, ki so otroškim zasanjanim očem še zastrte. A ne samo vse- binsko, tudi oblikovno, metrično je otroku preoddaljena in otroškemu rahločutnemu ušesu ne nudi potrebnega opoja. Ni čuda torej, če so re- žij anski otroci našo domnevno balado pustili razpasti v nevezano be- ' čim krajše so, tem lepše: gl. MATERIALY I, 284; 772, 783; 1228 (uspa-^ vanka?). '. s N. pr. »läwo mä« (MATERIALY I, 1078, »hlavoa ma« (E. v. Schultz- j Adajewski, n. d., 1361, 1367a), v rod. »hlave mi« (n. d., 774, 1073). Na isti izraz; naletimo v pripovedni pesmi »iz tolminskih ali idrijskih hribov«: Ko sv. Lukež j spozna, da je umoril lastne starše, se zgrozi: »Ovbe, ovbe! ti glava moja!« i (SNP I, št. 608, v. 44). 8 B. še dvakrat podaja peseniske odlomke kar med proznimi odstavki: MA- TERIALY I, 1253; MATERIALY II, 931. Rezijanska pripovedna pesem 29 sedo in tako skoro zabrisali njeno prvotno lice. Vendar že neimenovan Baudouinov pripovedovalec priča, da je ta sinnlose Erzählung prav za prav pesem: »To na uvža« (Das ist ein Lied).10 Dva verza ima- mo brž v prvem stavku: Na šla pu ni putyci, na src&tla dwä synyhö .. .^^ Čolnar, dvogovor z ženo, pranj e ob mor j u, sinček, Lj ubičevo brez- uspešno iskanje ( Ljubic = Vidin mož?) — vse to najbolj spominja na slovensko Lepo Vido. Vendar se ne smemo žareči: ni namreč izklju- čeno, da smo na sledi novemu motivu, ki še ni prišel v seznam sloven- skih ljudskih pripovednih pesmi. 3. Prva, doslej edina znana rezijanska pripovedna pesem po svoje opeva snov Godcapredpeklom (prim. SNP L 64~€6, 419, 673); tako se naravno uvršča v isti krog s slovenskimi vzhodnimi sestrami, celo s sto šest let starejšim zapisom iz Cerovca pri Ljutomeru. Pesem, kakor jo je podpisanemu povedala (prvič 26. VIII. 1940., zadnjič 1. I. 1941.) Žvana Siega »Bješčica«, r. v Belem potoku 1.1860., priženjena v Ter 1. 1895., živeča v Teru od 1. 1895. dalje^2, slove: Sv^te Sinfeläzüdec ce Söw po ne potyce: ce tälyko gkow, kä barvi toe nosylo. E sriigzv näya moža, ke te by zlüdej. „Kam-bej ti yres ie Läwdec?" „„A yrim po svoetu se zyvdbt."" „Pryde famej ta h mlde, čon ti däte wsäke sjgrte becow." „„ nejcon ninih becow, ^ com mäter no ocö 1 no mijä brätre dwa."" | Sveti Sintilavdic je sei po (eni) stezici; je toliko jokal, da obrvi to [mu] je odnašalo. 5 Je srečal (enega) moža, ki (to) je bil zlodej. „Kam (ti) greš ti Lavdič?" »..Jaz grem po svetu se preživljat."" „Pridi hlapec [= za hlapca] k meni, bom ti dal vsake vrste novcev." 1" »»Jaz nočem nobenih novcev, hočem mater in očeta in moja brata dva."" 1» MATERIALY I, Verbesserungen im resianischen Texte, str. 627. ! Tudi Lavirdič »ce Š6w po ne potyce . . ., oe sritow näya moža . ..« Tebnične \ zahteve pripovedne pesmi so zelo omejene; z istimi sredstvi ljudski pesnik lahko j razpolaga brez pridržkov v najrazličnejših situacijah. Sto in sto slovenskih pesmi j 11. pr. sq prične s »Stoji, leži ravno polje«. Taik Rezijanom običajen uvodni obrazec 1 je srečanje — na ni putyci — glavnih nosilcev dejanja. To »slučajno« sre-;' čanje pa ni drugo kot priprava za dvogovor, s katerim se šele pričenja pravi j zaplet. i Žvanini hčeri Dinea in Jevica sta materino rezijansko \v i ž o nezavedno j že precej prilagodili terskemu narečju. Dinea (r. v Teru 1. 1899.) jo je v laškem \ pravopisu takole prenesla na paipir (28. VIII. 1940): j Sveti sinti laudig e suu po ni putizi / e te lico ocuu che barvi te nosilo / i e srituu naa musa, hanbei ti / gres ti luudig? e grin posvetu se / 5] sivet, ne stuu hodit po svetu / puidi ti famei tah mle, che / cion ti dat usache siorte bezuu / ia ne- gion nini siorte bezuu / ia cion mu mater / 10] anu mi ha ocio a nu mie / brate dua, ia vin cheie tua / mater unu tuoi ocia anu pa / tuoia bratre dua, ni so ta / nutre upe-' 30 Milko Matičetov: „A vin, kce jce tzua mäte no očd no izvija brätre dwa, ni so wse ta nu zu peklm: mäti ne obišana za läse, ocä e za azek, brätre dzva ny pldešata ta po peklce." E me dazu nü trombeticu: „Zapyscy ng zatrombätej, ka tzuöjo mäter an ocö ang tzuije brätre dzva h kräju to če ynät." Zapyskozv ng zatrombätözv, päklö tos ynälo ZV tröye, mäter te ynälo h kräju. „„Mäte, kvo ste'fäläzvalä?"" „Se bylä na zvgštcera, zvödö ^a se mišala, te böyin a se pylä krij." Zapyskozv ng zatrombätözv. päklö toe ynälo zv tröye, ocö te ynälo h kräju. „„Ocä, kvo ste fäläzvozv?"" „Se by perit ang nodär, te böye ^a se böyezu, te boyäte se boyätozv." Zapyskozv ng zatrombätözv, päklö toe ynälo zv tröye, brätre dzva toe ynälo h kräju, „„Brätre k»o stä fäläzvalo?"" „Judin sazvä se smcealo ng fäme sazvä venäsalo." Zapyskozv ng zatrombätözv za ne sg se Ше za Läzvdeöa, za ne sg šle um paravys. Jaz vem, kje je tvoja mati in oče in tvoja brata dva, 15 oni so vsi tam notri v peklu: mati (ona) je obešena za lase, oče je [obešen] za jezik, brata dva (ona) plešeta tam po peklu.' Je mu dal (eno) trobento: 20 „Zapišči in zatrobi, ker tvojo mater in očeta in tvoja brata dva h kraju to bo [prijgnalo." Zapiska! in zatrobil, 25 pekel to je gnalo v drobce, mater to je [prijgnalo h kraju. „„Mati, kaj ste zagrešili?"" „Sem bila (ena) gostilničarka, vodo jaz sem mešala. 30 (tem) ubogim jaz sem pila kri." Zapiskal in zatrobil, pekel to je gnalo v drobce, očeta to je [prijgnalo h kraju. „„Oče, kaj ste zagrešili?"" 35 „Sem bil zemljemerec in notar, (te) uboge jaz sem ubožal, (te) bogate sem bogatil." Zapiskal in zatrobil, pekel to je gnalo v drobce, 40 brata dva to je [prijgnalo h kraju. „„Brata, kaj sta zagrešila?"" „Ljudem sva se smejala in obrekovanja sva raznašala." Zapiskal in zatrobil, nato (oni) so se prijeli za Lavdica, nato (oni) so šli v raj. hle, tua mater /15] ne obisena sa lase, tuoi ocia / e sa asech, e tuoi brate dua / ni plesaiu ta po pecle. / Ta dei e mu dau nu trombetizu / e nu e mu requu, sa pisci /20] e nu sa trombetei che hgraiu / to ceeh eh nat. ta dei / e sa pischuu a nu sa trombetuu / che mater te hnalo hgraiu / mater cho ste folauala, si bila / 25] na ustera grii ti bosih ia si / pila. ta dei e sa pischuu a nu sa trombetuu, che ociö / te hnalo hgraiu, ocio, cho ste / folau, si bi pirit a nu nodar / 30] te bobe ia si bohuu te / bohate si bohatuu, e sa pisehu / nu sa trombetuu che brate / dua te hnalo hgraiu, / bratri cho sta folauala / 35] iudin si mo se smeala anu / fame si vua vinasala / e sa pischuu a nu sa trombetuu / ta dei so se ieli sa laudiga / e nu uu paravis ni su sli. / fine Negotovosti v izvirniku: 1. sinti ali Sinti, pisava začetnice s niha med malo in veliko; 3, h a n b e i ti, ni jasno ali je t a ali t e ali t i ; 9. med c i o n Rezijanska pripovedna pesem 31 Nekaj jezikovnih opazk k tekstu: Starka je pesem neštetokrat ponovila, a v potankostih vsakokrat nekoliko drugače zasukala. Njeno ostro poudarjanje naglašenih zlogov (- označuje iktus, - iktus in kakovost) sliči šolski deklamaciji. Redkejše (radi tega nič manj pravilne!) oblike in posebnosti izgo- vora so verno nanizane tule pod črto. Zgornji dobesedni prevod pa naj nadomestuje nadležno ter zamudno tolmačenje težjih mest. V. 4 : t(B = to 4- e = to je; v. 5 : moža včasih izg. skoro muzo; v. 6 : enkrat ,Kambe yrfš, ti Läwdec?"; v. 7 : Л včasih izg. celo kakor e, včasih za, včasih va : radi sintaktične fonetike ali radi napake v zobeh; v. 8 : pryde, večkrat tudi hode; v. 9 : enkrat зфНе; v. 10 : nejčomnih; v. 12 : večkrat mije, včasih mijä, skoro mijo; v. 13 : enkrat ..., koe so tva ...; v. 14 : večkrat čul twije in celo twiju; v. 15 : ta nu = ta nutre; peklu; v. 16 : ne ='na-)-e = ona je; enkrat : trna mämä bišana za läse; v. 18: enkrat dančata; v. 21 : tiuojo, čul tudi pravilnejšo rez. obliko two; v. 22 : enkrat skoro tiuijUy parkrat twe; v. 23 : tudi w kraju; Anica Č. (kakor Žvana priženjena v Ter) pravi, da bi bilo „dro Iffipo po bjeskeh i tako : to če ynäte w krej"; v. 25 : trpye = trohe ?, čuden prehod nezvenečega A v zveneči y; Žvana razlaga: . . . zo dem; v. 27 (34, 41) : k"o, tudi koj; v. 29: v prvem zapisu po izg. wödova; v. 30: enkrat bpzin; v. 35 : by, enkrat biro; v. 37 : prvič boyätew, pozneje tudi zboyätow; v. 42 : sqwä, prvič säva; vv. 41, 42, 43 : falä- walo, smdbalo, venašalo — primere edninske končnice srednjega spola za 3. osebo dvojine glej v Materialyh I (§§ 14, 29, 102, 103 itd.); mar naj tu vidimo podobno obliko za drugo in prvo osebo? Bolj verjetno je le -o<-a; v. 44 do konca: Läwdec e zapyskow anu za- trombätöm, za ni su šli za Läwdican^näraj. Srečanje s čudnim »možem« — namesto njega v drugih slovenskih inačicah nastopi sam Bog — je žfe na prvi pogled protislovno: mar naj ravno zlodej svetuje junaku, kako rešiti drage iz pekla? Zato lahko domnevamo, daje ta odlomek (vv. 5—10) zašel sem kot locus com- munis, usedlina kake druge pesmi, ki nima z Godcem dosti ali celo nič opravka. Preko domneve pa tudi tu ni mogoče. 4. Ce govorimo splošno o režij anski pripovedni pesmi, se prav za prav sučemo okrog neke stvarnosti, ki je tako vsebinsko kakor šte- vilčno še neopredeljena in neopredeljiva, a je odslej nihče ne bo smel tajiti ali zanemarjati. Pred dvema, tremi rodovi je bila to živa, pre- kipevajoča stvarnost, drugače je ne bi srečali izven režijanskih tesni v bližnji in daljni okolici. Tako n. pr. vse do danes ni umrla legenda o Godcu, presajena v Ter skoro pred pol stoletjem. Poleg te pa imamo sila važno pričo iz špetarskega okraja: Tunin Costap eraria, r. 1882., cerkovnik, pomni iz svoje otroške dobe, da se je vsako leto nastanil v vasi zgovoren Režij an. Zvečer se je zbiralo okrog njega mlado in staro. Nikoli mu ni zmanj- kalo; pri neki zgodbi so se poslušalcem kar jezili lasje. Tunin je žal pozabil vsebino in besedilo; le nejasno mu še zveni v ušesih, kako je pripovedovalec zlogoval: in m u prečrtano m i h a ; 13. ni so ta, pod t a bereš t u u ; 14. med n u t r e s in upehle prečrtano upechle; 21. med ceeh in eh prečrtano be;! 22. pred trombetuu prečrtano t robu; 34. folauala, spodaj prvotno.) folaualo. S 32 Milko Matičetov: Predi, predi na kvätarnu sabgtoju ... Kapalä si bila kilin kuč . . . Sam predla deveti zureten na kzuätarno saböto „Očeš krit ti, očin krit ja?" (Ta druga j rekla:)^^ „„Očin krit ja!"" Ta s Caninowa zazoekalo ... (= Paršou glas z gore Canlnove)P Iz hudo okrnjenega in niti na pol razumljivega teksta kar nekam baladno zazveni skrivnostna grožnja, koj nato pa — kakor tragičen odmev — pretrgan stok (»zawekalo«) s Kanina. Alorda imamo tu v pe- sem prelito izročilo o bajeslovnem bitju, ki na kvatrno soboto žuga neposlušni predici ter jo ugonobi. (Prim. v rez. soseščini bovške, ko- roške, gorenjske uvere o pehtri, torki j i, kvatrni babi, itd. Kelcmina, Bajke, št. 57—60.) Potujoči Režij ani so se do nedavnega lahko ponašali pred odje- malci ne samo s svojo obrtjo, z vrhanim oprtnjäkom ročnih izdelkov, ampak tudi s polno mero drugačne neotipljive krame — od dedov prevzetih izročil, med katerimi gotovo ni bila na zadnjem mestu pri- povedna pesem. Pripovedna pesem je bila v Reziji zasidrana oblika duševnega iz- življanja, samo zato je lahko segla preko ozkih robov domačega ognji- šča. Toda od kod je prišla v Rezijo? Iz primerjave med beneško-ter- skim in režijanskim narodnim blagom je vedno lepše razvidno, da ni samo režij ansko narečje »vmesni člen« na »verigi od koroščine do bc- neščine in goriščine« (Ramovš), ampak tudi rezijansko ljudsko slov- stvo obenem s pripovedno pesmijo, katero smemo mirne duše povezati z usodo slovenske pripovedne pesmi. Pri tem nas niti najmanj ne moti, če se je v istih življenjskih okoliščinah kakor narečje Režijanov tudi njihova pesem preoblikovala in morda včasih oddaljila od slovenske. Nikdar ji ni bila zaprta pot nazaj, nasprotno ne bi bilo težko dokazati, da so se med obema vzpostavljale vedno nove posredne in neposredne vezi. Žal, da sta še zelo nesistematsko raziskani gornja Soška in Ka- nalska dolina, ki bi kot primerjalna in dokazna tla morali priti na vrsto med prvimi. Baudouinovo samostojnostno teorijo — zgrajeno na jezikoslovnih temeljih — je Ramovš pravilno izpodkopal z jezikovnimi dognanji. Tuninova dopolnila. Rezijanska pripovedna pesem 33 Poleg teh pa so odločno zoper B. de Courtenaya tudi narodoslovna dej-' stva; celo gradivo, ki ga je sam objavii.i* ,i Da pošteno zaključimo pričujoče vrste, nam ne preostaja nič dru-: gega kakor priznati, da j e Režij a prav za prav še velika neznanka in ; izraziti željo, da bi se čimprej čim več ljudi pozanimalo za duševne j zaklade tega zapuščenega slovenskega kotička. 1 ) Pojasnilo glede Sintilavdiča in zlodeja i Ivan Grafenauer ; Sklepni stavek v pripomnjah Matičetovega Milka k režij anski j pesmi o Godcu pred peklom, da glede vprašanja, od kod je motiv zlodeja^ nam. Boga, »ni mogoče preko (gole) domneve« (str. 31), je prečrnogled. i Primerjati je legende in pravljice o Tistem, ki je vragu služil in duše iz i pekla rešil. ' Legendama narodna pesem iz Brinja ma Hrvatskem Sveti Antun i so-1 tona (Broz-Bosanac, Hrv. nar. pjesme I, št. 12) pripoveduje: Svetega Antona najame satan, da v peklu vodo nosi, kotle zaliva in »grišne duše pazi«, za plačilo pa si ne izgovori »Niti zlata ni stebra, Nego ono u kotlu«. ] Sklepni motiv, da »Tri su duše u kotlu: Prva krivo vagala, Druga krivo pri- ] segla, Treča s kumom zgrišila«, pa je bolje ohranjen v Volčičevi istrski] inačici (n. d., str. 488—9): 1 Pakal se je otvoril, Vse duše su vanka šle, Г okolo svetega Su se prijle Antona, Samo tri su ostale, Ke su smrtno grišile: Prva duša pisana, Ka je krivo prisegla; Druga duša pisana, Ka je s kumom grišila; Treta duša pisana, Ka dečicu morila. Podobno tudi v Peganovi inačici »iz tolminskih hribov« (SNP I, št. 415: Sveti Anton v pekel prodan): Svet Anton loč' d'šičice ... : »Pojte, duše, za menoj. Sam tri ostante notrka: Ta, k je nad Bogam obupala. In ta, k je z botro grešila. In ta, k je druzga vmorila ...« Sicer pa sta te dve inačici slabše ohranjeni: o službi ni govora, ker sv. Anton duše kar takoj osvobodi; pridejanih je tudi drugih motivov, legen- darni, n. pr. Antonova pridiga ribam, v tolminski tudi, da je bil (že pred rojstvom) hudobcu prodan; v tej obliki je slovenska pesem o sv. Antonu vplivala tudi na legendarno pesem o »Sv. Petru in njegovi materi« (SNP I, št. 413—4 iz Fr am a). Primerjati je tudi legendarno pravljico »Sveti llija i davo« (čaj ka- nov i č, Srpske nar. pripovetke I [1927], št. 42, iz Vojniča pri Karlovcu) in " K свжлл-книв — toži B. nekje ob terskih pesmih — зтв п-кснн 3